l^gTO XXXVIII., ŠT. 29      Ptuj, 1. avgusta 1 985       CENA 30 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Dve milijardi dinarjev š/(ode! (stran 2)
Jagode v domačem vrtu (stran 4)
Obisk pri ptujskih brigadirji/j (stran 5)
Obiskali smo KS Središče ob Dravi (stran 6)
Marija Šešeriio preskočila šest metrov (stran 11)
Druga
izmena
se
poslavlja
Na zvezni mladinski delovni
jtpiji Slovenske gorice 85 se da-
nes zaključujejo dela na delovi-
šjih v krajevni skupnosti Lenart,
vŽerjavcih. V drugi izmeni je so-
delovalo stopetdeset brigadirjev
iz mladinskih delovnih brigad
Ljubljana center—Bijelo polje,
ICovin, vojna gimnazija Franc
Rozman-Stane, Arilja in brigada
rdečega križa Maks Pohar, kate-
re brigadirji niso delali na trasi
temveč v Trnovski vasi in Pod-
lehniku, kjer so organizirali bri-
gadirska vrtca, ter v Domavi,
kjer so pomagali starejšim obča-
nom. Ostale brigade so kopale
jarek za vodovgd. V prvi dekadi
so v krajevni sklipnosti Benedikt,
v naseljih Ihovain Trstenik izko-
pali 3000 metrov primarnega in
sekundarnega vodovoda. V drugi
dekadi pa so v naselju Žerjavci
izkopali tudi 3000 metrov vodo-
voda. Torej je tudi druga izmena
zelo uspešna in delo, ki je bilo
predvideno, so brigadirji tudi
opravili. Jutri bo uradni zaklju-
iek druge izmene in s tem se tudi
zaključijo dela na območju obči-
ne Lenart.
Zadnja izmena bo prišla v ne-
dtVJo, z delom pa bo začela v po-
nedeljek. Sestavljale jo bodo
m/adinske delovne brigade iz Tr-
žiča, Kragujevca in Sokolca, bri-
gada otrok zdomcev pa je sode-
lovanje odpovedala. Brigadirji
tretje izmene bodo delali na de-
loviščih v Trnovski vasi in Bišu,
kjer bo predvidenih 4800 metrov
primarnega in sekundarnega vo-
dovoda.
Smiljana CERNEZEL
Gneča, ki je te dni vsakdanja
foto: CIANI
Tudi minuli vikend rekorden
Kaže, da bomo morali za toplice iskati rešitev
znotraj gospodarstva Podravja, saj sestavljena orga-
nizacija Emona ni našla prave rešitve za tega dolgo-
letnega ptujskega bolnika. V teh vročih dneh smo še
kako zainteresirani, da se problem toplic enkrat do-
končno reši.
Minulo soboto in nedeljo se je v toplicah kopalo
blizu 10 tisoč kopalcev. Na večji obisk računajo tudi
v bodoče ob petkih, ko bodo imeli živo glasbo. Na-
sploh pa naj bi bil avgust bogatejši za nekatere pri-
reditve, med drugim tudi modno revijo na vodi. V
mesecu septembru pa bodo iskali nova turistična tr-
žišča, saj bo treba izpad med glavno kopalno sezono
ustrezno zapolniti. Tu predvsem računajo na tuje
agencije.
MG
»NE« POROČILU O IZVAJANJU
MELIORACIJ
Zbori skupščine občme Ormož so 26. julija na skupni seii sprejeli
analizo razvojnih možnosti dolgoročnega razvoja občine Ormož do
leta 2000 in smernice za dolgoročni plan občine Ormož za obdobje
1986—1990 oziroma do leta 2000. K omenjenima dokumentoma dele-
gati niso imeli bistvenih pripomb.
Kritično pa so ocenili poročilo o izvajanju melioracij in komasa-
cij na območju občine Ormož. Zahtevali so, da se poročilo dopolni,
zato bodo o njem ponovno razpravljali na prihodnji seji.
Po skupni seji so se zbor združenega aela, zbor krajevnih skup-
nosti in družbenopolitični zbor sestali še na ločenih sejah in v skladu
s svojimi pristojnostmi razpravljali še o več točkah dnevnega reda ter
jih soglasno tudi sprejeli. FF
Prevzeli že 5652 ton pšenice
Vse kaže, da bomo dosegli in presegli načrtova-
ni odkup pšenice. Doslej so v sušilnici (do torka,
30. julija) prevzeli 5652 ton pšenice. Kot je pove-
dal Tone Taciga, poteka prevzem normalno in
brez čakanja. Pšenica je dobre kakovosti in ima
zahtevano vlažnost — od 13 do 14 odstotkov.
Od zasebnikov prihaja zadnje dni vedno manj
Plenice, zato pa več od družbenega sektorja, ki je
'^llavno žetvijo pričel 23. julija. V Emona Kmetij-
skem kombinatu Ptuj bodo z žetvijo končali do ne-
delje, 4. avgusta — odvisno od vremena.
V prejšnjem tednu so v kmetijski zadrugi Ptuj
odkupili že skoraj polovico načrtovane količine —
okrog 1200 ton, v kmetijski zadrugi Lovrenc na
Dravskem polju pa 152 od načrtovanih 600 ton.
Oboji pričakujejo, da bodo načrtovane količine
odkupili.
MG
Program
prireditev
Ob
občinskem
prazniku
Moškanjci, 2. avgusta ob
17.30:
Ptujski padalski pokal
»Podlehnik '85« z nočnimi
skoki na letališču v Moškanj-
cih
Podlehnik, 3. avgusta ob 14.
uri:
Padalski skoki v vodo
Ptuj, 3. avgusta ob 10. uri:
Slavnostna seja Skupščine
občine Ptuj in družbenopoliti-
čnih organizacij občine Ptuj v
avli Srednješolskega centra
Dušana Kvedra Ptuj
Ptuj, 3. avgusta ob 12. uri:
Otvoritev prizidka pri Do-
mu upokojencev v Ptuju
Ptuj, 8. avgusta ob 8. uri:
Žalna seja predsedstev ob-
činske skupščine in družbeno-
političnih organizacij občine v
Delavskem domu Franca
Krambergerja in polaganje
vencev pred spominska obelež-
ja NOV
Hajdoše, 11. avgusta ob 14.
uri: •
Državno prvenstvo v kartin-
gu na kartodromu
Ptuj, 17. avgusta ob 17. uri:
Udarniški dan članov kluba
brigadirjev »Franc Belšak-To-
ne« Ptuj na ZMDA Slovenske
gorice '85
Markovci, 18. avgusta ob
14. uri:
Slavnostna otvoritev XIII.
ptujskih kulturnih srečanj
Ptuj, 24. avgusta ob 9. uri
VIII. ženski rokometni tur-
nir bratskih občin SR Hrvat-
ske in SR Slovenije za pokal
praznika občine Ptuj na roko-
metnem igrišču Drava
Gorišnica, 30. avgusta ob 10.
uri:
Otvoritev Zdravstvene po-
staje Gorišnica
Ob prazniku
Pred triinštiridesetimi leti se je slovensko goriška Lac-
kova četa kot prva organizirana partizanska skupina boje-
vala na območju Slovenskih goric z nacističnim okupator-
jem in domačimi izdajalci. Številčno majhna je s svojimi
oboroženimi akcijami na žandarmerijske postojanke dose-
gla vrsto uspelih bojnih rezultatov. Poleg stalnega politične-
ga dela borcev in aktivistov slovensko goriške Lackove čete
so imele oborožene akcije velik politični odmev med zatira-
nim prebivalstvom. Krepilo je zaupanje v slovensko narodno
bi t nos t, zaupanje v osvoboditev; širilo in krepilo se je narod-
noosvobodilno gibanje. Borci te čete so se uprli v izredno
težkih časih in pogojih. Zato so njihova borbena in politična
dejanja izredno junaško dejanje.
Slovensko goriška Lackova četa je v neenakem boju z
okupatorskimi, policijskimi in žandarmerijskimi enotami v
Mostju izkrvavela. V spomin na ta junaški boj praznuje
ptujska občina svoj občinski praznik.
Letos sovpada praznovanje občinskega praznika še v
čas dveh pomembnih obletnic, štiridesetletnice osvoboditve
in petintrideset let samoupravljanja.
Ob praznovanju letošnjega občinskega praznika bi mo-
rali prikazati vsaj na splošno dosežke na področju gospo-
darstva in družbenih dejavnosti ter dosežke na področju
uveljavljanja in utrjevanja političnega sistema socialistične-
ga samoupravljanja. To smo poskušali skozi celo leto opre-
deliti na različnih srečanjih oziroma prireditvah. Veliko bolj
zbrano pa bo v ptujskem zborniku, ki bo izšel v naslednjih
mesecih.
V tem času smo v intenzivnih pripravah planskih aktov
za naslednje srednjeročno obdobje in smo obravnavali že vr-
sto strokovnih podlag, smernice in dogovor o temeljih druž-
benega plana občine za naslednje srednjeročno obdt)bje, za-
to nekaj najpomembnejših ugotovitev o nadaljnjem razvoju
gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini. To še zlasti
zaradi tega, ker živimo in delamo v precej zaostrenih gospo-
darskih in družbenih razmerah. Prav zaradi tega smo dol-
žni v vseh organizacijah združenega dela, krajevnih in sa-
moupravnih interesnih skupnostih storiti vse za prebroditev
težav.
V dosedanjih razpravah je bilo predlaganih vrsto pred-
logov o nadaljnjem razvoju, veliko več je bilo izraženih že-
lja. Vendar ne smemo zanemarjati dejanskih možnosti, ki
jih imamo. Upoštevati moramo položaj gospodarstva, kajti
tu se ustvarja dohodek, iz katerega se pokrivajo potrebe or-
ganizacij združenega dela, ožje in širših družbenopolitičnih
skupnosti. Zato je naša prvenstvena naloga razvijati in utr-
jevati in posodabljati to kar imamo. Razvijati vse tisto za
kar imamo pogoje to je materialne, kadrovske in družbene.
Pri tem ne smemo zanemarjati nobene dejavnosti. V posa-
meznih dejavnostih so opredeljeni tudi nosilci razvoja. Za-
vedati se moramo, da v ptujski občini nimamo posebno
atraktivnih izvozno usmerjenih proizvodnih programov.
Vendar za nadaljnji razvoj je družbena usmeritev proizvod-
nja za izvoz. Za našo industrijo ugotavljamo precejšnjo od-
pisanost osnovnih sredstev in da ni sledila z opremo sodobni
tehnološki opremljenosti. Zato je nujna usmeritev v nasled-
njem srednjeročnem obdobju v posodabljanje proizvodnje.
Te dni potekajo pogovori v različnih institucijah o mo-
dernizaciji tovarne glinice in aluminija v Kidričevem. Glede
na proizvodne in delovne pogoje ter zastarelost tehnologije
pridobivanja aluminija ima modernizacija širšo družbeno
podporo. Hkrati pa je ta modernizacija deležna vrsto pri-
pomb in prizadevanj za to, da ne bi dobila družbene in ma-
terialne podpore ter potrditve. Takšna ravnanja so zaskr-
bljujoča in nerazumljiva.
Za ptujsko občino je nadaljnji razvoj kovinsko predelo-
valne, tekstilne in živilsko predelovalne industrije usodnega
razvojnega pomena. Obstoječe proizvodne zmogljivosti, ka-
dri, razvito usmerjeno srednje šolstvo s skrajšanimi in po-
polnimi programi je realna osnova in nujnost za nadaljnji
razvoj. V ta krog prištevamo tudi elektronsko in kemično in-
dustrijo, kije zastopana v temeljnih organizacijah, ki so ve-
zane na delovne organizacije izven občine. Nosilci za vse
navedene panoge obstajajo.
Kmetijstvo je v ptujski občini v dosedanjem razvoju do-
seglo relativno dobre razvojne rezultate v poljedelstvu, živi-
noreji, vinogradništvu in sadjarstvu. Organizacijski in pro-
izvodni rezultati so dobri. Ustvarjena je tudi precejšnja ma-
terialna podlaga, na kateri bo možno ob ustreznih družbe-
nih pogojih razvijati naprej. Ob tem se postavlja vprašanje
razvoja živilsko predelovalne industrije, zlasti tiste, za kate-
ro imamo osnovo.
Osnovo nadaljnjega razvoja predstavljajo tudi trgovi-
na, gradbeništvo, gostinstvo in turizem, obrt, katerim je po-
trebno prav tako zagotoviti enakopraven razvoj.
Vse to je toliko bolj nujno, saj je vprašanje zaposlova-
nja v ptujski občini v zadnjem času izredno pereče. Zavedati
se moramo tega, da le zaposleni lahko odpirajo perspektivo
sebi in tistim, ki čakajo na delo, do katerega imajo enako
pravico kot drugi. Zato je toliko bolj odgovorno ravnanje ob
načrtovanju razvoja za naslednjih pet let. Za nadaljnji raz-
voj imamo materialne in kadrovske osnove, pa tudi družbe-
ne.
Ob občinskem prazniku, 8. avgustu vsem delovnim lju-
dem in občanom iskrene čestitke k doseženim uspehom!
Franc Tetičkovič,
^__predsednik skupščine občine Ptuj J
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
1 ■ avgust 1985 - TEDNI|(
OBRATNA AMBULANTA AGIS
Zagotoviti pogoje
za preventivno delo I
Obratna ambulanta Agis dela v izredno težkih delovnih pogojih.j
Na voljo ima le dva prostora. Z novo programsko usmeritvijo pa soj
se delavci Agisa obvezali, da bo obratna ambulanta dobila prizidek in|
s tem, ko se bodo spremenili pogoji dela, bo lahko prešla na uvelja-*
vljanje prave vloge obratne ambulante, ki bi naj bila predvsem v pre-
ventivi. Seveda bo kurativa še vedno ostala. Poleg tega bo ambulanta
v bodoče delala samo za delavce Agisa. '
Kot je povedal dr. Rajko Brglez, je preventivno delo sedaj:
usmerjeno le na njegove osebne stike s pacienti in na poročanje o si-'
stematskih pregledih, ki jih je opravil pri njih. Običajno pa se tu vsej
ustavi, ne pride do konkretnega reševanja in nadaljnjega ukrepanja:
na delovnih mestih ali pa do tega postopka pride po zelo dolgem pro- ■
cesu — po mletju na različnih nivojih. \
V proces humanizacije dela se zaradi velikega obsega dela v am-'
bulanti, ne more v zadovoljivi meri vključevati. Tu je potrebno upo-
števati tudi prostorske probleme in preslabo opremljenost za tako de- •,
lo. Tako se dogaja, da skupaj s službo varstva pri delu, le gasi požar,   j
Obratna ambulanta je lani imela prek 11 tisoč pregledov, od tega I
prvih pregledov 3164. Pri boleznih so izstopala akutna vnetja dihal, '
na drugem mestu so bolezni kostnega sistema, mišic in veziv, na tret-;
jem pa bolezni urinarnega sistema. S temi bolezni sodi Agisova popu-;
lacija med poprečno zdrave občane Slovenije. Zaskrbljujoč je poda-!
tek o boleznih kosti, veziv in mišic, ki so posledica neprimernega na- \
čina življenja, nezdravega življenja, v katerem se ljudje preveč eno-
stransko gibljejo in s tem enostransko obremenjujejo kostno-mišični
aparat.
Posledice so v številnih invalidskih postopkih, ki jih je bilo lani j
50, od katerih je le 18 delavcev dobilo prvo kategorijo invalidnosti, 10;
drugo kategorijo in 8 delavcev tretjo kategorijo invalidnosti. Nereše-j
nih je ostalo 13 primerov. Večino delavcev so upokojili zaradi bolezni!
kostno vezivnega sistema. MG
Ekonomske težave
pritiskajo Gumarno
Ekonomski položaj TOZD Gumarna je izredno težak. Izredno
jih pesti visok porast stroškov, ker večino materialov za proizvodnjo
uvažajo. Proizvodni stroški pa skoraj pokrivajo prodajno ceno, kar
pomeni, da se Gumama bori za goli obstoj.
Kot poudarja Boris Horvat, direktor, so glavni vzroki v progra-
mu, ko se je Gumarna pojavljala kot kooperant različnih kupcev. Na
tihem in neopazno so stari program že nadomestili. Pri tem se poja-
vlja nova težava — višek delavcev v nekaterih fazah proizvodnje, ki
ga bodo po najboljših močeh rešili. V omenjeni sklop vzrokov sodi tu-
di prepočasno vključevanje temeljne organizacije v sistem Save, če-
prav se tudi tu stanje v zadnjem času bistveno izboljšuje. Letos so se
skoraj v celoti vključili v poslovni sistem delovne organizacije. Skupaj
s tem pa so dobili določene nove probleme zaradi prepočasnega pre-
toka informacij. Prepričani so, da bodo to stanje že v naslednjem letu
presekali.
Glavna naloga tozd je v sedanjem obdobju — izvoz. Rezultati so
različni. Z majhnim delom izdelkov dosegajo dobre rezultate. Izvozni
izdelki so večinoma izdelki, pri katerih je veliko gume. Ekonomsko
zanimiv izvoz za Gumarno je, po besedah Borisa Horvata, že tisti, ki
daje prilive večje od materialnih stroškov. Letos bodo od celotnega fi-
zičnega obsega proizvodnje — to je od 2200 ton — izvozili 1500 ton
gumenih izdelkov.
Po mnenju kupcev v tujini dosegajo pri teh izdelkih evropsko, če
že ne svetovno produktivnost. Zaradi nizkih osebnih dohodkov pa
jim praktično tudi izrazita produktivnost ne pomeni veliko. Upošteva-
ti je potrebno, da gumeni izdelki z okrog 80 odstotkov materialnih
stroškov ne prinašajo veliko. Ob tem seveda upajo, da bodo z deviz-
nim prilivom pokrili uvoz. V finančnem pogledu se je letošnji izvoz
povečal za 20 odstotkov.
V bodoče se bodo v izvozu še bolj smelo uveljavljali. Še prej pa
bodo spremenili izvozni program. Nekatere izdelke so že opustili, se-
daj jih »okupira« gumakovina, pri kateri se vendarie pojavljajo ugod-
ne strukture v ceni, ker je del materiala iz domačih tovarn.
Največji priliv jim prinaša izvoz na Bližnji vzhod, čeprav bodo
tudi v bodoče obdržali zahodna tržišča. Izvažati so pričeli tudi v Iran
in sicer termoforje. V zadnjem času so se na tem trgu sicer pojavile te-
žave, vendar so prepričani, da jih bodo uspešno premagali.
V strukturi celotnega prihodka je izvoz zastopan z okrog 30 od-;
stotki. V prvem polletju so izvozili za pol milijona USA dolarjev, ce-.-
loletni planirani izvoz pa je milijon dolarjev. ' j
Z dolgoročnim programom, za katerega so se delavci Gumarne ;
odločili 16. julija, bodo postavili nove temelje bodočega poslovanja
in če jim bo uspelo uresničiti tudi investicijske načrte iz programa,'
potem bo leta 1990 ekonomski položaj temeljne organizacije bistveno
izboljšan. MG
ŠE O ŠKODI PO POZEBI V SADOVNJAKIH IN VINOGRADIH
Škode je za skoraj dve milijardi dinarjev!
o škodi po pozebi smo na straneh Tednika, kot tudi v kmetijski od-
daji radia Ptuj že poročali. Danes objavljamo dopolnjeno poročilo.
2e takrat smo govorili o strahovitih posledicah, ki jih je v teh dveh
panogah povzročil zimski mraz. Nekateri optimisti sicer na osnovi bež-
nih pogledov, navadno od daleč na vinograde in sadovnjake, ki so sedaj
zaradi dovolj hrane v zemlji in slabega nastavka močno ozeleneli, govo-
rijo, da škoda ni tako velika. Ob tej priložnosti se ne mislim spuščati v
strokovno razlago, zakaj je trta tako močno ozelenela in v to, da če vsak
trs posebej pogledamo, na njem ni nobenega nastavka ali pa je zelo ma-
li. Trta je namreč pognala iz vseh očes zaradi obilo hrane v zemlji in za-
radi močne poškodovanosti izkoristila vso energijo in hrano za svoj ob-
stoj. Pri močni pozebi pa nadomestno mladje kaže silovit razvoj, kar je
treba upoštevati pri pletvi in še posebej pri vzgojni rezi naslednjo po-
mlad. Približno enako je v sadjarstvu, kjer p» pri vseh sadnih plemenih
le ni tako velika škoda. Po nastavku v vinogradih in če bomo uspeli tega
z ustrezno zaščito obdržati, lahko v vinogradništvu računamo le s 40 od-
stotki lanskega pridelka grozdja.
Škoda je torej ogromna in bo-
do posledice občutne več let, kar
se je pri finančni oceni na osnovi
enotnih kriterijev vrednotenja
škode po zimski pozebi v vino-
gradih in sadovnjakih v letu 1985
po stopnjah pošicodovanosti tudi
upoštevalo. Škodo smo v občini
Ptuj ocenjevali v času od 3. 6. do
18. 6. v vseh 18 prizadetih KS in
to na zasebnem sektorju za orga-
nizirano in neorganizirano proiz-
vodnjo, posebne komisije pa
škodo v nasadih družbenega sek-
torja. Ocenjevanje je usmerjala
občinska komisija za oceno ško-
de v kmetijstvu.
V občini je ocenjenih 4461 vi-
nogradov v skupni površini 1718
ha in vsi plantažni nasadi sadov-
njakov z ogledom komisij na
kraju samem, škodo v ekstenziv-
nih sadovnjakih pa po ogledu na
terenu na osnovi statistično pri-
kazanega števila dreves posa-
meznih sadnih plemen. Komisije
niso ocenjevale škode nastale na
starih izrojenih vinogradih.
Za izračun škode smo upora-
bljali cene, ki smo jih vse priza-
dete občine v SRS dogovorile na
posvetu v Mariboru, 10.7.1985
in katerega je organiziral RK
KGP Ljubljana. Za poprečne
pridelke v vinogradništvu smo
uporabili statistične podatke za
leta 1979, 1980 in 1982 (v letu
1980/81 zimska pozeba, 1983 in
1984 toča z neurjem), ko območ-
je občine ni bilo prizadeto po
elementarnih nesrečah v tej pa-
nogi, za sadjarstvo pa poprečne
pridelke 1982, 1983 in 1984. leta.
Občinska komisija za oceno
škode v kmetijstvu je ugotovila,
da znaša skupno ocenjena škoda
1.950.089.833 dinarjev, 9,2 od-
stotka v ocenjenem družbenem
proizvodu celotnega gospodar-
stva občine, v družbenem proiz-
vodu kmetijstva pa kar 53,8 od-
stotni delež, dosežen v prete-
klem, 1984. letu. Skoda je torej
strahovito velika in kaže na iz-
Ker je škoda večja od 3 odstot-
ke družbenega proizvoda celot-
nega gospodarstva občine v pre-
teklem letu, smo vlogo dali tudi
na Odbor podpisnikov družbe-
nega dogovora o načinu uporabe
in upravljanja s sredstvi solidar-
nosti za odpravljanje posledic
naravnih nesreč v SR Sloveniji in
na RK KGP Ljubljana, ki je us-
klajeval aktivnosti na tej oceni v
SRS, ter čakamo na njihovo
odločitev.
Vsi seveda sedaj sprašujejo,
kakšna bo pomoč in v kakšni
obliki. Trenutno ne razpolagamo
z nobenimi sredstvi, pomoč, ob-
seg in višina pomoči pa je odvi-
sna od višine pridobljenih oziro-
ma zbranih sredstev. IS SO in
občinska komisija predlagajo na-
slednje sanacijske ukrepe, ki
smo jih posredovali odboru in
RK KGP Ljubljana in ti so:
— za sanacijo škode se naj upo-
rabijo sredstva republiške soli-
redno prizadetost teh dveh d^,
nog po elementarni nesreči. Vi
darnosti in vse možne oblike po.
moči v občini;
— družbeni sektor in organizj.
rani zasebni sektor naj uporabiti
sredstva za obnovo in rekon-
strukcijo poškodovanih vinogra.
dov in sadovnjakov;
— del sredstev se naj družbe-
nemu sektorju nameni za nado-
mestilo izpadlega dohodka,
— del sredstev se naj zasebne-
mu sektorju nameni za nabavo
zaščitnih sredstev in mineralnih
gnojil;
— občine naj z odpisi davkov
iz dohodka v kmetijstvu in pri-
spevkov za zdravstveno in pokoj-
ninsko zavarovanje kmetov po-
magajo pri ublažitvi posledic
škode.
Temeljito poročilo s predlogi
ukrepov za sanacijo škode pa bo-
mo podali in obravnavali tudi na
septembrskem zasedanju zborov
SO Ptuj.
Janko MLAKAF
Skrb za
preventivno
delo
Leta 1981 smo v srednjeročni
pogram razvoja zobozdravstva
zapisali, da bomo v letih do leta
1985 postopoma odpirali nove
zobozdravstvene ambulante. Že
naslednje leto so se pogoji go-
spodarjenja in pogoji dela v
družbenih dejavnostih bistveno
poslabšali, kar je vplivalo na to,
da se načrtovano odpiranje am-
bulante ne uresničuje. Na začet-
ku srednjeročnega obdobja je en
zobozdravnik skrbel za 2860 pa-
cientov, danes že za 3200, kar je
precej slabše od republiškega po-
prečja, ki je 1800, v nekaterih
razvitih občinah pa en zobo-
zdravnik skrbi samo za tisoč pa-
cientov.
Kljub velikemu kadrovskemu
primanjkljaju si v temeljni orga-
nizaciji Zobozdravstvo Ptuj mo-
čno prizadevajo za okrepljene i
preventivno delo, ki zajema vse
otroke, od vrtca naprej. Ugota-
vljajo, da pouk zobozdravstvene
higiene ne dosega pričakovanih
rezultatov. Zato bo treba s pre-
davanji za starše in otroke nada-
ljevati tudi v novem šolskem le-
tu. MG
DO OLGA MEGLIC
POSLOVANJE NA ROBU
RENTABILNOSTI
»DO Hiko Olga Meglic je
sistem, na katerega močno
vplivajo vsi ukrepi ekonom-
ske politike v Jugoslaviji.
Največji vpliv ima visoka inf-
lacija, ki sproti izniči naša
prizadevanja. Iz dneva v dan
delamo sicer več, rezultati pa
so enaki kot prej ali celo
slabši. Nekaj podobnega je
naš polletni obračun, ki se bi-
stveno ne razlikuje od četrt-
letnega. Poslovali smo na
meji rentabilnosti in to kljub
temu, da smo dosegli fizični
obseg proizvodnje in da smo
uresničili vsa naročila.
Po odbitku vseh stroškov
smo lahko pokrili le mini-
malni del naših potreb. Zato
krivimo v glavnem močne
podražitve. S sprostitvijo cen
seje prišlo na nekontrolirano
povišanje cen vhodnih suro-
vin in ostalih stroškov, ki so
narasli prek vseh meja.
Kljub temu, da smo proiz-
vodnjo preusmerili iz avto-
mobilske, stavbene, pohištve-
ne opreme na novi program
kmetijske mehanizacije, tudi
to ni prineslo željenih rezul-
tatov. Krivdo pri tem pa ima
spremenjena politika trgovi-
ne, ki se otepa zalog. Zato
povpraševanje po naših iz-
delkih sicer ostaja, trgovina
pa naših izdelkov ne jemlje
in ti izdelki ostajajo na tovar-
niških dvoriščih. Kupci pa se
največ primerih direktno
obračajo na nas. To ni racio-
nalno in ekonomsko ter je v
nasprotju s funkcijo trgovine.
Na račun proizvodnje
kmetijske mehanizacije smo
zmanjšali stari program, kar
se nam sedaj maščuje. Razve-
seljivo je edino to, da naraš-
ča proizvodnja hidravlične
dvižne opreme. Ta program
smo sicer že leta ocenjevali
kot perspektiven in akumula-
tiven,« je na začetku pogovo-
ra povedal Alojz Cuš, vršilec
dolžnosti direktorja delovne
organizacije._________
Že lani so prodali 160 pu-
halnikov, ki bi jih naj prevze-
la trgovina, dosedaj so jih
''prodali le 80. Vse več je pri-
merov, ko se kupci sami
obračajo nanje. Poznajo jih
kmetje iz vse Jugoslavije. Ta-
ko so se pred dnevi nanje
obrnili trije kmetje iz Alek-
sandrovca, ki niso dobili nji-
hovih izdelkov v trgovini, ker
se le—ta ne drži pogodb.
Vprašanje je, kako bo sedaj s
puhalniici. Naročena proiz-
vodnja je 700 puhalnikov. Tr-
govino so že obvestili, da jih
izdelujejo.
Kolikšen pa bo letos pro-
gram kmetijske mehanizaci-
je?
»V celotnem obsegu proiz-
vodnje smo planirali 25 od-
stotkov kmetijske proizvod-
nje. Danes sicer- še upamo,
da bom.o to dosegli, vendar
bomo pri tem morali vložiti
dodatne napore. Že lani smo
na radgonskem sejmu skleni-
li pogodbe s trgovci, ki so se
obvezali za točne količine po
določenih cenah, sedaj pa te^
ga ne izpolnjujejo in naroča^
jo ter prevzemajo majhne ko
ličine in to šele takrat, ko iz-
vedo za kupca.«
V delovni organizaciji ima^
jo precej težav zaradi po-
manjkanja finančnih sred-
stev, ki je v glavnem posledi-
ca velike inflacije -- to je v
povišanju cen vhodnih suro-
vin. Kljub temu, da znatno
ne povišujejo proizvodnje,
potrebujejo vedno več finan-
čnih sredstev za isti obseg
proizvodnje.
Kako realizirate letošnji iz-
voz?
»Plan izvoza sicer uresn
čujemo, pričakovali smo na'
mreč še večjega. Nekaj je tu-
di naših napak glede kakovo-
sti. V prvem četrtletju smo
imeli nekaj reklamacij. Raču-
namo pa, da bomo v drugem
polletju izpolnili planirani iz-
voz, ki predstavlja štiri od-
stotke vrednosti celotnega
prihodka. Pokritje izvoza je
ena proti pet, kar pomeni, da
smo mali porabnik uvoženih
surovin.
Vrednost izvoza naj bi le-
tos dosegla tristodeset tisoi
dolarjev. Izvažamo predvsein
hidravlična dvigala Kobra,
sledijo drobni kovinski izdel-
ki za avtomobilsko industri-
jo, drugi kovinski izdelki i^
podobno,« je zaključil Alojz
Cuš.
TRAKTOR NA TIRIH
V tem primeru ne gre za delo-
vno nezgodo s traktorjem, tem-
več za novost v TOZD za vzdrže-
vanje voz Ptuj, Železniškega go-
spodarstva Ljubljana. S traktor-
jem, ki je dodatno opremljen z
vodilnimi kolesi, hidravliko za
utirjanje ter je dodatno obtežen,
so v juniju začeli opravljati inter-
ni premik v delavnici.
Traktor se s pomočjo hidravli-
ke brez težav postavi na tire in
stabilizira ter z lahkoto vleče ali
potiska več praznih ali naloženih
vagonov.
Delovni stroj se lahko upora-
blja tudi v druge običajne name-
ne, saj je z dvigom vodilnih koles
takoj sposoben za vožnjo po ce-
sti. Vrednost stroja s predelavo
znaša 3.150.000 din, kar predsta-
vlja skoraj 4 x manjšo vrednost
od univerzalnega stroja za te na-
mene UNIMOG.
Traktor z močjo 54 KW je iz-
delala OZD TORPEDO iz Reke.
