TRST, četrtek 9. januarja 1958
Leto XIV. . Št. 8 (3853)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638. 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. S, II. nad. — TELEFON J3-M8 IN »4-638 — poitnl predal 55» — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — Tel. St- 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. PeUico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viSine v Jirtni 1 stolpca: trgovski 80, flnan£no-ut>ravrn 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mKečno 210 din, PoStnt tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna zal°žba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1,, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - 2 - 375 • izdata založništvo tržaškega tiska o. ZOZ- irat
Nasprotja v svetu NATO glede odgovora Bulganinu
Dulles zopet odločno zavrača
razgovore na najvisji ravni
Proučevanje odgovorov se bo nadaljevalo jutri - Zahodno-nemški zunanji minister predlaga Berlin za sedež morebitne konference Vzhoda in Zahoda
PARIZ, 8. — Svet stalnih predstavnikov NATO je danes skoraj poldrugo uro razpravljal o odgovorih zahodnih držav na pisma sovjetskega ministrskega predsednika Bulganina. Razpravljali so tudi o Mac Milla-novem predlogu za pogodbo o nenapadanju s Sovjetsko zvezo. Razgovori se bodo nadaljevali v petek popoldne.	---------------
Sovjetsko zvezo razgovore na najvišji ravni. Dulles se je
Kakor poroča agencija ANSA, so člani stalnega sveta potrdili dosedanje načelno stališče, da konferen-Ca na najvišji ravni s Sovjetsko zvezo nima možnosti uspeha, če se prej skrbno ne pripravi. To je splošna formula, ki pa v stališčih posameznih držav dobiva raz-nčne odtenke. Na današnji saJt je bil edini pisan osnutek odgovora angleški osnutek. Ameriški, belgijski, francoski ln italijanski delegat so ust-n° obrazložili glavne obrise stališča svojih vlad.
, v ameriških pooblaščenih “fogih izjavljajo, da se ne sme oajati noben poseben pomen da je stalni svet ('ATO skienil odložiti na peric nadaljnje proučevanje odgovorov maršalu Bulganinu.
fedstavnik državnega depart-?aja. je na tiskovni konferer.-I1 izjavil, da odgovori terjajo el° Podrobno proučitev. Ameriški tisk je danes pisa; nasprotjih glede vsebine od govora, ki so baje nastala prea-t i? med ZDA in Veliko Bn-abijo. jja vprašanje aii je od t-Z!*ev proučevanja odgovorov lja Pripisati nastalim zaple'-ri]]en>. je predsednik odgov >-špl ?ega,ivno. Dodal je. da se 'P °h ne more govoriti o za-snitvi. Ni pa hotel poveda-koji '30 svet NATO lahko na Ca!- Proučevanje odgovorov Se ®eii, ki bo v petek, ali pa -0o morai se enkrat sestati.
ga
Kar
še tiče Mac Millanove-
na predloga za pogodbo o ne-(ja anju, pa je že »nann
mu
je angleška vlada s
v* Poznejšo obrazložitvijo bn./? Precejšnji pomen, ker nje ttrjm da mora biti ome-l,j na Pogodba samo dopolnijo Prej sklenjenih sporazu-“v. ne pa izhodišče za te
P°razume
fro Parizu omenjajo, da je dob* Sk° stališče precej po-je n° ameriškemu, kakor se Sest p°hazalo pri včerajšnjem b^ku v Washingtonu med «latl^?0m in francoskim počneš
tajJj^h ra vzdrževanje bri-
govorili tudi
kor**1'1' ^et v Nemčiji. Ka htevif znano, ie Anglija za-prev °d bonnske vlade, naj 5ebna*mt nase stroške. Poje Da skupina strokovnjakov znav-e ?^ila poročilo, ki prija a’ <la je Velika Britani-moč prav'čeno zahtevala po-,j0 saveznikov. Poročilo bo-
*>r°UčdSamezne vlade sec*aj
liS{- ,se tiče ameriškega sta-žvjj 0 sestanka s Sovjetsko pred,* Pa ie demokratični torm .vA'k 0’Hara v Washing-tajnj, **iavil, da je državni nje**,v.Pulles danes v zuna-
od
precej hladno izrekel glede možnosti konference na najvišji ravni in poudarjal, da taka pobuda ne bi imela nobene koristi. 0’Hara je dodal, da je Dulles poudarjal, da sedaj ni mogoče imeti zaupanja do Sovjetske zveze, ter da bi bila pogajanja z njo zaman, dokler ne bo »nudila konkretnega dokaza, da se hoče pogajati v dobri veri».
0’Hara je dejal, da je Dulles govoril tudi o Srednjem vzhodu in Aziji.
Zahodnonemški zunanji minister Lem mer je v Berlinu
izjavil, da, če bi prišlo do konference predsednikov viad vzhodnih in zahodnih držav, b. morala ta konferenca biti v Berlinu. Pripomnil je, da je Berlin na meji med Vzhodom in Zahodom in da nudi izredno ugodne pogoje za konferenco. Izrekel je tudi mnenje, da bi mednarodna Konferenca na najvisji ravni' lahko pripravila pot za pogajanja o združitvi Nemčije.
Socialdemokratska parlamentarna skupina je glede zmanjšanja števila vojakov v sovjetski vojski izrekla mnenje, da gre za diplomatsko gesto, s katero hoče Sovjetska zveza vplivati na ozračje v zvezi s pogajanji o razorožitvi. Pripominjajo. da enakost ranski u-krepi ne morejo rešiti te g i vprašanja. Vsekakor je treba napraviti korak za resna pogajanja med Vzhodom im Zahodom, kajti konkretni rezu.-
•iiiiiiiiiiiintiiimiiiiiiiiuiitMiiimiimiHiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMimiiiiiitiiiiiii
Nov angleški načrt za sporazum o Cipru
Za deset let naj bi otok imel širšo avtonomijo, nato pa bi dobil pravico do samoodločbe
Pariz
izbran
bo verjetno za «Euroville»
Caetano Martino kandidat za predsednika skupščine «Male Evrope»
—...	odboru pred-
°<Uoč-l • ,*t>ornice ponovno "j,® izjavil, da je prepri-sedanjem tre-zaman začeti s
v
»111,1
PARIZ. 8. —*' V francoski prestolnici se danes govori, da je bivši italijanski zunanji minister Gaetano Martino kandidat, ki ima največ možnosti, da postane predsednik skupščine «Male Evrope#. Poleg tega prevladuje mnenje, da bo za «evropsko# prestolnico izbran Pariz.
Francoski tisk je mnenja, da bo kandidatura Pariza za evropsko prestolnico prevladala «po sili razmer#. «Paris Presse#, ki je že krstil z imenom «Euroville# bodočo evropsko prestolnico, piše, da ima Pariz dobre možnosti, «če bodo praktični pogledi prevladali nad političnimi#.
Kakor znano, so se sporazumeli, da bodo prestolnico izbrali najpozneje do 1. junija letos. Medtem je že začela včeraj poslovati komisija za skupno tržišče. Imenovati je treba še svet skupnega tržišča, skupščino in razsodišče. Svet morajo imenovati do konca januarja, ker je določeno, da mora imeti svoj pivi sestanek najpozneje en mesec po uveljavitvi pogodbe. .Skupščina pa se bo morala sestati dva meseca po prvgm sestanku sveta, t. j. najpozneje konec marca. Do tedaj bo moral italijanski parlament določiti svojih 36 predstavnikov. Kar se tiče razsodišča, bodo morali sedem sodnikov imenovati do 1. aprila. Predsednik bo Holandec.
