Teorija brez prakse mi je tuja
Na svojem zadnjem zasedanju so trlje skupščinski žbori izvolili Mi/ana Slemnika za novega predsednika izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Center. Ob tej priložnosti smo ga obiskatt in z njim napravili krajšlpogovor o tem, kako naj bi izvršni svet deloval v naslednjem tnandatu.
Milan Slemnik je mož, ki prihaja iz združenega dela. Dvaindvajset let je opravljal razne naloge in dolžnosti v proizvodnji, prav nazadnje je bil sedem let direktor tovarne baterij »Zmaj«, šele zadnji dve leti je opravljal poklicno funkcijo kot podpredsednik skupščine mesta Ljubljane, kjer je bil zadolžen za gospo-darstvo. Torej prihaja na ob-činsko krmilo diplomiran ekonomist, ki je zrasel v zdru-ženem delu, ki je dodobra spoznal vse njegove utripe, se izšolal ob delu in šele nato za-jadral v politične vode.
Dogovori: Kako bi lahko na kratko orisali smeri bodočega delovanja izvršnega sveta na-še občine, saj vemo, da vsak-do po svojih sposobnostih in znanju kroji politiko?
Milan Slemnik: Glede na to, da prihajam iz vrst gospo-darstvenikov, da sem veliko časa preživel v neposredni proizvodnji, se moji pogledi na politiko le nekoliko razli-kujejo od pogledov onih, ki se od nekdaj poklicno ukvarjajo z družbenopolitičnim delom. Če tako lahko rečem, nisem profesionalno deformiran. Pri delu izvršnega sveta si bom prizadeval zadeve reševati s čisto konkretne plati. Vsakrš-no teoretiziranje in politizira-nje, kateremu ne sledi praksa, mi je tuje. Zadeve si bom pri-zadeval izpeljati iz prakse za prakso. To bi bila moja naj-bolj splošna orientacija. V vsakem primeru pa sem za ze-lo tesen stik z gospodarstvom. Naša občina ima, kar zadeva združeno delo, zelo specifičen položaj, Neposredne proi-zvodnje v smislu tovarniških dimnikov nimamo, zato pa imamo obilico trgovin, go-stinstva, negospodarskih de-javnosti - skratka dejavnosti terciarnega pomena. Glede te-ga je občina resnično v speci-iičnem položaju in glede na težak gospodarski trenutek ter na to, kar v občini imamo, se kaj lahko zgodi, da bi od dosedaj precej bogate utegni-la zdrkniti na raven dotiranih; kajti, kot sem rekel, industrije ni, terciarne dejavnosti pa so nizko akumulativne. Prav tu bo treba poiskati nove, bolj
sveže in koristnejše usmeri-tve in menim, da so dejavno-sti malega gospodarstva kot nalašč za to. Kar zadeva reso-lucijo, ki smo jo sprejeli, je ne bi kazalo dosti spreminjati. Drugače pa je s srednjeroč-nim planom, ki bo glede na situacijo nujno moral doživeti nekatere popravke in ne bo šlo vse tako, kot smo si v njem zamislili. Če vzamemo, da je precej padel realni osebni do-hodek in z njim standard, je
povsem jasno, zakaj je bil iz-pad dohodka v naši občini v povprečju večji, kot v drugih, kajti tu je v glavnem trgovina. Padel je tudi fizični obseg do-hodka. Za drugo leto kakšne-ga bistvenega iz.boljšanja ne vidim. Resnično, v izvršnem svetu bomo morali veliko po-storiti, čaka nas precej dela.
Dogovori: Ponovno se veli-ko govori o odgovornosti, de-lovni disciplini, produktivno-sti. Ti problemi so se začeli zaostrovati. Kaj namerava ukreniti izvršni svet, da bi se povečala odgovornost in de-lovna disciplina?
Milan Slemnik: Vprašanje odgovornosti, bolje rečeno neodgovornosti, je v tem tre-nutku bolj aktualno kot kdaj-koli prej. Na tem področju nam stvari ne gredo od rok. Hudo bi se motili, ko bi trdili, da je samo neodgovornost kriva za nastali položaj; je pa eden od vzrokov, je sestavni
del tega trenutka. Eno pa je gotovo - o odgovornosti je treba govoriti konkretno in tukaj bo izvršni svet stvari močno zaostril, pa naj gre za odgovornost pri pospeševa-nju izvoza ali pa za odgovor-nost za poslovanje znotraj so2d, DO in tozd, zlasti odgo-vornost individualnih poslo-vodnih organov. Podobno je z delovno disciplino, za katero menim, da je ni tam, kjer ni dobre organizacije dela. Naši delavci v neposredni proi-zvodnji, za tekočimi trakovi dosegajo produktivnost, ki je enaka oni na zahodu. Tu torej ni nič narobe. Stvari pa šepajo drugje, zunaj neposredne proizvodnje, v režiji, pripravi, pa še kje. Na ta področja bi morali usmeriti vse napore. V delovnih skupnostih Še vedno ni zaživel duh zakona o zdru-ženem delu, še vedno nočejo nič slišati o svobodni menjavi dela, do tozdov se obnašajo proračunsko in so marsikje leglo ter žarišče tehnokrati-zma. To bomo morali odločno popraviti, tja usmeriti ost na-ših pozitivnih prizadevanj.
Dogovori: Zaupajte nam še, kakšno je vaše mnenje o in-formativnem sistemu v obči-ni, ali mislite, da Dogovori opravljajo svoje poslanstvo?
Milan   Slemnik:   Ce   sem
povsem odkrit, Dogovorov vsaj do sedaj nisem natančno prebiral, kolikor pa sem jih, nimam propomb. Nasploh pa mislim, da je takšen informa-tivni sistern potreben, še več, treba ga je še nadalje razvijati in izpopolnjevati. V zadnjem času smo bili ravno na tem področju priče, kako lahko padajo tabuji in kako koristna je pravočasna in resnična in-formacija. Sem pristaš zelo odkrite in jasne besede inta-buji so mi tuji, pravzaprav jih sploh ne bi smelo biti. Pretok informacij v našem prostoru je pač takšen, da ljudje slejko-prej zvedo tudi za tisto, kar so uradna sredstva obveščanja skušala prikriti ali lakirati in če tega jasno ne povemo, jav-na obČila izpadejo neresno ali pa se celo zamaje zaupanje v resničnost njihovega poroča-nja. Žal smo Slovenci glede tega še vedno konservativnej-ši od drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ljudi je treba o vsem pravočasno obvestiti.
Pogovor vodll Tadej Bratok