Dodatno opremo so hitro in ka-
kovostno izdelali v TOZD-u za
vzdrževanje voz in strojev Šiška
v Ljubljani na podlagi menjave
dela v okviru DO.
Proizvodni proces in razpore-
ditev tirov ter delovnih hal zahte-
va dnevno prestavljanje-premi-
kanje vagonov.
Do sedaj so ta dela v okviru
transportne skupine opravljali s
pomočjo viličarjev in univerzal-
nega motorja za premik, ki gre
samo po enem tiru, poriva naj-
več dva vagona 'h\ zahteva večji
fizični napor delavca, ki z njim
upravlja.
Na viličarju so se pojavljale
večje okvare, največ težav pa je
bilo v zimskem času, ko so mora-
li opravljati premik ročno, z več-
jim številom delavcev.
Delavci so novost z odobrava-
njem sprejeli, saj se je pokazala
kot koristna sprememba v smislu
izboljšanja delovnih pogojev.
M. Skok
Končno stroj za pometanje ulic
Po več kot letu in pol so pred dnevi v temeljni
organizaciji Komunalni servisi dobili stroj za po-
metanje ulic, ki ga bodo sicer vključili v program
rednega čiščenja ulic in ostalih javnih površin v
prihodnjem letu. Do konca leta bo v poskusnem
obratovanju.
Matevž Cestnik, vodja tozd Komunalni servisi
je povedal, da ga bodo uporabljali predvsem pri
čiščenju vseh vpadnic v mesto in na tistih ulicah,
kjer bo stroj lahko delal. To bo tem lažje, čimbolj
bodo občani disciplinirani in ne bodo puščali av-
tomobilov tam. kjer ni dovoljeno
Stroj — SK 220 — ima sistem za protiprašn"
pometanje, kar bi pomenilo, da bo sproti ovlaž^'
val površine in s tem vsesal tudi vse odpadke ^
svoj rezervoar, ki ima dva kubika prostornini^
Uspešno bo nadomeščal določeno število fizični''
delavcev. Najpomembneje pa je, da bomo z nji'''
zagotavljali kakovostnejši nivo čistoče, ki je za nif
sto turističnega značaja še kako pomembno.
V tozd se tudi pogovarjajo, da bodo stroj, če
treba, posojali delovnim organizacijam na vzdrži'
vanje čistoče na dvoriščih in v neposredni okolici-
f CDNIK - ^ • »y9ust 1985
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
|(adrovske priprave v zvezi komunistov
v prvi polovici prihodnjega leta bo 10. kongres ZKS in za tem
še 13. kongres ZK Jugoslavije. Pred tem morajo biti izvedene pro-
gramsko-volilne konference v osnovnih organizacijah ZKS, ki bodo
v novembru in decembru in programsko-volilne seje občinskih kon-
ferenc ZKS, ki bodo v začetku leta 1986. Tako bodo komunisti iz-
volili nova vodstva od osnovnih in občinskih organizacij navzgor
vse do ZKJ. Če hočemo, da bodo izvoljeni najboljši, najsposobnejši
in socialistično samoupravno usmerjeni komunisti, so potrebne
skrbne kadrovske priprave.
y občinski organizaciji ZKS
j so s kadrovskimi pripravami
•^^gli že januarja letos in do juli-
^ evidentirali možne kandidate
^! nova vodstva osnovnih orga-
nizacij ZKS in za nove člane or-
"jflov občinske organizacije
||CS Ob tem so evidentirali pre-
rejšnje število komunistov, ki bo-
j(, primerni možni kandidati tu-
,j 23 Člane delegacij v skupščin-
Ijeni sistemu. Potek evidentira-
nja je sproti spremljala komisija
^ kadrovska vprašanja pri OK
10 in o tem poročala predsed-
jjyu komiteja. Fazo evidentira-
ijja je ocenil tudi občinski komi-
(j ZKS Ptuj in sprejel program
nadaljnje aktivnosti komunistov
y Ijadrovskih pripravah, ki bodo
jjajale do konca februarja 1984.
I Y vsaki osnovni organizaciji
j(, evidentirali najmanj po pet
niožnih kandidatov za novo vod-
jivo lastne organizacije, evidenti-
^Ij pa so tudi 147 komunistov za
j,ožne kandidate za nove organe
občinske organizacije ZKS, ki
l,odo imeli 62 članov, kar pome-
ni, da je evidentiranih precej več
jjn bo tako možna široka izbira.
;Struktura evidentiranih je v glav-
nem zadovoljiva. Med evidenti-
ranimi je 35 odstotkov komuni-
stov, ki delajo v neposredni pro-
izvodnji in 43 odstotkov takih, ki
lopravljajo vodilna in vodstvena
dela, 22 odstotkov komunistov
pa je iz družbenih dejavnosti in
upokojencev.
PREDLAGANJE MOlNIH
KANDIDATOV
Občinski komite ZKS Ptuj je
vsem osnovnim organizacijam
poslal listo evidentiranih možnih
kandidatov z nalogo, da do kon-
ca septembra izmed evidentira-
nih konkretno predlagajo možne
kandidate za nova vodstva last-
nih organizacij, za člane občin-
skega komiteja ZKS in druge or-
gane občinske organizacije. Prav
tako bodo predlagali kandidate
za predsednika občinskega ko-
miteja ZKS, sekretarja predsed-
stva in izvršnega sekretarja pred-
sedstva OK ZKS ter delegate za
10. kongres ZKS in 13. kongres
ZKJ. Predsedstvo občinskega ko-
miteja pa bo v tem času na po-
svetih s sekretarji izvedlo tudi us-
klajevalne postopke. Na podlagi
tega bo OK ZKS sestavil predlog
kandidatnih list za posamezne
organe.
Namen te druge faze kadrov-
skega postopka je v tem, da lah-
ko v osnovnih organizacijah
ZKS oblikujejo širše liste mož-
nih kandidatov za posamezne or-
gane in funkcije v občinski orga-
nizaciji ZKS. Skupni cilj je, da
bodo v vseh organih občinske or-
ganizacije ZKS zastopana vsa
področja gospodarstva in tudi
območja občine in da bodo
ustrezno zastopani delavci iz ne-
posredne materialne proizvod-
nje, ženske, mladina in borci
NOV. Prav zato bodo tudi po-
trebni usklajevalni postopki. Pri
tem ne gre le za zastopanost,
temveč predvsem za sposobnost
predlaganih kandidatov, če ho-
čemo zagotoviti učinkovito in ce-
lovito delo vseh organov občin-
ske organizacije ZKS.
RAZPRAVA O KANDIDATIH
Občinski komite bo po oceni
faze predlaganja in usklajevanja
možnih kandidatov pripravil
predlog kandidatne liste za nove
organe občinske organizacije
ZKS in jih dal v razpravo pono-
vno v osnovne organizacije, kjer
bodo o njih razpravljali od 1. ok-
tobra do konca letošnjega leta,
predvsem pa na programsko vo-
lilnih konferencah. Na teh kon-
ferencah bodo poleg vodstva la-
stne organizacije, to je sekreta-
riata (sekretarja, namestnika se-
kretarja, poverjenika za idejno-
politično usposabljanje, za infor-
miranje in tisk, blagajnika in evi-
dentičarja), izvolili še delegate za
aktiv komunistov delavcev nepo-
srednih proizvajalcev, za stalno
akcijsko konferenco ZKS delo-
vne organizacije, za svet ZK kra-
jevne skupnosti in za program-
sko volilno konferenco OK ZKS
Ptuj, ki bo koncem februarja
1986 in na kateri bodo poleg or-
ganov občinske organizacije
ZKS izvolili tudi delegate za oba
kongresa Zveze komunistov Slo-
venije in Jugoslavije.
Podrobneje se bodo o izvedbi
teh nalog pogovorili na akcijskih
posvetih sekretarjev OO ZKS, ki
bodo v septembru po področjih
dejavnosti.
FF
Republiški kmetijski
^rh na obisku v Ptuju
, »Lahko se zelo pohvalno izrazimo o vseh, ki so kakorkoli prispe-
vali, da letošnja žetev poteka tako dobro. Organizacija je odlična in
tudi z vremenom smo lahko zadovoljni,« je dejal Milan Kneževič —
predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano, ki je v ponedeljek Obiskal ptujsko občino. S svojimi sodelavci
- predsednikom lO splošnega združenja za kmetijstvo Jožetom Kau-
6čem, predsednikom zadružne zveze Slovenije I^onom Frelihom in
direktorjem žitne skupnosti Slovenije Stanetom Juvanom, je obiskal
najprej TOZD Dravsko polje na Pragerskem, za tem odkupna mesta
pšenice v silosih KK Ptuj ter v Vidmu in Zabovcih. Ob koncu pa se je
s predstavniki občine in občinskega komiteja za kmetijstvo mudil še v
Emoni KK Ptuj TOZD Ptujsko polje Domava, kjer so svoje eoste po-
peljali na pšenična polja v Pesniški dolini. mš
Milan Kneževič s svojimi sodelavci na pšeničnih poljih v Pesniški dolini.
Foto: mš
Dogovor o temeljih plana v javno razpravo
ZBORI SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Prejšnji teden so se na ločenih sejah sestali vsi trije zbori
skupščine občine Ptuj. Kljub času dopustov lepemu vremenu In
vročini, je bila udeležba v vseh treh zborih dobra in nikjer ni bilo
problema glede sklepčnosti. Razprava je bila o večini točk dnevne-
ga reda, vse so tudi bile sprejete soglasno. Ker o zasedanju zbora
združenega dela poročamo posebej, se v tem poročilu omejujemo
predvsem na razpravo v družbenopolitičnem zboru in zboru krajev-
nih skupnosti.
Enotna ugotovitev v obeh zbo-
rih je bila, da v letošnjem prvem
polletju v gospodarstvu nismo
dosegli resolucijskih ciljev razen
pri zaposlovanju, zato je treba
zastaviti vse sile, da v drugem
polletju nadoknadimo zamuje-
no. Iz tega so tudi ocenili, da po-
goji gospodarjenja v prihodnjem
letu ne bodo nič lažji kot letos in
da se bo močno čutil vpliv letoš-
nje visoke inflacije. Zlasti v druž-
benopolitičnem zboru so ob tem
zahtevali od vseh poslovodnih in
samoupravnih organov kar naj-
večjo odgovornost za pripravo
planskih dokumentov, ki morajo
temeljiti na realnih možnostih in
^iti   pripravljeni   pravočasrib.
^iN tako kritični so bili tudi do
"ifotovitev, ki jih navaja poročilo
o izvajanju sanacijskih in pred-
ssnacijskih programov s poudar-
''pm, da naj bodo v bodoče v ta-
l^uh informacijah navedeni tudi
Nmerjalni podatki za tiste, ki
poslujejo z motnjami, kakšne re-
zultate dosegajo v enakih ali po-
dobnih dejavnostih drugje.
Posebno pozornost so v obeh
zborih namenili osnutku dogovo-
ra o temeljih plana za obdobje
1986—1990. S pripombami in
predlogi-k osnutku so začeli ja-
vno razpravo o tem pomembnem
dokumentu, ki bo trajala do kon-
ca septembra. Delegati DPZ so
posebej pozvali družbenopoliti-
čne organizacije, da se kar naj-
bolj angažirano vključijo v to
razpravo. V zboru krajevnih
skupnosti, kjer so tudi dali pre-
cej že povsem konkretnih pred-
logov, pa so pozvali vse nosilce
planiranja, da odgovorno pristo-
pijo tako k načrtovanju kot tudi
k usklajevanju planov.
V zboru krajevnih skupnosti je
bila posebno živahna razprava o
osnutku odloka o gospodarjenju
z javnimi potmi. Med javne poti
se štejejo dovozne poti, vaške in
poljske poti, gozdne in druge po-
ti, ki so v javni rabi in so družbe-
na lastnina. O tem bomo podrob-
neje spregovorili v posebnem se-
stavku. Razprava v zboru KS pa
je obsegala tudi problematiko, ki
zadeva vzdrževanje in moderni-
zacijo tudi kategoriziranih lokal-
nih in regionalnih cest. Največ
problemov je v zvezi z regional-
nimi cestami, katerih vzdrževa-
nje je bilo preneseno na občin-
ske skupnosti za ceste, vendar
brez ustreznega deleža sredstev.
V ptujski občini so tudi pereči
problemi z dotrajanimi mostovi.
Glede vzdrževanja lokalnih
cest in javnih poti, ki imajo še
gramozirana vozišča, so delegati
opozorili, da pri vzdrževanju na-
stajajo vse večji stroški zaradi
dragega prevoza gramoza. Zato
so predlagali, da bi v vsaki KS
poiskali možnosti za odprtje lo-
kalne gramoznice ali kamnolo-
ma. Opozorili pa so tudi na pro-
blem, da nekatere KS, ki imajo
lastne gramoznice, to izkoriščajo
in prodajajo gramoz drugim kra-
jevnim skupnostim po oderuško
visokih cenah.        ,
K drugim točkam dnevnega
reda delegati niso imeli bistvenih
pripomb ali vprašanj. V zboru
KS je bilo tudi nekaj delegatskih
vprašanj, ki so se nanašala na ce-
ste, plan in komunalne zadeve.
FF
PREDSEDSTVO OK ZKS ORMOŽ
Iskrena in
samokritična ocena
Komunisti v občini Ormož si iskreno prizadevajo, da bi kar naj-
bolj dosledno uresničevali naloge in usmeritve, sprejete na letošnji
programski seji občinske konference ZKS. Ob tem se zavedajo dolž-
nosti, da probleme, ki so v njihovi moči tudi samostojno in dosledno
rešujejo. Pri tem je zlasti pomembna povezanost članov občinskega
komiteja s komunisti v osnovnih organizacijah in navzočnost komuni-
stov v V3eh oblikah socialističnega samoupravljanja v občini. To je
kratka ocena razširjene seje predsedstva OK ZKS Ormož, ki je na
predlog delovne skupine CK ZKS pregledala uresničevanje program-
skih usmeritev občinske organizacije /KS Ormož za letošnje leto.
Seji, ki je bila 26. julija, sta p-'^3stvovala tudi izvršna sekretarja
CK ZKS Slavko Gerič in Emil Stem er član MS ZKS za Podravjc Vi-
li Rozman, ki je tudi sekretar MestriCga komiteja ZKS Maribor. Vsi
trije so s svojimi prispevki v raž.pravi dali dobra napotila za delo ko-
munistov v ormoški občini.
Za uvod v razpravo je sekretar predsedstva občinskega komiteja
ZKS Miroslav Tramšek razčlenil uresničevanje nalog, ki so jih spreje-
li pred štirimi meseci na programski seji občinske konference. Na po-
dročju družbeno ekonomskih odnosov v občini je glavna naloga na-
daljevanje bitke za uresničevanje dolgoročnega plana gospodarske
stabilizacije, ki se odraža v sprotnem reševanju konkretnih problemov
v OZD in v občini. Da so bili pri tem uspešni, potrjujejo tudi polletni
gospodarski rezultati. Na tem področju so se metode dela pokazale
nadvse učinkovite, saj so znali motivirati komuniste za delo in so vr-
sto problemov uspešno rešili ne da bi bilo treba zahtevati kadrovske
premike.
Uspešni so bili tudi pri nadaljnjem uveljavljanju in razvoju druž-
benopolitičnega sistema, kar se odraža v krepitvi delegatskega siste-
ma na vseh področjih in v večji učinkovitosti odločanja. Tudi pripra-
ve na volitve potekajo dobro, čeprav ocenjujejo, da pri tem posvečajo
premalo skrbi vsebini in kakovosti evidentiranja.
Doseženi so bili tudi določeni uspehi na področju idejne, akcij-
ske in kadrovske rasti ZK v občini, kar se kaže v boljšem delu osnov-
nih organizacij, zlasti v OZD. Prav tako uspešni so bili pri podruž-
bljanju SLO in družbene samozaščite.
V razpravi je 6 članov predsedstva podrobneje prikazalo proble-
me in uresničevanje nalog na posameznih področjih dejavnosti. Pri
tem je bila poudarjena skrb za uresničevanje načela nagrajevaiija po
delu in rezultatih dela. Povezano s tem morajo povsod merila iz pa-
nožnih sporazumov vgraditi v svoje samoupravne akte in pri tem iska-
ti izvirne rešitve. Poudarili so probleme kmetijstva, saj v sedanjih po-
gojih in odnosih do drugih dejavnosti delo na zemlji ne more biti os-
nova, da bi manj razvita območja lahko hitreje napredovala. Opozori-
li so tudi na probleme mladih, ki jim ni dovolj ponujanje papirnih
rešitev, temveč jih je treba znati motivirati za delo in jim ga tudi omo-
gočiti.
Prisotnost komunistov v delu SZDL in drugih DPO je cesto pre-
majhna. V pripravah na volitve so že izdali dva biltena in tudi pripra-
vili variantne predloge za zmanjšanje števila delegatov v zboru zdru-'
ženega dela in zboru krajevnih skupnosti. Z listo možnih kandidatov
za vodilne funkcije bodo novembra šli v javno razpravo. Opozorili so
še na nekatere probleme v dnižbenih dejavnostih in tudi na več orga-
nizacijskih slabosti v delu komunistov v OO ZKS predvsem v krajev-
nih skupnostih. Celotna ocena je bila v tem, da so znali ustvarjati
družbeno klimo za premagovanje težav v občini.
FF
Tridnevna krvodajalska
akcija v Ormožu
v organizaciji občinskega odbora Rdečega križa Ormož in v stro-
kovni izvedbi Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana je bila v občini Or-
mož v dneh 24., 25. in 26. julija izvedena krvodajalska akcija za ob-
močje celotne občine, razen za KS Središče ob Dravi, ki spada v okvir
oddelka za transfuzijo krvi bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju.
Akcija v Ormožu je bila zelo dobro pripravljena, iz posameznih
krajevnih središč so za krvodajalce organizirali tudi posebne avtobu-
sne prevoze. Na odvzem krvi je prišlo precej nad 700 občanov, opra-
vili pa so 620 odvzemov krvi. Nekatere krvodajalce so namreč morali
odkloniti zaradi zdravstvenih razlogov (visok krvni pritisk in podob-
no).
Za uspešno izvedeno akcijo si delavci organizacije Rdečega križa
v ormoški občini zaslužijo priznanje, prav tako pa tudi številni obča-
ni, ki so se odzvali humani akciji. FF i
Dober den. Prejšnji tjeden se nesmo srečali no culi. Saj neje bilo caj-
ta. Cele dneve no noči sem s svojo kosilnico po naših bregačah pšenico
žeja no poleg tudi še otovo kosija. Vsepovsodik ge neso mogli s kombajni
požeti, so mene na pomoč zvali. Vete, kosilnica je pač le malo boj gibčna
na naših bregačah, jaz pa tudi še kak stori gams stopin za njo in jo za
rogle foram. Je pa vete hujdič, če se ti kaj pokvari. Po rezervne dele je tre-
ba včasih tudi prek krez mejo skočiti, namesto, da bi vse v domočih šta-
cuhah dobili. Clovik včosih celi den zgubi, ke rezervni del izvoha no potli
še mehanikara najde no zadevo reši. Sicer pa sen jaz za svojo kosilnico
že skoro celi dohtar. Vse ven son popraviti, samo nesen še je tak predela,
da bi vedla soma brez mene po bregačah tancati.
Drgačik pa smo letos še kar dobro krušno letino meli. Nekaj zrnja
bomo družbi dali, drugo pa bomo duma zmleli no kruheca pekli. Nega
ga bojšega kruha kak je toti naš, ki vun s krušne peči pride. To smo vidli
no skusili tudi na Polenšaki na tisti razstavi kruha, pogoč no peciva. Joj
kak je dišalo v tisten šolskem razredi. Pa kak so ženkije žele. Tak ke se je
za njimi proh kadija. Letos bla močna medkrajevna konkurenca ženkinj
iz Spodnje Sčovnice, Cirkovcov no s Polenšaka. Drgoč se je najbolj izka-
zala Rozika Marinova, kije provi kombajn na dveh nogah. Tak je žela,
ke so se Udje že bali, da bode se ji srp vujžga. Tejko o žetvi. Tak sen
zmontrani, ke se kumer giblen. ^aj bi se mi prileglo enih por dni v Ptuj-
skih Toplicah. Pa kaj. če nega cajta. Mija z Mico boma pač mela cajt po-
zimi, zdaj skoz leto pa je treba rintati, švicati no delati od zore do mroka.
Bliža se nan občinski proznik ptujske občine. Med drugimi boj
skromnimi letošnjimi pridobitvami, bode na Ptuju.odprt prizidek k domu
upokojencov. To je lepo, ke nekaj tudi za ta store zgradimo, saj smo stori
Udje pač tak, ke smo sami sebi na poti. Je pa tudi starost lepa, samo tre-
ba se je sprijaznoti z dejstvom, da ti teta Matilda v oči gleda.
Te pa srečnoJ ,
Vaš Lujzek
Zbor združenega dela le o dveh točkah
v četrtek, 25. julija, se je sestal tudi zbor
^ruženega dela skupščine občine Ptuj in raz-
pravljal o podobnem dnevnem redu kot osta-
'* dva skupščinska zbora. Udeležba je bila
"'kaj prek 67 odstotna, razprava pa se je v
il^vnem osredotočila na dve točki: Informa-
cijo o izvajanju sanacijskih in predsanacij-
^^ih programov ter osnutek dogovora o te-
■»eljih plana za obdobje 1986-90.
f e v uvodu je bilo pri prvi rečeno, da mo-
|^*io biti dani za dobro gospodarjenje tudi
"^trezni pogoji, ne pa pogosto obratno, ko
združenega dela zahtevamo samo dobre
'^^ultate, na vrsto drugih okoliščin in razmer.
ki so v tem času prej slabe kot dobre, pa po-
gosto pozabljamo.
Iz tistih TOZD, ki so lansko leto končale z
izgubo, so se oglasili predstavniki Agisa —
TOZD Kovinska obdelava, KK TOZD Ptuj-
ske Toplice in Mizarstvo, od tistih, ki so po-
slovale z motnjami ali tako rekoč na robu
rentabilnosti, pa Hiko Olga Meglic, KGP
TOZD Visoke gradnje in Certus — TOZD
Potniški promet Ptuj.
Vsak iz svojega zornega kota so prikazali
težave njihove in podobnih proizvodenj v
Sloveniji in Jugoslaviji, govorili o tem — kaj
konkretnega je bilo storjeno za izboljšanje re-
zultatov in tudi povedali — kakšni so rezulta-
ti danes. Nekateri so izgubo odpravili ali po-
slovanje vsaj izboljšali, v mizarstvu, toplicah
in komunali pa težave še obstajajo. Za prvi
kombinatov tozd je bilo rečeno, da je glavni
krivec gotovo kombinat sam, ki je premalo
storil za sanacijo stanja, je pa tudi nekaj ob-
jektivnih vzrokov. Rešitev pa le v povezova-
nju s kakšno večjo podobno organizacijo.
Toplic gotovo ne bo tako lahko rešiti in bi
nam moralo že v začetku biti jasno — kaj bo
z njimi brez ustreznih spremljajočih objektov
(hotel). Skratka položaj ni enostaven.
mš
V občini Ormož dobri proizvodni rezultati
^J^a razširjeni seji občinskega komiteja
[■"^S Ormož so, 26. julija, med drugim oceni-
^ tudi gospodarske rezultate v letošnjem pr-
polletju. Ti rezultati kažejo, da dosledno
JJJ^Jo bitko za uresničevanje ciljev dolgoro-
"^8a plana gospodarske stabilizacije,
a y letošnjem prvem polletju so presegli fizi-
obseg proizvodnje za 11,3 odstotka, izvoz
j° Povečali za 41,8 odstotka, uvoz pa zmanj-
2a dobrih 40 odstotkov.
^"J ugodni so dohodkovni rezultati, za
"^Je glavni vzrok v cenovnih nesorazmerjih.
Tako so v gospodarstvu povečali celotni pri-
hodek za 68,2 % glede na lansko prvo polle-
tje in znaša okoli 6.938 milijonov dinarjev,
porabljena sredstva pa so višja za 81,9 %, za-
radi česar je dohodek višji le za 54,2 odstot-
ka. Maso za bruto osebne dohodke so pove-
čali za 85,8 odstotka.
Poseben problem za ormoško gospodar-
stvo so izgube, ki so v letošnjem prvem polle-
tju kar za 30 krat višje kot v enakem obdobju
lani. Skupno zn ,iajo izgube dobrih 618 mili-
jonov din, od tega odpade skoraj 610 milijo-
nov na Tovarno sladkorja. Z zadnjo podra-
žitvijo sladkorja še ta problem ne bo rešen,
temveč bo morala pri kritju izgube pomagati
širša družbena skupnost. Izgube v ostalih
treh OZD so malenkostne, v gostinstvu 5,9
milijona dih, notranja oprema 1,2 milijona in
Komunala nekaj nad milijon dinarjev. V
vseh treh navedenih OZD dobro izvajajo sa-
nacijske programe in realno ocenjujejo, da
9-mesečnega letošnjega obračuna ne bodo
več zaključevali z rdečimi številkami.
FF
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
1. avgust 1985 »
TEDNIK
Njive namesto travnikov
Dolgo časa smo lahko po Dravskem polju gledali travnike, ki so
jih med seboj ločila le drevesa. Z regulacijo Polskavc se je pričakova-
la ureditev teh površin. Kljub zahtevnim delom je te pKJvršine uspelo
Ereurediti v ogromni kompleks njiv. Ni lepo samo za oko, ampak tudi
oristno in hkrati ogromen prispevek pri proizvodnji hrane, ki je naj-
bolj pomembna za človeštvo. Z ureditvijo teh površin smo v ptujski
obtini veliko pridobili.
Danilo Kaljnšek
TniTBike in painike so zamenjale njive, ki so že na začetku lepo obdela-
KmCTUSKA »MUCA RVl
KMETIJSKA ZADRUGA
PTUJ
ob prazniku občine Ptuj — 8. avgustu
vsem delovnim ljudem, občanom,
predvsem pa članom in kmetom
kooperantom iskreno čestita ter želi
veliko uspeha pri delu, kmetom pa
obilno letino.
JAGODE v DOMAČEM VRTU
Čeprav so jagodni grmi zeljna-
te rastline, se njih plodovi — ja-
gode uvrščajo med sadje; zato
jagode obravnavamo kot sadne
rastline. Jagode glede na svojo
izredno prilagodljivost naravnim
danostim, na njihovo prehram-
beno vrednost in nenazadnje na
njihov prikupen izgled, kot žlaht-
no sadje, sodijo na vsak proiz-
vodni, sadni pa tudi lepotični
vrt.
Jagode imajo pomembno pre-
hrambeno vrednost, saj sveži
plodovi vsebujejo do 15 % suhe
snovi, 5 do 6,5 % sladkorja, pa
celo do 12 %o kisline. Zelo so bo-
gate z vitaminom C, ki ga vsebu-
jejo nekatere sorte do 105 mg %,
1,15 % pektina, 0,8 % pepela t. j.
rudninskih snovi in še bi lahko
naštevali. Po količini vitaminov
se jagode kosajo z limonami. Za-
radi vsebnosti za človekov orga-
nizem nujno potrebnih rudnin-
skih snovi, kot so soli fosforja,
kalija, natrija, magnezija, kalcija
in drugih, ki jih jagode vsebuje-
jo, so enakovredne za zdrave in
bolnike, pa tudi za diabetike. Ja-
gode uživamo presne — sveži
plodovi so tudi najokusnejši, in
prehrambeno najvrednejši, sicer
pa so lahko zamrznjeni ali v pre-
delani obliki.
KJE BOMO SAOlU
JAGODE?
Od vsega sadja se jagoda naj-
bolje in najhitreje prilagodi zem-
lji in podnebju. Jagode najbolje
uspevajo na srednje težki zemlji.
ki je bogata s humusom, dovolj
propustna, a vendar dobro zadr-
žuje vlago v sušnih obdobjih.
Nevarne so zaprte kothne, kjer
so pogoste spomladanske slane
ali pa vetrovne Ife, kjer močni
suhi vetrovi poškodujejo cvetje.
ZAKAJ MORAMO
Z JAGODAMI
KOLOBARm?
Jagode lahko rastejo na istem
mestu 3 leta, ponovno na istem
mestu pa jih lahko posadimo še-
le po 6 letih. Jagode torej zahte-
vajo dosledno kolobarjenje zara-
di utrujenosti tal.
Utrujenost tal ima svoj izvor v
življenjskem okolju korenin in
nastane zaradi porušenega rav-
notežja v talni biosferi. Ce rastli-
na raste na istem mestu več let,
porabi iz zemlje vse hranilne
snovi, makro in mikroelemente
in postane revna. Organske snovi
v zemlji se izčrpajo, zfcmlja se
zbije, zapleveli in okuži z bolez-
nimi in škodljivci, pridelek pa je
manjši. Tako kot je porušeno
ravnotežje hranilnih snovi v tleh,
je porušeno tudi biološko ravno-
težje, kajti posamezne rastlinske
vrste zagotavljajo ugodne ži-
vljenjske razmere določenim mi-
kroorganizmom v tleh, ki se na
račun drugih močneje razvijejo.
Koreninski izločki nekaterih
rastlin izločajo nekatere toksične
— strupene snovi, ki neugodno
usmerjajo edafonsko življenje in
biokemične procese, ki zavirajo
normalno rast in razvoj istih ali
drugih rastlin. Tako se nam če-
stokrat prav pri jagodah lahko
pretirano razmnožijo glistice ali
nematode, ki so nevaren škodlji-
vec in zelo zmanjšujejo pridelek.
Ce njihovega gostitelja n. pr. ja-
god ni več, glistice odmrejo in
zemlja ozdravi.
ZA JAGODE
PRIPRAVIMO ZEMUO
ŠE PRED SAJENJEM
Glede na plitek koreninski si-
stem, ki ga jagoda razvija, mora-
mo zagotoviti 20 cm globoko ro-
dovitno, drobno in zadosti vla-
žno zemljo. Najmanj 5 mesecev
pred sajenjem pognojimo zem-
ljišče z 30—40 dt uležanega hlev-
skega gnoja na 10 arov. Na zalo-
go pa potrosimo še na 10 arov
površine 20—30 kg sadjarskega
nitrofoskala. Zemljo prekoplje-
mo ali preorjemo 30 cm globoko
in mora pred sajenjem biti uleža-
na ter dobro oblikovana.
KDAJ IN KAKO
SADIMO JAGODE
Sadimo le v skrbno pripravlje-
no vlažno zemljo in jo po sajenju
močno namočimo. V kakšnih
razdaljah bomo sadili, je odvisno
od rodovitnosti zemlje, načina
obdelave in bujnosti izbrane sor-
te. Sadimo v enojnih vrstah
70 cm in med rastlinami 30 do
40 cm narazen, če pa sadimo v
dvojnih vrstah, bo razdalja med
vrstama 35 cm, med dvojnimi vr-
stami 80 cm, med rastlinami pa
enako 30 do 40 cm. Dvovrsten si-
stem je zlasti primeren ob upora-
bi zastirke.
Sadimo samo dobro razvite in
zdrave sadike z močno koreniko
in gostimi koreninami. Možno je
saditi bodisi zgodaj spomladi,
brž ko je mogoče zemljo obdelati
ali pa meseca avgusta, to je zgo-
daj v jeseni.
Takoimenovano poletno saje-
nje ima številne prednosti: jago-
de so debelejše, polna rodnost je
že v prvem letu, možnost okužbe
z boleznimi, zlasti z virozami, je
majhna, manjša je zapleveljenost
takšnih nasadov, cenejše je obi-
ranje. Jagode sadimo lahko tud
še potem, ko smo na isti zem|:'
že pridelali kakšno zgodnjo \]
tnino.