Wa!ter Hallstein, ki je bil imenovan za predsednika evropske gospodarske skupnosti, se je danes v Bonnu poslovil od novinarjev. Med drugim
je izjavil, da bi morala biti gospodarska politika držav skupnega evropskega tržišča «politika enotnosti#. Dodail je, da ne bi smela biti «ne izključna socialistična, niti izključno liberalna#. «Nismo še prišli do trenutka, ko se bodo vse gospodarske politik-: evropskih držav lahko sin-kronizirale.#
V krogih blizu Campillija, ki je bil včeraj imenovan za predsednika evropske investicijske banke, pa pred videvajo, da bo vodstvo te nove ustanove imenovano sredi februarja. Poleg predsedstva ima Italija pravico imeti tri predstavnike in tri namestnike v upravnem svetu. Banka bo začela delovati, takoj ko bo sestavljeno njeno vodstvo, ter bo svoj sklad uporabljala za nezadostno razvita področja v državah »Male Evrope# Države članice skupnosti prispevajo h kapitalu banke z eno milijardo dolarjev, kakor sledi; Nemčija in Francija 300 milijonov vsaka, Ital’-ja 24o milijonov, Belgija ,87 milijonov. Luksemburg 2 milijona, Holandska 71 milijonov. Določeno je, da se vplača 25 odstotkov kapitala.
Štiri leta po uveljavitvi pogodbe bodo države članice lahlko pozvane, da dajo banki posebna štiriodstotna posojila (do višine 400 milijonov in ne več kakor sto milijonov letno). To pa seveda, če bo banka posojilo po*rebovala za finansiranje določenih načrtov in ne bo mogla drugače dobiti primernih fondov * dobrimi pogoji na drugem tržišču.
tati se lahko dosežejo samo, če se od enostranskih pobud preide h konkretnim sporazumom za nadzorovano razorožitev.
Tiskovni urad zahodmonem-šlke dembknstjamske stranke pa pravi, da je treba z zadovoljstvom pozdraviti vse. kar lahko prispeva k zmanjšanju sedanje napetosti. Pripominja pa, da Sovjetska zveza do sedaj «ne omenja nobenega nadzorstva, ki bi lahko zajamčim, da gre za pravo zmanjšanje sovjetske vojaške moči#.
Strauss o uporabi nuklearne energije
W ASHINGTON, 8. — Ravnatelj ameriške komisije za atomsko energijo Strauss je danes izjavil, da so ZDA in Velika Britanija znatno napredovale, kar se tiče uporabe terminuklearne energije v miroljubne namene. Dodal pa je, da bo poteklo morda več let, preder. bo mogoče praktično uporabljati termonuklearno e-nergijo v ta namen. ZDA in Velika Britanija tesno sodelujejo na tem področju ter bodo čez nekaj tednov objavili sporočilo s tem v zvezi.
Strauss je zanikal trditve, da so ZDA skušale preprečiti Veliki Britapiji, da bi objavila rezultate svojih raziskovanj na termonukleamem področju. V zvezi s spremembo ameriškega zakona o atomski energiji je Strauss izjavil, da bi morale ZDA dati svojim zaveznikom vse tiste informacije, s katerimi že razpolagajo njih potencialni sovražniki. Dodal je, da bi ZDA lahko brez nevarnosti izmenjale nekatere informacije s svojimi zavezniki,, kar bi bilo le v korist skupni obrambi.
Strauss je tudi izjavil, da so ZDA bolj napredovale v primeri z ostalim svetom, kar se tiče industrijske uporabe jedrske energije; Dejal je, da so do konca leta 1957 zgradili 57 reaktorjev namenjenih za ŽJDA ali za tujino. Belgija je kupila od ZDA «elektro-nu-kleamo# napravo, v kratkem bodo tako napravo izročili tudi neki drugi evropski državi. Strauss je na koncu poudaril, da se nakazujejo »nove perspektive# glede ameriške pomoči Zahodni Evropi kar se tiče nuklearnih reaktorjev.
Laburistični poslanec na obisku pri Naserju
KAIRO, 8. — Britanski laburistični poslanec Georges Brown, ki je obiskal Egipt kot predstavnik laburistične stranke, je včeraj kosil z Naserjem in se z njim razgovar-jal štiri ure.
Po razgovoru je izjavil, da se je hotel osebno prepričati o položaju na Srednjem vzhodu. Izrekel je tudi upanje, da bosta Egipt in Anglija kmalu uredila medsebojne spore.
LONDON, 8. — rpanes so ponovno razpravljali o načrtu za rešitev ciprskega vprašanja, ki ga je pripravil novi ciprski guverner Hugli Foot. O tem so govorili na seji vlade, ki jo je sklical notranji minister Butler, ki nadomešča Mac Millana.
Kakor je znano, je prišlo do nasprotij med Foreign Of-ficeom in ministrstvom za kolonije. Foreign Office nasprotuje Footovemu načrtu, medtem ko mu je minister za kolonije naklonjen. Vsekakor bo vsak morebitni sklep odložen do 21. januarja, ko se bo začelo novo parlamentarno zasedanje. Medtem sta laburistična ministra Griffith in Callaghan zahtevala razgovor z ministrom za kolonije, da jima pojasni vladno politiko o Cipru.
Po informacijah iz poučenih krogov vsebuje načrt med drugim sledeče:
1. Angleška vlada bi priznala nadškofa Makariosa kot edinega kvalificiranega sobesednika in bi z njim začela pogajanja po možnosti v Londonu.
2. Za prvo dobo desetih let bo Ciper imel mnogo bolj obširno notranjo avtonomijo, kakor je bilo predvideno v za-
četku: angleška vlada bi si pridržala samp obrambo in zunanje zadeve.
3. Po poteku desetih let bo Ciper sam odločal o svojem položaju. V primeru, da bi večina prebivalstva izbrala združitev z Grčijo, bodo Ciprčani turškega porekla imeli pravico optirati za združitev s Turčijo.
V dobi notranje avtonomije, ki bo trajala lo let, bodo Ciprčani imeli trojno državljanstvo: ciprsko - grško - britansko ali pa ciprsko - turško -britansko, in to po svoji izbiri.
Riddleberger pri Tilu
BEOGRAD, 8. — Predse.ln republike maršal Tito je sprejel danes pri poslovilnem obisku dosedanjega ameriškega veleposlanika v Beogradu Jamesa Riddlebergerja. Po spre jemu. katerega se je udeležil tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, sta mar šal Tito in njegova soproga povabila Riddlebergerja in njegovo soprogo na kosilo, na katerem so bili tudi Vukmam -vič. Koča Popovič. Ivan Goš-njak, dr. Jože Vilfan m drug .
Nenni	zahteva
o mednarodnem položaju
Sestanek CK PSI bo 5. februarja - Kritika demokristjan, skega vodstva «male Evrope* - Boldrini, Cadorna in Parri se danes sestanejo z Zolijeni
(Od našega dopisnika;
RIM, 8. — Na današnji seji vodstva PSI je Pietro Nenni med drugim povedal, da bo še ta teden poslal predsedniku poslanske zbornice pismo, z zahtevo, da se čimprej postavi na dnevni red zbornice razprava o zunanji politiki. Nenni je namreč že pred enim mesecem vložil interpelacijo z zahtevo, naj bi poslanci obširno proučili mednarodni položaj, danes pa so socialistični skupaj s komunističnimi poslanci zahtevali, naj se razprava o tem vpiše kot prva točka na dnevni red prihodnjega sestanka zbornice, ki bo 21. t. m.
Hkrati so napovedali ostro kritiko vlade, ki je dokazala. da je nepripravljena za učinkovito reševanje mednarodnih vprašanj spričo položaja, ki je nastal s postopnim izvajanjem določb sporazuma o skupnem evropskem tržišču — vse v okviru vladne politike do splošnega zmanian ja napetosti im pomiritve v svetu.
1 Nenni je v svojem poročilu vodstvu stranke dalje izjavil, da je razprava o zunanji politiki sedaj še bolj nujna in tudi neodložljiva zaradi Mac Millanovega predlo-
ga za sklenitev nenapadalnega pakta med Zahodom in Sovjetsko zvezo. O Nennijevem poročilu so nato razpravljali vsi člani vodstva in nato sklenili, da se skliče za 5, 6. in 7. februarja centralni komite. ki bo v prvi vrsti razpravljal o volilnem programu stranke.
Poslanec PSI Riccardo Lombardi pa je izjavil danes novinarjem, da je zadovoljen s sklepom predsednika vlade, da se sestane z bivšimi partizanskimi voditelji Boldrini-jem, Gadorno in Parrijem v zvezi s partizanskim zborovanjem. Vsi trije se bodo sestali jutri zvečer in se dogovorili o stališču, ki naj ga zavzamejo na sestanku z Zo-lijem.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiimiiiiiiiiiiitiititiiiiiitHiiiHiHiiHiiitiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Mac Millanovim	razgovo
bo danes sledil razgovor s Sukarnom?
Predmet uvodnikov britanskih listov je še vedno ostavka ministra Thorney-crofta - «Pravda» trdi, da je ostavka koncesija tistim krogom, ki so za podrejanje britanske politike ameriškim vojaškim načrtom
NEW DELHI, 8. — Po desetih letih, odkar je Indija dosegla neodvisnost, vihrajo danes prvič v New Delhiju angleške zastave, ki so jih razobesili na čast britanskega ministrskega predsednika Mac Millana. Ta se je danes pripeljal na letališče Nev/ Delhija
ob 12,42. čeprav je bilo re- : .	.
čeno da ho nrvi noooldan zaupanje v sv°Jega parlamen-P	„	tarnega predstavnika Enocha
Powella, ki je skupaj s Thor-neycroftom podal ostavko.
Malcolm Muggeridge je danes na britanski neodvisni televiziji označil »častne sezname# kraljice kot »neumni arhaizem, ki daje pogum ne-čemur, kar neskončno sovražim: snobizmu#. Kot je znano, objavijo za Novo leto v uradnih listinah določeno število imen oseb, ki jim je podeljen plemski stan ali razna odlikovanja. Muggeridge je dejal, da je namen teh uradnih listin napraviti ljudi hlapčevske do oblasti.
danes
Kako
»e «n°r se predvidevalo, 8t<Un» današnjem sestanku m°oit sveta NATO niso nih sporazumeti o sploš-ljaj0 ?rnicah, ki naj ve-uhade odgovorov na t>H .. uftlova Dl srna Hnz/nra-
'lova pisma. Razpra-
hoija; ■ !,a zelo živahna in SnuDcr» 6 Proučevanje o-so 0(ilv posameznih vlad
no
Pa
na jutri. Verjet-bodo potrebni še no-
Zahodna Nemčija bo posredovala med Holandsko in Indonezijo?
Drees pravi, da bo o bodočnosti Zahodne Nove Gvineje odločilo ljudstvo in ne vlada v Djakarti • Nehru baje obljubil Sukarnu pomoč Indije samo glede Nove Gvineje
1	Fu‘re
n°st	Kajti razdvoie-
1eistva J6 nastala spričo \°lha	ie široka sve-
itla	,n°*t ugodno spre-
't'<,nil’Vm*k' pobude, bi spor, da^e ovirati na-M<nZa*Um- Pa indi Mac h	a Pobuda — čeprav
nil ^n<Jto praktično umak-®t>a»Ze nal*tela na odo->li ter j, V svet°vni javno-krnurfii a nezadovoljstvo v tudi !,n	Dulles	pa
VoIm * ponovil, da na „	razgovorom s SZ
l}ke	ravni	In to sta-
avnik “ ameriški pred-Vjem * ® Nato vsiliti tudi ,e<*tem alitn zaveznikom. **Uial Da bo Mac Millan ^hen,-. nePOsredno zbrati
»k drfnV0(iltel?ev v a2|f-„ a> kiJVah Commoniveal-^bra,,,,	kai Preveč ne
lLZat,>JZ,Dullcsove politiko od n,, Pričakovati, da
S V°Z°V, P°siani V Mo-
J" Z k'm- Slc" >'
• <ta	Millan	izja-
nic ne
LONDON, 8. — Holandski ministrski predsednik Drees je v nekem intervjuju agenciji «United Press# izjavil, da je Indonezija porušilu vse možnosti za kompromisno rešitev vprašanja Zahodne Nove Gvineje in da bo morala sedaj sklepati OZN. Dostavil je, ila si je težko zamišljati, kako bi se lahko s Sukarnom dosegla kakršna koli rešitev. Zatrdil je, da bodo morali prebivalci Zahodne Nove Gvineje in ne indonezijska vlada v Djakarti odločiti o politični prihodnosti tega ozemlja. »In na osnovi naše politike, bo prebivalstvo Zahodne Nove Gvineje imelo možnost, da to napravi,# je rekel Drees, ki je dostuvil, du se je Indonezija upirala, da bi vzela v pretres kateri koli predlog razen popolne odpovedi temu ozemlju po Holandcih. Nuda-lje je dejal Drees, da je Indonezija korak za korakom uničila vse moznOsti za sode-lovanje, kolikor zadeva bodoče gospodarske in kulturne vezi, ter tako izločila vcako osnovo, ki bi še ostala za <1o-I re odnose. Zanikal je tudi trditev Sukal na, da bodo odposlali iz Indonezije samo Holandce brez dela in du nihče' ne bo trpel neugodnosti. Sedanju indonezijska protibo-lundsku politika ima zu rezultat splošni odhod, a kate-
rim so seveda v zvezi hude neprijetnosti. Drees je izrazil upanje, da vsuj ne bo primerov prisilnega dela.
Kljub vsem 'nasprotnim trditvam. je dejal Drees, pomeni zaplemba holandskih trgovinskih podjetij komaj prikrito razlastitev. Indonezijsko zatrjevanje. ua se ne bo razpravljalo o odškodnini pred odslovitvijo Zahodne Nove Gvineje Indoneziji, predstavlja očitno kršitev mednarodnega pruva in obstoječih pogodb, ki so do-loč ilc odškodnino v primeru podrznvljenju.
Indonezijski veleposlanik v Bonnu bo imel jutri razgovor z zuhodnonemskim zunanjim ministrom von Brentanom. Nekateri so mnenja, da bosta razpravljala o možnosti, da ni Zahodna Nemčija nudila svoje posredovanje pri pogujanjnt med Indonezijo in Holandsko. Nemčija jc baje zares ponudila *voje dobre usluge i.n jutrišnji razgovor bo baje na pobudo bonnske Vlade.
Agencija »Antara# poroča du se bo kmalu »pet obnovil indonezi jski izvoz na Holandsko. Pri trm sr sklicuje na vire blizu zunanjega tni-nisu-slva.
Ko je včeraj v Diakarti mno žica čaka m na tramvaj pred nekim kinematogi ufom, je eksplodirala neka ročna bomba in ranjenih je bilo 13 oseb.
Baje so nekaj oseb aretirali.
V četrtek se bodo pripadniki vseh rodov vojske v Dju-karti udeležili vaj, «da bi bili pripravljeni za vsak primer#. Prebivalstvo je bilo o-pozorjvno, naj ostane mirno, ko bo slišalo vpitje, sirene in streljanje med vajo.
Po vesteh iz diplomatskih krogov v Novem Delhiju je indonezijski predsednik Sukamo prosil indijskega ministrskega predsedniku Nehruja popolno pomoč Indije v protiholandskem delovunju Indonezije. Buje pa je bil Nehru pri obljubah zelo previden in je obljubil sumo pomoč glede Nove Gvineje. Nesoglasju, du kuterih je baje prišlo v razgovoru med obema državnikomu, se tičejo bolj metod kot pa načel. Nehru se namreč zavzema za miroljubno rešitev, ki jo je treba tudi z miroljubnimi sredstvi doseči.
Predsednik Sukamo je imel še en razgovor z Nehrujem tudi popoldne. Ta razgovor ni bil določen v programu bivanja Sukarna v Novem Delhiju, /ato politični opazovalci toliko bolj poudarjajo važnost razgovorov med obema državnikoma.
Sukamo bo jutri odpotoval v Bomb«y, v soboto pa v Kairo.
v New Delhiju Mac Millan porabil za počitek, je vendar imel danes že vrsto razgovorov z Nehrujem. Govori se, da sta se Mac Millan in Nehru razgovarjala tudi o
možnosti sestanka med indonezijskim predsednikom Su-karnom in Mac Milianom. V nekaterih krogih pa imajo ta razgovor že za gotov. Sukar-no. ki bi moral odpotovati z New Delhija ob 10. uri dopoldne. je svoj odhod odložil na popoldne.