NEGA IN OSKRBA
NASADA
Pri pridelovanju jagod je 0$,
novno pravilo, da nasad ne sm«
biti zapleveljen, zemlja ne stj,
imeti skorje in s tem trpeti zarad,
suše. Ce pridelujemo jagode bre^
pokrivke iz plastenih folij, mora.
mo nasad tri do štirikrat okopatj
in opleti. Okopavanje opravimo
pred in po bratvi. Brž, ko obert
mo jagode, začnemo odstranje,
vati živice oziroma pritlike. T;
namreč odvzemajo hranilne sno,
vi matičnim rastlinam in posta,
nejo izčrpane od potrebnih hra.
nilnih snovi za diferenciacijo
cvetnih brstov.
Sortiment jagod se hitro metiji
in neprestano dopolnjuje z novj.
mi boljšimi sortami. Ločimo ra
ne sorte, kot so regina, senga,
precosa; srednje-pozne, med ka-
terimi so znane: cambridge fa.
vourite in gorella ter pozne sottt,
med katerimi so senga, sengana|
senga gigana, talisman itd.
Ponekod še gojijo mesečne ja.
gode, ki dajejo sicer drobnejš«,
vendar preko cele sezone, živo
obarvane rdeče plodove. Nekate.
re izmed njih so na moč podob-
ne gozdnim.
Ce se odločate za sajenje ja
god, vam to priporočam, ker vsa-
ka posajena jagodna sadika z do-
bro nego dodaja svoj delež za
urejeno naše okolje. Opravite pri
negi nasada vse kar je potrebne
in bogato vam bo povrnjen trud
s sočnimi in okusnimi plodovi.
Glede izbora sort se posvetujt«
z strokovnjakom, sadike pa iz
ključno kupujte iz priznanih -
virusno neokuženih drevesnic.
Naš najbližji strokovno na za
vidljivi višini urejen jagodnjak je
v Savcih, Kmetijskega kombina-
ta SLOVI N Ormož, kjer vam bo-
do radi svetovali in nudili neo-
porečne sadike.
Miran GLUŠiC, ing. ap
VRTNINE DOBRO KAŽEJO
v kmetijski zadrugi Ptuj smo izvedeli, da letošnja vrtninarska
proizvodnja dobro kaže. Po oceni so kljub povečanim površinam v te
namene kumar posejali celo premalo. Cene, ki jih letos dosegajo, so
takšne, da presenečajo vse, tudi največje optimiste. Tako dobijo pri-
delovalci za prvorazredne kumarice 70 dinarjev po kilogramu, za dru-
gorazredne 47 in za tretjerazredne 20 dinarjev po kilogramu.
Odgovorni v zadrugi svetujejo, da je potrebno rodnost kumaric
sedaj ohranjevati z rednim škropljenjem, ki ga je potrebno opraviti
vsakih osem dni. Škropiti pa je treba z antrakolom BT, vsak dan jih je
potrebno tudi obirati.
V teh dneh so zaključili tudi s širšo akcijo setve rdeče pese, kate-
re setev so priporočali do 25. julija. Končali pa so tudi s setvijo ajde,
ki so jo sejali za potrebe Žita Ljubljane in Semenarne Ljubljane.
MG
f EDNIK - 1 • avgust 1985
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
ptujska MDB »Dušan Kveder-Tomaž«
zelo uspešna na ZMDA Niš '85
v času od 7. julija do 3. avgu-
^,3 je na ZMDA »Niš '85« v SR
Srbiji ptujska mladinska delovna
[j^gada »Dušan K veder-To-
j^až«- Ob 22. juliju — Dnevu
ystaje slovenskega naroda jo jje
pf,iskala delegacija občine Ptuj,
l^j se je z obiska vrnila zelo zado-
voljna in polna lepih vtisov o
i^arljivem delu in aktivnostih
mladih. Ptujska MDB, ki zasto-
pa slovensko mladino na tej zve-
zni mladinski delovni akciji, zelo
uspešno izvaja delovne naloge
na delovišču in na področju inte-
resnih aktivnosti v brigadirskem
naselju »Ivo Lola Ribar« v Nišu.
Ob zaključku prve dekade so bili
pohvaljeni za zelo dobre delovne
rezultate, ki so jih dosegali na
(jeloviščih ob avtomobilski cesti,
železniški progi, pogozdovanju
in drugih delih po programu
ZMDA.
Naša brigada je v primerjavi z
brigadami iz drugih bratskih re-
publik po starosti brigadirjev in
brigadirk najmlajša z 17 letnim
starostnim poprečjem, ostale pa
nad 20, zato so njihovi doseženi
delovni rezultati toliko bolj po-
membni. Z mladimi smo bili tudi
na delovišču in smo bili prav pri-
jetno presenečeni, kako zagnano
in dobro organizirano so delali,
kljub močno pripekajočemu son-
cu, ki je upiralo svoje vroče žar-
ke na 46 mladih. Misli so mi ob
pogledu na naš sedanji mladi
rod odhitele v vroče julijske dni
v letu 1947, ko smo v prav takšni
vročini zaključevali visok nasip
na mladinski progi Šamac—Sa-
rajevo v Bosanskem Samcu, zato
sem primerjal takratni čas z se-
danjim. Z zadovoljstvom v srcu
sem ugotovil, da so nam današ-
nji brigadirji in brigadirke zelo
podobni, razlika je le v takratnih
in sedanjih pogojih brigadirske-
ga dela in življenja, saj so le-ti
dosegli hvalevreden standard, ki
ustreza potrebam mladega rodu
sedanjosti.
Poleg delovnih uspehov je
vredno posebej izpostaviti njiho-
vo vsestransko angažiranost v
brigadirskem naselju, v katerem
so med brigadami iz ostalih brat-
skih republik zelo cenjeni. Pred-
stavljajo vzoren brigadirski kole-
ktiv, v katerem vlada pristno bri-
Zbor MDB Dušan Kveder—Tomaž pred odhodom na delovišče
gadirsko tovarištvo in delovni
polet. Ob 22. juliju -- Dnevu
vstaje slovenskega naroda so
skrbno pripravili proslavo s kul-
turnim programom, ki ga jt^^vse-
binsko obogatil ansambel niške
kasarne JLA »Mija Stanimiro-
vič«. Zelo uspešno sodelujejo z
niško kasarno »Mija Stanimiro-
vič«, ki jih je povabila v goste na
športno in tovariško srečanje. V
nogometni   tekmi   so   zmagali
Ftujčani, v košarki pa vojaki —
gostitelji. Priredili so jim tehni-
čni zbor in ogled orožja, razgo-
vor, vojaško kosilo in tovariško
srečanje, ki gaje obogatil ansam-
bel, ki se uvršča med najbolj zna-
ne garnizijske ansamble v JLA.
Povratno srečanje je bilo v bri-
gadirskem naselju, poleg tega pa
so jim organizirali še streljanje z
vojaško puško. Skratka, zgledno
sodelovanje med pripadniki JLA
in ptujsko mladinsko delovno
brigado. Vredno je omeniti tudi
to, da so delavci našo brigado
povabili v niško pivovarno, v ka-
teri smo se lahko prepričali, da
niški* delavci izdelujejo kvalitet-
no pivo in sokove.
Skratka, ptujska MDB je v sre-
dišču dela, aktivnosti in pozor-
nosti, to pa potrjuje, da častno
zastopa mladi ptujski in sloven-
ski rod na ZMDA »Niš '85« v
SR Srbiji. Na svoje domove se
vračajo v soboto, 3. avgusta, v
kasnejših večernih urah. Odšli
bodo vsak svojo pot, v šolo ali
na delo v tovarno, na polje in še
kam. Vedno pa jih bo povezova-
lo tovarištvo, tisto pravo, pristno
— brigadirsko, ki vedno živi z
človekom. Biti brigadir — briga-
dirka mladinskega prostovoljne-
ga dela pomeni za mladega člo-
veka vrednoto, ki plemeniti nje-
govo osebnost in ga vodi k uve-
ljavljanju pristnih, humanih —
socialističnih odnosov med ljud-
mi. Mladi, ki se udeležujejo mla-
Brigadirski simbol v naselju ZMDA Ivo Lola Ribar
dinskega prostovoljnega dela,
vlagajo svoj delež v mozaik na-
predka naše lepe in svobodne
domovine, v mozaik naših skup-
nih velikih prizadevanj, da bi bi-
lo življenje našega ljudstva ter
vseh naših narodov in narodno-
sti boljše, lepše, zadovoljnejše in
srečnejše, zato jim za opravljeno
delo velja izreči — hvala!
besedilo in foto: Feliks Bagar
V PODGORCIH SO PRAZNOVALI
Svečanosti ob osmem prazniku krajevne
skupnosti Podgorci, ki je bil v nedeljo, 28. ju-
lija, so se začele že v jutranjih urah in sicer z
otvoritvijo lovske, cvetlične in kulinarične
razstave. Sledila je svečana seja skupščine
krajevne skupnosti in družbeno političnih or-
ganizacij, na kateri je predsednik Ivan Her-
gula govoril predvsem o gospodarskih uspe-
hih in razvoju krajevne skupnosti. Med Večje
dosežke zadnjega časa štejejo napeljavo vo-
dovoda v vasi Cvetkovci in Osluševci, razširi-
fev telefonskega omrežja in izgradnjo mrliške
vežice. Oris gospodarskega razvoja v krajevni
skupnosti pa je končal s povdarkom na
usmerjeni kmetijski in živinorejski proizvod-
nji v zasebni lasti ter o razvoju družbenega in
društvenega standarda v kraju.
Zatem so na svečani seji podelili priznanja
Občinskega odbora rdečega križa štirim naj-
zaslužnejšim članom. Turistično drutvo Pod-
gorci pa je odboru za družbeno aktivnost
žensk podelila posebno priznanje za vsako-
letne kulinarične razstave in razvijanje turiz-
ma v kraju. Podeljenih je bilo še pet priznanj
skupščine krajevne skupnosti za osebni pri-
spevek gospodarskemu razvoju kraja, štirje
krajani pa so dobili bronaste znake OF.
Popoldanski spored bi se moral začeti s
tekmovanjem oračev s konjsko vprego kar je
obetalo poseben užitek, a je iz težko razum-
ljivih vzrokov enostavno odpadlo. Škoda!
Nadaljevali so s prikazovanjem domačih obi-
čajev in nekaterih že skoraj pozabljenih de-
lovnih opravil.
Svečanosti ob praznovanju krajevnega
praznika v Podgorcih se je udeležila tudi de-
legacija iz pobratene krajevne skupnosti Po-
dunavci iz občine Vrnjačka banja.
Foto in besed. I. C,
S prikaza starih običajev
Razstavljene dobrote
PRODAJA JIM
NE GRE
Pred kratkim sem se oglasila na tržnici, vendar nisem povprašala
cenah zelenjave in sadja, ampak sem se pozanimala, kako tržijo pri
'ojnicah, kjer prodajajo najrazličnejše izdelke iz lesa, kovine, plasti-
J • • ■ Tem izdelkom pravimo tudi kič. Tu je vse manj kupcev, saj
"'nogi menijo, da so izdelki na tržnici dražji kot v trgovini.
Tokrat so prodajalci v glavnem tarnali nad tem, da nimajo kup-
Prodajalca, ki prodajata najrazličnejše plastične predmete od
* avnikov zapestnic, verižic in uhanov, do pasov in igrač, sta poveda-
^> da zelo slabo tržita in da ljudje izdelkov ne kupujejo, kljub temu
* J'm znižajo ceno.
. Pri prodajalcu oblačil sem izvedela podobno, saj se je prav tako
Pritoževal, da mora cene krepko znižati, če želi karkoli prodati.
Tudi prodajalka torbic se ni mogla pohvaliti, da veliko proda, saj
r ^^1, da imajo ljudje premale plače, da bi si žene kdajkoli lahko kupi
nove torbice.
j    |*rav tako je prodajalka sveč potamala, da je zelo slabo s proda-
• HUdje sveče namreč najbolj kupujejo ob dnevu mrtvih in le takrat
"^aj proda.
na i^.^^^i^^^^ reprodukcij je povedal, da cen ne znižuje, ker je že ce-
^\   jo postavi, dovolj nizka, večkrat pa se znajde tudi s tem, da pro-
kar po ulicah.
- . Edina ki se ni pritoževala nad prodajo, je bila prodajalka »suhe
ij^e«, saj v tem obdobju proda veliko izdelkov turistom, ki kažejo ve-
*o zanimanje zanje. . ,    .,
Marjetka ^LUGA
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
1. avgust 1985 —
TEDNIK
Zaključek je dal
nove pobude
z razstavo fotografa Janija Stravsa v paviljonu Dušana Kvedra
so se končala Poletna srečanja mladih v Ptuju. Ocena prireditev je
uspešna, čeprav so bile posamezne prireditve dobro obiskane, nekate-
ra pa zelo slabo. Najbolj so pritegnili filmi, kar nakazuje, da bi bilo
dobro najti ustanovo, ki bi pripravila kino na prostem oziroma letni
kino.
Poletna srečanja bi naj trajala vse poletje, torej naj bi se v pole-
tnih mesecih organizirale različne prireditve, ki bi popestrile počitni-
ške dneve. Vendar se zatakne pri financah. Ce bi bila občinska konfe-
renca ZSMS finančno močnejša, bi pripravili več prireditev in s tem
pritegnili mlade tudi k različnim dejavnostim. Pri tem pa, kot je pove-
dal sekretar Občinske konference ZSMS Ptuj Emil Mesaric, ni dovolj
razumevanja delovnih organizacij, kot tudi vseh ostalih organizacij
ter organov v naši družbenopolitični skupnosti. To je vidno tudi iz še
veliko neporavnanih računov poletnih srečanj mladih. Zato so mladi
zaprosili delovne organizacije in obrtnike za finančno pomoč.
Razmišljajo tudi, da bi dejanski zaključek poletnih srečanj bil še-
le sedmega septembra. Pripravili bodo koncert kot so Lačni Franz,
Čudežna polja, Gu-gu, Zasilni izhod, Pohorje expres . .. Vendar so
tudi tu vprašljiva finančna sredstva. Koncert bo v primeru, če jim bo-
do delovne organizacije in obrtniki, pri katerih so že zaprosili za po-
moč, finančno pomagali.
V načrtu imajo, da poletna srečanja postanejo tradicionalna, se-
veda v sklopu Kluba mladih in ne republiške konference, kajti izkuš-
nje kažejo, da je bolje en organizator kot dva.
S tem bi popestrili življenje Ptuja kot mesta muzeja in tudi dru-
gim obiskovalcem omogočili bolj pestre dneve počitnic.
Smiljana ČERNEZEL
Zakaj po starem
Redko še kje vidimo na poljih takšen način obdelave, posnetek
pa je bil narejen pred kratkim, ko so pri Pristonikovih na Smartnem
ogrinjali krompir. Najbrž niso edini kmetje, ki na takšen način obde-
lujejo zemljo. Zato pa zagotovo lahko imajo vzrok, saj so današnje ce-
ne obdelovalnih strojev tako visoke, da si jih kmetje s plitkejšim že-
pom res ne morejo kar tako privoščiti, čeprav bi marsikateremu prišli
zelo prav in mu olajšali delo. Ce že imaš traktor, je tukaj e en strošek
za gorivo, ki pa ga že iz navade podražijo vsake toliko časa.
Tekst in foto: Samo Brbre
KS SREDIŠČE OB DRAVI
Skupna prizadevanja za napredek
Krajevna skupnost Središče ob Dravi obsega nekaj nad 3.200 ha,
ima okoli 2.300 prebivalcev, ki stanujejo v 611 nišah in so povezani v
630 družinah. Zaposlenih je že nad 400 Krajanov. Celotno območje kra-
i'evne skupnosti prepleta telefonsko omre/je in je že prikloplieno nad
120 telefonov. Z:aradi širitve industrije, predvsem Droga tozd čosad,
zadnja leta število prebivalcev narašča.
To je le nekaj podatkov s ka-
terimi nam je postregel Avgust
Culek, predsednik sveta KS, ki je
glavna gonilna sila vse dejavno-
sti v krajevni skupnosti. Svoje le-
po urejene delovne prostore inia
kS v okviru obnovljenega gasil-
skega doma. K obisku nas je
spodbudilo pismo nekoliko »jez-
nega« krajana, ki mu ni po volji
načrt za novo mrliško vežo in na-
čin zbiranja sredstev za njeno
zgraditev.
Pismo je bilo bolj pretveza,
naš glavni namen obiska pa je
bil v tem, da bralcem predstavi-
mo prizadevnost Središčanov,
njihovo sedanje delo in kaj načr-
tujejo za naslednje srednjeročno
obdobje. Predsednik sveta KS
Avgust Culek je sicer upokoje-
nec, vendar še zelo vitalen, dela-
ven in natančen. Pred upokojitvi-
jo je delal kot računovodja in
pridobljene delovne navade inu
dobro služijo tudi pri opravlja-
nju te odgovorne in nič kaj hva-
ležne fun.Kcije. Na nobeno vpra-
šanje ne odgovori kar na pamet,
vsak odgovor argumentira z do-
kumentom, listino, načrtom,
predpisom. Približno tako je po-
tekal razgovor;
Z letošnjim letom bomo končali
to srednjeročno obdobje, kako da-
leč ste v krajevni skupnosti z ures-
ničitvijo plana, ki verjetno pomeni
uresničitev referendumskega pro-
grama ?
»Ne povsem. Samoprispevek
smo izglasovali za čas oci 1. 1.
1982 do 31. 12. 1986. To nam
omogoča, da lahko uspešno štar-
tamo v prvo leto novega srednje-
ročnega plana.«
Kaj ste IZ sredstev sedanjega
samoprispevka že naredili?
»Opravili smo skupno 15 na-
log in smo uspeli zgraditi vse, ra-
zen mrliške veže, kar smo imeli
načrtovano doslej. Iz samopri-
spevka in prispevkov krajanov
smo skupno vložili 33,3 milijona
din ali 39,3 % vrednosti vseh del.
SIS za cestno komunalno dejav-
nost je prispevala 13,3 milijona
din, SIS za PTT promet 18 mili-
jonov, TTKS 300.000 din, VGP
20 milijonov din. Tako smo
skupno pridobili sredstva izven
krajevne skupnosti za 60,7 %
vrednosti vsen del, ali drugače
povedano: na vsak naš vloženi
dinar smo od zunaj pridobili
1,54 dinarja.«
KAKO Z MRLIŠKO VEŽO?
Rekli sie, da ste zgradili vse, ra-
zen mrliške veže, toda iz pregleda
izhaja, da ste tudi tu že precej vlo-
žili.
»Res. Obnovili in razširili smo
cesto na pokopališče in uredili
nujno potrebno kanalizacijo ob
tej cesti. Plačali kompletno do-
kumentacijo za gradnjo mrliške
veže in odkupili potrebno zem-
Del Središča ob Dravi — cerkev zidana leta 1316 in dobrih 650 let »mlajša« trgovska hiša.
Ijišče, kar je veljalo 1,8 milijona
din.«
Pisec se spotika ob potrebnost
odkupa zemljišča?
»Za] tega nismo mi krivi. Za-
radi pomanjkljivosti v katastru
in zemljiški knjigi je bil lastnik
parcele, označene kot travnik, še
vedno Križniški red, čeprav se je
že uporabljala za pokopališče.
Da smo lahko to pravno lastni-
ško uredili, je bilo pač treba zem-
ljišče odkupiti in celo plačati pri-
spevek KZS za spremembo na-
membnosti kmetijskega zemljiš-
ča.«
Koliko vas bo letos še stala mr-
liška veža in ureditev okolja poko-
pališča ?
»Po predračunu bo stala mrli-
ška veza 6.418.670 din, cesta in
okolje pokopališča pa 2,081.330
din, skupno torej 8,5 milijona
din. Od tega bomo iz samopri-
spevka namenili 1,3 milijona din,
/.2 milijona din pa bomo morah
znrati od krajanov po pogod-
bah.«
Po kakšnih merilih ?
»Na zborih krajanov smo se
dogovorili, da vsaka domačija
prispeva po 7.000 din dodatno
se vsak zaposlen po 3.000 din,
upokojenec pa po 2.000 din,
kmečki upokojenci so izvzeti,
vsak lastnik zemljišča 10% od
katastrskega dohodka za  leto
1984, obrtnik pa 2% iz čistega
dohodka, zdomci in ostali prav
tako po 7.000 din. Prispevek naj
bi plačali v treh obrokih, 40 % do
konca julija, po 30 % pa do kon-
ca septembra oz. novembra. Nad
polovica krajanov je pogodbe že
podpisala.«
Nekateri se spotikajo ob razko-
šni načrt mrliške veže, zlasti glede
secirnice?
»Po republiškem zakonu, ki
bo veljal od I. 1. 1986 bo morala
vsaka nova mrliška veža v kra^u,
ki ima nad tisoč prebivalcev ime-
ti tudi prostor za secimico. Zato
{'e to v načrtu zahteval tudi repu-
)liški sanitarni inšpektor. Sogla-
sje je dala tudi ormoška bolnišni-
ca oz. ZC Ormož-Ptuj, v njem so
f>osebei podprli ta predlog in ce-
0 predlagali, da naj se sproži de-
legatsko vprašanje, kako bo to
urejeno v drugih "krajevnih skup-
no^ih.«
Se morda kaj glede mrtvašnice
in pokopališča r
»Samo še to, če že gradimo
objekt, naj bo ta takšen, ki bo za-
dovoljeval potrebam za daljši
čas. Predvicfeno je, da naj bi v
bodoče ležal v mrtvašnici do po-
greba vsak umrli krajan. Poveča-
nje pokopališlča pa je povezano
tudi z naraščanjem števila prebi-
valstva.«
KAKO Z OSTALIMI NALO-
GAMI V LETOŠNJEM LETU?
»V letošnjem letu načrtujemo
v KS še asfaltiranje ceste v Go-
denincih, vodovod v Salovcih,
zgraditev telovadnice, regulacijo
Trnave, bencinske črpalke, zgra-
ditev stanovanjskega bloka II,
ureditev hidrantov m gramozira-
nje cest. Pri financiranju in sofi-
nanciranju vseh teh del bi bila
KS udeležena s 13,2%, SIS s
70.6%, ostali pa 16.2 odstotka.«
V letošnjem letu moramo tudi
sprejeti plan za naslednje srednje-
ročno obdobje. Kako daleč ste s
pripravami?
SREDNJEROČNI pj
1986-1990 ^
»Plan za obdobje 1986^5,
smo po vseh pravilih samouprav
nega planiranja že sprejeli. Seda
smo v fazi usklajevanja v okviw
občine in samoupravnih inter{|
nih skupnosti.«
Kaj vse načrtujete v tem obdc^
ju?
»Dokončanje asfaltiranja c,
ste v Godeninci, asfaltiranje <^
ste Obrez, dokončanje vodovod-
Salovci. asfaltiranie cest Bob^
in Grabe, regulacija potoka Bo
bot, nadaljevanje regulacije Ti
nave, urejanje ulic po Središči
zgraditev tretjega stanovanjske^
bloka^ dokončanje telovadni«
zgraditev transformatorjev Brei
Stras, Obrez zgraditev pločnikoi
v Središču, dokončanje kanaliza
ciie po Središču, vodna zajeti;
OD TmavL ureditev cistern «
mlak v KS, ureditev kinodvon
ne, zgraditev trgovine v Obrezi
in dokončanje nogometnegi
igrišča, povečanja igrišča za tem
in drugo.«
Za tako obsežen načrt bo treb
veliko denarja, odkod?
»Vrednost vseh teh investia
bi znašala po sedanjih cenal
234,5 milijona din, od tega b
prispevala KS 33,87%, ostali
fredvsem SIS pa 66,13 odstotka
ako bi na en vloženi dinar KJ
pridobili od zunanjih sofinanos-
jev 1,96 dinarja. Seveda pa je t!
§lan še v fazi usklajevanja. It
omo morali spet v akcijo a
kraievni samoprispevek za m
slednje 5-letno obdobje v enak
višini kot je sedaj.«
Tako jepovedal Avgust Culek
predsednik sveta KS, v trdnei
prepričanju, da plan KS Središč
temelji na stvarnih osnovah in g
bo ob sodelovanju vseh krajano
moč tudi uresničiti.
F
ZAKUUČEK ŠOLANJA PSOV
Kinološko društvo Ptuj obsta-
ja že peto leto. Združuje ljubite-
lje in lastnike psov, ki lahko pri
društvu najdejo nasvete za nego,
vzrejo in šolanje svojih štirinož-
cev. Predvsem za šolanje je pre-
cej povpraševanja. Zato organi-
zira kinološko društvo Ptuj vsa-
koletne tečaje šolanja, ki se zače-
njajo v marcu in se julija zaklju-
čijo z izpiti.
V soboto, 6. julija, so se zbrali
letošnji tečajniki k opravljanju
izpita za vodnika službenega psa
(ISP). Izpit je potekal v več stop-
njah, kajti tudi v pasji šoli so vi-
šji in nižji razredi. Sodil je Janez
Hojan iz Ljubljane. Pri izpitih se
je pokazalo, koliko so se vodniki
ukvarjali s psi. Očitno so jih na-
učili dovolj, kajti vsi vodniki, ki
so pristopili k izpitu, so ga tudi
naredili. V prvi skupini ISP-B je
izmed desetih vodnikov dosegel
največ točk Franc Lazar s psom
Gadijem (od možnih 100 točk jih
Vodniki poslušajo komentar Janeza Hojana o delu psov.
je dosegel 89). V drugi skupini
ISP-1 je dosegel največ točk An-
drej Kamekar s psico Fondo Ši-
šensko (od možnih 300 točk je
dosegel 270). V tretji skupini
ISP-2 pa je največ točk nabral
Miran Žnidarič s psom Foxom
(265 točk od možnih 300).
Po končanem resnem delu je
prišel na vrsto veseli del — pii
nik za vse udeležence. Jedače ii
pijače je bilo dovolj za tekmoval
ce in za obiskovalce. Najbolj p
so bili veseli psi, ker so se lahk(
končno umaknili v senco ali p
se ohladili v bližnji Rogoznici.
V tej »pasji« vročini je omagal tudi vodnik.
Ekipa, ki je skrbela za polne želodce.
^£DNIK "" ^ ■ avgust 1985
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
PTUJSKI ZBORNIK ŠELE V JESENI
programsko izdajateljski svet in uredniški
odbor Ptujskega zbornika sta si na moč pri-
jdevala, da bi Ptujski zbornik V izšel še
pred letošnjim praznikom občine Ptuj. Žal so
^^jle vmes razne težave, zato je bilo dogo-
^orjeno, da bo zbornik izšel koncem septem-
bra. Peti ptujski zbornik je posvečen 40. oble-
tnici osvoboditve, zato je v njem tudi več kot
^lovica prispevkov namenjena temu jubile-
r_ povezano s povojnim gospodarskim in
družbenirn razvojem ptujske občine. Drugi
jel zbornika pa bo prinesel vrsto zanimivih
jlankov o dejavnosti pred vojno, o novih od-
kritjih pri arheoloških izkopavanjih in o dru-
gih zgodovinskih dogajanjih na ptujskem ob-
fllOČJU.
Vzroki za to, da bo Ptujski zbornik V izšel
2 nekoliko zamude so predvsem v nasled-
njem:
— vsi avtorji prispevkov niso pravočasno
pripravili rokopisov, marsikateri je tudi pre-
cej daljši od prvotno dogovorjenega,
— predloženo je bilo še enkrat več fotogra-
fij in risb od prvotno dogovorjenih in jih je
večino uredniški odbor tudi sprejel, saj bo to
popestrilo zbornik, vendar izdelava klišejev
zahteva več dela in tudi podražuje'stroške ti-
ska,
— precej avtorjev prispevkov je bilo že na
letnem dopustu, zato niso mogli opraviti po-
trebnih popravkov svojih besedil, ki so v kr-
tačnem odtisu,
— rokopis ze. bibliografijo Ptuja, ki bo iz-
šla kot priloga zborniku, je precej obsežnejši
od prvotno dogovorjenega, saj je na eni tip-
kani strani poprečno za 75 odstptkp^^ več
znakov kot znaša i^ormativ.
Vse to je zahtevalo od delavcev v Ptujski ti-
skarni precej več dela, poleg tega pa je tudi v
tem kolektivu sezona letnih dopustov, kar
vse se pozna pri rednem delu. Kljub temu so
v tiskarni že napravljeni klišeji vseh fotogra-
fij in risb in krtačni odtisi vseh besedil, ki ča-
kajo le še na korekture avtorjev in urednikov.
Uredniški odbor je ocenil, da bi bilo delo
slabo opravljeno, če bi korekture opravili na
hitro, saj je znano, da pri tem zelo rad nagaja
tiskarski škrat. Da bi se temu izognili, se je
uredniški odbor skupno z delavci tiskarne
odločil, da bo Ptujski zbornik V izšel nekoli-
ko kasneje. Knjiga, ki bo posvečena 40. oble-
tnici osvoboditve izpod fašistične okupacije
in zmage socialistične revolucije, naj bi bila
tudi strokovno in tehnično kar najbolj popol-
na. Zavzetost uredniškega odbora kaže, da
bo ta želja tudi uresničena. FF
NA MOSTU S TITOVIM IMENOM
Že po tradiciji se učiteljski ko-
lektiv in vsi delavci šole v Mar-
sovcih v mesecu maju odpravi-
mo na dvodnevno ekskurzijo.
Na ta način smo doslej že lah-
ko spoznali večino slovenskih
pokrajin z njihovimi posebnost-
mi, letos pa smo se odločili za
sosednjo SR Hrvatsko, ki jo tudi
poznamo le delno, z več manj
bežnih potovanj po njej. V četr-
tek, 16. maja, nas je pot vodila iz
Markovec preko Krapine, mimo
Zagreba do Karlovca, kjer smo
se prvič ustavili in v sončnem ju-
tru občudovali reko Korano ozi-
roma jez na tej mirni reki. Svojo
pot smo nato nadaljevali proti
Plitvicam oziroma Plitvičkim je-
zerom, kamor smo prispeli sredi
dopoldneva in v naslednjih dveh
urah občudovali slapove in jeze-
ra, glavni sestavini skrbno ureje-
nega Plitvičkega narodnega par-
ka. Seveda sta dve uri preskopo
odmerjen čas za kaj več, kot le
hiter prehod skozi množico na-
ravnih lepot, ki se očem in srcu
ponujajo od vseh stvari. Sicer pa
si več časa niti ne bi mogli odme-
riti, saj te množica obiskovalcev
prav prisili, da tudi sam stopiš
hitreje, obenem pa tudi previd-
nost terja precej pozornosti. Za
Plitvice bi se moral obiskovalec
vzeti dovolj časa in morda le
družbo svojega najbližjega (naj-
dražjega), da bi lahko vso to le-
poto občutil do popolnosti.
Po kosilu smo odrinili naprej
— pot nas je vodila preko Gac-
kega proti morju — naš cilj je bi-
la Crikvenica.
V prijetnem razpoloženju, ki
smo ga ustvarjali med opazova-
njem pokrajine, s kramljanjem,
šalami, odmorom za kavo in
osvežitev, smo se pred večerom
že namestili v hotelu Intemacio-
nal v Crikvenici. Lep, dolgi večer
smo izkoristili za sprehod ob
morju in sploh po mestecu, ki je
v glavnih obrisih podobno mno-
gim drugim obmorskim mestom.