LONDON, 8. — Skoraj vsi uvodniki britanskih listov s, danes posvečeni od-stopu zakladnega ministra Thorney-crofta. Ljudski desničarski «Daily Skctch# pravi, da je kriza šele na začetku. Po trditvi tega lista namerava namreč Thorneycroft v svojem vo-lilnem okrožju zahtevati od vo. livcev glasovanje o zaupnici. In če to zaupnico dobi, k-ir je zelo verjetno, pravi list, bo konservativna stranka globoko razcepljena in viada bi lahko padia.
»Times# piše, da se zdi, da se bo znatno število konservativnih poslancev postavilo na stran odstopivšega ministra in da se razcep v vladi prenaša tudi na konservativno stranko. Tudi drugi listi poudarjajo, da je vlada oslabljena. Konse-vativni «Yorkshue Postu pravi, da bi bilo neumno skušati podcenjevati važno./ krize, ki jo mora vlada prebroditi. Toda jasno je. prav: ta list. da so Thornejcroft in njegovi prijatelji v zmoti s svojimi stališči. In medtem ko konservativni «Daily Mail» iz-,avlj*i. da vlada ne bo izzvala splošnih volitev pred potekom svojega mandata, to je čez dve leti. pa poudarja laburistični «DaHy Herald# razcep v konservativni stranki; in potem ko piše. da ima kriza vlade svoj začetek pri Suezu. zahteva takojšnje splošne volitve. Komunistični «Dmly Worker» zahteva takojšnje sklicanje parlamenta.
V svojem prvem komentarju o ostavki angleškegu z kladnega ministra pise moskovska iiPiavda#, da je to o-stavko povzročilo nasprotovanje Tbonneycrofta ter njegovih tovarišev povišku vojaških stroškov. Edina postavka britanskega proračuna, v kateri »e bil določen znatni povišek stroškov v 1858. pise »Pravda*, je prav tisti del proračuna, ki govori o vojaških izdatkih. O-stavka Thorneycrofta, dostavlja moskovski list, je koncesija tistim krogom, ki so za še nadaljnje podrejanje britanske politike ameriškim vojaškim načrtom.
Konservativni poslanec Geof-frey Hirst je danes zagrozil, da bo odrekel svojo podporo vladi, če ne bo podano bolj realistično in primerno pojasnilo o nedavni ostavki za-kludnega ministra in dveh drugih osebnosti finančnega resora. Zahteval je še nekn-tera praktična zagotoviln glede nadaljevanja borbe proti inflaciji. Zatrdil je. da ne veruje, da bi Thornevcroft in njegovi tovariši podali ostavko samo zaradi vprašanja 50 milijonov šterlingov. Voditelji konservativne stranke v Wol* verhamptonu so izrazili svoje
Raab pojde v SZ
DUNAJ, 8.	— Avstrijsk:
kancler Raab bo aprila uradno obiskal Sovjetsko zvezo. Kakor poroča dunajski list »Neuer Kuiier#, bo skušal Raab doseči znižanje vojne odškodnine, ki jo mora Avstriji plačati na podlagi državne pogodbe. Ta pogodba določa, da mora Avstrija plačati 150 m:-
95 milijonov dolarjev in 7,500.000 tor. petroleja.
Prvotno je bilo sklenjeno, da bo Raab obiskal Sovjetsko zvezo jeseni 1957. svoj obisk pa je moral odgo-drti zaradi bolezni.
Na današnji seji vlade je kancler Raab sporočil, da bc prihodnje dni stopi) v stilk s sovjetskim poslanikom na Dunaju v zvezi s potovanjem v Moskvo. Za obisk bo predlagal čas po veliki noči. Spremljali ga bodo tudi podkancler Pii-termann, zunanji minister Figi in podtajnik v zunanjem ministrstvu Kieisky. Jeseni Ijo kancler verjetno obiskal tudi ZDA.
Zwi!tcr o razgovorih z avstrijskimi oblastmi
CELOVEC, 8. —• Predsedr. s zVeze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci ZO'i'-ter izraža v listu »Slovenski vestnik# upanje, da bo nadaljevanje razgovorov med zastopniki Slovencev in odgovornimi avstrijskimi činitelji, ki so se začeli preteku mesec, pripeljalo do kolikor toliko zadovoljive rešitve zahtev koro-kih Slovencev glede njihovih
   t  ___ .... pravic, ki jih jamči čl. 7 av-
lijonov dolarjev v blagu in zaistrijske državne pogodbe. Dr.
10 milijonov ton petroleja. Sc-1 Zvvitter omenja dalje, da je še daj mora plačati še približno I vedno nerešeno vprašanje po-
    ............................................................................
vračila škode, ki so jo utrpeli koroški Slovenci, ki so bili med vojno prisilno izseljeni iz Koroške, ir. opozarja, da je področje, kjer živijo Slovenci, gospodarsko zelo zaostalo in zato Siovenci upravičeno pričakujejo, da napoveaana gospodarska pomoč države m pok.-i-jine ne bo zopet razdeljena r.a njihovo škodo.
 «»——
Razgovori o razorožitvi v Intersoc
PARIŠ. 8. — Danes so se v Farizu zbrali na konferenci komisije za razorožitev socialistične internacionale predstavniki socialnodemokratskih strank Zahodne Evrope,
Na konferenci je poročilo o razorožitvi podal francoski delegat Moch. Razprava je bila zelo živahna. Predstavniki skandinavskih držav in Zahodne Nemčije so izrekli močne pridržke glede ameriške ponudbe izstrelkov Zahodni Evropi in glede sklepov NATO. Sporazumeli so se o formuli »Biti močni in hkrati pogajati se». S tem so se izognili razkolu. Domneva pa se, da se bodo nesoglasja glede izstrelkov in glede stališča do Sovjetske zveze znova pojavila na londonskem sestanku vodstva, ki bo februarja.
Drobec sputnika ali rakete padel na japonsko ozemlje?
V SZ napovedujejo za letos izstrelitev drugih satelitov - Uporaba sputnikov za verificiranje Einsteinove relativnostne teorije
TOKIO, 8. — Japonsko o-brambno ministrstvo je sporočilo, da je danes v bližini mesta Asahigawa na severni Japonski padel neki drobec, o katerem domnevajo, da prihaja od kake sovjetske rakete ali sputnika. Ministrstvo pripominja, da gre za instrument, o kuterem so ugotovili, da je radiosonda, ki se uporablja za registriranje podatkov o vlagi, vetrovih in temperaturi v različnih višinah.
Predstavnik ministrstva je izjavil, da so znanstveniki po proučitvi smeri, v kateri je instrument priletel, prepričani, da pripada napravi, ki so jo izstrelili iz Vladivostoka ali pa s področja Habarovsk v .Sibiriji. Dodal je, da pripada instrument lahko sovjetski medcelinski balistični raketi *li pa »putniku. Naprava je bolj komplicirana kakor instrumenti, s katerimi so običajno opremljeni meteorološki baloni. Iz Tokia je odpotovala skupina strokovnjakov o-brambnega ministrstva, da izvede preiskavo.
Medtem objavlja glasilo sovjetskega obrambnega ministrstva »Sovjdtski flot# članek inženirja Miljutina, ki pravi, da bo Sovjetska zveza izstrelila letos še druge satelite. Miljutin dodaja, da bodo ti umetni sateliti, ki jih bodo izstrelili v okviru mednarodnega geofizičnega leta, opremljeni z bolj popolnimi instru-
menti kot prva dva satelita.
Inženir Serbakov pa piše v nekem članku, da bo mogoče verificirati Einsteinovo relativnostno teorijo s sputnikom, ki bo opremljen z molekularno uro. Tako uro sta pripravila sovjetska fizika Basov in Porhorov. Eno takih ur bodo namestili v sputniku, drugo pa na Zemlji. Ce kroži satelit s hitrostjo 8 kilometrov na sekundo, bi morali ugotoviti razliko med časom, ki bi ga registrirali obe uri. Ce bi sputnik krožil v «bližnji» razdalji od Zemlje, bo razlika v času stotinka sekunde po poteku enega leta. Ce pa bi sputnik krožil «daleč» od Zemlje, bi razlika narastla na 2 stotinki sekunde. Serbakov pravi, da, če bi se mogel kak izstrelek premikati s približno hitrostjo svetlobe, bi čas v tem izstrelku potekal 70-krat bolj počasi kakor na Zemlji.