Kljub utrujenosti tudi po večerji
nismo odšli takoj počivat, mar-
več smo se predajali ogledovanju
pisanih izložb, drugi spet slado-
ledu ali kakemu tekočemu užit-
ku, oz. strokovno: degustaciji lo-
kalnih pridelkov.
Tudi naslednji dopoldan je
pripadal Crikvenici: zajtrk v ho-
telu (osebje je bilo prijetno,
ustrežljivo), nato pa nakupi spo-
minkov ali drugih predmetov za
domače, kakšen kos oblačila,
okrasja ali prikupnega tekstila,
nato pa ponoven sprehod ob
morju — nekaj najbolj pogum-
nih se je tudi okopalo ali vsajos-
vežilo — po kosilu pa smo kreni-
li proti Reki. Še pred tem našim
največjim pristaniščem pa smo
zavili proti Titovemu mostu na
Krk, ki smo ga občasno videli že
med vožnjo po magistrali. Izsto-
pili smo iz avtobusa in stopili na
znameniti most; se dotaknili spo-
minske plošče z napisom Titov
most in napravili kar precejšnjo
pot po njem ter nehote občutili
ponos oz. občudovanje do dela
človekovega razuma in njegovih
ustvarjalnih rok.
V tem dnevu smo lahko vse to
občutili vsaj še enkrat in prav
kmalu, saj smo se peljali skozi
nekaj nad 6 km dolgi predor pod
Učko ter prispeli v Istro; preko
Buzeta smo nadaljevali pot do
Socerba, kjer smo prav blizu dr-
žavne meje zrli proti Trstu< z nje-
govim zalivom, napravili nekaj
spominskih posnetkov s prijaz-
nim vojakom-graničarjem (vodil
nas je tudi do jame, kjer je bil
ustanovljen bataljon NOV), nato
pa smo se pravzaprav že začeli
vračati v domači kraj. Pri Črnem
Kalu nas je presenetilo srečanje
s prometnim miličnikom, v kate-
rem smo prepoznali mladega
Marjana, domačina iz naše Nove
vasi, svojega nekdanjega učenca.
Po pozdravnem stisku rok in na-
ročilu, naj pozdravimo njegove
domače in znance, smo se odpe-
ljali dalje proti Postojni, Vrhniki,
Ljubljani; od tod naprej smo se
vse bolj približevali domači
»Štajerski deželi« in se v petko-
vem večeru razšli po svojih do-
movih.
V mesecu maju in predvsem v
juniju smo učitelji vodili na ek-
skurzije tudi svoje razrede oziro-
ma učence, kasneje smo o teh
potovanjih pisali spise oz. poto-
pise in kakor so zapisali mnogi
učenci pod naslovom Hodil po
zemlji sem naši, naj še sama za-
ključim svoj zapis z mislijo: ...
Kamor se oko ozre, povsod se ti
nov svet odpre; in ko od doma
dalje gre, srce ljubezni (do do-
ma) se zave!
Karolina Pičerko
Pripravljajo ponatis
središke kronike
Središče ob Dravi je eden od najstarejših trgov na Slovenskem,
saj je dobil trške pravice že leta 1293. Ta kraj ima tudi izredno bogato
in pestro zgodovino, ki ie delno zajeta v kroniki. To kroniko, nekako
do leta 1927, je uredil dr. Fran Kovačič in je leta 1930 izšla v precej
zajetni knjigi. Sedaj pripravljajo v Središču ponatis te zanimive kroni-
ke, ki jo bo lahko dobila vsaka družina v krajevni skupnosti. Knjiga
bo tudi dragocen dokument za vse nekdanje Središčane, ki danes živi-
jo v drugih krajih.
Sočasno v Središču zbirajo gradivo za drugi zvezek kronike, ki
bo nadaljevanje prvega in bo obseeala mnoge ookumente in dogaja-
nja pred vojno, težko obdobje NOB, za katerega so Središčani veliko
žrtvovali in razvoj po zmagi socialistične revolucije, obnovo in gradi-
tev samoupravne socialistične družbe.
Ta drugi zvezek kronike naj bi izšel leta 1988, ko bodo v Središču
praznovali 555-letnico pisanih pravic trga Središče ob Dravi. Trške
pravice so jim bile zapisane leta 1433. FF
Likovniki iz Rogoznice so bili
gostje slikarjev 1/ Koprivnici
v okviru srečanj bratstva in prijateljstva smo likovniki PD Alojz
Amuš iz Rogoznice navezali tesnejše stike z likovniki »PODRAVKA
72« iz Koprivnice. Letos je bilo to tretje delovno srečanje, katerega
gostitelj so bili likovniki iz Koprivnice. Čeprav še ne moremo govoriti
o tradiciji, lahko z gotovostjo trdim, da smo na pravi poti, poti utrje-
vanja bratstva in prijateljstva vseh, ki jim slikarska paleta in čopič bo-
gatita življenje. Še več, v Koprivnici združuje slikarstvo širok krog lju-
di. Upal bi trditi, da Koprivnica živi s slikarji in za slikarstvo.
Morda bi se kdo vprašal, kako je mogoče, da smo navezali tako
tesne stike s slikarji, ki gojijo čisto svoj, nam manj znan stil »naivo«?
Vprašanje je tokrat popolnoma odveč. Način izražanja ni temelj do-
brih odnosov in trajnih prijateljskih vezi. Kovačnica bratstva in prija-
teljstva so srečanja, kot je bilo to in kot so nasploh takšna srečanja.
Letos je bilo srečanje torej v Koprivnici, kjer bo tudi začetna razstava
likovnih del, nastalih na tem srečanju. Pozneje bomo to razstavo pre-
nesli tudi v Ptuj. Z njo bomo obiskali nekatere delovne kolektive, pa
tudi Dom Franca Krambergerja.
Srečanje je za nami. Ostale so slike kot trajen dokument o naših
skupnih prizadevanjih za lepši jutri. Ostalo pa je tudi prijateljstvo,
največja vrednota, za katero je vredno vlagati še več naporov. Likov-
niki naših dveh sekcij smo pripravljeni na to. Danes in v prihodnje.
M. Menoni
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
že v času šolanja je Luigi Ka-
simir dosti potoval, vedno s ski-
cirko v roki. V zgodnjih letih je
slikal največ akvarele. Takoj po
končanem študiju je leta 1905 že
razstavljal akvarelne študije v
Wiener Kunstlerhausu. Opazili
so jih bratje Matthey, ki so imeli
v Gradcu delavnico za umetni-
ško litografijo. Njihov slikar se
je želel zaradi starosti umakniti, pa so službo ponudili Luigiju. Omo-
gočili so mu tudi dodatni enoletni študij na Graphische Lehr-und
Versuchsanstalt na Dunaju, kamor se je vpisal v šolskem letu
1906/07.
Na tej šoli naj bi se Luigi izpopolnil predvsem v Htografiji, v ka-
teri so tiskali bratje Matthey. Luigijev učitelj je bil dvomi svetnik J.
M. Eder. V šoli so uporabljali tudi fotomehanični postopek prenaša-
nja risbe na bakreno ploščo. Luigi Kasimir, ki je bil naklonjen fini pe-
rorisbi, se je navdušil za radiranke. Ta tehnika omogoča dosti finejšo
strukturo površine kot litografija. Poglobil se je v postopke bakroreza,
jih dograjeval in dopolnjeval. Lotil se je zahtevnih tehnik barvnega ti-
ska in v barvni radiranki dosegel pravo mojstrstvo.
Že leta 1906 je založba Wiener Gesellschaft fur vervielfaltigende
Kunst izdala radiranko »Dumstein na Donavi«. Z njo seje Luigi Ka-
simir uveljavil in postal iskan avtor za tovrstno založniško dejavnost.
(Podatki so povzeti po Heinz Schuttler: Luigi Kasimir, Dunaj,
1944)
Marjeta Ciglenečki
Luigi Kasimir: Opemring na Dunaju, barvna radiranka, okrog 1925.
Delo je za Kasimira zelo značilno. Predstavlja pogled na enega najime-
nitnejših dunajskih predelov. Ring je široka ulica, ki so jo v 19. stol.
zgradili kot obroč okrog srednjeveškega Dunaja na mestu starega ob-
zidja. Tu se začne moderno dunajsko velemesto. V prednjem pianu pa
ogolela drevesa stezajo veje, prepredajo nebo in odpirajo pogled na ime-
nitne mestne palače. Grafiko hrani Pokrajinski muzej Ptuj (inv. štev. G
437 g). Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka PMP, štev. F. 1754.
Foto Mišo Koltak, 1982.
franc fideršeki
delesat naee
zgodba o aktivistih
v letu 1945
8
V skupno pisarno so dobili prepis pisma Okrožnega odbora OF
Maribor z dne 24. maja s podrobnejšimi navodili, da je od 26. maja
^0 3. junija teden posvečen spominu padlih borcev. Načeta in Matev-
je nekoliko motil tisti del navodila, da naj bodo v nedeljo, 3. junija
"Jase zadušnice za naše padle borce. Naslednji dan je imel opravke
Ptuju, zato se bo na okrajnem odboru OF pozanimal tudi glede te-
8a navodila. Matevžu je še naročil, da skliče vseh pet sekretarjev OF
sekretark mladine.
Na Ptuju je potem Nace dobil podrobnejša navodila in celo vr-
nalog, med njimi tudi nekaj zaupnih. O delu in zadržanju članov
*ske milice in o upravniku zaplenjenega posestva je poročal kar
r^tno, ker ju je podrobneje poznal. Lorber je bil medtem že premeš-
an drugam, zato je bilo treba računati le z lastnimi silami. Za učitelje i
n duhovnike pa je bilo treba poslati napisano poročilo. V njem po- \
''''obneje opisano zadržanje med okupacijo in njihov odnos do OF.
Za učitelje ni bilo težko. Vse je okupator izgnal, razen upravitelji-
p Kodelove, ki ji je najbrž zaradi starosti prizanesel. Med vojno je
•»»ela do okupatorja sovražen odnos in ni bila v njegovi službi. Po os-
oboditvi se je takoj aktivno vključila, povsod sodeluje, le »nekoliko
Pfeveč postavlja stvari iz prakse starega režima«, je zapisal v poroči-
jV- Ravnatelj šole v zadnjih dveh letih okupacije je bil Slovenec, Pi-
ki se je zagovarjal pred sodiščem za narodno čast in bil tam
J*roščen, vendar je odšel iz ptujskega okraja. Ker bi morali s šolo za-
so mu obljubili, da bodo poslali v pomoč nekaj učiteljev od dru-
* Nekoliko težje je Nace pripravil poročilo za oba duhovnika.
p^Pnika Kozoderca, ki je bil že onemogli starček, okupator ni izselil,
^^gnal ga je le iz župnišča, nazadnje še iz farne cerkve, ker je oboje
Pi^emenil v utrjeno postojanko. Kakšen je imel odnos do OF je vedel
^ Prej. Ko sta lani skupai s Tatjano, aktivistko OF, poskušala prite-
gnit, v krajevni odbor OF kmeta Horvata, poštenega in zavednega
Slovenca, vendar zelo pobožnega, je ta predno se je odločil, šel vpra-
šat za nasvet župnika. Stari župnik je bil kratek: »Tisti, ki so v gošči,
so božji, vražji so pa tile ...« je pokazal na nemško postojanko v Že-
talah. Tako je Horvat povedal sam, ko je tudi pristal, da bo delal v
odboru OF. Kakšen je danes njegov odnos do nove oblasti, je težko
ugotoviti, ker se je nekako zaprl vase in rad daje pikre izjave.
Še težje mu je bilo zbrati podatke o kaplanu Vogrincu, ki ga je
okupator izgnal na Hrvaško. Od tam se je pred par dnevi vrnil, toda,
kako se je zadržal tam, tega ni vedel? Sklenil je, da ga bo obiskal in se
z njim osebno pogovoril.
Kdo so padli borci?
Matevž je nalogo izpolnil. Zbrali so se vsi povabljeni. Nace je
zbranim najprej razložil mednarodni politični položaj. Predvsem je
obrazložil zakaj so se naši borci morali začasno umakniti s Koroške-
ga. Mednarodna reakcija je dobila oporo predvsem v angleški politiki
in v delu njihovega tiska, ki na nas izvaja velik pritisk. Tudi glede Tr- j
sta dajejo čudne izjave. Toda tam je naša močna jugoslovanska voj-
ska. Mednarodnopravno pa se bomo morali za Trst in za Primorsko,
kot tudi Koroško še boriti na mirovni konferenci, ki se pripravlja.
»Pusti to, Naca,« se je oglasil sekretar Skela iz Kočic. »Ce bi le
veliki stric v Moskvi odločno pomigal z brki, se nam za Trst in Koro- \
ško ne bo treba boriti na mirovni konferenci. Tako ti jaz mislim, pa ;
me ne boš prepričal drugače!« ;
Nace ga je poučil, da na Sovjetsko zvezo in na tovariša Stalina
ne smemo tako preprosto gledati. Oni nas odločno podpirajo, toda do
svojih vojnih zaveznikov še imajo obveznosti. Spoštovati morajo do-
govore na moskovski, teheranski in nazadnje krimski konferenci.
Omenil je pogodbo, sklenjeno med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ki
ima za nas velik politični in gospodarski pomen.
»A je res, da so Rusi tudi Štajersko obljubili Avstrijcem?« je
vprašal sekretar Korez in dodal, da se take govorice širijo med ljud-
mi.
Nace je nekoliko ogorčen odgovoril, da vsaj mi, ki vodimo odbo-
re OF ne smemo nasedati takim zlonamernim govoricam, ki jih širi re-
akcija, temveč moramo take govorice takoj in odločno »pobijati«.
»Mi vendar moramo zaupati naši jugoslovanski vojski, tovarišu Titu
in našim velikim zaveznikom!«
Potem je Nace prešel na nalogo, ki jo imajo v tednu spominov na
padle borce. Skupno so ugotovili, da pravzaprav niti ne vedo, koliko
padlih borcev NOV je zakopanih na območjih njihovih odborov OF.
Končno so se dogovorili, da bodo okrasili le tiste grobove, za ka-
tere nesporno vedo, da so pokopani padli partizani. Tako so dekleta
iz Kočic prevzela obveznost, da bodo okrasila grob padlega Karota,
ki je vodil postojanko VDV na Krošlem vrhu. Dekleta iz Nadol in de-
la Cermožiš so obljubila, da bodo okrasila grob partizana Magdiča, ki
so ga Nemci ranjenega ujeli in potem ubili pri zaselku Završe. Bil je
delegat okrožnega odbora OF. Dekleta iz Žetal pa bodo okrasila grob
neznanega borca iz Zagorske brigade, ki je septembra 1944 padel pri
napadu na nemško postojanko v Žetalah in so ga potem pokopali ob
robu pokopališča.
Pri tem je Nace opozoril, da sta na pokopališču pokopana tudi
dva nemška vojaka, »luftšutzerja«, ki so ju partizani likvidirali ob pr-
vem napadu na Žetale. Že župnik Lampret ga je v nedeljo resno oka-
ral, ko je videl, da se na njunih grobovih šopirita nemška vojaška kri-
ža. Take sramote na našem slovenskem pokopališču ne smemo do-
puščati. Toda, kdo naj odstrani tista križa. Grobar ni hotel, ker mu te-
ga ni naročil župnik. Brez njega pa ne gre, saj s pokopališčem razpo-
laga župnik. Končno so se dogovorili, da bosta Kovač, sekretar za
Žetale in Nace stopila do župnika in se o tem pogovorila neposredni
z njim. To je Nacetu kar ustrezalo, saj bo ob tem tako župnika kot k.
plana potipal tudi o njunem odnosu do OF in se pogovoril glede m   i
še zadušnice. i
Obisk pri župniku Kozodercu in kaplanu Vogrincu Načeta ni p {
sebno zadovoljil. Kaplan, ki je bil 4 leta na Hrvaškem župnik, je > ]
koliko užaljeno pripovedoval, kako je tam dobro gospodaril in por I
gal tudi partizanom. Takoj po osvoboditvi je od vojaške kom \
bil potrdilo, da lahko z vsem svojim premoženjem takoj odpotuje   j
svoj kraj, iz katerega so ga Nemci izgnali. Zato je mislil oditi s kra\   i
mi in naloženim vozom premoženja, ki si ga je tam prigospodaril. T
daj pa je nastopila ljudska oblast, vaščani, njegovi prejšnji ponižni .
rani. Niso upoštevali potrdila vojaške komande, temveč so vztraja
na dejstvu, da »gospod župnik pred štirimi leti v faro niso nič prine
sli, zato tudi sedaj ne bodo nič odpeljali!« In tako je tudi bilo.
Nace mu je poskušal dokazati, da so ljudje imeli tam prav, v'
dar kaplana ni mogel prepričati. Venomer je trdil, da si je tisto
ženje tam ustvaril s svojimi rokami in razumom, daje delil z Iji.
partizani vse dobro in slabo, nazadnje pa je bil ob svoj delež.
Nekoliko dojemljivejši je bil kaplan glede maše zadušnice. Tu
bolj trmast ostal župnik. Ni hotel pristati, da bi oznanil mašo zadušn
co samo za padle borce. Končno je Nace pristal, da bo zadušnica ?
»naše padle borce in druge farane«.
Glede odstranitve nemških vojaških križev z grobov pa se ni'
mogli sporazumeti. Zato seje Nace pozneje dogovoril s komandirj.
Matevžem, daje tista »švabska znamenja odstranil po službeni lin
in jih kot dokaz začasno spravil na podstrešju.
Se nad.
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
1. avgust 1985
TEDNIK
Na razpotju
Junij. Vsega je konec. Sedim in premišljujem, kako bo
potem, ko ne bom več tukaj, ko bom nekje daleč vstran med
novimi prijatelji. Ali si bom morda še kdaj zaželela nazaj?
Osem let je mimo — osem majev sem preživela v tej šoli,
osem najlepših. Skoraj ne morem verjeti, da je tudi tisti zad-
nji, osmi, že za menoj. Kako se naj človek kar nenadoma po-
slovi od vsega tistega, kar si je v osmih letih prilastil, kako naj
pozabi svoie sošolce in prijatelje, ki so mu bili najdražji, o ka-
terih je vedel vse, kar jiti teži.
Zdi se mi, kot da še poslednjič sedim na vlaku. Skupaj
smo vsi žalostni, ker vemo, da bo kmalu tu tudi zadnja posta-
ja, na kateri bo treba izstopiti in se izgubiti v množici. Ostale
bodo slike, pisma, podpisi, skromna oarilca. Nekaj neizpove-
danega pa bo ostalo tudi v srcu. Slika se lahko raztrga, podpis
zbleoi, pismo izgubimo ali zavržemo. Toda tisto, kar smo čuti-
li drug do drugega, bo ostalo v spominu za vedno. Nihče nam
tega ne more vzeti, to bo ostalo naša trajna last. Navezani
smo drug na drugega in težki so dnevi, ko nismo skupaj. Toli-
ko skrivnosti si moramo še zaupati, toliko lepega povedati.
Dolga je pot, da najdeš pravega prijatelja, ki ti želi tudi ostati
prijatelj. Mogoče več nikoli ne bom srečala takšnih prijateljic,
kot jih imamo sedaj. Takšnih, ki zvedo za vse moje skrite mi-
sli in bolečine, taksnih, ki me razumejo. Tračnice — vlak —
množica — piščalka.
Ali se bomo še kdaj dobili skupaj?
Težko je slovo na zadnji postaji. Bojimo se zadnje posta-
je, ker vemo, da nam bo vzela dosti lepega, dosti nečesa, kar
nam veliko pomeni. Osem let smo se »vozili na tem vlaku« in
iskali prijatelje, zdaj pa neusmiljeno drvimo na zadnjo posta-
o. Zunaj je sonce, v nas pa nevihta, piha močan veter, ki nas
loče razdružiti. Se zadnjič si gledamo v oči in si hočemo vsa-
kega posebej vtisniti v spomin. Se zadnjič se vozimo po teh
tračnicah, v mislih pa samo prisluškujemo, kdaj se bo zaslišal
žvižg na zadnji postaji. Vlak se bo ustavil in vsakdo od nas bo
prestopil na drugega. Nekateri pa bodo ostali kar na postaji.
Tako si jaz predstavljam razpotje^ kateremu se naglo pri-
bližujem. Slovo do težko, pretežko. Se bodo vozili vlaki, še
bodo drveli proti zadnji postaji. Vendar sem prepričana, da
bo za vse potnike na zadnji postaji slovo enako težko kot je v
teh dneh za nas.
Vesna VAJSBAHER, 8/a, OŠ Franc Osojnik,
Ptuj
VSE POTI NAS VODIJO ...
Konec šolskih obveznosti. 2e odštevam
dneve in začenjam razmišljati, kaj naj stlačim
v nahrbtnik, da bo čim lažji, kajti izkušnje, ki
sem si jih nabrala na Sutjeski, ne bodo hitro
zbledele.
Se zmeraj nisem povedala kam grem. »Na
deveti zlet v Maribor« kot pravi pesem. Tri-
najst ptujskih tabornikov se je sobotno jutro
odpravilo v Maribor, v Stražunski gozd, na
deveti zlet Zveze tabornikov Slovenije.
Taborniki bi naj bili iznajdljivi, vendar
včasih nakopljemo težave sami sebi. Tako
smo si tokrat podaljšali pot do zletnega pro-
stora, ker smo izstopili prej kot bi nam bilo
treba. Saj ne bi bilo hudo, če bi bili nahrbtni-
ki lažji.
Končno nas objame hlad stražunskih dre-
ves. Počasi se približujemo jasi. Na central-
nem prireditvenem prostoru potekajo še zad-
nja dela na odru. Nekaj metrov naprej se že
vrste prvi šotori. Ptujski taborniki spadamo k
mariborski področni taborniški zvezi. Ker so
Mariborčani domačini tega zleta, je naš tabor
prvi. Za njim se vrsti še dvanajst področnih
taborov. Prvi šotori v taboru že stoje. Nahrb-
tnike zložimo v vrsto in poprimemo za delo.
Še zadnji šotor in odpravimo se na priredit-
veni prostor, na odtvoritev devetega zleta
ZTS.
Veselje je pogledati množico tabornikov,
vedrih in nasmejanih, čeprav še nekoliko
utrujenih od poti, v uniformah in z odredovi-
mi prapori na čelu. V tej množici srečuješ
znane obraze, prijatelje s katerimi si preži-
vljal taborjenja pred loti.
Med zbranimi zadoni pesem 9. zleta, »da
pokažemo kaj znamo, da se zopet srečamo,
prijatelji.« Pesem, ki poje o nas, znotraj in
zunaj meja, pesem, ki poje o bojih Pohorske-
ga bataljona, o vetru v smrekah Pohorja, o
želji V3eh nas, ne samo mladih, želji po miru,
sreči in veselju, o kateri naj šepečejo dravski
valovi.
Slavnostna otvoritev se končuje, taborniki
se vračajo pod svoje, za devet dni, platnene
domove, da postore še zadnje stvari v taboru,
da postavijo taborni ogenj, saj se še ne po-
znajo vsi prav dobro in prvi taborni večer je
kot nalašč za spoznavanje novih prijateljev.
Ogenj zagori, predstavi se vsak odred pose-
bej, s pesmijo, skečem . ..
Med nami so tudi skavti iz Nemčije, iz
Malburga. Čeprav jih ne razumemo, nas nji-
hova pesem prevzame. Tile skavti so prav
prijetni. Znajo pesem., s katero te dvignejo na
noge, da skačeš za njimi okrog ognja.
Ura se bliža deseti. Cas, ki je določen za
mir v taboru. Ta ura bi naj veljala za vse, ven-
dar si jo prikrojimo malo po svoje in prepe-
vamo, dokler nas utrujenost prvega dne ne
prežene v spalne vreče.
Zjutraj je največji problem, kako vstati ob
pol sedmih. Za naslednje dni si izborimo
vstajanje ob sedmih. Štab ni proti, najbrž je
tudi zanje prezgodaj.
Dopolneve smo največkrat preživljali na
kopališču in ob ogledih različnih delovnih
organizacij. Popoldan pa smo odhajali na
sprehode v okolico Maribora in se spoznava-
li prek družabnih iger. Ekipe, ki so se uvrstile
na republiški mnogoboj, pa so se vneto pri-
pravljale za tekmovanje.
Zvečer so straže in tudi tisti, ki še nismo
spali, takrat ko bi morali, smo ugotavljali, da
je kuharica čudovita punca, saj je vedno kaj
ostalo v loncih. To, daje čudovita, seje seve-
da dalo ugotoviti tudi podnevi.
Ko smo že pri kuhinji, naj dodam, da je
dele v njej sestavni del taborjenja. Tako se
vsak dan znajde v njej pet do šest nadebud-
nežev, ki so ta dan kuharičina desna roka. Ri-
bajo lonce, lupijo krompir in na koncu ugo-
tovijo, da je za stodvajset lačnih tabornikov
potreben kar lep kup krompirja.
Ob večerih se je splačalo pokukati v sosed-
nje tabore, pa tudi v štabnem šotoru je bilo
zmeraj veselo. Tem pevcem se je bilo najbo-
lje pridružiti, saj včasih nisi mogel zaspati za-
radi njihovega glasnega prepevanja.
Dan pred dnevom borca je bilo v taborih
živahno že pd jutra. Pohodniki so že zgodaj
zapustili šotore in se podali na prizorišče
zadnjega boja Pohorskega bataljona, na
Osankarico. Ostali pa smo ta dan igrali akci-
jo Ilegalec. Skupaj s posavskim in gorenj-
skim taborom smo branili cono dve na Po-
brežju. Akcija poteka tako. da določeno con^
taborniki branijo pred ilegalci. Ti so tabor^
ki v uniformi ali v civilu, z oznako ilegalca il
je skrit od pasu navzgor. Ilegalci so tudi obji
roženi s »puškami« in z »minami« ter letak
V naši coni smo zajeli pet ilegalcev, zaplenju
nekaj pušk in letakov. Vseeno pa smo bjj
premalo pazljivi in minirali so nam trgovin!
in otroški vrtec. Moramo priznati, da tu*
vseh pet ilegalcev ni bilo lahko ujeti, saj j,
oznake skrivali na najbolj nemogočih mestik
nekatere pa smo ujeli zaradi njihove last^J
neiznajdljivosti, saj so naleteli na nas tai»
kjer smo jih najmanj pričakovali. Ob analjJJ
akcije se je pokazalo, da smo bili branil(j
vseeno boljši kot ilegalci. Proti večeru so j,
vrnili pohodniki, utrujeni, vendar nasmejani.
Sicer pa je bilo pred samim pohodom precd
težav in kasneje je na ta račun padlo veli^d
šal. Problem je bil, ker ob desetih zvečer ^
zmeraj nismo vedeli, kako dolg in naporen j{
pohod. Od prve informacije se je pohod v
pičlih dveh urah zmanjšal skoraj za štirideset
kilometrov, kar je bilo dovolj, da smo se prt.
smejali vso noč in skoraj prebudili posavski
tabor.
V okviru zleta so potekale javne tribune, o
ekoloških problemih, o obnovi gozdne šo.
le...
Skozi vse taborjenje pa so potekali zagrize.
ni boji v športnih disciplinah: rokometu, no.
gometu, košarki, odbojki, plavanju, krosu,
streljanju z zračno puško, igri med dvenii
ognjema. Taborniki so tekmovali tudi v loko.
strelstvu za pokal zleta.
Naraščal je tudi tekmovalni duh v ekipal^
od najmlajših murnov, vse do klubovcev, saj
se je republiški mnogoboj začel. Čeprav ni.
smo imeli svoje ekipe, smo vseeno stiskali pe.
sti za tabornike iz odreda Franc Lešnik, ki so
na koncu odnesli odlična mesta.
Počasi se končujejo vse aktivnosti na t»
borjenju, kar pomeni, da se nezadržno bližj
konec zleta. Zadnji taborni ogenj in pesem,
ki doni v noč, da slutiti, da se bomo še sreča-
li. Torej, taborniški zdravo in vidimo se ni
desetem zletu!
Čemu takšna
gostinska
postrežba!?
v teh vročih dneh, ko je višek
poletne sezone, si vsak gostinec
zeli pridobiti čimveč gostov. To
si prizadevata tako zasebni kot
družbeni sektor. Toda v tej tekmi
za čim več gostov, si družbeni
sektor žal še ni povsem na jas-
nem. Za pridobitev novih loka-
lov dajejo velika sredstva, čeprav
le-teh v PtUJu zelo primanjkuje.
Z izgradnjo nove restavracije RI-
BIČ^ so zelo izboljšali ponudbo
lokalov, saj so z ureditvijo pro-
storov in okolice zelo privabili
goste, ki pa jih žal z nevljudnost-
jo izgubljajo. To smo okusili tudi
mladi iz Ptuja.
V nedeljo, 21. julija, smo bili
zelo prizadeti v popoldanskih
urah s sprejemom gostinskih
strežnikov v prvem nadstropju
restavracije RlBlC. Pred vsemi
gosti nas je natakar nevljudno
zavrnil, čes da ribic v prvem nad-
stropju ne strežejo, čeprav so vsi
okrog nas jedli RIBICE. Morali
smo se odpraviti nazaj v pritličje,
kjer smo še lep čas čakali na pro-
stor, potem še na natakarja in po
dolgem čakanju le dobili tako za-
željene ribice. Iz tega dogodka
lahko sklepamo, da si v tej resta-
vraciji postrežen samo po nata-
karjevi dobri volji.
RAZOČARANI GOSTJE
Pripravljajo novo vsebino Kluba mladih
Verjetno veliko mladih ve, da
v Ptuju deluje Klub mladih, ven-
dar pa je zelo majhen odziv na
kulturne, športne in zabavne
aktivnosti. Moram pa povedati,
da so tudi v klubu mladih veliko-
krat krivi, da ne poteka vse tako
kot bi moralo. O problematiki v
klubu sem vprašala sekretarja
OK ZSMS Ptuj Emila Mesarica:
»Klub mladih še vedno dela in
bo delal tudi v bodoče. V pole-
tnih mesecih, posebno v počitni-
cah je bil vsa leta v zatišju, saj si
mladi poiščejo vedno kaj zanimi-
vega in raje preživijo prosti čas
na prostem. V klubu delujejo
predvsem v zimskem času plesna
sekcija, bud-^rai, lutkovna sek-
cija, vadi pa tudi ansambel.«
Nekaj sekcij tukaj torej dela in
vadi. Kako so organizirane?
»Sekcije delajo v okviru klu-
ba, vendar se tu oglasijo le ta-
krat, ko potrebujejo sredstva. Ko
pa se predstavljajo v javnosti, se
vedno predstavijo pod drugim
imenom. Mislim, da na takšen
način kluba ne propagiramo.«
Ali je to edini problem?
»Zam.išljali smo si, da bi mladi
v klubu preživeli čimveč proste-
ga časa, posebno pozimi, ko ča-
kajo na avtobuse. V kiabu so
imeli vsak popoldan možnost, da
igrajo šah, namizni tenis, vendar
ni bilo odziva.«
Ali so krivi samo mladi? Ver-
jetno so napake tudi v programu.
»Pojavljajo se problemi v delu
programskega sveta, v delu
upravnika in v tem, ker še trenut-
no nimamo predsednika pro-
gramskega sveta. To pomeni, da
klub mladih ni pravilno organizi-
ran in kot takšen tudi ne more
delovati kot bi moral. Največjo
napako smo napravili s tem, da
smo za upravnika kluba mladih
postavili delavca, ki je tu zapo-
slen za nedoločen čas. Upravnik
Branko Zoreč je trenutno bolan,
lahko bi se tudi upokojil in mi-
slim, da takšen ne more opravlja-
ti takšne funkcije, če pa bo še za-
poslen, bi se moral zaposliti kje
drugje.«
Kako boste to uredili?
»Upravnik kluba ima srednjo
izobrazbo, je ekonomski tehnik
in pojavlja se vprašanje, kje se
bo zaposlil. Delovno mesto pa
mu moramo zagotoviti. Vendar
pa ne gre celotna problematika
samo na upravnika, ampak tudi
na člane znotraj sveta Kluba
mladih.«
Kako nameravate urediti Klub
mladih?
»Upravnik, vodja Kluba mla-
dih naj bi bil imenovan, to bi
moral biti vodja komisije za pn
življanje prostega časa in člai
predsedstva.
V Klubu mladih bi moralo za
živeti delo tudi v poletnem času
Tu naj bi organizirali prireditve
dejavnosti, ki bi zanimale mlade
predvsem pa kulturne in športne,
kot so koncerti, športne priredi
tve, proslave, štafeta mladosti ir
poletna srečanja mladih, saj raz-
mišljamo o tem, da bi postala
tradicionalna.«
Meniš, da bo ta načrt uspel?
»Načrt bo gotovo uspel, saj bo
zajemal več zanimivih dejavnosti
v času počitnic, ko mladi ne ve-
do kaj bi počeli. Gotovo jih bo
pritegnilo in s tem bo tudi Klub
mladih ponovno zaživel.«
Marjetka SLUGA
TEDNIK - 1 ■ avgust 1985
OGLASI IN OBJAVE - 9
10 - NAŠI DOPISNIKI
1. avgust 1985 —
TEDNIK
AFORIZMI O UUBAVI
Ljubav je gubitak, odricanje, ona je najbogatija kada je
sve dala.
Kad list ljubi postaje cvet. kad cvet ljubi postaje plod.
Biti zaljubljen znači biti pod anestezijom.
Ljubavnik ima sve vrline i mane koje mužu nedostaju.
Nista nije zanimljivije od razgovora dvoje zaljubljenih ko-
ji čute.
Poštuješ li ljubljeno biče manje od sebe, tvoje osečanje je
samo naklonost, poštuješ li ga više od sebe, to je ljubav.
Biti zaljubljen znači da provodiš najlepše trenutke svoga
.žiyota,..„._ , ......._____________„.....__________________
Nikad nije kasno za ljubav.
Da bi mogao da voliš drugog moraš prvo da voliš sebe.
mi
BRIGADIRJI
KAJ SMO NAREDILI?
Naredili smo veliko. Izkopali smo jarek za vodovod in ga seveda
spravili tudi v pogon, kot se temu reče. Če analiziramo delo skozi vso
prvo dekado, ki je »hvala bogu« končana, lahko rečemo, da smo bili
uspešni. Kilometre dolg jarek je bil za nami in s ponosom smo se ozr-
li nazaj ter si rekli: »Koristni smo bili.« To so potrdili tudi nekateri,
ki niso bili tisti čas v brigadirski uniformi. Vendar, kaj pa ostali? Kaj
so rekli domačini? Tega ne bi opisoval, saj se njihova hvaležnost lah-
ko vidi iz njihove radodamosti na zaključni prireditvi. Ne bi vrgel žal
besede na malico, ki je bila obilna ter nasitna, saj so nam jo pripravili
vojaki. Seveda se nam je lačnim brigadirjem zelo prilegla. Toda kriti-
čno je bilo kosilo. Tega so namreč pripravljali domačini. Resnici na
ljubo, kosila sploh nismo razlikovali od malice. Ne spoznam se kaj
dobro na kulinariko, vendar vseeno lahko rečem, da so nam dali pe-
čeno svinjsko meso, poleg tega pa še nekakšno pecivo. Presodite sa-
mi, ali je to dovolj za lačne in utrujene brigadirje? Odločno lahko za-
nikamo. Največji vik in krik pa je zagnala pijača, ki jo je bilo treba
plačati. Za steklenico piva je bilo treba odšteti kar celih 90 din. Ali je
to način? Poleg tega pa vemo, da se denar nikakor ne nosi s seboj na
traso. Na voljo nam je torej ostala le voda. Pa še to smo morali prositi
pri kmetih. Bolje da ne pišem še o zabavi, ki je kasneje sledila.
Mislim, da bi se v bodoče ljudje morali malce bolj pripraviti na tak-
šne reči. Predvsem pa bi morala biti v ospredju tista prava zavest do-
mačinov, katerim smo pomagali v stiski.
DAVORIN OSOJNIK
ZJUTRAJ OB----(moj delovni dan)
Zjutraj ob 5h, še kar v redu, se zbudimo in umijemo. Nekaj kas-
neje odidemo na zajtrk, nato naredimo zbor pred stavbo, v kateri smo
nameščeni in nato z avtobusom na traso. V avtobusu smo še vsi zelo
zaspani in radi še malce zadremamo. Po dokaj dolgi vožnji pridemo
končno na traso, kjer smo razporejeni. Tu nam naši traserji razdelijo
orodje s katerim delamo. Končno odidemo na samo delovišče. Tu pa-
se začne zares. S trase se pač zelo radi vračamo, saj je delo zelo na-
porno. V avtobusu je vedno zelo živahno. Vsi radi pojemo brigadirske
pesmi, popoldne pa radi malce poležimo. Kasneje, bolj proti večeru
pa se vsi radi pozabavamo, za kar imamo vedno možnost.
Skratka, vse je SUPER!
SLAVKO PEŠIČ
VELIKAN DVADESETOG VEKA
Pisati o Josipu Brozu-Titu, o tom svetskom
velikanu dvadesetog veka nije lako, jer kada
se o njemu piše čovek postaje zadivljen čak i
onda kad se samo nabroje njegova dela. Sva
su ona prožeta dubokom filozofskom miš-
Iju ... Odrazi rezultata Titovih dela ne loka-
lizuju se samo na narode i narodnosti Jugo-
slavije, več se odražavaju na čitav progresi-
van svet. Ovako je u predgovoru knjige »Svet
o Titu i našoj revoluciji«, Mihaila Popov-
skog, knjigu prokomentarisao akademik Mi-
hailo Apostolski.
U želji da na neki način i dvom prilikom
obeležimo značajne jubileje koje slavimo ovc
godine, a imajuči istovremeno u vidu i ono
što je rekao Apostolski, za ovaj bilten izabra-
li smo nekoliko citata koji su o imenu i lično-
sti druga Tita izrekli poznati svetski državni-
ci, političari, književnici...
Vili Brandt:
Za jugoslovenske narode bio je dar sudbi-
ne što su u godinama največih opasnosti ima-
li takvog vodju. Ja predsednika Tita vidim
kao jednog od najmarkantnijih političkih li-
čnosti našeg vremena.
predsednik Tunisa Burgiba:
Tito je borac koji je čitav svoj život posve-
tio trijumfu slobode i dostojanstva.
Trigve Li:
Predsednik maršal Tito ističe se otporom
protiv agresije i inostrane dominacije u ratu i
miru, što če u istoriji zauvek ostati kao pri-
mer nadahnute hrabrosti i nezavisnosti. Sigu-
ran sam da Jugoslavija ni pod kakvim okol-
nostima nikada neče pokleknuti pred inostra-
nom dominacijom.
Dr. Emesto Guevara:
Predsednik Tito je čovek sa kojim se več
posle prvih nekoliko rečenica lako i jednosta-
vno uspostavlja neposredan i srdačan kon-
takt.
Georgios Papandreu:
Nedavno sam u grčkoj Skupštini nazvao
maršala Tita apostolom mira. I mogu vam re-
či sasvim iskreno da sam uzbudjen i dimut
njegovom misijom u čovečanstvu, misijom.
slobode i mira. Sasvim je prirodno da kad se
jedna takva ličnost bori za mir u svetu, da se
bori i za mir na Balkanu. Mi se time ponosi-
mo.
Očiju tvojih da nije
Očiju tvojih da nije
nebi bilo neba
u slepom našem stanu
Smeha tvoga da nema
zidovi nebi nikad
iz očiju nestajali
Slavuja tvojih da nije
vrba nebi nikad
u snu našem prenočila
VAŠKO POPA
Pismo kuči
DRAGI TATA, MAMA, BABA, DEDA, DRUGA BABA i DRU-
GI DEDA...
Izvinite što vam ranije nišam pisao, i što če ovaj moj prvenac biti
kratak, jer znate kako je, prsti su odebljali i otupeli za slova, a žuljevi
peku i bole. Pismo če biti nečitko, jer ga pišem ispred autobusa za tra-
su na kolčnima. Brigadirski život je životna škola za mene. U neku ru-
ku postao sam prvi artista. Več izvršno vozim bicikl u mraku, lako gu-
tam kalodont, svake noči padam sa kreveta i to bez padobrana, usta-
jem uvek namazan malinom ili kalodontom. Znate samo prvog dana
mi je bilo teško, ali več sedmi dan privikao sam se na sve to, a kasnije
če biti još lakše.
Za sada me zdravlje dobro služi, ali sam oboleo od BESPARITI-
SA ... i tako cigarete uopšte ne kupujem, jer sam postao savršen gre-
bator. Ovo nek vas ne zabrine mili moji, jer ste jedini koji mi možete
poslati lek. Živci me još nisu izdali jer dnevno pušim 40 grebatorskih
cigareta (kakve takve).
Dragi moji, što se tiče mog daljeg učenja promenio sam mišljenje
pa se požurite da me upišete bilo gde, jer što kaže jedna brigadirska
izreka: »Teža lopata nego olovka«, a o krampu da i ne govorimo.
Pišite ali što hitnije šaljite lek od opake bolesti koja me je zadesi-
la.
Prenesite srdačan pozdrav mojoj klapi od vašeg udarenog, ali ne
i udarnika. Puno vas voli i pozdravlja vaš sin jedinac, iako mrtav bo-
lestan stalno misli na vas
LAKI
f EDNIK - 1 • avgus« 1 «85
ŠPORT IN DRUŠTVA - 11
Z otvoritve
Domačin Janko Bohak je v prvem kolu zmagal, v drugem in tretjem pa
partiji prekinil
ZAČETEK REPUBLIŠKEGA
ŠAHOVSKEGA PRVENSTVA ZA ČLANE
V soboto, 27. julija, se je v domu »Franca
ICrambergerja« v Ptuju zbralo 14 šahistov in
ljubitelji šaha, ker je bila ob 15. uri otvoritev
35. šahovskega prvenstva SR Slovenije za
člane.
Na začetku je glavni sodnik Milan Segula
seznanil prisotne (predvsem pa seveda tek-
mujoče šahiste) s pravilnikom prvenstva, kjer
so opisani pogoji in način igre ter reševanje
morebitnih nesoglasij.
Po sprejetju Pravilnika je sledilo žrebanje
zaporednih številk igralcev. Sahisti igrajo
pod naslednjimi zaporednimi številkami:
1. Janko Bohar §D MIP Ptuj
2. Matjaž Mikac §D Iskra Ljubljana
3. dr Peter Petek SD Murka Lesce
4. Oskar Orel §0 Zagone
5. Bogdan Podlesnik §0 MIP Ptuj
6. Darko Antonijevič ŠD Vrhnika
7. Peter Kariž SD Vrhnika
8. Marjan Crepan §0 Brežice
9. Leon Gostiša ŠD Vrhnika
10. Leon Mazi ŠD Domžale
11. Darko Supančič ŽSD Maribor
12. Boštjan Reberaik 5D Domžale
13. Albin Žganec ŠK GRADIŠ Maribor
14. Vladimir Ivančič ŠK Domžale
Nato so sledili pozdravni govori Mirka
Vaupotiča, predsednika organizacijskega od-
bora prvenstva, Milana Kneževiča, predsed-
nika republiške šahovske zveze in radenka
Salemoviča, podpresednika SO Ptuj. Vsi so
tekmovalcem zaželeli uspešno igro in dobro
počutje v Ptuju.
Po končani svečani otvoritvi se je začelo
prvo kolo, ki je bilo borbeno, končalo pa se
je s petimi zmagami in dvema remijema (dve
prekinjeni partiji so odigrali v večernih urah,
končali pa sta se z remijem).
Sahisti igrajo po Bergerjevem sistemu, pr-
venstvo je I. kategorije FIDE in bo Šahovska
zveza Slovenije rezultate prijavila za rating
ter komisiji za kategorizacije SZS. Zmagova-
lec bo dobil naslov članskega prvaka SRS za
leto 1985.
Glavni sodnik na prvenstvu je Milan Šeru-
ga, republiški sodnik, njegov namestnik Mar-
tin Majcenovič, prav tako republiški sodnik,
pomočnika pa Boris Rojic in Ferdo Supan-
čič, regionalna šahovska sodnika.
O. Težak
foto KOSI
Marija Šešerko preskočila
šest metrov!
Trije člani atletskega kluba Ptuj so se v soboto udeležili veli-
kega mednarodnega mitinga v Ebenseeju pri Salzburgu (Avstrija).
Marija Šešerko je v skoku v daljino prvič preskočila šest metrov in
z rezultatom 604 centimetre osvojila peto mesto. S tem novim
osebnim in seveda ptujskim rekordom je izpolnila tudi normo za
naziv športnice zveznega razreda.
Boris Krabonja je v teku na 400 metrov prvič premagal mejo
50 sekund in bil dvanajsti. Rezultat 49^9 sekunde je med najbolj-
šimi mladinskimi v Jugoslaviji. Kristijan Kovač je preskočil točno
dva mestra in osvojil sedmo mesto.
V državno reprezentanco za balkansko prvenstvo je zvezni ka-
petan Dane Korica uvrstil tudi Mirka Vindiša. Nastopil bo v naj-
težji tekaški disciplini — maratonu.
1. kotar
PRIPRAVE NOGOMETAŠEV NK ALUMINU
V kadru je kar 29 igralcev
Kidričani imajo »v nogah« že
teden in pol intenzivnih priprav
na novo tekmovalno sezono v
slovenski nogometni ligi. Pod
vodstvom trenerja Iva Kmjiča in
pomočnika Ludvika Spehonja
vadi veliko igralcev, saj jih imajo
v kadru kar 29 in to vse z območ-
ja MNZ Ptuj. Aluminij je torej
svoje vrste okrepil izključno z
najboljšimi nogometaši bližnjega
območja. Kader sestavljajo: D.
ikrget, Majcenovič, Brglez, Staj-
ner, Smigoc, Hameršek, Petek,
Hadler, Panikvar, Jauševec, Te-
meni, Kodrič, S. Žitnik, Skerja-
nec. Majal, Kmetec, Hvaleč, Ari-
fi, Sibila, Fruk, Vrabl, Bek, Me-
saric, Vogrinec, B. Skrget> F. Ži-
« tnik. Koren, Glažar in Strel.
Udeležba na treningih, v odli-.
čnih pogojih stadiona v Kidriče-
vem, je solidna, na prisotnost pa
vplivajo izmensko delo in dopu-
sti. V pripravljalnem obdobju
(sedaj že delajo z žogo) bo Alu-
minij odigral vrsto prijateljskih
srečanj z bližnjimi klubi, glavno
pozornost pa bodo posvetili ui-
granosti moštva in ustrezni takti-
ki za ligo, ki je bistveno močnej-
ša od območne.
Medtem ko igralci zavzeto va-
dijo, si vodstvo prizadeva urediti
vse potrebno za višji rang tekmo-
vanja — zlasti denar. Potožili so
nam, da je razumevanje zaenkrat
še zelo slabo in so nad tem neko-
liko razočarani. Upajmo, da se
bo ta ključni problem nekako le
uredil!
1. kotar
Dogovor pred začetkom enega rednih treningov
»ČAROVNICE« NAD VOJVODINO
Od 30. junija do 14. julija je
bilo v Subotici 4. prvenstvo Ev-
rope v jadralnem letenju za žen-
ske. Ker je na njem nastopila tu-
di naša jadralna pilotka Milena
Cestnik, bomo temu dogodku
namenili nekaj vrstic.
Najprej nekaj o ženskah v ja-
dralnem letenju. V zahodni Ev-
ropi, predvsem v njenem osred-
njem delu (Francija, ZRN, Belgi-
ja) leti veliko število žena tja do
poznih let. Letenje ne prekinjajo
zaradi zaposlitve ali privatnega
življenja. Tudi pilotke iz sociali-
stičnih dežel, ki žive pod druga-
čnimi pogoji, imajo omogočeno
letenje kljub zaposlitvi. V teh de-
želah posvečajo enako mero po-
sluha in sredstev vsem športom
in ne delajo razlik na primer
med prvaki v nogometu in ja-
dralnimi piloti. Toda naša dekle-
ta, ki so še relativno mlada, ver-
jetno čaka ista usoda kot mnoga
pred njimi pri nas. Letenje je
Šport znanja, izkušenj in vztraj-
nosti, je v nekem intervjuju pou-
daril eden svetovnih prvakov.
Zato blesteče rezultate lahko pri-
čakujemo takrat, ko bo z izku-
šnjami premagana tekmovalna
trema in pridobljeno zaupanje v
samega sebe.
Zdaj pa k rezultatom. Sodelo-
valo je 31 pilotk iz devet držav,
Jugoslavijo so zastopale Milena
Cestnik, Marija Letič, Eva Garai
in Svetlana Mitrovič. Na dobro
pripravljenem tekmovanju je bi-
lo tokrat tudi ugodno vreme. Bi-
lo je kar deset tekmovalnih dni,
od tega osem s preleti, daljšimi
od 300 kilometrov. V standard-
nem razredu, kjer je tekmovalo
21 pilotk, je zmagala Christine
Maroko, pred Marie Bavare (obe
iz Francije) in Mario Bolle iz
Madžarske. Marija Letič je bila
10., Milena Cestnik pa kljub veli-
kemu številu osvojenih točk 17.
Edino medaljo za Jugoslavijo je
osvojila Milena Cestnik zadnje-
ga dne, ko je na 180 kilometr-
skem trikotniku osvojila brona-
sto medaljo. Za prvouvrščeno
Jindriško Paluškovo je zaostala
le dve minuti, kar pomeni le en
napačen zavoj.
M. Samec
PRIPRAVE ROKOMETAŠIC DRAVE
Od danes do nedelje na Rogli
Članice rokometnega kluba Drava so s pripra-
vami za nastopanje v prvi republiški ligi začele že
prejšnji ponedeljek. Kljub okrnjeni zasedbi (dopu-
sti in podobno) so vadile vsak dan na stadionu
Drava in v bližini. Danes zjutraj so odpotovale na
Roglo, kjer bodo do nedelje vsak dan opravile po
kar tri' treninge, kar jim v Ptuju zagotovo ne bi
uspelo. Izredno mlada ekipa (okrepile so jo tri
mlade igralke iz Rač) takšne priprave nujno potre-
buje, da bi se kolikor toliko enakovredno merila z
ekipami, ki so že dalj časa v prvi republiški ligi.
Na Rogli bosta z ekipo delala trenerja Milan Ba-
klan in Aleš Benčič.
V ponedeljek pa so s pripravami začeli tudi čla-
ni in mladinci. I
Vsi na kolo za zdravo telo
Športno društvo Turnišče in ZTKO Ptuj pripravljata trimsko ak-
cijo VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO, ki bo v nedeljo, 4. avgusta
Akcija se bo pričela ob 9.00 uri, zbirališče pa je pred Domom obča-
nov v KS Turnišče.
In kje bo potekala pot? Ne bo dolga, tako da jo bodo lahko pre-1
Vozili najstarejši udeleženci kakor tudi najmlajši. Potekala pa bo iz-.
Pred Doma občanov do križišča Sela-Lancova vas, kjer bomo zavili v
Apače in v Lovrenc. V Lovrencu bo na igrišču tudi prva kontrolna po-
staja, kjer se boste lahko v bližnji gostilni tudi osvežili. Nato bomo
nadaljevali pot proti Kidričevemu, Hajdini, kjer bo druga kontrolna
Postaja pred trgovino MIP. Na cilj pred Dom občanov Turnišče bi ta-
•fo pripeljali predvidoma okrog 12. ure, ko bo podelitev značk. Naj-
starejši in najmlajši udeleženec bosta prejela spominski darili.
Vse udeležence prosimo, da vožnjo prilagodijo cestnim razme-
•"am in upoštevajo cestno prometna pravila, kajti vsak udeleženec vozi
na lastno odgovornost. Za morebitno škodo, ki jo povzroči udeleže-
nec akcije sebi ali komu drugemu, odgovarja sam in ne organizator
1 2 — ZA RAZVEDRILO
1, avgust 1985 - TEDNIK
Žanjice so se s pesmijo napotile na bližnje pšenično polje
Izdelki polenških gospodinj na razstavi. Vse so obiskovalci takorekoč
pokupili.
PRAZNIK ŽETVE Z RAZSTAVO KRUHA IN POGAČ TUDI V TEM LETU SIMBOUZIRA NAŠO SKUPNO
SKRB. DA OB OHRANJANJU STAREGA NE POZABIMO SPOŠTOVATI KRUH IN KMEČKO DELO.
POLENŠAK S SVOJO TRADICIJO
OŽIVUA POLETNI ČAS
Obiskovalci iz severovzhodne Slovenije pokupili vse, kar so
spekle polenške gospodinje. Nekdaj hrana revežev, danes poslasti-
ca do katere se pride le še ob podobnih prireditvah.
Minula vroča sobota in nede-
lja sta bili še bolj vroči in delovni
za člane turističnega društva na
Polenšaku, ki so s svojo prizade-
vno predsednico Mimico Segulo-
vo skrbeli, da je bilo vse tako kot
mora biti — vsaj enkrat na leto.
Kljub temu, da sta sobotno raz-
položenje zmotila dež in grme-
nje, ni odvrnilo organizatorjev,
da se ne bi v nedeljo še bolj po-
trudili za izpeljavo predvidenega
programa.
Razstavo kruha in pogač, so-
delovalo je prek 40 gospodinj s
Polenšaka in okoliških vasi, je
odprla Mimica Šegulova in pri
tem poudarila, da je v tem času
njihova velika skrb dograditev
turističnega doma v katerem bo-
do imeli prostore za pripravo
specialitet iz kmečke peči, pa tu-
di za razstavo in spravilo nekate-
rih redkih etnografskih predme-
tov.
Svojo, že 22. prireditev, so
združili še z nekaterimi tekmova-
nji in z njimi poskrbeli za dobro
razpoloženje obiskovalcev, prek
njih pa tudi nekako oživeli ne-
kdanje navade ob žetvi — kmeč-
kem opravilu, ki ga je človek
vedno cenil, zlasti še v času, ko
je bil kruh najpomembnejša in
dostikrat tudi edina prehrana
številne družine. Morda si bo to
spoštovanje pridobil tudi danes,
ko njegova cena raste in ko po-
staja bitka za vsakdanji kruh del
naše resničnosti in življenja.
Spretnost s srpi je tudi letos odločala o zmagovalki
Sobotni otvoritvi razstave je
med drugimi prisostvoval tudi
predsednik turistične zveze Ma-
ribor Janez Pograjc, med gosti
na Polenšaku pa smo srečali še
Milana Kneževiča — republiške-
ga kmetijskega »ministra« in To-
neta Purga — aktivnega občin-
skega turističnega delavca in
predsednika TD I*tuj.
Veliko je bilo smeha in zabave
ob navijanju za prve tekmovalce,
ki so se pomerili v žaganju debe-
lega bukovega hloda. Tu sta si
največ točk prižagala Franc Za-
vec in Slavko Soštarič, takoj za
njima pa še dva Slavka — Gra-
carjev in Pintaričev. Nič manj za-
nimivo in za obiskovalce zaba-
vno ni bilo štrkolanje ali hoja s
hoduljami, ki je zahtevala že ve-
liko spretnosti in izurjenosti. Te
je največ pokazal Albin Marin,
po poklicu zidar, le nekoliko
manj pa Franc Šori in Marjan
Majcen. V vleki vni pa so bili
boljši delavci iz združenega dela,
ki so bili kot kaže nekoliko mo-
čnejši pred zadružniki. Ko pa sta
se pomerili dve sosednji vasi —
Polenšak in Juršinci — pa je bila
vendarle prednost domačega te-
rena lista, ki je prinesla zmago
gostiteljem.
V nedeljo je bilo na Polenšaku
spet zelo živahno, saj so ob pri-
sotnosti velikega števila obisko-
valcev pripravili tekmovanje ža-
njic, tokrat iz treh aktivov kmeč-
kih žena — Spodnje Ščavnice,
Polenšaka in Cirkovc. Devet utr-
jenih in spretnih žanjic se je po-
merilo v tem težkem delu, pa
vendar nobena ni bila kos Roziki
Marin, ki ji že nekaj let ni para.
Da pa bo vse lepo in prav sta ji
takoj sledili Marija Tanacek iz
Spodnje Ščavnice in Neža Pišek
iz Cirkovc. Za tem so delo opra-
vili še mlatiči s cepmi. Čeprav
stari, vendar še vedno zelo uspe-
šni pripomoček na ročni pogon
za čiščenje zrnja, na našem ob-
močju smo mu rekli »bintplin«.
Seveda pa tudi letos na Polen-
šaku ni manjkalo domačih giba-
nic, ki so šle najbolj v slast, pa
dobre volje in veselja ob glasbi
in domači vinski kapljici. mš
foto: JOS
VANDALIZEM, POMANJKUIVA
VZGOJA...
V noči s 25. na 26. julij so doslej še neznani storilci popackali no-
vo prepleskane stene hodnika stavbe, v kateri so skupne službe kra-
jevnih skupnosti mesta Ptuja. Jože Maučec, vodja skupnih služb je
povedal, da so si že dve leti prizadevali, da bi stavba dobila novo
obleko. Sedaj pa so njihova prizadevanja »obogatena«. Škode je za
okrog 50 tisoč dinarjev. Tisto noč so bili nepridipravi aktivni, saj so
dodatno okrasili tudi pločnik v parku med obema mostoma v mest-
nem parku.
Takšen odnos do okolja upravičeno vzbuja skrb. Iz prispevka
0,50, ki ga daje gospodarstvo za razvojne potrebe krajevnih skupno-
sti, dobi KS Dušan Kveder za obnovo mestnega jedra 20 odstotkov.
Iz teh 20-tih odstotkov pa se potem financira obnova fasad.
Zadnji dogodki so dokaz več, da moramo okrepiti skrb za izobra-
ževanje oziroma kakovostno dvigniti odnos do okolja.
Ob vseh teh dogodkih tudi vprašujemo, kje je bila tokrat družbe-
no samozaščitna zavest in da ni bilo nikogar, ki bi to gnusno početje
videl!?
MG
foto: CIANI
OB ŽETVI JE POMOČ PRIDNIH ROK ŠE KAKO
POTREBNA. ZLASTI ŠE, ČE SO NA
KMETUl OSTALI SAMO STAREJŠI UUDJE.
IZREDNI DOPUST
ZA ŽETEV
Jugoslovanska ljudska armada
in njeni starešine so imeli vedno
dovolj posluha za nudenje po-
moči tam, kjer so bile njihove
pride roke in stroji najbolj po-
trebni. Zgradili so marsikatero
cesto in pot, vodovod ali drugi
prepotrebni objekt. Priskočili so
na pomoč pri spravilu poljskih
pridelkov, ob trgatvi in žetvi. Za
slednjo, ki je v tem času najbolj
aktualno kmetijsko opravilo, pa
lahko za primer navedemo razu-
mevanje starešin v enoti Branka
Korošca, vojaka —miličnika, do-
ma v Moškanjcih na Ptujskem
polju. Dobil je kar enajst dni iz-
rednega dopusta, da je lahko z
novim kombajnom, ki so ga ku-
pili doma, ta čas pridno žel, ta-
korekoč noč in dan skrbel, da je
bilo dragoceno zlato zrnje pravi
čas pod streho. Ob tem pa ne
more mimo pohval na račun svo-
jih starešin in celotne armade, ki
mu je omogočila ta izrazito delo-
vni dopust, tako koristen za nje-
gove domače in za celotno ob-
močje kjer je pomagal žeti.
Danes je Branko Korošec iz
Moškanjc že v svoji enoti, kjer se
Branko Korošec, tokrat bre uni-
forme, sredi žetve na domačih nji-
vah. Foto: JoS
bo kot vojak —miličnik naučil
marsičesa novega, spoznal pa je
tudi veliko poslanstvo armade in
ta življenjska šola je tista, ki bo
ostala vedno zapisana v mladem
fantu s Ptujskega polja.
mš
PLANINSKI KOTIČEK
IZLET NA GRINTAVEC
Odhod — v soboto, 10. avgusta, z železniške postaje, ob 4.20 (pr-
vi jutranji vlak proti Ljubljani)
Vrnitev — v nedeljo, 18. avgusta ob 19.40 (ali pa z vlakom ob
23.30).
Oprema — visokogorska (Turški žleb).
Hrana — iz nahrbtnika (možnost toplega obroka v Cojzovi in
Češki koči).
Vodja izleta — Jože Dajnko
Opis ture — 1. dan: z vlakom (4.20) do Celja, z avtobusom do
Log. doline (prihod ob 9.35 ure), ogled slapa in vzpon do Frischaufo-
vega doma (1378 m) — 20 min-kratek predah in nato skozi Turški
žleb, preko Turške gore (2233 m) na Skuto (2532 m) — 4 ure, nočili
bomo na (v) Cojzovi koči na Kokrškem sedlu (1791 m) — 2.30 ure.
2. dan: Vzpon na Grintavec (2558 m) — 2 ure in še na Kočno
(2540 m) — 2 ure ter po Kremžarjevi poti do Češke koče (1543 m) —
2.30 ure, po oddihu nadaljujemo pot do Jezerskega — 1.30 ure.
Cena je cca 1000 din in se vplača ob prijavi v pisarni PD Ptuj.
Prijave zbiramo do 8. avgusta.
Dodatne informacije na Geod. upravi pri vodji izleta.
ODPRTO PRVENSTVO PTUJA V TENISU
teniški klub Huj prireja v skladu s koledarjem tekmovanj za te-
niško sezono 1985 na osmih peščenih igriščih v Ptujskih toplicah
odprto prvenstvo mesta za člane. Tekmovanje bo to soboto in nedeljo
od devete oziroma osme ure dalje. 1. k.
ČRNA KRONIKA
Tudi minuli teden je na našem območju minil brez večjih prometnih,
delovnih in drugih nezgod ter naravnih ujm. Kljub temu, da se zlasti ob
koncu tedna po naših magistralnih cestah še vedno valijo kolone avto-
mobilov tujih turistov proti morju, mnogo pa se jih že tudi vrača, na na-
šem območju ni prišlo do večjih nezgod ali prekrškov. Prav tako ne na lo-
kalnih cestah in javnih poteh, čeprav kombajni in drugi kmetijski delovni,
stroji tu in tam začasno ovirajo promet. Toda udeleženci v javnem pro-
metu se zavedajo pomembnosti žetve in pravočasnega spravila zlatoru-
menega zrnja v silose.
Čeprav po Sloveniji pogosto pustoši neurje s točo. udari strele pov-
zročajo požare, zlasti hudo je bilo po Sloveniji v noči od 27. na 28. julij,
je bilo našim krajem zaenkrat prizaneseno. Upajmo, da bo tako tudi v
avgustu, čeprav so ta mesec rade pogoste nevihte. Ljudski rek ni zastonj
imenoval čas od 25. julija do 24. avgusta za »pasje dni«. \
OBETA SE MOČNA »PODRA-
ŽITEV« ZA PROMETNE PRE-
KRŠKE
Rast inflacije razvrednotuje
tudi realno vrednost denarnih
kazni za prekrške, ki kaj hitro
postanejo za kršilce le simboli-
čne. Zaradi tega v Skupščini
SFRJ pripravljajo spremembe in
dopolnitve nekaterih zakonov in
določil, ki predvidevajo kazni za
prekrške.