Tudi Italijani na Antarktiki
WELLINGTON, 8.	—	EJ-
muiul Hiiiary, ki se spdaj nahaja v Scettovi bazi, je danes izjavil:	»Le	namtrava	dr.
Fuchs nadaljevati svojo pot, potem je naša dolžnost, da mu pomagamo, da jo opravi čimprej in v vsej varnosti. Po-
stavili mu bomo na razpolago naše poznanje krajev, da mu pomagamo doseči kar najhitreje Scottovo bazo ter tako zmagati nad bližajočo se zimo ■> Poročajo, cia je dr. Fuchs pr.-spel na lažji teren in da sedaj hitreje napreduje. Včeraj je bil 415 km od tečaja.
Pred koncem geolizičnegt leta bo na Antarktiki tudi neka italijanska ekspedicija 14 mož pod vodstvom majorja Giorgia Costanza, prof. Sitvia Zavattija in ing. Rinalda t)-renga. Ekspedicija bo pod pokroviteljstvom italijanskega polarnega geografskega inštituta ter norveškega geografskega inštituta. Odhoa ekspedicije bo verjetno maja, in Sicer se bo ekspedicija ustavila na otoku Marion, kjer bo ostala do novembra, da se aklimatizira. Potem se bo pričelo raziskovalno delo, ki bo trajalo do morca.
NEW YORK, 8. — Stalni ju-goslovanski predstavnik v OZN dr. Brilej je obiskal včeraj glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda, s katerim se je razgovarjal o političnih razmerah na Srednjem vzhodu, o rr orožitvi in o drugih mednarodnih vprašanjih sploh. Stalna jugoslovanska delegacija pri OZN je obvestila tajništvo, da bo Jugoslavijo v razorožitvenem odboru zastopal veleposlanik dr. Brilej oziroma njegov namestnik, Dimce Belovski,
Seja vlade je napovedana za jutri. Ministri bodo razpravljali tudi o zahtevah socialistov in komunistov, zunanji minister Pel la bo pa poročal o rezultatih konference sestanka šestih zunanjih ministrov «maie Evrope# v Parizu; vlada bo dalje sklepala o nadomestitvi ministra Campillija, ki je bil v Farizu l-menovam za predsednika evropske investicijske banke. Trdi se, da je že gotovo, da bo Campillijev resor prevzel začasno sam Zoli, čeprav sta se zanj ponudila minister za delo Luigi Gui in minister za javna dela Giuseppe Togni. Danes pa je Zoli sprejemal razne ministre in se z njimi dogovarjal o proračunih njihovih ministrstev. Zoli je tudi predsedoval sestanku ministrov za državni zaklad, za kmetijstvo, za industrijo in za zunanjo trgovino .
V zvezi s Campillijevim i-menovanjem se v Rimu poudarja, da sta poleg njega i-menovana še dva demokrist-janska prvaka za podpredsednike obeh evropskih skupnih organizmov in da so bili poleg italijanskih demokristjanov imenovani v vodstvo »male Evrope# pravzaprav sami demokristjani iz drugih držav. Poleg levičarskih kritik tega evropskega demokristjan-skega monopola ,se je oglasil tudi republikanski prvak Pacciardi, ki je dejal, da se na ta način italijanska enobarvna vlada prenaša celo na evropski sedež, kar je po njegovem mnenju vsekakor »pretirano#. To dejstvo bo dalo nov povod tudi socialdemokratom in liberalcem za kritiko vlade v prihodnjih dneh.
Minister Pella pa se je na poti iz Pariza zadržal v Ženevi, toda le zaradi svojih privatnih zadev. Novinarjem je izjavil, da je v Parizu za Italijo dosegel «pozitivne rezultate#:	eno podpredsedstvo
v skupnem tržišču, edino podpredsedstvo v Evratomu, ravnateljstvo v evropski banki za investicije, eno mesto komisarja v skupnem tržišču in končno predsedstvo evropske skupščine. Glede nerešenega vprašanja sedeža pa je dejal, da trenutno nobeno predlagano mesto ne odgovarja zahtevanim pogojem, pač pa so se sporazumeli, da mora biti sedež en sam kot je tudi Pella predlagal. Po njegovem mnenju pa trenutno pomanjkanje sporazuma o sedežu ni nič čudnega, češ da bo šele »sedaj mogoče proučiti razne predloge in ker potrebujejo nove ustanove precej osebja in tehničnih naprav, česar pa ni mogoče u-stvariti kar tako čez noč. »Pariško zasedanje, je dejal Pella, pomeni velik korak naprej: ves ustroj je sedaj v gibanju in to ustvarja upanje na dosego bodoče politične združitve Evrope#. Pella bo prišel v Rim jutri ob 10. uri.
Monarhistični voditeij PMP Lauro in bivši maršal Messe bosta jutri podpisala sporazum o združitvi med PMP u Messejevo skupino UCI. Lauro sam na je danes napadel fašiste, češ da so izgubili priložnost, da bi se vzijučili v središče dogajanja za združitev desničarjev im za njihovo zavezništvo ter zanemarili predloge bivšega neapeljskega žuDana, na katere bi bili morali odgovoriti s «konkretno dobro voljo#. V zvezi z včerajšnjim prehodom fašističnega poslanca Foschinija v PMP pa je Lauro poudaril, da bo prišlo še do nadaljnjih ostavk poslancev MSI. In res vlada v vodstu MSI velik preplah. Poleg tega si Lauro obeta. da bo s pomočjo sporazuma z bivšim fašističnim maršalom laže izsilil sprejem svojih pogojev od Covellijeve PNM.
Na’ sedežu Confindustrie so se danes ponovno začela pogajanja za znižanje urnika v železarski industriji. Tajništvo CGIL in tajništvo Nacionalne zveze državnih nameščencev pa sta se sestali, da bi proučili zahteve svojih članov in vnrašania. ki zadevajo ustanovitev Višjega sveta za javno upravo. Nacionalni svet srednješolskega sindikata je tudi danes nadaljeval z razpravo o vseh vprašanjih, ki se tičejo profesorjev in programa sindikalne aktivnosti v prihodnjin šestih mesecih.	A. P.
Fašistična organizacija odkrita v Franciji
PARIZ, 8. — Kakor javlja policija, so odkrili tajno fašistično organizacijo, ko so francoski cariniki zaplenili na francosko-belgijski meji nekemu trgovskemu potniku ved dokumentov. Gre za nekega Pierra Bottetta iz Liona, pri katerem so našli seznam raznih uradov vojaške pošte v Alžiru Botteta so aretirali in ga obtožili napada na zunanjo varnost države. Domnevajo, da •so člani organizacije pošiljali fašistične propagandistične bro šure francoskim vojakom v Alžiru.
CONSTANTINA, 8, — Danes so ustrelili v zaporu v Constantini 4 Alžirce, ki so bili obsojeni na smrt.
Vreme včeraj. Najvišja temperatura 8,3, n-ajnižja 3,9, zračni tlak 1013,5 raste, veter 4 km, vlaga 64 odst., riflx> 2/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 10,2.
Vreme danes: Izmenoma jasno in oblačno.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 9. januarja
Julijan, Lija Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.39. Dolžina dneva 8.54. Luna vzide ob 21.30 in zatone ob 9.37. Jutri, PETEK, 10. januarja Pavel, Vilko
Borba tržaških kovinarjev se nadaljuje
Danes popoldne zopet stavka v ladjedelnicah in arzenalu
Miljski kovinarji zahtevajo okrepitev in razširitev stavkovnega gibanja - Novi stiki v Rimu?
Kakor včeraj bodo tudi danes po dogovoru tajništev o-beh sindikalnih organizacij stavkali delavci v CRDA in arzenalu. Zapustili bodo namreč delo ob 12.30; dnevne izmene bodo zapustile delo po petih urah dela; nočne osemurne in dvanajsturne izmene bodo delale redno in bodo stavkale v noči med petkom in soboto. Stavke se bodo udeležili tudi delavci, ki so zaposleni v zunanjjh podjetjih.