Tako je predvideno, da naj bi
se denarne kazni za prometne
prekrške povečale najmanj za
petkrat. Tako bi denarne kazni,
ki jih lahko izrečejo pooblaščeni
organi za prometni prekršek na
kraju samem, povečali od seda-
njih 500 na 2000 dinarjev. Seda-
nje denarne kazni po 100, 200 in
300 dinarjev pa naj bi nadome-
stili z novimi po 500 1000 in 1500
dinarji. Zvišanje denarnih kazni
do šestkrat se predvideva za pre-
krške tudi na drugih področjih,
kot so prekrški pri prehodu drža-
vne meje, na letališčih v pristani-
ščih, prijave o gibanju in bivanju
tujcev pri nas in podobno.
ZAPEIJAL S CESTE V JAREK
V nedeljo zvečer je v naselju
Mihovci pri Veliki Nedelji voz-
nik osebnega avtomobila Srdjan
Milun iz Koprivnice zapeljal z
osebnim avtomobilom na levo
čez cesto in bankino v poldrugi
meter globok jarek. Pri tem je bi-
la hudo ranjena Gordana Milun,
sopotnica, ki so jo prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
DELOVNA NEZGODA V TO-
VARNI SLADKORJA
Prejšnji torek sta se v parkirni-
ci Tovarne sladkorja v Ormožu
poškodovala delavca Milena Ju-
stin iz Ormoža in Smiljan Trop iz
Dobrave. Do nesreče je prišlo za-
to, ker se je pokvaril stroj za
transport sladkorja. Medtem ko
so delavci poskušali stroj spet
pognati, je transportni trak nena-
doma stekel in presenetil delav-
ce. Mileni je stisnilo desno roko.
Smiljanu pa štiri prste na desni
roki. Zdravniško pomoč so jima
nudili v ptujski bolnišnici.
STRELA V GOSPODARSKO
POSLOPJE
V nedeljo ob enih po polnoči
je udarila strela v gospodarsko
poslopje Franca Ciglerja v Zgor-
njem Gruškovju 55 KS Podleh-
nik. Zgorelo je ostrešje, okoli 30
ton sena in precej raznega kme-
tijskega orodja. Ocenjujejo, da je
šicode nad milijon in pol dinar-
jev.
FF
VELIKA ŠKODA PO POŽARU
Iz doslej nepojasnjenega vzro-
ka je v noči od 24 na 25. julij za-
gorelo gospodarsko poslopje Ja-
neza Žižka iz Trnovske vasi 17
pri Ptuju. Ptujski gasilci so na
kraj požara odpeljali 15 minut
po polnoči. Skupaj je pri gašenju
sodelovalo 50 gasilcev z osmimi
vozili iz gasilskih društev Destr-
nik, Desenci, Vitomarci, Trnov-
ska vas, Biš in Ptuj. Po oceni je
požar povzročil več kot za mili-
jon dinarjev škode, saj je zgorelo
ostrešje, 30 ton sena, hidravlična
stiskalnica in razno kmetijsko
orodje.
MG-
NA LETALIŠČU V MOŠKANJCIH
IN V PODLEHNIKU
BO SPET ŽIVAHNO
V petek, 2. in soboto, 3. avgusta organizirajo ptujski letalci v po-
častitev občinskega praznika tradicionalni XII. ptujski padalski po-
kal. V programu tekmovanja so vključeni dnevni in nočni skoki na
cilj ter skoki na cilj v vodi, ki bodo na podlehniškem jezeru v soboto-
od 14. ure dalje.
Poleg slovenskih aeroklubov so udeležbo že priglasili padalci iz
Zagreba in Reke, pričakujejo pa še druge.
V petek bo na letališču v Moškanjcih živahno že od šestnajste ure
dalje, ko bodo padalci začeli s trenažnimi skoki. Začetek tekmovanja
bo ob osmih zvečer. Takoj, ko se bo stemnilo, bodo začeli z nočnimi
skoki na cilj, kar bo psoebno zanimivo.
V soboto bodo dnevni skoki na cilj med 9. in 12. uro na letališču
v Moškanjcih. do 14. ure pa v Podlehniku na jezeru skoki na cilj v vo-
di. Takoj po teh skokih bo v Podlehniku tudi razglasitev rezultatov.
V petek in soboto bo paše za oči na pretek!
osebna kronika
Rodile so:
Pavla Lovrenčič, Vitomarci
48/b — deklico; Jelka Svenšek,
Ptuj, Volkmerjeva 9 — dečka;
ložica Habjanič, Moškanjci 100
— Andreja; Marija Peršuh, Mi-
hovce 40 — deklico; Martina
Vinkler, Zgornja Pristava 20/a
— dečka; Marija Hvaleč, Kicar
109 — dečka; Anica Prevolšek,
Stranske Makole 24/a — dekli-
co; Zdenka Godec, Draženci
21/b dečka; Lidija Gerečnik, Ki-
dričevo, Kraigherjeva 11 — Na-
talijo; Angela Vogrinec, Hajdoše
25 — dečka; Milena Rihtarič,
Lovrenc na Dr. polju 77 — Ta-
maro; Marta Ritonja, Moravci v
Slov. goricah 131 — Matejo; Eli-
zabeta Dajčman, Jirpovci 55 —
Alenko; Darinka Šnajder, Kaj-
žar 5 - Moniko; Darija Klasinc,
Ptuj, Mežanova 15 — Ines; Jelka
Firbas, Mezgovci 48 — Vladko;
Marija Emeršič, Brezovec 62 —
Renato.
Poroke:
Jožef Košar, Zg. Hajdina 42 in
Darinka Gradišnik, Kidričevo,
Borisa Kraigherja 11; Stanko
Novak, Cirkovce 22 in Mira Zu-
panič, Njiverce vas 14; Jožef
Voršič, miličnik in Suzana Lju-
beč, tekstilni konfekcionar; Sta-
nislav Tominc, Planjsko 18 in
Marija Vantur, Sestrže 64; Ro-
man Matjašič, Sakušak 1 in Eli-
zabeta Horvat, Sakušak 1; Franc
Koren, Velika Varnica 88 in
Cvetka Drevenšek, Trdobojci 69;
Umrli so:
Antonija Jerič, Ptuj, Volkmer-
jeva 10, roj. 1903, umria 19. 7.
1985; Apolonija Hoi-vat, Mure-
tinci 45, roj. 1897, umrla 22. 7.
1985.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kole-
gij, ki ga sestavljajo vsi novinarji
zavoda, direktor in glavni ured-
nik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka
Dobljekar, Franc Fideršek, Maj-
da Goznik, Martin Ozmec in
Marjan Šneberger. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 1.500 di-
narjev, za tujino 2.400 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.
obdim Ormož in Ptuj
VU ISSN 0M2-0778
Leto: XII
Ptuj, dne 19. decembra 1985
Številka: 29
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
228. Odlok o določitvi imena in območja ulice v Krajevni skupnosti
Heroja Lacka Rogoznica v naselju Nova vas pri Ptuju
KRAJEVNE SKUPNOSTI
229. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje sred-
njeročnega programa krajevne skupnosti v letih 1986—1990 za
izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju krajevne
skupnosti Cirkulane
230. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje sred-
njeročnega programa v letih 1986—1990 za izgradnjo komunal-
nih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Ptujska
gora.
231. Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti Boris ZiherI
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za ob-
dobje 1986-1990
232. Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj
in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje
1986-1990
233. Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti Dušan Kveder
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za ob-
dobje 1986-1990
234. Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti Franc Osojnik
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za ob-
dobje 1986-1990
235. Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti Ivan Spolenak
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za ob-
dobje 1986-1990
236. Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj
in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje
1986-1990
237. Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti Olga Meglic
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za ob-
dobje 1986-1990
238. Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti Spuhlja in
skupnega programa krajevnih skupnosti Mesta Ptuj za obdobje
1986-1990
239. Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti Tone Žnidarič
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za ob-
dobje 1986-1990
240. Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti Turnišče in
skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje
1986—1990
241. Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje progarma sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju
za obdobje 1986-1990
242. Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka v krajevni skupnosti Boris ZiherI Ptuj
243. Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka v krajevni skupnosti Bratje Reš Ptuj
244. Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka v krajevni skupnosti Dušan Kveder Ptuj
145. Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka v krajevni skupnosti Franc Osojnik Ptuj
246. Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka v krajevni skupnosti Ivan Spolenak Ptuj
247. Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka v krajevni skupnosti Jože Potrč Ptuj
248. Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka v krajevni skupnosti Olga Meglic Ptuj
249. Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka v krajevni skupnosti Spuhlja
250. Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka v krajevni skupnosti Tone Žnidarič Ptuj
251. Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka v krajevni skupnosti Turnišče.
228
Na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in
evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list
SRS, št. 5/80) in 169. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora
krajevnih skupnosti, dne 4. decembra 1985,
sprejela
ODLOK
o določitvi imena in območja ulice v Krajevni
skupnosti Heroja Lacka — Rogoznica v naselju
Nova vas pri Ptuju
1. člen
Ulica s tremi kraki, ki se odcepi na vzhod od
Frasove ulice in se nato v polkrogu steka nazaj
na Slovenskogoriško cesto, se imenuje ZECH-
NERJEVA ULICA.
2. člen
Območje ulice iz 1. člena tega odloka se evi-
dentira v registru prostorskih enot.
3. člen
Za izvedbo tega odloka skrbi Geodetska
uprava občine Ptiij.
4. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 27-7/85-2
Datum: 4/12-1985
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOViC, dipl. sociolog 1. r.
229.
Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispev-
ku (Ur. list SRS, št. 3/73 in 17/83), 35. člena
statuta Krajevne skupnosti Cirkulane in poro-
čila volilne komisije KS Cirkulane (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj št. 9/84 z dne 12.
4. 1984) o izidu referenduma za izvedbo kra-
jevnega samoprispevka, objavljenega v Urad-
nem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 9/84 z
dne 12. 4. 1984, je skupščina KS Cirkulane na
svoji seji dne 18. 8. 1985 sprejela
SKLEP
O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEV-
KA ZA SOFINANCIRANJE SREDNJERO-
ČNEGA PROGRAMA KRAJEVNE SKUP-
NOSTI V LETIH 1986 - 1990 ZA IZGRAD-
NJO KOMUNALNIH IN DRUGIH OBJEK-
TOV NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNO-
STI CIRKULANE
i.
Na podlagi odločitve krajanov na referendu-
mu, dne 25. 3. 1984 se uvede samoprispevek \
denarju na območju Krajevne skupnosti Cir-
kulane, ki obsega naslednja naselja: Brezovec,
Cirkulane, Dolane, Gradišča, Gruškovec. Mali
Okič, Medribnik, Meje, Paradiž, Pogorje, Pri-
stava, Slatina in Velikih vrh.
2.
Samoprispevek se uvaja za dobo pet let in se
plačuje od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
3.
Zavezanci za prispevek so krajani, ki imajo
stalno bivališče na območju krajevne skupno-
sti Cirkulane, odnosno si bodo stalno bivališče
pridobili v času, ko bo trajal samoprispevek.
4.
Samoprispevek se uvede v denarju:
— za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz
STRAN 164
URADNI VESTNIK OBČIN 0RM02 IN PTUJ
§T. 29
delovnega razmerja oziroma nadomestila, po
stopnji 2 % od neto OD,
— za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti, po stopnji 3 % od letnega ka-
tastrskega dohodka,
— za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti ali druge gospodar-
ske dejavnosti in intelektualnih storitev oziro-
ma nadomestila po stopnji 2 4 od osebnega do-
hodka in ostanka čistega dohodka,
— za zavezance zaposlene v tujini v pavšal-
nem znesku 3.000.— din letno.
Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več
virov navedenih v tej točki plačujejo krajevni
samoprispevek za vsak vir posebej.
5.
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od vo-
jaških invalidnin, socialnih pomoči, rejnin, od
otroškega dodatka, pomoči za šolanje, od šti-
pendij, nagrad učencev v usmerjenem izobra-
ževanju, regresov za stanarino in od dohodkov
za katere veljajo oprostitve po zakonu.
6.
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjih komunalnih in drugih ob-
jektov:
— vzdrževanje in modernizacija krajevnih
cest
— modernizacija lokalnih cest
— gradnja kulturnega doma
— ureditev mrliške veže
— vodovod — sekundarni vod
— telefon
— gradnja TP.in ojačitev omrežja
— sofinanciranje CZ, LO in NZ.
— za kulturno dejavnost
— za funkcionalne stroške
7.
Samoprispevek od osebnega dohodka in na-
domestil iz delovnega razmerja ter pokojnin
obračunava in odteguje izplačevalec osebnega
dohodka oziroma pokojnine od izplačil in ga
nakazuje na račun pri SDK Ptuj št.
52400-842-041-8014 Krajevne skupnosti Cirku-
lane.
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obr-.
tjo in drugo gospodarsko dejavnostjo in inte-
lektualnimi storitvami, odmerja in pobira
Uprava za družbene prihodke skupščine obči-
ne Ptuj v imenu KS Cirkulane. Delavci, ki so
na začasnem delu v tujini nakazujejo samopri-
spevek na račun pri SDK Ptuj št.
52400-842-041-8014 krajevne skupnosti Cirku-
lane.
8.
Za zbiranje in izvajanje del, ki se bodo sofi-
nancirala z zbranimi sredstvi krajevnega samo-
prispevka 9dgovarja svet skupščine KS Cirku-
lane, ki poroča o uporabi sredstev vsako leto
na /borih krajanov in na seji skupščine KS.
Svet skupščine je odgovoren, da se zbrana
sredstva krajevnega samoprispevka strogo na-
mensko uporabljajo za izvedbo programa za
katerega je bil uveden.
9.
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila v roku iz drugega in tretjega
člena tega sklepa se bo krajevni samoprispevek
izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in
davkov občanov.
10.
Ndd/or o pravilnosti in doslednosti izvaja-
nja tega sklepa opravlja odbor samoupravne
kontrole in družbenega nadzora krajevne skup-
nosti, ki poroča o ugotovitvah na zborih kraja-
nov in sejah skupščine Krajevne skupnosti Cir-
kulane.
II.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
uporablja pa se od 1. I. 1986 do 31. 12. 1990.
Številka: 182/85
Datum: 6. 12. 1985
Predsednik skupščine KS
Ivan KORENJAK 1. r. i
230.
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispev-
ku (Uradni list SRS št. 35/85), 12. in 21. člena
Zakona o referendumu (Uradni list SRS št.
23/77), 40. člena statuta krajevne skupnosti
Ptujska gora in izida referenduma iz dne 13. 5.
1984, je skupščina krajevne skupnosti Ptujska
gora na seji, dne 27. 1 1. 1985 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje srednjeročnega programa v letih
1986—1990 za izgradnjo komunalnih in drugih
objektov na območju krajevne skupnosti Ptujska
gora.
1. člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in kraja-
nov na referendumu, dne 13. 5. 1984 se uvede
samoprispevek v denarju na območju krajevne
skupnosti I*tujska gora za naslednja naselja:
Ptujska gora, Podlože, Stogovci, Slape, Dokle-
ce in Janški vrh.
2. člen
Samoprispevek se uvaja za srednjeročno ob
dobje 1986-1990 in sicer od 1. januarja 1986
do 31. decembra 1990.
3. člen
Zavezanci za samoprispevek so krajani, ki
imajo stalno bivališče na območju krajevne
skupnosti Ptujska gora, odnosno si bodo stal-
no bivališče pridobili v času, ko bo trajal samo
prispevek.
4. člen
Samoprispevek se uvede v denarju:
— za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz
delovnega razmerja oz. nadomestila od drugih
prejemkov, ki imajo značaj osebnih dohodkov
po stopnji 1,5 % od neto dohodka oz. nadome-
stila;
— za zavezance, ki imajo dohodke od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 4 % od katastrskega
dohodka in dohodka od gozdov (posekanega
lesa);
— za zavezance, ki imajo dohodke od samo-
stojnega opravljanja obrti in druge gospodar-
ske dejavnosti ali intelektualnih storitev -po
stopnji 1.5 °o od osebnega dohodka in ostanka
čistega dohodka. Zavezanci iz 3. točke, ki pla-
čujejo davek v pavšalnem znesku, plačujejo v
letu 1984 2.000.— din samoprispevka, v na-
slednjih letih pa se prispevek valorizira za od-
stotek povečanja povprečnih OD v SRS, ki ga
objavi Zavod SRS za statistiko;
— za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki
je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom
po stopnji 1,5 °o od izplačane pokojnine;
— za zavezance zaposlene v tujini, ki imajo
stalno bivališče na območju krajevne skupno-
sti Ptujska gora in so v letu 1984 plačevali zne-
sek 5.000.— din samoprispevka letno, se pri-
spevek valorizira za odstotek povečanja oseb-
nih dohodkov v SR Sloveniji, ki ga objavlja
Zavod SRS za statistiko;
— zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali
več virov, navedenih v prejšnjih alinejah, pla-
čujejo samoprispevek za vsak vir posebej.
5. člen
Samoprispevek se plačuje od osebnega do-
hodka delavcev in zavezancev iz obravnavane-
ga področja mesečno in ga obračunava in na-
kazuje delodajalec, izplačevalec pokojnin in
nadomestil. Od katastrskega dohodka se pri-
spevek plačuje v štirih enakih obrokih oz. zne-
skih ter ga odmerja in pobira Uprava za druž-
bene prihodke Skupščine občine Ptuj. Obrtni;_
kom, začasno zaposlenim v tujini in od intelek-
tualnih storitev obračunava in odvaja samopri-
spevek Uprava za družbene prihodke Skupšči-
ne občine Ptuj. Sredstva samoprispevka se na-
kazujejo na žiro račun krajevne skupnosti Ptuj-
ska gora, številka 52400-780-112240.
6. člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od vo-
jaških invalidnin, invalidnin, socialne pomoči,
rejnin, od otroškega dodatka, pomoči za šola-
nje, od štipendij, nagrad učencev v gospodar-
stvu, regresov za stanarino in od dohodkov, za
katere veljajo oprostitve po 12. členu Zakona o
samoprispevku.
7. člen
Samoprispevek se uvaja za sofinanciranje
naslednjega programa:
— modernizacija cest v skladu s srednjero-
čnim programom 1986—1990 in sicer za mo-
dernizacijo cest v KS, ki povezujejo kraj s kra-
jem Stogovci — Ptujska gora; Slape — Ptujska
gora; Doklece — Ptujska gora; Sevce — gla-
vna cesta (Ptuj —Majšperk);
— vzdrževanje makadamskih cest, mostu v
Doklecah, ureditev trga, stopnišč in zimsko
pluženje;
— sofinanciranje gradnje doma občanov, so-
financiranje opreme CZ, SLO, NZ in GD;
— za izvajanje programskih nalog v skladu z
nalogami in sklepi skupščine KS.
8. člen
Za izvajanje del, ki se bodo financirala z
zbranimi sredstvi krajevnega samoprispevka
odgovarja Svet skupščine KS, ki poroča o upo-
rabi sredstev vsako leto na zborih krajanov in
na seji skupščine krajevne skupnosti. Svet
skupščine je odgovoren, da se zbrana sredstva
krajevnega samoprispevka strogo namensko
uporabijo za izvedbo programa, za katerega je
bil uveden samoprispevek.
9. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila v roku iz drugega in tretjega
sklepa, se bo krajevni samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo davkov in prispevkov
občanov.
10. člen
Nadzor o pravilnosti in doslednosti izvaja-
nja tega sklepa vrši odbor samoupravne kon-
trole pri KS Ptujska gora, ter poroča na zborih
krajanov in sejah skupščine KS.
11. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se s 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
Številka: 915/85
Ptujska gora, dne 27. 11. 1985
Predsednik
skupščine KS Ptujska gora
Andrej Sajko 1. r.
231.
Na podlagi 12. in 21. člena Zakona o refe-
rendumu (Uradni list SRS, štev. 23/77), 3. čle-
na Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS,
št. 35/85), 120. člena Statuta krajevne skupno-
sti BORIS ZIHERL PTUJ in izida referendu-
ma z, dne 8. decembra 1985, je skupščina kra-
jevne skupnosti Boris ZiherI Ptuj na svoji seji,
dne 17. decembra 1985 sprejela
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFI-
NANCIRANJE PROGRAMA SREDNJERO-
ČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJE-
VNE SKUPNOSTI BORIS ZIHERL PTUJ IN
SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH
SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE
1986 - 1990.
ŠT. 29
URADNI VESTNIK OBCIN 0RM02 IN PTUJ
STRAN 165
l.člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in kraja-
nov na referendumu dne 8. decembra 1985 se
uvede samoprispevek v denarju za območje
krajevne skupnosti Boris ZiherI F*tuj, ki obsega
naslednje ulice (naselja): — Nova vas pri Ptu-
ju (od 27 — 31), — Ptuj: Panonska ulica 5, Per-
šonova ulica, Remčeva ulica, Volkmerjeva ce-
sta (od 5—18), Jurančičeva ulica, ulica Borisa
Kraigherja, Ziherlova ploščad, ulica 5. Preko-
morske brigade, — Rabelčja vas: Frankovičeva
ulica, Hercegova ulica, Peršonova ulica, ulica
Borisa Kraigherja, Rabelčja vas (od 13 — 30),
ulica Avgusta Hlupiča, Arbajterjeva ulica, uli-
ca 5. Prekomorske brigade in ulica 25. maja.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju
za dobo 5 let in sicer od 1. januarja 1986 do 31.
decembra 1990.
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za sofinanciranje izgradnje komu-
nalnih in drugih druibenih objektov po dogo-
vorjenem programu in sicer za:
^ sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez
železniško progo,
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile pod avto-
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj,
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj,
— sofinanciranje izgradnje primarne kanali-
zacije v KS Budina —Brstje in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina
— sofinanciranje širitve vzgojno varstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj
— adaptacijo prostorov Klub mladih Ptuj
Krajevna skupnost Boris ZiherI Ptuj bo tako
v petih letih iz samoprispevka prispevala za
skupni program 30 % zbranih sredstev ali
18.748.000.- din (po cenah iz leta 1985)
2. Za program krajevne skupnosti in sicer:
— za sofinanciranje ureditve križišča CMD
— Potrčeva cesta in Volkmerjeva cesta vklju-
čno s semaforizacijo križišča
— za ureditev Volkmerjeve ceste in ostalih
cest in poti v krajevni skupnosti
— za izgradnjo dveh športnih igrišč ob SŠC
Ptuj in v Ljudskem vrtu
— za ureditev Ljudskega vrta in zelenic
— za sofinanciranje ureditve prostorov za
prehrano učencev Osnovne šole Franc Osojnik
Ptuj
— za prispevek k stroškom vzdrževanja in
porabi energije na javni cestni razsvetljavi
— za ureditev javnih vodnjakov
— za nabavo opreme za CZ in SLO
— za vzdrževanje doma krajanov KS Boris
ZiherI Ptuj
— za funkcionalne izdatke za delovanje kra-
jevne skupnosti
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 43.747.000.-
din (po cenah iz leta 1985).
4. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 1 % od neto OD oz. nado-
mestila,
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 % od pokojnine.
— za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega ka-
tastrskega dohodka
— za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji
I % od osebnega dohodka in ostanka čistega
dohodka. Zavezanci, ki plačujejo davek v pav-
šalnem znesku, plačajo samoprispevek v zne-
sku 2.500.- din v letu 1986, v naslednjih letih
pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR
Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko
— za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1.600.- din mesečno v letu 1986, v nasled-
njih letih pa se prispevek zviša v % povečanja
OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za
statistiko.
5. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Boris ZiherI Ptuj.
6. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
na o samoprispevku.
7. člen
Na podlagi osnov in stopenj določnih v 4.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
62.495.000.- din (po cenah iz leta 1985) sred-
stev, ki se bodo uporabila za namene iz 3. čle-
na tega sklepa.
8. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
9. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev
samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora krajanov.
10. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga na-
kažejo na račun pri SDK Ptuj, št. 52400 ~
842-041-8376 za KS Boris ZiherI Ptuj. Ob
vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti
seznam zaposlenih od katerih se nakazuje sa-
moprispevek.
11. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo ter z
intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti
Uprava za družbene prihodke občine Ptuj.'
12. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
13. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in I*tuj,
uporablja pa se od 1. januarja 1986 do 31. de-
cembra 1990.
Štev.: 119/85
Ptuj, dne 17. decembra 1985
Predsednik skupščine krajevne
skupnosti Boris ZiherI Ptuj:
Franc Potočnik, I. r.
232.
Na podlagi 12. in 21. člena Zakona o refe-
rendumu (Uradni list SRS, štev. 23/77), 3. čle-
na Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS,
št. 35/85), 120. člena Statuta krajevne skupno-
sti Bratje Reš Ptuj in izida referenduma z dne
8. decembra 1985, je skupščina krajevne skup-
nosti Bratje Reš Ptuj na svoji seji. dne 17. de-
cembra 1985 sprejela
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFI-
NANCIRANJE PROGRAMA SREDNJERO-
ČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJE-
VNE SKUPNOSTI BRATJE REŠ PTUJ IN
SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH
SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE
1986-1990.
1. člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in kraja-
nov na referendumu, dne 8. decembra 1985 se
uvede samoprispevek v denarju za območje
krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj. ki obsega
naslednje ulice (naselja): — Krčevina pri Ptu-
ju, Ptuj: Čufarjeva ulica, Erjavčeva pot, Gaj-
zerjeva ulica, Maistrova ulica, Reševa ulica,
Volkmerjeva ulica (od št. 19), — Štuki: Črtko-
va ulica, Pivkova ulica, Zavčeva ulica in Štuki.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju
za dobo 5 let in sicer od 1. januarja 1986 do 31.
decembra 1990.
3. člen
Samoprispevek se uvaja za sofinanciranje
naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za sofinanciranje izgradnje komu-
nalnih in drugih družbenih objektov po dogo-
vorjenem programu in sicer za:
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez
železniško progo
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile pod avto-
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj
— sofinanciranje izgradnje primarne kanali-
zacije v KS Budina —Brstje in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina
— sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj
— adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj.
Krajevna skupnost Bratje Reš Ptuj bo tako v
petih letih iz samoprispevka prispevala za
skupni program 15 "o zbranih sredstev ali
4.994.000.- din (po ocenah iz leta 1985).
2. Za program krajevne skupnosti in to za:
— sofinanciranje komunalnega urejanja
stavbnih zemljišč v Krčevini pri Ptuju
— asfaltiranje cest v Krčevini
— izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Gaj-
zerjevi in Pivkovi ulici
— izgradnjo pločnika in razsvetljave v Mai-
strovi ulici
— izgradnjo treh avtobusnih postajališč (ce-
sta za Grajeno, cesta za Mestni vrh)
— vzdrževanje krajevnih cest in poti
— prispevek k stroškom vzdrževanja in po-
rabi energije na javni cestni razsvetljavi
— ureditev ulične razsvetljave v Črtkovi ulici,
Čufarjevi ulici, Reševi ulici v Štukih in Krčevi-
ni
— ureditev javnih vodnjakov
— vzdrževanje doma krajanov in okolja
— nabavo opreme za CZ in SLO
— funkcionalne izdatke za delovanje kraje-
vne skupnosti
STRAN 166
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ =
ŠT. 29
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 28.301.000.—
din (po cenah iz leta 1985).
4. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 2 % od neto OD oz. nado-
mestila,
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 % od pokojnine,
— za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega ka-
tastrskega dohodka.
— za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji
2 "o od osebnega dohodka in ostanka čistega
dohodka. Zavezanci, ki plačujejo davek v pav
šalnem znesku, plačajo samoprispevek v zne-
sku 2.500.— din v letu 1986, v naslednjih letih
pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR
Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
— za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1.000.— din mesečno v letu 1986, v na-
slednjih letih pa se prispevek zviša v % poveča-
nja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS
za statistiko.
5. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne sl^tpnosti Bratje Reš Ptuj.
6. člen
Za oprostitev plačila samoprispevka se upo-
rabljajo določila 12. člena Zakona o samopri-
spevku.
7. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 4.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
33.295.000.- din (po cenah iz leta 1985) sred-
stev, ki se bodo uporabila za namene iz 3. čle-
na tega sklepa.
8. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
9. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu. O razdelitvi morebitnih presežkov sred-
stev samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora krajanov.
10. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga na-
kažejo na račun pri SDK Ptuj, št.
52400-842-041-8264 za KS Bratje Reš Ptuj. Ob
vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti
seznam zaposlenih od katerih se nakazuje sa-
moprispevek.
11. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti
Uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
12. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja .in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
13. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od 1. januarja 1986 do 31. de-
cembra 1990.
Stev.: 79/85
Ptuj, dne 17. decembra 1985
Predsednik skupščine Krajevne
skupnosti Bratje Reš Ptuj:
OTON POLIČ, 1. r.
233.
Na podlagi 12. in 21. člena Zakona o refe-
rendumu (Uradni list SRS, štev. 23/77), 3. čle-
na Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS,
štev. 35/85), 120. člena Statuta krajevne skup-
nosti Dušan Kveder Ptuj in izida referenduma
z dne 8. decembra 1985, je skupščina krajevne
skupnosti Dušan Kveder Ptuj na svoji seji
dne decembra 1985 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje pro-
grama srednjeročnega plana na območju kraje-
vne skupnosti Dušan Kveder Ptuj in skupnega
programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za ob-
dobje 1986-1990.
1. člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in kraja-
nov na referendumu, dne 8. decembra 1985 se
uvede samoprispevek v denarju za območje
krajevne skupnosti Dušan Kveder Ptuj, ki ob-
sega naslednje ulice (naselja): Aškerčeva ulica,
Bezjakova ulica, Cafova ulica, Cankarjeva uli-
ca. Cvetkov trg. Dravska ulica. Grajska ulica.
Hrvatski trg. Jadranska ulica, Jenkova ulica,
Krempleva ulica, Miklošičeva ulica, Murkova
ulica, Muršičeva ulica. Muzejski trg. Na gradu.
Na hribu. Ob Grajeni, Pletarska ulica, Prešer-
nova ulica, Raičeva ulica. Slovenski trg. Srbski
trg. Tiha pot, Titov trg, Trg mladinskih brigad.
Trg svobode, Trstenjakova ulica, Ulica heroja
Lacka, Vodnikova ulica, Vošnjakova ulica,
Vrazov trg in Zelenikova ulica.
2. člen
Samoprispevek se uvaja v denarju za dobo 5
let, in sicer od I. januarja 1986 do 31. decem-
bra 1990.
3. člen
Samoprispevek se uvaja za sofinanciranje
naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti *
mesta Ptuj za sofinanciranje izgradnje komu-
nalnih in drugih družbenih objekov po dogo-
vorjenem programu in to za:
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez
železniško progo.
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile pod avto-
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj
— sofinanciranje izgradnje primarne kana-
lizacije v KS Budina—Brstje in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina
— sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj
— adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj.
Krajevna skupnost Dušan Kveder bo tako v
petih letih iz samoprispevka prispevala za
skupni program 30 % zbranih sredstev ali
11,340.000 din (po cenah iz leta 1985).
2. Za program krajevne skupnosti in to za:
— rekonstrukcijo ulice Heroja Lacka vklju-
čno z ureditvijo kanalizacije
— rekonstrukcijo Trstenjakove ulice (sofi-
nanciranje)
— rekonstrukcijo Zelenikove ulice
— ureditev peš poti z mostičkom čez Graje-
no od avtobusne postaje do Trstenjakove ulice
— prispevek k stroškom vzdrževanja in po-
rabi energije na javni razsvetljavi (sofinancira-
nje)
— funkcionalne izdatke za delovanje kraje-
vne skupnosti
— vzdrževanje prostorov krajevne skupno-
sti
— ureditev javnih vodnjakov (sofinancira-
nje)
— ureditev zelenic in igrišča
— ureditev potoka Grajena (sofinanciranje)
— nabavo opreme za SLO in DSZ
— izboljšanje učnih pogojev učencev (sofi-
nanciranje)
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 26,460.000 din
(po cenah iz leta 1985).
4. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— ^ zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 1 % od neto OD oz. nado-
mestila,
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 % od pokojnine,
— za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega ka-
tastrskega dohodka,
— za zavezance, ki imajo dohodek od sa-
mostojnega opravljanja obrti, druge gospodar-
ske dejavnosti ali intelektualnih storitev po
stopnji 1 % od osebnega dohodka in ostanka
čistega dohodka. Zavezanci, ki plačujejo davek
v pavšalnem znesku, plačajo samoprispevek v
znesku 2500 din v letu 1986, v naslednjih letih
pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR
Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
— za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1000 din mesečno v letu 1986, v nasled-
njih letih pa se prispevek zviša v % povečanja
OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za
statistiko.
5. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Dušan Kveder Ptuj.
6. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
na o samoprispevku.
7. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 4.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
37,800.000 din (po cenah iz leta 1985) sredstev,
ki se bodo uporabila za namene iz 3. člena tega
sklepa.
8. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
9. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu. O razdelitvi morebitnih presežkov sred-
stev samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora krajanov.
10. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti.
ŠT. 29
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 167
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga na-
kažejo na račun pri SDK Ptuj, št.
52400-842-041-8313 za KS Dušan Kveder Ptuj.
Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skup-
nosti seznam zaposlenih od katerih se nakazu-
je samoprispevek.
11. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti
Uprava za družbene prihodke Občine Ptuj.
12. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
PQ predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
13. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od 1. januarja 1986 do 31. de-
cembra 1990.
Štev.: 161/85
Ptuj, dne 15. decembra 1985
Predsednik skupščine Krajevne
skupnosti Dušan Kveder Ptuj:
Ciril Šatej, 1. r.
234.
Na podlagi 12. in 21. člena Zakona o refe-
rendumu (Ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona
o samoprispevku (Ur. 1. SRS, št. 35/85), 120.
člena Statuta krajevne skupnosti Franc Osoj-
nik Ptuj in izida referenduma z dne 8. decem-
bra 1985, je skupščina krajevne skupnosti
Franc Osojnik Ptuj na svoji seji, dne 16. de-
cembra 1985 sprejela •
SKLEP
O UVEDBI SAMORISPEVKA ZA SOFI-
NANCIRANJE PROGRAMA SREDNJERO-
ČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJE-
VNE SKUPNOSTI FRANC OSOJNIK PTUJ
IN SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH
SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE
1986-1990.
1. člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in kraja-
nov na referendumu, dne 8. decembra 1985 se
uvede samoprispevek v denarju za oljmiočje
krajevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj, ki ob-
sega naslednje ulice (naselja) — Nova vas pri
Ptuju: Langusova ulica, Meglova pot, Osterče-
va ulica, ul. Anice Kavčevič, ulica Lackove če-
te, Vodova ulica, Bevkova ulica, ulica Stanka
Bračiča, — Ptuj: Bevkova ulica, Flegeričeva
ulica, Kajuhova ulica, Kariževa ulica, Kram-
bergerjeva pot, Levstikova pot. Ljudski vrt,
Natašina pot, Potrčeva cesta, Svaigerjeva ulica,
Trubarjeva ulica, Zoisova pot, Žgečeva ulica,
Župančičeva ulica in Obrtniška ulica.
2. Člen
Samoprispevek se uvaja v denarju za do-
bo 5 let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. de-
cembra 1990.
3. člen
Samoprispevek se uvaja za sofinanciranje
naslednjega programa:
1. Za skupni prograin krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za sofinanciranje izgradnje komu-
nalnih in drugih družbenih objektov po dogo-
vorjenem programu in sicer za:
— sofinanciranje nadhoda — podhoda za
pešce. Grajeni med Osojnikovo in Rogozniško
cesto čez železniško progo,
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile za avto-
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj,
— sofinanciranje izgradnje primarne kanali-
zacije v KS Budina—Brstje in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina,
— sofinanciranje širitve vzgojno—varstve-
nih prostorov na območju mesta Ptuj
— adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj.
Krajevna skupnost Franc Osojnik Ptuj bo ta-
ko v petih letih iz samoprispevka prispevala za
skupni program 30 % zbranih sredstev ali
9.827,000.— din po cenah iz leta 1985.
2. Za program krajevne skupnosti in to:
— za obnovo ulic, cest in poti po programu
— za sofinanciranje ureditve prostorov za
prehrano učencev Osnovne šole Franc Osojnik
Ptuj
— za prispevek k stroškom vzdrževanja in
porabi energije na javni cestni razsvetljavi
— za sofinanciranje izgradnje transforma-
torske postaje
— za ureditev Ljudskega vrta
— za ureditev javnih vodnjakov
— za nabavo opreme za CZ in SLO
— za funkcionalne izdatke KS
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 22.930.000,—
din po cenah iz leta 1985
4. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 1 % od neto OD oz. nado-
mestila,
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 % od pokojnine,
— za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega ka-
tastrskega dohodka,
— za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
dejavnosti po stopnji 1 % od osebnega dohod-
ka in ostanka čistega dohodka. Zavezanci, ki
plačujejo davek v pavšalnem znesku, plačajo
samoprispevek v znesku 2.500.— din v letu
1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v
% povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi
Zavod SRS za statistiko.
— za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1.000— din mesečno v letu 1986, v na-
slednjih letih pa se prispevek zviša v % poveča-
nja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS
za statistiko.
5. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj.
6. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
na o samoprispevku.
7. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 4.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
32.757.000- din (po cenah iz leta 1985) sred-
stev, ki se bodo uporabila za namene iz 3. čle-
na tega sklepa.
8. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
9. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti, preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu krajevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev sa-
moprispevka odloča skupščina krajevne skup-
nosti na predlog zbora krajanov.
10. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter se na-
kažejo na račun pri SDK Ptuj, št.
52400-842-041-8308 za KS Franc Osojnik Ptuj.
Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skup-
nosti seznam zaposlenih od katerih se nakazu-
je samoprispevek.
11. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti
Uprava za dhižbene prihodke občine Ptuj.
12. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
13. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od 1. januarja 1986 do 31. de-
cembra 1990.
Štev.: 95/85
Ptuj, 16. decembra 1985
Predsednik skupščine KS
Franc Osojnik F>tuj:
Janez DREVENŠEK, I. r.
235.
Na podlagi 12. in 21. člena Zakona o refe-
rendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena
Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št.
35/85), 120. člena Statuta krajevne skupnosti
Ivan Spolenak Ptuj in izida referenduma z dne
S. decembra 1985 je skupščina krajevne skup-
nosti Ivan Spolenak Ptuj na svoji seji, dne 17.
decembra 1985 sprejela
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFI-
NANCIRANJE PROGRAMA SREDNJERO-
ČNEGA PLANA NA OBMOCJU KRAJE-
VNE SKUPNOSTI IVAN SPOLENAK PTUJ
IN SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH
SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE
1986-1990.
I. člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in kraja-
nov na referendumu, dne 8. decembra 1985 se
uvede samoprispevek v denarju za območje
krajevne skupnosti Ivan Spolenak Ptuj, ki ob-
sega naslednje ulice (naselja): — I*tuj: Abrami-
čeva ulica, Čopova ulica, Hauptmaniče\ a uli-
ca, K Mitreju, Linhartova ulica. Mariborska
cesta, Meškova ulica. Mlinska cesta. Na
Obrežju, Ob Dravi. Ob Studenčnici. Ob želez-
nici. Poljska cesta, Prežihova ulica. Rimska uli-
ca. Rogaška cesta. Seliškarjeva ulica. Spolena-
kova ulica. Trajanova ulica, Trdinova ulica,
Vespazianova ulica. Zadružni trg. Zagrebška
cesta. Cehova ulica. Lazarjev a ulica. .Aleja
Bralstva in enotnosti. Tavčarjeva ulica. Kersni-
kova ulica. Slekovčeva ulica. Hreničeva ulica.
STRAN 168
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 29
Finžgarjeva ulica. — Spodnja Hajdina: Gubče-
va ulica. Koresova ulica. Mežanova ulica, Per-
gerjeva ulica, Povcdnova ulica in Rimska uli-
ca.
2. člen
Samoprispevek se uvaja v denarju za dobo 5
let in sicer od I. januarja 1986 do 31. decembra
1990.
3. člen
• amoprispevek se uvaja za sofinanciranje
naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za sofinanciranje izgradnje komu-
nalnih in drugih družbenih objektov po dogo-
vorjenem programu in sicer za:
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez
železniško progo,
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile pod avto-
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj
— sofinanciranje izgradnje primarne kanali-
zacije v KS Budina —Brstje i*n Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina
— sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj
— adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj
Krajevna skupnost Ivan Spolenak Ptuj bo
tako v petih letih iz samoprispevka prispevala
za skupni program 15% zbranih sredstev ali
6.918.000.- din (po cenah iz leta 1985).
2. Za program krajevne skupnosti in sicer
za:
— izgradnjo kanalizacijskega omrežja Na
Obrežju
— sofinanciranje izgradnje prizidka k Osno-
vni šoli Ivan Spolenak Ptuj
— izgradnjo pločnikov na Mariborski cesti
in Rogaški cesti
— sofinanciranje izgradnje transformatorske
postaje (Na Obrežju)
— ureditev pokopališča Hajdina
— komunalno ureditev zemljišča za trgovino
— vzdrževanje prostorov Doma krajanov —
Breg
— nabavo opreme za potrebe SLO in CZ
— ureditev javnih vodnjakov
— prispevek k stroškom vzdrževanja in po-
rabi energije na javni razsvetljavi
— funkcionalne izdatke za delovanje kraje-
vne skupnosti
4. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 2 % od neto OD oz. nado-
mestila,
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 % od pokojnine,
— za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega ka-
tastrskega dohodka,
za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji
2 % od osebnega dohodka in ostanka čistega
dohodka. Zavezanci, ki plačujejo davek v pav-
šalnem znesku, plačujejo samoprispevek v zne-
sku 2.500.-- v letu 1986, v naslednjih letih pa
se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Slo-
veniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
— za zavezance, ki so na začasnem delu \
tujini 1.000.— din mesečno v letu 1986, v na-
slednjih letih pa se prispevek zviša v % poveča-
nja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS
za statistiko.
5. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Ivan Spolenak Ptuj.
6. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
. na o samoprispevku.
7. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 4.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
46.117.000.- din (po cenah iz leta 1985) sred-
stev, ki se bodo uporabila za namene iz 3. čle-
na tega sklepa.
8. člen
Za namensko ir} pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
9. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu. O razdelitvi morebitnih presežkov sred-
stev samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora krajanov.
10. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga na-
kažejo na račun pri SDK Ptuj, št.
52400-842-041-8290 za KS Ivan Spolenak
Ptuj. Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni
skupnosti seznam zaposlenih od katerih se na-
kazuje samoprispevek.
11. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti upra-
va za družbene prihodke občine Ptuj.
12. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
13. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od 1. januarja 1986 do 31. de-
cembra 1990.
Štev.: 100/85
Ptuj, dne 17. decembra 1985
Predsednik skupščine
krajevne skupnosti
Ivan Spolenak Ptuj:
Drago Klobučar, I. r.
236.
Na podlagi 12. in 21. člena Zakona o reie-
rendumu (Uradni list SRS, 23/77), 3. člena Za-
kona o samoprispevku (Uradni list SRS, št.
35/85), 120. člena Statuta krajevne skupnosti
Jože Potrč Ptuj in izida referenduma z dne 8.
decembra 1985, je skupščina krajevne skupno-
sti Jože Potrč Ptuj na svoji seji, dne 12. decem-
bra 1985 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje pro-
grama srednjeročnega plana na območju kraje-
vne skupnosti Jože Potrč Ptuj in skupnega pro-
grama krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdob-
je 1986-1990.
1. člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in kraja-
nov na referendumu, dne 8. decembra 1985 se
uvede samoprispevek v denarju za območje
krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj, ki obsega
naslednje ulice (naselja): Ciril Metodov drevo-'
red, Gregorčičev drevored, Groharjeva pot,
Kvedrova ulica, Osojnikova cesta. Panonska
ulica (del 1-4), Potrčeva cesta (del 1—29 in
od 2-50).
2. člen
Samoprispevek se uvaja v denarju za dobo 5
let, in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decem-
bra 1990.
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za sofinanciranje izgradnje komu-
nalnih in drugih družbenih objektov po dogo-
vorjenem programu, in sicer za:
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni mecfOsojnikovo in Rogozniško cesto čez
železniško progo
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile za avto-
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj
— sofinanciranje izgradnje primarne kana-
lizacije v KS Budina—Brstje in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina
— sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj
— adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj
Krajevna skupnost Jože Potrč Ptuj bo tako v
petih letih iz samoprispevka prispevala za
skupni program 30 % zbranih sredstev ali
10,666.000 din (po cenah iz leta 1985).
2. Za program krajevne skupnosti, in sicer:
— za sofinanciranje ureditve križišča CMD
— Potrčeva cesta in Volkmerjeva cesta vklju-
čno s semaforizacijo križišča
— za ureditev pločnikov in cest na območju
krajevne skupnosti
— za prispevek k stroškom vzdrževanja in
porabi energije na javni cestni razsvetljavi
— za sofinanciranje ureditve peš poti z mo-
stičkom čez Grajeno od Avtobusne postaje do
Lekarne
— za dokončanje in vzdrževanje doma kra-
janov krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj
— za ureditev in vzdrževanje otroških in
športnih igrišč ter zelenic
— za sofinanciranje ureditve potoka Graje-
na
— za izboljšanje učnih pogojev učencev
— za ureditev javnih vodnjakov
— za nabavo opreme za CZ in SLO
— za funkcionalne izdatke za delovanje
krajevne skupnosti
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 24,886.000 din
(po cenah iz leta 1985)
4. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 1 % od neto OD oz. nado-
mestila
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 % od pokojnine
— za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega ka-
tastrskega dohodka
— za zavezance, ki imajo dohodek od sa-
mostojnega opravljanja obrti, druge gospodar-
ske dejavnosti ali intelektualnih storitev po
stopnji 1 % od osebnega dohodka in ostanka
čistega dohodka. Zavezanci, ki plačujejo davek
v pavšalnem znesku, plačajo samoprispevek v
znesku 2500 din v letu 1986, v naslednjih letih
pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR
ŠT. 29
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 169
Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
— za zavezance, ki so na začasnem delu v
tiijini 1000 din mesečno v letu 1986, v nasled-
njih letih pa se prispevek zviša v % povečanja
OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za
statistiko.
5. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Jože Potrč Ptuj.
6. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena zako-
na o samoprispevicu.
7. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 4.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
35,552.000 din (po cenah iz leta 1985) sredstev,
ki se bodo uporabila za namene iz 3. člena tega
,   sklepa.
8. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini skupnosti vsaj enkrat letno.
9. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu. O razdelitvi morebitnih presežkov sred-
stev samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora krajanov.
10. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga na-
kažejo na račun pri SDK Ptuj, štev.
52400-842-041-8259 za KS Jože Potrč Ptuj. Ob
vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti
seznam zaposlenih od katerih se nakazuje sa-
moprispevek.
11. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
/ obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti
Uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
12. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
13. Člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od 1. januarja 1986 do 31. de-
cembra 1990.
Štev.: 101/85
Dne 12. decembra 1985
Predsednik skupščine krajevne
skupnosti Jože Potrč Ptuj:
Franc Klemenčič, 1. r.
237.
Na podlagi 12. in 21. člena Zakona o refe-
rendumu (Uradni list SRS, štev. 23/77), 3. čle-
na Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS,
št. 35/85), 120. člena Statuta krajevne skupno-
sti Olga Meglic Ptuj in izida referenduma z
dne 1. septembra 1985, je skupščina krajevne
skupnosti Olga Meglic Ptuj na svoji seji, dne
17. decembra sprejela
SKLEP
0 uvedbi samoprispevka za sofinanciranje pro-
grama srednjeročnega plana na območju kraje-
vne skupnosti Olga Meglic Ptuj in skupnega
programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za ob-
dobje 1986-1990.
1. člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in kraja-
nov na referendumu dne 1. septembra 1985 se
uvede samoprispevek v denarju za območje
krajevne skupnosti Olga Meglic Ptuj, ki obsega
naslednje ulice (naselja): ulica Vide Alič, Cesta
kurirjev NOV, Dajnkova ulica, Keleminova
pot, Kuharjeva ulica, Modrijakova ulica, Ore-
šje, Plojeva ulica, Savinova ulica, Sovretova
ulica. Strma ulica, Vaštetova ulica, Cesta Olge
Meglic, Ferkova ulica, Kettejeva ulica, Koso-
velova ulica, Murnova ulica, Skrabarjeva ulica,
Tomšičeva ulica, Vičevska pot, Slomškova uli-
ca.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju
za dobo pet let, in sicer od 1. janurja 1986 do
31. decembra 1990.
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za sofinanciranje izgradnje komu-
nalnih in drugih družbenih objektov po dogo-
vorjenem programu, in sicer za:
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez
železniško progo
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile pod avto-
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesia Ptuj,
—- sofinanciranje izgradnje primarne kana-
lizacije v KS Budina—Brstje in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina
— sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj
— adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj
Krajevna skupnost Olga Meglic Ptuj bo tako
v petih letih iz samoprispevka prispevala za
skupni program 22,5 % zbranih sredstev ali
5,032.000 din (po cenah iz leta 1985)
2. Za program krajevne skupnosti, in sicer
za:
— modernizacijo ulic, cest, poti in pločnika
— za vzdrževanje Doma krajanov in igrišča
— za ureditev vodnjakov s pitno vodo
— za funkcionalne izdatke za delovanje
krajevne skupnosti
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 17,333.000 din
(po cenah iz leta 1985).
4. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 1,5 % od neto OD oz. na-
domestila
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 % od pokojnine
— za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
1 tijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega ka-
' tastrskega dohodka
— za zavezance, ki imajo dohodek od sa-
mostojnega opravljanja obrti, druge gospodar-
ske dejavnosti ali intelektualnih storitev po
stopnji 1,5 % od osebnega dohodka in ostanka
čistega dohodka.
— zavezanci, ki plačujejo davek v pavšal-
nem znesku, plačajo samoprispevek v pavšal-
nem znesku, ki znaša letno 900 din
— za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1000 din mesečno v letu 1986, v nasled-
njih letih pa se prispevek zviša v % povečanja
OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za
statistiko.
5. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Olga Meglic Ptuj.
6. člen
Za oprostitev krajevnega samoprispevka se
uporabljajo določila 12. člena Zakona o samo-
prispevku.
7. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 4.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
22.365.000 din (po cenah iz leta 1985) sredstev,
ki se bodo uporabila za namene iz 3. člena tega
sklepa.
8. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti Vsaj enkrat
letno.
9. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu, ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, KI JL NAVEDEN V
PROGRAMU. O razdelitvi morebitnih presež-
kov sredstev samoprispevka odloča skupščina
krajevne skupnosti na predlog zbora krajanov.
10. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga na-
kazujejo na zbirni račun SDK Ptuj, štev.
52400-842-041-8360 za krajevno skupnost Olga
Meglic Ptuj. Ob vsakem nakazilu se dostavi
krajevni skupnosti seznam zaposlenih od kate-
rih se nakazuje samoprispevek.
11. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo ter z
intelektualno storitvijo, odmerja in pobira v
imenu krajevne skupnosti Uprava za družbene
prihodke Občine Ptuj.
12. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
13. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od 1. januarja 1986 do 31. de-
cembra 1990.
Štev.: 87/85
Ptuj, dne 17. decembra 1985
Predsednik skupščine krajevne
skupnosti Olga Meglic Ptuj
Jože dr. Petrovič. 1. r.
238.
Na podlagi 12. in 21. člena Zakona o refe-
rendumu (Uradni list SRS. štev. 23/77), 3. čle-
na Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS,
št. 35/85). 120. člena Statuta krajevne skupno-
sti Spuhlja in izida referenduma z, dne 8. de-
cembra 1985, je skupščina krajevne skupnosti
Spuhlja na svoji seji. dne 16. decembra 1985
sprejela
STRAN 170
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJJ
ŠT. 29
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFI-
NANCIRANJE PROGRAMA SREDNJERO-
ČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJE-
VNE SKUPNOSTI SPUHLJA IN SKUPNE-
GA PROGRAMA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
MESTA PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990.
l.člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in kraja-
nov na referendumu, dne 8. decembra 1985 se
uvede samoprispevek v denarju za območje
krajevne skupnosti Spuhlja, ki obsega nasled-
nje ulice (naselja); Spuhlja (1 — 144).
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju
za dobo 5 let in sicer od 1. januarja 1986 do 31.
decembra 1990.
3. člen
Samoprispevek se uvaja za sofinanciranje
naslednjega programa:
1. Za program krajevnih skupnosti mesta
Ptuj za sofinanciranje izgradnje komunalnih in
drugih družbenih objektov'po dogovorjenem
programu in sicer za:
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra
jeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez
železniško progo,
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile pod avto-
busno postajo,
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj
— sofinanciranje izgradnje primarne kanali-
zacije — krajevnih skupnosti Budina —Brstje
in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina
— sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj
— adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj.
Krajevna skupnosto Spuhlja bo tako v petih
letih iz samoprispevka prispevala za skupni
program 15 "o zbranih sredstev, računajoč od
prispevne stopnje 1 % ali 1.666.000,— din (po
cenah iz leta 1985).
2. Za program krajevne skupnosti in to:
— za odvodnjavanje meteornih voda na po-
dročju KS Spuhlja
— za vzdrževanje cest in poti,
— za priključek krajevnega vodovoda na
glavni transportni vod
za ureditev hidrantov za požarno varnost
za vzdrževanje Gasilskega doma in pro-
storov krajevne skupnosti
— za nakup zemljišča za ureditev športnega
igrišča
— za prispevek stroškom vzdrževanja in po-
rabi energije na javni cestni razsvetljavi
— za ureditev javnih vodnjakov
— za nabavo opreme za CZ in SLO
— za funkcionalne izdatke za delovanje kra-
jevne skupnosti
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 13.147.000.—
din (po cenah iz leta 1985)
4. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po'štcV^i 1,5 % od neto OD oz. na-
domestila,    '""'^'^
~ za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji I "<i od pokojnine
za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega ka-
tastrskega dohodka
-- za 7a\ezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji
1,5 ''' od osebnega dohodka in ostanka čistega
dohodka. Zavezanci, ki plačujejo davek v pav-
šlanem znesku, plačajo samoprispevek v zne-
sku 2.500.- din v letu 1986, v naslednjih letih
pa se prispevek zviša za "o povečanja OD v SR
Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1.000. din mesečno v letu 1986, v na-
slrdnjih letih pa se prispevek zviša v % poveča-,
nja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS
za statistiko.
5. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Spuhlja.
6. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
na o samoprispevku.
7. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 4.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
14.813.000.— din (po cenah iz leta 1985) sred-
stev, ki se bodo uporabila za namene iz 3. čle-
na tega sklepa.
8. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
9. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel z: grad-
njo, za katerega je bil uveden samoprispevek,
je pooblaščena skupščina krajevne skupnosti,
da sredstva, ki so namenjena po programu kra-
jevne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu. O razdelitvi morebitnih presežkov sred-
stev samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora krajanov.
10. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga na-
kažejo na račun pri SDK Ptuj, štev.:
52400-842-041--8285 za KS Spuhlja. Ob vsakem
nakazilu se dostavi krajevni skupnosti seznam
zaposlenih od katerih se nakazuje samoprispe-
vek.
11. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti
Uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
12. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
F*tuj in davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
13. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od 1. januarja 1986 do 31. de-
cembra 1990.
Štev.: 52/85
Ptuj, dne 16. decembra 1985
Predsednik skupščine krajevne
skupnosti Spuhlja
Jože Cvetko, 1. r.
239
Na podlagi 12. in 21. člena Zakona o refe-
rendumu (Uradni list SRS, štev. 23/77), 3. čle-
na Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS,
štev. 35/85) 120. člena Statuta krajevne skup-
nosti Tone Žnidarič Ptuj in izida referenduma
z dne 8. decembra 1985, je skupščina krajevne
skupnosti Tone Žnidarič Ptuj na svoji seji, dne
16. decembra 1985 sprejela
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFI-
NANCIRANJE PROGRAMA SREDNJERO-
ČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJE-
VNE SKUPNOSTI TONE ŽNIDARIČ PTUJ
IN SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH
SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE
1986-1990.
1. člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in kraja-
nov na referendumu, dne 8. decembra 1985 se
uvede samoprispevek v denarju za območje
krajevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj, ki ob-
sega naslednje ulice (naselja): — Ptuj: Arnuše-
va ulica, Cučkova ulica, Kogerjeva pot. Na tra-
tah, Nova cesta. Ormoška cesta, Rajšpova uli-
ca, Rogozniška cesta, Špindlerjeva ulica, Vego-
va ulica. Vrtnarska pot, Žnidaričevo nabrežje,
— Rogoznica: Dornavska cesta in Stojkova
ulica.
2. člen
Samoprispevek se uvaja v denarju za dobo 5
let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra
1990.
3. člen
Samoprispevek se uvaja za sofinanciranje
naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za sofinanciranje izgradnje komu-
nalnih in drugih družbenih objektov po dogo-
vorjenem programu in sicer za:
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez
železniško progo
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile pod avto-
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj,
— sofinanciranje izgradnje primarne kanali-
zacije v KS Budina —Brstje in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina
— sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj
— adaptacijo prostorov Kluba, mladih Ptuj
Krajevna skupnost Tone žnidarič Ptuj bo ta-
ko v petih letih iz samoprispevka prispevala za
skupni program 30 % zbranih sredstev ali
2.991.000,00 din (po cenah iz leta 1985).
2. Za program krajevne skupnosti in to za:
— ureditev Rogozniške ceste in drugih ulic
in cest v KS
— ureditev kanalizacijskega omrežja med
potokom Grajena in Cučkovo ulico
— prispevek k stroškom vzdrževanja in po-
rabi energije na javni razsvetljavi
— nabavo opreme za potrebe SLO in CZ
— ureditev javnih vodnjakov
— ureditev potoka Grajena
— vzdrževanje prostorov krajevne skupnosti
Tone Žnidarič I*tuj
— funkcionalne izdatke za delovanje kraje-
vne skupnosti
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 6.979.000.—
din (po cenah iz leta 1985).
4. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 1 % od neto OD oz. nado-
mestila,
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 % od pokojnine,
— za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega ka-
tastrskega dohodka,
— za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji
1 % od osebnega dohodka in ostanka čistega
»dohodka. Zavezanci, ki plačujejo davek v pav-
šalnem znesku, plačajo samoprispevek v zne-
sku 2.500.— din v letu 1986, v naslednjih letih
pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR
Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
— za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1.000.— din mesečno v letu 1986, v na-
slednjih letih pa se prispevek zviša v % poveča-
ŠT. 29
URADNI VESTNIK OBCIN 0RM02 IN PTUJ
STRAN 171
nja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS
za statistiko.
5. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj.
6. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena zako-
na o samoprispevku.
7. člen
Na podlagi osnov in stop<Pj določenih v 4.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
9.970.000.— din (po cenah iz leta 1985) sred-
stev, ki se bodo uporabila za namene iz 3. čle-
na tega sklepa.
8. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
9. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek je
pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev
samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora krajanov.
10. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga na-
kažejo na račun pri SDK Ptuj, štev.
52400-842-041-8355 za KS Tone Žnidarič Ptuj.
Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skup-
nosti seznam zaposlenih od katerih se nakazu-
je samoprispevek.
11. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti
Uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
12. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri odplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
13. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od 1. januarja 1986 do 31. de-
cembra 1990.
Štev.: 51/85
Ptuj, dne 16. decembra 1985
Predsednik skupščine
krajevne skupnosti
Tone Žnidarič Ptuj:
Marjan Čuček, 1. r.
240.
Na podlagi 12. in 21. člena Zakona o refe-
rendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena
Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št.
35/85), 120. člena Statuta krajevne skupnosti
Turnišče in izida referenduma z, dne 8. decem-
bra 1985, je skupščina krajevne skupnosti Tur-
nišče na svoji seji dne 17. decembra 1985 spre-
jela
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFI-
NANCIRANJE PROGRAMA SREDNJERO-
ČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJE-
VNE SKUPNOSTI TURNIŠČE IN SKUPNE-
GA PROGRAMA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
MESTA PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990.
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in kraja-
nov na referendumu, dne 8. decembra 1985 se
uvede samoprispevek v denarju za območje
krajevne skupnosti Turnišče, ki obsega nasled-
nje ulice (naselja): — Ptuj: Draženska cesta,
Golobova ulica, Gromova ulica, llčeva ulica.
Jezova ulica, Majdina pot. Mejna cesta. Me-
stni log. Na postajo. Ob Dravi, Sagadinova uli-
ca. Selška cesta. Sodnice, Suha veja, Toplako-
va ulica, Turniška ulica. Ulica Haloškega vo-
da. Ulica Pohorskega bataljona. Ulica prvega
maja. Ulica Šerčerjeve brigade. Ulica Žetalske,-
ga Jožeta, Zagrebška cesta, Zidanškova ulica.
Ulica 14. divizije, Žunkovičeva ulica, — Spod-
nja Hajdina, Draženska cesta.
2. člen
Samoprispevek se uvaja v denarju za dobo 5
let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra
1990.
3. člen
Samoprispevek se uvaja za sofinanciranje
naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za sofinanciranje izgradnje komu-
nalnih in drugih družbenih objektov po dogo-
vorjenem programu in sicer za:
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni med Osjnikovo in Rogozniško cesto čez
železniško progo
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile pod avto-
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj
— sofinanciranje izgradnje primarne kanali-
zacije v KS Budinja-Brstje in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina
— sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj
— adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj
Krajevna skupnost Turnišče bo tako v petih
letih iz samoprispevka prispevala za skupni
program 30 % zbranih sredstev računajoč od
prispevne stopnje 1 % ali 6.401.000.— din (po
cenah iz leta 1985).
2. Za program krajevne skupnosti in to za:
— izgradnjo kanalizacijskega omrežja v na-
selju
— ureditev ulic, cest in poti
— sofinanciranje izgradnje prizidka k OŠ
Ivan Spolenak
— ureditev igrišča in parka
— ureditev javnih vodnjakov
— prispevek k stroškom vzdrževanja in po-
rabi energije na javni razsvetljavi
— vzdrževanje prostorov doma krajanov
Turnišče
— nabavo opreme za potrebe SLO in CZ
— funkcionalne izdatke za delovanje kraje-
vne skupnosti
— sofinanciranje transformatorske postaje
4. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 1,5 % od neto OD oz. na-
domestila,
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 % od pokojnine,
— za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega ka-
tastrskega dohodka,
— za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji
1,5 % od osebnega dohodka in ostanka čistega
dohodka. Zavezanci, ki plačujejo davek v pav-
šalnem znesku, plačajo samoprispevek v zne-
sku 2.500.- din v letu 1986. v nasledniih letih
pa se prispevek zviša v "o povečanja OD \ SR
Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko.