Včeraj popoldne je bilo v Miljah v dvorani »Verdi# zborovanje stavkajočih delavcev, ki ga je organizirala zveza kovinarjev FIOM, in je lepo uspelo. Tajnik pokrajinske zveze kovinarjev FIOM je obrazložil sedanje razmere in potek spora, nato pa je sledila živahna diskusija, v katero so posegli številni delavci ter izrazili »vojo odločnost ter predlog, naj bi se stavkovno gibanje okrepilo in razširilo. Popoldne je bilo v Trstu na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta zborovanje sindikalnih aktivistov Tovarne strojev, ladjedelnice Sv. Marka ter arzenala. Razpravljali so seveda o sporu v teh o-bratih in najnovejšem razvoju tega vprašanja. Sinoči pa so o tem vprašanju razpravljali na zborovanju sindikalnih aktivistov v srednjih in malih industrijskih podjetjih.
Danes ob 13.30 bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina zborovanje stavkajočih delavcev, ki ga organizira FIOM. Zaradi važnosti vprašanj, o katerih bodo razpravljali in sporočil, priporoča tajništvo omenjene zveze, naj se delavci udeležijo tega zborovanja. Jutri bo seja izvršnega odbora Delavske zbornice CGIL; prihodnji teden pa se bo sestal glavni svet sindikatov CGIL. Jasno je, da bo glavni predmet te razprave na obeh sejah spor v CRDA in arzenalu in je pričakovati vazne sklepe glede nadaljnje borbe tržaških kovinarjev.
Stavkovno gibanje v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu traja že sedem mesecev in ni treba ponovno poudarjati, kako veliko škodo so zaradi tega utrpeli do sedaj prizadeti delavci, njihove družine, mali obrtniki in trgovci ter gostilničarji. Se večjo Škodo pa so utrpeli obrati CRDA in arzenala. Res je, da nosi večji del krivde zaradi zavlačevanja te zadeve Confindu-stria, toda podjetja katero spadajo tudi obrati CK DA, so od 1. januarja ločena od Confindustrie in zanje neposredno odgovarja minister za državne udeležbe. To pomeni da je zdaj ministrstvo za državne udeležbe pristojno za potrebna pogajanja in rešitev spora. Kdor bi zdaj vmešaval Confindustrio in se skliceval nanjo, bi jasno priznal, da tajne niti še pove-zujejo podjetje IRI * Confin-dustrio. V sedanjih razmerah, ko se razne stranke že pripravljajo na prihodnje volitve pa prav gotovo noben politik ne bi hotel nekaj takega priznati.
Te dni so se razširile v Trstu govorice, da je prišlo v Rimu do nekakih stikov, oziroma »otipavanju, če bi bilo mogoče začeti pogajanja za rešitev spora. Uradnega sporočila glede tega še ni. Vsekakor pa mora biti jasno, da bodo delavci in njihovi sindikalni predstavniki pristali na pogajanja, le če bodo imeli gotova jamstva, da bodo pogajanja konkretna in se ne bodo zavlačevala. Prejšnje smešne ponudbe pa prav gotovo ne morejo biti podlaga za nobena pogajanja.
dr. Gaetano Colotti. Po njegovem govoru pa bo prvi predsednik tržaškega prizivnega sodišča dr. Consalvo Alfonso otvoril novo sodno leto.
Novo imenovani g.avni državni tožilec je dr. Alberto Chieppa. Po 14 letih pa bo imelo tudi sodišče državnega tožilca v osebi dr. Gina Ber-nabeia, ki je bil premeščen v Trst iz Benetk. Novi funkcionar je že prevzel svoje službeno mesto. Včeraj je dr Ber-nabei obiskal občinskega komisarja dr. Mattuccija, ki ga je zadržal v dolgem razgovoru.
Citajte in sirite
PRIMORSKI DNEVNIK
Spričo vsega tega je nujno potrebno, da vse kategorije v Trstu podprejo s skupno akcijo borbo stavkajočih delavcev in da se k temu priključijo tudi delavci iz obratov CRDA v Tržiču. Taka, tako močna in razširjena sindikalna akcija, bi bila v sedanji fazi borbe najbolj u-činkovita.
 «»-----------
V soboto otvoritev novega sodnega leta
V soboto zjutraj bo slavnostna otvoritev novega sodnega leta Zaradi odsotnosti glavnega državnega tožilca, ki je po upokojitvi ' starega bil šele pred nedavnim imenovan in bo nastopil službo kasneje, bo imel govor namestnik
iiHiiiiimiiimmiiiiiiiiuuiiiiniMi«iiii»miui<nuiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiuiiiiMniiiiiiuiiiiiiiiiinuiiiniiiiiiiiii»Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
Občni zbor skupine jamarjev <K. Debeljak*
Pred dnevi je bil tretji občni zbor jamarske skupine «Karlo Debeljak#. Na občnem
zboru so podali razna poročila o delovanju skupine v preteklem letu. Spomladi in pozimi leta 1657 so odkrili 18 novih jam, kar so objavili v prvem in drugem snopiču publikacije «Speleološka raziskovanja in odkritja na Tržaškem Krasu#. Poleti so raziskali 15 jam na Matajurju v Beneški Sloveniji. V kratkem bodo objavili tretji i.n četrti snopič o-menjene publikacije, ki bosta vsebovala opis dejavnosti skupine jeseni 1957.
Na Krasu nadaljuje skupina sistematično iskanje tiste podzemske reke, kateri se je prvi posvetil Eugemo Boegan. pionir in znanstvenik, ki je sedanjemu pokolenju jamarjev za zgled. V prihodnosti se bo skupina znova posvetila tem raziskovanjem in bo uporab.-la svoje najbolje sile za raziskovanje «Brezna mrtvih#, o čemer je že svoj čas poročal mestni tisk.
Na koncu občnega zbora so bile volitve novega odbora pri čemer so bili ponovno potrjeni vsi dosedanji odborniki, in sicer:	Almerindo Brena za
predsednika, Giorgio Nicon za odgovornega voditelja raziskovalcev, Claudio Skilan za tajnika in Renato Bratos za blagajnika.
Po odobritvi zakonskega načrta v parlamentu
Zakaj se še ni uveljavil zakon o ukinitvi trošarine na vino
V Trstu se plačuje za vsak liter vina 22,50 lire trošarine, ki bi morala odpasti, tako da bi se cena vina znižala za ustrezno vsoto
»Kriza vina» v Italiji se zaostruje iz leta v leto. Lani septembra pa je prišlo v Apuliji do tragičnih dogodkov zaradi sramotno nizkih cen, ki so jih prekupčevalci ponujali kmetom, saj so plačevali grozdje po 3.200 lir stot, kar pomeni za vinogradnika in zlasti še za spolovinarja ceno, ki mu ne krije niti dejanskih režijskih stroškov. Treba je bilo nekai smrtnih žrtev, da se je vlada po ostrih razpravah v poslanski zbornici in senatu odločila za ukinitev trošarine na vino.
Kot je znano, plačamo na primer v Trstu 22.50 lir trošarine za vsak liter prodanega vina. Razumljivo je, da gostilhičar vključi trošarino v ceno vina, kar pomeni, da bi bilo na primer navadno vino lahko vsaj toliko cenejše, kot znaša sedaj trošarina. Zato je bil zakon o ukinitvi trošarine na vino, ki ga je senat 25. oktobra preteklega leta soglasno odobril, sprejet z velikim zadovoljstvom vseh
Izredni občni zbor trgovcev s tekstilom
Trgovci so spreleti sporazum za plačevanje občinske trošarine
Sporazum določa, da bo občina dobila letos 68 milijonov lir za trošarino na tekstil, namesto 180 milijonov, kot je prvotno zahtevala
Sinoči so prizadeti trgovci s tekstilom na občnem zboru njihove kategorije sprejeli sporazum s tržaško občino glede plačevanja trošarine za letošnje leto. Kot je znano, se je spur med trgovci in občino vlekel dolge tri mesece, ker je občinska uprava pod vodstvom prefekturnega komisarja Mattuccija zahtevala izredno visoke vsote trošarine, tako da bi morali tržaški trgovci plačati mnogo višjo trošarino kot trgovci v Milanu, Rimu, Genovi in drugih velikih italijanskih mestih.