— za zavezance, ki so na začasnem delu \
tujini 1.000.— din mesečno v letu 1986, v na-
slednjih letih pa se prispevek zviša v 'o poveča
nja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS
za statistiko.
5. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Turnišče.
6. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
na o samoprispevku.
7. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 4.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
28.452.000.- din (po cenah iz leta 1985) sred-
stev, ki se bodo uporabila za namene iz 3. čle-
ne tega sklepa.
8. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoffrispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
9. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel / grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev
samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora krajanov.
10. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja na račun pri
SDK Ptuj, štev.: 52400-842-041-8334 za KS
Turnišče. Ob vsakem nakazilu se dostavi kraje-
vni skupnosti seznam zaposlenih od katerih se
nakazuje samoprispevek.
11. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
i osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti
Uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
12. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
13. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od 1. januarja 1986 do 31. de-
cembra 1990.
Št.: 68/85
Ptuj, dne 17. decembra 1985
Predsednik skupščine krajevne
skupnosti TURNIŠČE:
Jakob KNEZ. I. r.
241.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispev-
ku (Uradni list SRS. št. 3/73, 17/83 in 25 85)
8. člena zakona o referendumu (Uradni list
STRAN 172
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 29
SRS, št. 23/77) in 41. člena statuta krajevne
skupnosti Videm pri Ptuju (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 5/80) ter izidu referendu-
ma z dne 24/3-1985 je skupščina KS Videm pri
Ruju na svoji seji dne 27/3-1985 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana za obdob-
je 1986—1990 na območju krajevne skupnosti
Videm pri Ptuju.
1. člen
Na podlagi odločitve krajanov na referendu-
mu dne 24 3-1985 se uvede samoprispevek v
denarju na območju krajevne skupnosti Videm
pri Ptuju, ki obsega naslednja naselja: Dravci,
Dravinjski vrh, Jurovci, Lancova vas, Ljubsta-
va. Majski vrh, Pobrežje, Soviče, Šturmovci.
Tržeč, Vareja in Videm pri Ptuju.
2. člen
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let in
se plačuje od I. januarja 1986 do 31. decembra
1990.
3. člen
Zavezanci za samoprispevek so krajani, ki
imajo stalno prebivališče na območju krajevne
skupnosti Videm pri F*tuju oz. si ga bodo pri-
dobili v času, ko bo trajal samoprispevek.
4. člen
Samoprispevek v denarju se uvede:
— za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz
delovnega razmerja oz. nadomestila po stopnji
2 % od neto osebnega dohodka;
— za zavezance, ki imajo pokojnino, ki je vi-
šja od pokojnine z varstvenim dodatkom po
stopnji 2 % od izplačane pokojnine;
— za zavezance, ki imajo dohodek iz kmetij-
ske dejavnosti po stopnji 5 % od katastrskega
dohodka;
— za zavezance, ki imajo dohodek iz samo-
stojnega opravljanja gospodarske in poklicne
dejavnosti po stopnji 2 "o od osebnega dohod-
ka in ostanka čistega dohodka;
— za za\ezance. ki imajo dohodek iz samo-
stojnega opravljanja gospodarske in poklicne
deja\ nosti in so obdavčeni v pavšalnem letnem
znesku po stopnji 2 "o od osnove za pokojnin-
sko in invalidsko zavarovanje;
- za občane, ki so na začasnem delu v tujini
v pavšalnem znesku 5.000 din letno.
Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več
virov navedenih v tem členu, plačujejo samo-
prispevek za vsak vir posebej.
5. člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od so-
cialnih podpor, invalidnine in pokojnine z var-
stvenim dodatkom, od otroškega dodatka, šti-
pendij, nagrad učencev usmerjenega izobraže-
vanja in študentov ter dohodkov, za katere ve-
lja oprostitev po zakonu.
6. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjih komunalnih in drugih ob-
jektov:
za nadaljnjo izgradnjo in modernizacijo
cest ter pluženje snega;
— izgradnjo trafopostaj in ojačitev elektri-
čnega omrežja;
dograditev in oprema vaških domov v Po-
brežju in Sovičah;
za adaptacijo in razširitev ter opremo kul-
turne dvorane v Vidmu;
za sofinanciranje primarnih in sekundar-
nih vodovodov Majski vrh - Leskovec, v Ju-
rovcih in v Šturmovcu;
sofinanciranje dozidave telovadnice in
učilnic k osnoCni šoli Videm;
~ za dokončanje gasilskega doma v Vidmu;
- za sofinanciranje kulturne in telesno kul-
turne dejavnosti:
— za sofinanciranje PTT omrežja;
— za razširitev in vzdrževanje pokopališča;
za postavitev avtobusnih postajališč;
/a splošno ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito ter požarno preventivo;
— za sofinanciranje dejavnosti DPO in dru-
štev ■
za funkcionalne izdatke.
7. člen
Sredstva samoprispevka se zbirajo na raču-
nu pri SDK — podružnici Ptuj, štev.
52400-842-041-8194 Krajevne skupnosti Videm
pri Ptuju.
Sredstva prispevka se smejo uporabiti le za
tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispe-
vek uveden. /
8. člen
Svet skupščine Krajevne skupnosti Videm
pri Ptuju je odgovoren za zbiranje sredstev in
izvajanje del po tem sklepu.
9. člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samo-
prispevkom zbranih sredstev bo izvajala skup-
ščina KS Videm pri Ptuju.
10. člen
O uporabi sredstev samoprispevka se vsako
leto sestavi program del in zaključni račun, ki
se obravnavata na zborih krajanov ter ju do-
končno potrdi skupščina Krajevne skupnosti
Videm pri Ptuju.
11. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila v roku iz drugega in tretjega
člena tega sklepa se bo krajevni samoprispevek
izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in
davkov občanov.
12. člen
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se
od 1/1-1986 do 31/12-1990.
Številka: 014-81/85
Datum: 27/3-1985
Predsednik skupščine
krajevne skupnosti
Jože Smigoc 1. r.
242.
POROČILO O IZIDU REFERENDUMA
za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofi-
nanciranje programa srednjeročnega plana na
območju krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj
in skupnega programa krajevnih skupnosti me-
sta Ptuj za obdobje 1986-1990, ki je bilo v ne-
deljo, dne 8. decembra 1985 na območju kraje-
vne skupnosti Boris Ziherl Ptuj.
1. člen
Referendum je razpisala skupščina krajevne
skupnosti Boris Ziherl Ptuj na svoji seji, dne
7. 11. 1985 za celotno območje krajevne skup-
nosti Boris Ziherl Ptuj.
2. člen
Volilna komisija krajevne skupnosti Boris
Ziherl Ptuj je na podlagi celotnega glasovalne-
ga gradiva preverila zakonitost referenduma in
ugotovila, da je bil postopek za izvedbo refe-
renduma izveden v skladu z Zakonom o refe-
rendumu, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko
vplivale na izid referenduma.
3. člen
Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugoto-
vila, daje izid glasovanja naslednji:
— v glasovalni seznam je bilo vpisanih 2797
glasovalcev
— glasovanja se je'udeležilo 2530 glasoval-
cev, od tega je glasovala ZA uvedbo samopri-
spevka 1946 glasovalcev
— PROTI uvedbi samoprispevka je glaso-
valo 562 glasovalcev
— neveljavnih glasovnic je bilo 22
— glasovanja se je vzdržalo 169 glasoval-
cev.
4. člen
Skupno je glasovalo za uvedbo krajevnega
samoprispevka 72,10%. Proti uvedbi krajevne-
ga samoprispevka je glasovalo 20,80 %. Neve-
ljavnih glasovnic je bilo 0,83 %. Ni glasovalo
ali se glasovanja ni udeležilo 6,27 %.
Pri ugotavljanju rezultatov niso bili upošte-
vani tisti delovni ljudje in krajani, za katere je
bilo ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali
zaradi služenja vojaškega roka niso mogli ude-
ležiti glasovanja na referendumu (21. čl. Zako-
na o referendumu in o drugih oblikah osebne-
ga izjavljanja. Uradni list SRS, štev. 23/77).
Volilna komisija ugotavlja, daje referendum
za uvedbo krajevnega samoprispevka na ob-
močju krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj za
obdobje od 1. januarja 1986 do 31. decembra
1990 uspel, saj se je zanj izrekla večina glaso-
valnih udeležencev.
Ptuj, 8. decei^ra 1985
Predsednik volilne komisije:
Vajda Milena, 1. r.
član volilne komisije:
Pliberšek Zora, 1. r
član volilne komisije:
Brlek Franc, 1. r.
243.
POROČILO O IZIDU REFERENDUMA
za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofi-
nanciranje programa srednjeročnega plana na
območju krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj in
skupnega programa krajevnih skupnosti mesta
Ptuj za obdobje 1986-1990, ki je bilo v nede-
ljo, dne 8. decembra 1985 na območju krajevne
skupnosti Bratje Reš Ptuj.
l.člen
Referendum je razpisala skupščina krajevne
skupnosti Bratje Reš Ptuj na svoji seji, dne
11. 11. 1985 za celotno območje krajevne
skupnosti Bratje Reš Ptuj.
2. člen
Volilna komisija krajevne skupnosti Bratje
Reš Ptuj je na podlagi celotnega glasovalnega
gradiva preverila zakonitost referenduma in
ugotovila, da je bil postopek za izvedbo refe-
renduma izveden v skladu z Zakonom o refe-
rendumu, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko
vplivale na izid referenduma.
3. člen
Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugoto-
vila, da je izid glasovanja naslednji:
— v glasovalni seznam je bilo vpisanih 865
glasovalcev
— glasovanja se je udeležilo 806 glasoval-
cev, od tega je glasovalo ZA uvedbo samopri-
spevka 422 glasovalcev
— PROTI uvedbi samoprispevka je glaso-
valo 342 glasovalcev
— neveljavnih glasovnic je bilo 12
— glasovanja se je vzdržalo 30 glasovalcev.
4.člen
Skupno je glasovalo za uvedbo krajevnega
samoprispevka 52,36 %. Proti uvedbi krajevne-
ga samoprispevka je glasovalo 42,43 %. Neve-
ljavnih glasovnic je bilo 1,50%. Ni glasovalo
ali se glasovanja ni udeležilo 3,71 %.
Pri ugotavljanju rezultatov niso bili upošte-
vani tisti delovni ljudje in krajani, za katere je
bilo ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali
zaradi služenja vojaškega roka niso mogli ude-
ležiti glasovanja na referendumu (21. čl. Zako-
na o referendumu in o drugih oblikah osebne-
ga izjavljanja. Uradni list SRS, štev. 23/77).
Volilna komisija ugotavlja, daje referendum
za uvedbo krajevnega samoprispevka na ob-
močju krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj za
obdobje od 1. januarja 1986 do 31. decembra
1990 uspel, saj se je zanj izrekla večina glaso-
valnih udeležencev.
Ptuj, 8. decembra 1985
Predsednik volilne komisije:
Vertič Peter, 1. r.
član volilne komisije:
Gomilšek Erika, 1. r.
član volilne komisije:
Ivezič Milan, 1. r.
244.
POROČILO O IZIDU REFERENDUMA
za uvedbo krajevnega samoprispevka za soli-
ST. 29
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 173
nanciranje programa srednjeročnega plana na
območju krajevne skupnosti Dušan Kveder
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupno-
sti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990, ki je bilo
v nedeljo, dne 8. decembra 1985 na območju
krajevne skupnosti Dušan Kveder Ptuj
1. člen
Referendum je razpisala skupščina krajevne
skupnosti Dušan Kveder Ptuj na svoji seji, dne
6. 11. 1985 za celotno območje krajevne skup-
nosti Dušan Kveder F*tuj
2. člen
Volilna komisija krajevne skupnosti Dušan
Kveder Ptuj je na podlagi celotnega glasoval-
nega gradiva preverila zakonitost referenduma
in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo re-
ferenduma izveden v skladu z Zakonom o refe-
rendumu, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko
vplivale na izid referenduma.
3. člen
Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugoto-
vila, da je izid glasovanja naslednji:
— v glasovalni seznam je bilo vpisanih 1723
glasovalcev
— glasovanja seje udeležilo 1397 glasoval-
cev, od tega je glasovalo ZA uvedbo samopri-
spevka 1047 glasovalcev
— PROTI uvedbi samoprispevka je glaso-
valo 337 glasovalcev
— neveljavnih glasovnic je bilo 13
— glasovanja se je vzdržalo 174 glasovalcev
4. člen
Skupno je glasovalo za uvedbo krajevnega
samoprispevka 66,64 "o. Proti uvedbi krajevne-
ga samoprispevka je glasovalo 21,45%. Neve-
ljavnih glasovnic je bilo 0,83 %. Ni glasovalo
ali se glasovanja ni udeležilo 11,08 %.
Pri ugotavljanju rezultatov niso bili upošte-
vani tisti delovni ljudje in krajani, za katere je
bilo ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali
zaradi služenja vojaškega roka niso mogli ude-
ležiti glasovanja na referendumu (21. čl. Zako-
na o referendumu in o drugih oblikah osebne-
ga izjavljanja. Uradni list SRS, štev. 23/77).
Volilna komisija ugotavlja, daje referendum
za uvedbo krajevnega samoprispevka na ob-
močju krajevne skupnosti Dušan Kveder Ptuj
za obdobje od 1. januarja 1986 do 31. decem-
bra 1990 uspel, saj seje zanj izrekla večina gla-
sovalnih udeležencev.
Ptuj, 8. decembra 1985
Predsednik volilne komisije:
Klančnik Frido, 1. r.
član volilne komisije:
Šomen Andrej, 1. r.
član volilne komisije:
Alič Franc, 1. r.
245.
POROČILO O IZIDU REFERENDUMA
za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofi-
nanciranje programa srednjeročnega plana na
območju krajevne skupnosti Franc Osojnik
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupno-
sti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990, ki je bilo
v nedeljo, dne 8. decembra 1985 na območju
krajevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj
1. člen
Referendum je razpisala skupščina krajevne
skupnosti Franc Osojnik Ptuj na svoji seji, dne
7. 11. 1985 za celotno območje krajevne skup-
nosti Franc Osojnik Ptuj
2. člen
Volilna komisija krajevne skupnosti Franc
Osojnik Ptuj je na podlagi celotnega glasoval-
nega gradiva preverila zakonitost referenduma
in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo re-
ferenduma izveden v skladu z Zakonom o refe-
rendumu, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko
vplivale na izid referenduma.
3. člen
Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugoto-
vila, da je izid glasovanja naslednji:
— v glasovalni seznam je bilo vpisanih 1203
glasovalcev
— glasovanja seje udeležilo 1083 glasoval-
cev, od tega je glasovalo ZA uvedbo samopri-
spevka 760 glasovalcev
— PROTI uvedbi samoprispevka je glaso-
valo 323 glasovalcev
— neveljavnih glasovnic je bilo —
— glasovanja se je vzdržalo 89 glasovalcev
4. člen
Skupno je glasovalo za uvedbo krajevnega
samoprispevka 64,85 %. Proti uvedbi krajevne-
ga samoprispevka je glasovalo 27,55 %. Neve-
ljavnih glasovnic je bilo — %. Ni glasovalo ali
se glasovanja ni udeležilo 7,60 %.
Pri ugotavljanju rezultatov niso bili upošte-
vani tisti delovni ljudje in krajani, za katere je
bilo ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali
zaradi služenja vojaškega roka niso mogli ude-
ležiti glasovanja na referendumu (21. čl. Zako-
na o referendumu in o drugih oblikah osebne-
ga izjavljanja. Uradni list SRS, štev. 23/77).
Volilna komisija ugotavlja, daje referendum
za uvedbo krajevnega samoprispevka na ob-
močju krajevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj
za obdobje od 1. januarja 1986 do 31. decem-
bra 1990 uspel, saj se je zanj izrekla večina gla-
sovalnih udeležencev.
Ptuj, 8. decembra 1985
Predsednik volilne komisije:
Bohak Janko, 1. r.
član volilne komisije:
Predikaka Franc, I. f.
član volilne komisije:
Lačen Slavko, 1. r.
246.
POROČILO O IZIDU REFERENDUMA
za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofi-
nanciranje programa srednjeročnega plana na
območju krajevne skupnosti Ivan Spolenak
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupno-
sti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990, ki je bilo
v nedeljo, dne 8. decembra 1985 na območju
krajevne sk^nosti Ivan Spolenak Ptuj.
1. člen
Referendum je razpisala skupščina krajevne
skupnosti Ivan Spolenak Ptuj na svoji seji, dne
8. II. 1985 za celotno območje krajevne skup-
nosti Ivan Spolenak Ptuj.
2. člen
Volilna komisija krajevne skupnosti Ivan
Spolenak Ptuj je na podlagi celotnega glaso-
valnega gradiva preverila zakonitost referen-
duma in ugotovila, daje bil postopek za izved-
bo referenduma izveden v skladu z Zakonom o
referendumu, da ni bilo nepravilnosti, ki bi
lahko vplivale na izid referenduma.
3. člen
Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugoto-
vila, daje izid glasovanja naslednji:
— v glasovalni seznam je bilo vpisanih 1254
glasovalcev
— glasovanja seje udeležilo 1129 glasoval-
cev, od tega je glasovalo ZA uvedbo samopri-
spevka 684 glasovalcev
— PROTI uvedbi samoprispevka je glaso-
valo 426 glasovalcev
— neveljavnih glasovnic je bilo 19
— glasovanja se je vzdržalo 8 glasovalcev.
4. člen
Skupno je glasovalo za uvedbo krajevnega
samoprispevka 60,16 "o. Proti uvedbi krajevne-
ga samoprispevka je glasovalo 37,46 "o. Neve-
ljavnih glasovnic je bilo 1,68%. Ni glasovalo
ali se glasovanja ni udeležilo 0,7 %.
Pri ugotavljanju rezultatov niso bili upošte-
vani tisti delovni ljudje in krajani, za katere je
bilo ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali
zaradi služenja vojaškega roka niso mogli ude-
ležiti glasovanja na referendumu (21. čl. Zako-
na o referendumu in o drugih oblikah osebne-
ga izjavljanja. Uradni list SRS, štev. 23/77).
Volilna komisija ugotavlja, da je referendum
jza uvedbo krajevnega samoprispevka na ob-
močju krajevne skupnosti Ivan Spolenak Ptuj
za obdobje od I. januarja 1986 do 31. decem-
bra 1990 uspel, saj se je zanj izrekla večina gla-
sovalnih udeležencev.
Ptuj, 8. decembra 1985
Predsednik volilne komisije:
Radovanovič Dušan, I. r.
član volilne komisije:
Repec Jožica, I. r.
član volilne komisije:
Mesaric Emil, I. r.
247.
POROČILO O IZIDU REFERENDUMA
za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofi-
nanciranje programa srednjeročnega plana na
območju krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj in
skupnega programa krajevnih skupnosti mesta
Ptuj za obdobje 1986- 1990, ki je bilo v nede-
ljo, dne 8. decembra 1985 na območju krajevne
skupnosti Jože Potrč Ptuj.
1. člen
Referendum je razpisala skupščina krajevne
skupnosti Jože Potrč Ptuj na svoji seji, dne
29. 10. 1985 za celotno območje krajevne skup-
nosti Jože Potrč F*tuj.
2. člen
Volilna komisija krajevne skupnosti Jože
Potrč Ptuj je na podlagi celotnega glasovalne-
ga gradiva preverila zakonitost referenduma in
ugotovila, da je bil postopek za izvedbo refe-
renduma izveden v skladu z Zakonom o refe-
rendumu, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko
vplivale na izid referenduma.
3. člen
Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugoto-
vila, da je izid glasovanja naslednji:
— v glasovalni seznam je bilo vpisanih 1447
glasovalcev
— glasovanja seje udeležilo 1323 glasoval-
cev, od tega je glasovalo ZA uvedbo samopri-
spevka 1064 glasovalcev
— PROTI uvedbi samoprispevka je glaso-
valo 249 glasovalcev
— neveljavnih glasovnic je bilo 10
— glasovanja se je vzdržalo 78 glasovalcev.
4. člen
Skupno je glasovalo za uvedbo krajevnega
samoprispevka 75,94 "o. Proti uvedbi krajevne-
ga samoprispevka je glasovalo 17.77 "d. Neve-
ljavnih glasovnic je bilo 0,72 "o. Ni glasovalo
ali se glasovanja ni udeležilo 5,57 "o.
Pri ugotavljanju rezultatov niso bili upošte-
vani tisti delovni ljudje in krajani, za katere je
bilo ugotovljeno, da se zaradi dela \ tujini ali
zaradi služenja vojaškega roka niso mogli ude-
ležiti glasovanja na referendumu (21. čl. Zako-
na o referendumu in o drugih oblikah osebne-
ga izjavljanja. Uradni list SRS. štev. 23 77).
Volilna komisija ugotavlja, da je referendum
za uvedbo krajevnega samoprispevka na ob-
močju krajevne skupnosti Jože Potrč F*tuj za
obdobje od 1. januarja 1986 do 31. decembra
1990 uspel, saj se je zanj izrekla večina glaso-
valnih udeležencev.
Ptuj. 8. decembra I9S5
Predsednik volilne komisije:
Cater Drago, I. r.
član volilne komisije:
Ilovar Zora. I. r.
član volilne komisije:
Pišek Marjan, i. r.
248.
POROČILO O IZIDI RI FERKNDl MA
za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofi-
nanciranje programa srednjeročnega plana na
območju krajevne skupnosti Olga Meglic l*tuj
in skupnega programa krajevnih skupnosti me-
sta Ptuj za obdobje 1986 I^^O, ki je bilo v ne-
deljo, dne S. deccmhr.i I^S5 na območju i ru->
vne skupnosti Olga Meglic l*tuj
STRAN 174
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
št. 29
1. člen
Rctcrendum je razpisala skupščina krajevne
skupnosti Olga Meglic Ptuj na svoji seji. dne
11."'. t9S5 za celotno območje krajevne skup-
nosti Olga Meglic Ptuj
člen
\olilna komisTja krajevne skupnosti Olga
Meglic I*tuj je na podlagi celotnega glasoval-
nega gradi\a preverila zakonitost referenduma
in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo re-
ferenduma izseden \ skladu z Zakonom o refe-
rendumu, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko
\pli\alc na izid referenduma.
3. člen
Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugoto-
\ila. da je izid glasovanja naslednji;
v glasovalni seznam je bilo \ pisanih 713
glaso\ alce\
glasovanja se Je udeležilo 627 glasoval-
cev. od tega je glasovalo ZA uvedbo samopri-
spevka 473 glasovalcev
PROTI uvedbi samoprispevka Je glasovalo
141 glasovalcev
neveljavnih glasovnic Je bilo 13
~ glasovanja se Je vzdržalo 33 glasovalcev
4. člen    •
Skupno Je glasovalo za uvedbo krajevnega
samoprispevka 71.67 "u. Proti uvedbi krajevne-
ga samoprispevka je glasovalo 21,36 ^^ Neve-
ljavnih glasovnic je bilo 1.97 "o. Ni glasovalo
ali se glasovanja ni udeležilo 5 "o.
Pri ugotavljanju rezultatov niso bili upošte-
vani tisti delovni ljudje in krajani, za katere je
bilo ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali
zaradi služenja vojaškega roka niso mogli ude-
ležiti glasovanja na referendumu (21. čl. Zako-
na o referendumu in o drugih oblikah osebne-
ga izjavljanja. Uradni list SRS. štev. 23/77).
Volilna komisija ugotavlja, daje referendum
za uvedbo krajevnega samoprispevka na ob-
močju krajevne skupnosti Olga Meglic Ptuj za
obdobje od 1. januarja 1986 do 31. decembra
1990 uspel, saj se je zanj izrekla večina glaso-
Valnih udeležencev.
inuj, 8. decembra 1985
Predsednik volilne komisije;
Purgaj Sonja. 1. r.
član volilne komisije:
Veselic Franc. I. r.
član volilne komisije:
Krajnc Martin., 1. r.
249.
POROČILO O IZIDU REFERENDUMA
za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofi-
nanciranje programa srednjeročnega plana na
območju krajevne skupnosti Spuhlja in skup-
nega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj
za obdobje 1986-1990, ki je bilo v nedeljo,
dne 8. decembra 1985 na območju krajevne
skupnosti Spuhlja
1. člen
Referendum Je razpisala skupščina krajevne
skupnosti Spuhlja na svoji seji, dne 6. I I. 1985
za celotno območje krajevne skupnosti Spuhlja
2. člen
Volilna komisija krajevne skupnosti Spuhlja
je na podlagi celotne ga glasovalnega gradiva
preverila zakonitost referendunsa in ugotovila,
da Je bil postopek za izvedbo referenduma iz-
veden v skladu z Zakonom o referendumu, da
ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na
izid referenduma.
3. člen
Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugoto-
vila, da je izid glasovanja naslednji:
v glasovalni seznam je bilo vpisanih 585
glasovalcev
— glasovanja se je udeležilo 536 glasoval-
cev, od tega je glasovalo ZA uvedbo samopri-
spevka 290 glasovalcev
— PROTI uvedbi samoprispevka je glasova-
lo 239 glasovalcev
— neveljavnih glasovnic je bilo 7
— glasovanja se je vzdržalo — glasovalcev
4. člen
Skupno je glasovalo za uvedbo krajevnega
samoprispevka 54,10%. Proti uvedbi krajevne-
ga samoprispevka je glasovalo 44,60 %. Neve-
ljavnih glasovnic Je bilo 1,30%. Ni glasovalo
ali se glasovanja ni udeležilo — %.
Pri ugotavljanju rezultatov niso bili upošte-
vani tisti delovni ljudje in krajani, za katere je
bilo ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali
zaradi služenja vojaškega roka niso mogli ude-
ležiti glasovanja na referendumu (21. čl. Zako-
na o referendumu in o drugih oblikah osebne-
ga izjavljanja. Uradni list SRS, štev. 23/77).
Volilna komisija ugotavlja, daje referendum
za uvedbo krajevnega samoprispevka na ob-
močju krajevne skupnosti Spuhlja za obdobje
od I. Januarja 1986 do 31. decembra 1990
uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih
udeležencev.
■   Ptuj, 8. decembra 1985
Predsednik volilne komisije:
Petrovič Ignac, 1. r.
član volilne komisije:
Rižnar Konrad, 1. r.
član volilne komisije:     ^
Toplak Marko, 1. n
POROČILO O IZIDU REFERENDUMA
za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofi-
nanciranje programa srednjeročnega plana na
območju krajevne skupnosti Tone Žnidarič,
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupno-
sti mesta Ptuj za obdobje 1986—1995, ki je bil
v nedeljo, dne 8. decembra 1985 na območju
krajevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj
l.člen
Referendum Je razpisala skupšfina krajevne
skupnosti Tone Žnidarič Ptuj na svoji seji, dne
13. 11. 1985 za celotno območje krajevne skup-
nosti Tone Žnidarič Ptuj
2. člen
Volilna komisija krajevne skupnosti Tone
Žnidarič Ptuj je na podlagi celotnega glasoval-
nega gradiva preverila zakonitosti referendu-
ma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo
referenduma izveden v skladu z Zakonom o re-
ferendumu, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lah-
ko vplivale na izid referenduma.
3. člen
Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugoto-
vila, da je izid glasovanja naslednji:
— v glasovalni seznam je bilo vpisanih 452
glasovalcev
— glasovanja se je udeležilo 395 glasoval-
cev, od tega je glasovalo ZA uvedbo samopri-
spevka 323 glasovalcev
— PROTI uvedbi samoprispevka je glaso-
valo 64 glasovalcev
— neveljavnih glasovnic je bilo 8
— glasovanja se je vzdržalo — glasovalcev
4. člen
Skupno je glasovalo za uvedbo krajevnega
samoprispevka 82 %. Proti uvedbi krajevnega
samoprispevka je glasovalo 16%. Neveljavnih
glasovnic je bilo 2 %. Ni glasovalo ali se glaso-
vanja ni udeležilo — %.
Pri ugotavljanju rezultatov niso bili upošte-
vani tisti delovni ljudje in krajani, za katere je
bilo ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali
zaradi služenja vojaškega roka niso mogli ude-
ležiti glasovanja na referendumu (21. čl. Zako-
na o referendumu in o drugih oblikah osebne-
ga izjavljanja. Uradni list SRS, št. 23/77).
Volilna komisija ugotavlja, daje referendum
za uvedbo krajevnega samoprispevka na ob-
močju krajevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj
za obdobje od 1. januarja 1986 do 31. decem-
bra 1990 uspel, saj se je zanj izrekla večina gla-
sovalnih udeležencev.
Ptuj, 8. decembra 1985
Predsednik volilne komisije:
čič Alojz, 1. r.
član volilne komisije:
Šneberger Hermina, 1. r.
član volilne komisije:
Krapec Ivan, 1. r.
251.
POROČILO O IZIDU REFERENDUMA
za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofi-
nanciranje programa srednjeročnega plana na
območju krajevne skupnosti Turnišče in skup-
nega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj
za obdobje 1986—1995, ki je bilo v nedeljo,
dne 8. decembra 1985 na območju krajevne
skupnosti Turnišče
1. člen
Referendum je razpisala skupščina krajevne
skupnosti Turnišče na svoji seji, dne 11. U.
1985 za celotno območje krajevne skupnosti
Turnišče
2. člen
Volilna komisija krajevne skupnosti Turniš-
če je na podlagi celotnega glasovalnega gradi-
va preverila zakonitost referenduma in ugoto-
vila, da je bil postopek za izvedbo referendu-
ma izveden v skladu z Zakonom o referendu-
mu, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vpliva-
le na izid referenduma.
3. člen
Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugoto-
vila, daje izid glasovanja naslednji:
— v glasovalni seznam je bilo vpisanih 1067
glasovalcev
— glasovanja se je udeležilo 936 glasoval-
cev, od tega je glasovalo ZA uvedbo samopri-
spevka 616 glasovalcev
— PROTI uvedbi samoprispevka je glaso-
valo 300 glasovalcev
— neveljavnih glasovnic je bilo 20
— glasovanja se je vzdržalo 45 glasovalcev
4. člen
Skupno je glasovalo za uvedbo krajevnega
samoprispevka 62,80 %. Proti uvedbi krajevne-
ga samoprispevka je glasovalo 30,58 %. Neve-
ljavnih glasovnic je bilo 2,03 %. Ni glasovalo
ali se glasovanja ni udeležilo 4,59 %.
Pri ugotavljanju rezultatov niso bili upošte-
vani tisti delovni ljudje in krajani, za katere je
bilo ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali
zaradi služenja vojaškega roka niso mogli ude-
ležiti glasovanja na referendumu (21. čl. Zako-
na o referendumu in o drugih oblikah osebne-
ga izjavljanja. Uradni list SRS, št. 23/77).^
Volilna komisija ugotavlja, da je referendum
za uvedbo krajevnega samoprispevka na ob-
močju krajevne skupnosti Turnišče za obdobje
od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990
uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih
udeležencev.
Ptuj, 8. decembra 1985
Predsednik volilne komisije:
Mihelač Erika, 1. r.
član volilne komisije:
Premožič Franc, 1. r.
član volilne komisije:
Bezjak Bogomir, 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure-
juje uredniški odbor —- odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.