S tem sklepom se je »por praktično zaključil, Ker so podobne sporazume že sprejeli trgovci z obutvijo, cvetličarji in urarji - juvelirji.
Trgovci s tekstilom so pristali na zvišanje trošarine v višini 58 milijonov lfr, medtem ko je občina prvotno za htevala, da bi morali plačati kar 180 milijonov lir in so lani plačali le 40 milijonov lir. Kot vidimo, sporazum kljub občutni razliki med zahtevano in končno vsoto, in ravno najugodnejši, vendar po mnenju odbora te kategorije ni bilo mogoče doseči boljših pogojev.
Na zasedanju je obrazložil predsednik kategorije Sessi dolga pogajanja med trgovci in prefekturnim komisarjem in dejal, da je občina pred tremi meseci odpovedala 104 trgovskim podjetjem stan sporazum o plačevanju trošarine tei zahtevala, naj večina teh podjetij plača mnogo višjo vsoto in za nekatera podjetja zahtevala celo 10 - 15-krat višjo vsoto. Razumljivo je, da trgovci na te zahteve niso mogli pristati, zlasti ker je bila skupna vsota nekajkrat višja, kot je v velikih italijanskih mestih. V ta namen so zbrali podrobne podatke in na tiskovni konferenci javno povedali, da bi od občine zahtevana številka predstavljala nekajkrat višjo davčno obremenitev, kot znaša povprečna o-bremenitev v 17 največjih italijanskih mestih. Sledil je občni zbor vseh prizadetih kategorij, na katerem so izglasovali ostro protestno resoluci-
Nove podrobnosti o pustolovskem <mHijonarjn>
Angelini	ni
v Združenih
Rodil se je res v Abrucih, živel pa je v Belgiji - Policija ga se vedno išče
Silvio Angelini, ki se je v kateremu niso nič verjeti Ba-Trstu na tiskovni konferenci je je tudi sovaščanom lndi-pobahal, da je 0n dobitnik 233 rektno povedal, da je milijo-
milijonov »Totocalcia#, ni n koli videl New Yorka. Mož, ki je novinarje zbral v zakotni gostilni pri Sv. Soboti nedaleč od begunskega taborišča, je namreč izjavil, da je od 13 leta v New Yorku, kjer naj bi bil zaposlen pri Fordovih delavnicah. Imeli pa smo vtis. da Angelini nima tistega ameriškega naglasa, ki je tipičen pri izseljencih, ki »e po dolgih letih odsotnosti vrnejo v domači kraj. Sedaj pa je kvestura dobila točnejše podatke o možu. ki ga iščejo zaradi namerne neplačljivosti.
Angelini se je res rodil 30. marca 1921. leta v S. Egidio alla Vihrata v pokrajini Te-ramo od očeta Davida in matere Anne Forlini. V rojstnem kraju je njegova anagrafska rezidenca, pa čeprav stanuje v Belgiji, kjer je zaposlen in kjer ima baje tudi družino. V domovino je Angelini prišel na počitnice decembra meseca im 1. januarja je izginil neznanokam.
Zanimivo je, da je mož se nekaznovan, a v vasi so ga v&i smatrali za zanesenjaka,
nar. O Angeliniju pa še ni nobenega »ledu. Vse kvesture ga iščejo, a mož je znal skrbno zabrisati za seboj vse sledove, pa čeprav je v spremstvu žene rag. Gvmbellija in nečakinje lastnika gostilne «Zan» pri Sv. Soboti. Policija se predvsem zanima kakšno vlogo imata obe ženski, ki sta pustili moža na cedilu in sledili zanesenjaku.
Za sedaj odgovora ni mogoče dati še posebno, ker si tega koraka Žene ni znal obrazložiti niti rag. Gimbelli. ki je žalostno odpotoval domov s 30.000 lirami manj v denarnici. To vsoto je namreč posodil Angeliniju za nujni telefonski razgovor z Ameriko, do katerega ni seveda nikoli prišlo ker je bila to le pretveza,' da moža prevari in nato izgine skupno z njegovo ženo.
Prisotni organi pa so mnenja, da se Angelini ne bo mogel dolgo izogniti roki pravice in da Ji bo kmalu padel v past. Razen seveda če »e mu ni posrečilo že prekoračiti mejo in se vrniti v Belgijo To pa je zelo mal« verjetno.
jo. Občina pa je še vedno vztrajala na svoji številki in je zahtevala, da se pogaja vsak trgovec posamič. Nekateri so v resnici pristali na njen poziv, vendar pa so jim odgovorni uradniki dejali, da lahko znižajo predvidene številke le za 30-40 odstulkoy in bi torej tako znižana skupna vsota padla na 120 milijonov lir.
Rezultat} tiskovne kpnferen-ce in izrednega občnega zbora pa so se kmalu pokazali, ker je prefekturni komisar moral upoštevati negodovanje javnega mnenja, kar ni prišlo samo do izraza v pisanju tiska, temveč tudi v stališčih različnih političnih strank.
V tem položaju Je prefekturni komisar zbral podatke o plačani trošarini nekaterih trgovskih centrov v Furlaniji in Benečiji in ugotovil, da znaša povprečje plačane trošarine v teh mestih 340 lir za kategorijo, ki prodaja tekstil. Ta vsota, pomnožena s številom tržaškega prebivalstva, pa znaša skupno 96,9 milijona lir, kar je komisar zaokrožil navzdol na 80 milijonov lir, češ da je tržaški gospodarski položaj slabši, kot v teh mestih.
Tudi na to povpračje trgovci niso mogli pristati, ker je vsaka primerjava s trgovskimi centri Furlanije in Benečije neumestna, saj gre za mesia, ki imajo bogato zaledje in ne prodajajo blago samo svojim meščanom, temveč predstavljajo glavne kupce prav prebivalci okolice. Trst je popolnoma v drugačnem položaju in nima nika-kega zaledja, tako da so trgovci navezani izključno na nakupe mestnega prebivalstva.
Iz teh razlogov so trgovci predlagali, da se zviša lanska vsota 4o milijonov lir za 25 odst. in tako doseže 50 milijonov lir. Pogajanja so se ob teh številkah dalj časa u-stavila na mrtvi točki, dokler ni na zadnjem sestanku prefekturni komisar Mattucci predlagal kot zadnjo vsoto 68 milijonov lir za celotno kute-gorijo.
V tej zvezi je treba omeniti, da lanskih 4o milijonov lir ne predstavlja • celotne vsote, ki so jo plačali trgovci s tekstilom, temveč se nanaša izključno na trgovce, včlanjene v združenje. Izven združenja pa je neko večje tržaško podjetje, branjevci in grosisti. Vsi ti so po nekaterih ocenah plačali lani približno ID milijonov lir in bodo letos plačali verjetno prav tako 10 milijonov lir. Predlagano vsoto 68 milijonov lir je treba torej znižati za omenjenih 10 milijonov, do se dobi končna vsota, katero morajo plačati prizadeti trgovci.
Končni račun, koliko bo plačalo vsako podjetje na o-snovi sprejetega sporazuma, ni tako preprost. Upoštevati je namreč treba poleg tega, da niso prizadeti vsi trgovci, ker občina ni razveljavila lanskega sporazuma vsem trgovinam, temveč samo 164, ki so plačale lani 29 milijonov lir, medtem ko bo preostalih 363 podjetij plačalo še nadalje 11 milijonov lir, kot so lani.
Zvišanje trošarine se torej nanaša na 164 trgovskih podjetij, katera bodo plačala letos praktično 18 milijonov več kot lani in torej skupno 47 milijonov lir, kar predstavlja za ta podjetju približno 15 odstotkov vsote, ki jo je letos od njih zahtevala občina več, kot je zahtevala lani.
Občinski davčni urad bo sedaj takoj pričel z izdelavo novih davčnih pol, ki bodo upoštevale novo skupno vsoto in ki bodo torej znatno nižje, kot so bile tiste, ki so jih trgovci prejeli proti koncu leta. Za sedaj pa ostane še vedno odprto vprašunje plačevanja prvega obroka trošarine, ki znaša eno šestino prvotno zahtevane vsote, in katero je
treba po zakonu plačati do 10. prin skupno s posebnim pol-
januarja. Vendar pa ne bo težav, da se trgovci sporazumejo z občinsko upravo, ki bo podaljšala ta rok do 20. januarja in med tem časom poslala nova davčna obvestila, ki bodo upoštevala že no-čo znižano vsoto trošarine.
Rešitev spora med trgovci in občinsko upravo za številne trgovce na drobno ni ravno najugodnejša, poleg tega pa odkriva kaj čudne kriterije, ki veljajo v občinskih' uradih tržaške občine, odnosno dokaj nerazumljiva stališča prefekturnega komisarja. Ni nam razumljivo, na kakšni osnovi je komisar lahko zahteval 180 milijonov lir in nato popustil na 58 milijonov lir. Gre za težko prislužen denar in v davčnih stvareh ne bi smeli veljati sistemi, kot jih uporabljajo nekateri branjevci na Ponterošu.
Sladkosnedni tatovi
tovornikom kvesture, ki ima v notranjosti pravcati laboratorij, v D’Annunziov drevored, kjer so nekaj ur prej neznani tatovi vdrli ,v pekarno, ki jo ima v najemu Stanislav Perazzi iz Ul. Ghirlandaio 3.
Tatvino je odkril neki Pe-razzijev pomočnik, ki je predčasno prišel na delo. Mladenič, ki je opazil nered v» pekarni, je nemudoma obvestil gospodarja. Temu ni preostalo drugega, kot poklicati preiskovalne organe in vpričo njih napravil inventar. Tako je ugotovil, da so se neznani in nepovabljeni gostje, ki so vdrli v pekarno skozi dvoriščno okno, zadovoljili s tatvino nekaterih Škatel bonbonov v vrednosti 20.000 lir.
Tatovi so hoteli oditi skozi vrata. Verjetno pa jih je nekdo motil pri delu, zaradi česar so se tatovi - sladkosned-neži oddaljili po poti, ki jih je pripeljala v notranjost prodajalne.	,
Policija vodi preiskavo v upanju, da bo tatove identificirala in aretirala,
Okoli polnoči med torkom in sredo so morali nekateri agenti komisariata iz Ul. Ca-
 ...................................................    nmm...niiimumiiiiiiHiiiimMiiiHMiiiiniiitiiiiiiHmsim««!
pridelovalcev vina, kot tudi potrošnikov. Obenem pa se je vlada obvezala, da bo do 31. decembra leta 1957 sprejela u-krepe, ki naj občinam zagotovijo odškodnino za izgubo, ki jo bodo utrpele z ukinitvijo Trošarine na vino. Vlada je sklenila, da bodo pasivnim občinam dodelili posebna državna nakazila v višini vsote, ki so jo dobivala za trošarino na vino, drugim občinam pa da bo omogočila ugodna posojila. Pričakovati je bilo, da se bodo zakon in vladni ukrepi začeli izvajati vsaj z začetkom tega leta in da se bo v zvezi s tem znižala tudi cena vina.
Do sedaj pa vlada ni še ničesar storila Občine še vedno bremenijo vino v prodaji s trošarino. V mestu pa je bila cena navadnega vina v mnogih gostilnah zvišana za 20 lir za liter, in sicer od 160 na 180 lir liter. To pomeni, da se cena vina z novim letom vsaj pri nas ni znižala, ampak celo zvišala. Menimo pa, da če bi vlada pravočasno sprejela ukrepe za uveljavitev zakona o ukinitvi trošarine na vino, bi gostilničarji ne mogli zvišati dene vina prav tedaj, ko bi jo morali znižati zaradi ukinitve plačevanja trošarine.
Zato se vprašamo:	Zakaj
ni vlada še sprejela obljubljenih ukrepov? Zakaj ni bil še uveljavljen zakon o ukinitvi trošarine na vino? To sta dve vprašanji, ki zanimata na milijone malih vinogradnikov in spolovinarjev. Zaradi relativno previsokih cen naravnega vina v prodaji na drobno se v Italiji še vedno ((Skrivaj# proizvajajo in prodajajo ogromne količine u-metno izdelanega vina. In prav to vino dela največjo konkurenco naravnemu vinu, ki ga ostane vsako leto na milijone hi v kleteh in to zlasti pri malih vinogradnikih, ki živijo izključno od letnega pridelka.
Zato je prišlo tudi do lanskih krvavih dogodkov v A-puliji. ker so razni špekulanti zavohali, da so v zalogah še ogromne količine neprodanega vina in so skušali izsiliti od malih vinogradnikov sramotno nizke cene za odkup grozdja Zdi pa se. da tedanji dogodki niso vlado ničesar naučili in da je pozabila na svoje obljube in celo na zakon, ki ga je sprejel parlament. Ko pa gre za nove davke, za nove trošarine, tedaj se ne obotavljajo dolgo in so zakoni takoj sprejeti in uveljavljeni. Spomnimo se samo uveljavitve zakona štev, 703 v naši občini, ki ga je občinski svet z večino glasov zavrnil. Da bi ga uveljavili, so imenovali na občini po-
srecanja
Številne prometne nesreče
Avtomobilist	pod
pešca iz begunskega taborišča
Hudo ranjen težak, ki ga je povozil motociklist . 'Irce-nje treh motorjev v Drevoredu XX/ septembra
sebnega komisarja, ki je v neka) minutah opravil vse formalnosti, zakon je bil uveljavljen in zvišala se je trošarina na skoraj vse predmete široke potrošnje.
Preureditev obsega policijskih komisariatov
Zaradi boljše ureditve policijske službe bodo stopile jutri 10. t. m. v veljavo sledeče spremembe:
1. Komisariat javne varnosti - Milje, ki je imel doslej prostore v vojašnici pri Sv. Soboti, se bo preselil v nove prostore na št. 1-b D’An-nunziove ulice v Miljah (tel. 98-175) in bo imel jurisdik-cijo le nad miljsko in dolinsko občino.
2. Komisariat javne varnosti pri Sv. Jakobu, Ul. Bastia št. l, bo ukinjen. Del Sv. Jakoba (višji predel) bo spadal pod jurisdikcijo komisariata v Ul. Caprin; okraji Carbola, nižji predel Sv. Jakoba, Magdalena kakor tudi Sv. M. M. spodnja in zgornja pa bodo spadali pod komisariat pri Sv. Soboti.
3. Ta komisariat, ki bo deloval v prostorih vojašnice pri Sv. Soboti (Ul. Flavia 184 - tel. 95-814 in 95-816) pa bo imel jurisdikcijo nad že imenovanimi okraji in tudi nad Skednjem in nad cono industrijskega pristanišča do meja tržaške občine.
Nadaljnje preureditve obsega komisariatov so:
a) Nitji pTedel starega mesta	do Ul.	Punta	del	Forno,
ki je sedaj spadal pod komisariat na Trgu Dalmacija, bo odslej pod jurisdikcijo komisariata v Ul. Universita.
b) Rojanski okraj do Scale dei	Lauri	ne bo	več	spadal
pod komisariat na Trgu Dalmacija, temveč bo v okrilju delovanja komisariata javne varnosti v Barkovljah.
c) Del obrežja preko Grlja-na, ki je bil pod okriljem barkovljanskega komisariata, bo od 10. t. m. naprej pripadal komisariatu v Devinu.
 «»-------
Obvestilo Acegata
Podjetje Acegat sporoča, da	bodo	od 1. marca dalje
ugotavljali potrošnjo plina, e-lektričnega toka in vode vsaka dva meseca. Da bodo lahko potrošniki plačevali potrošnjo vsak mesec, jim bodo dostavljali dva računa, združena na enem samem obrazcu. Prvi račun bodo lahko potrošniki plačali takoj, ko jim ga izterjevalec izroči ali pa v roku petih dni. Drugi račun v obliki predujma pa se lahko plača takoj ali v roku	enega	meseca	pri	blagaj-
ni podjetja. Kdor ne bo plačal v tem roku, mu bodo akreditirali vsoto na naslednjem dvomesečnem računu. Potrošnik, ki bi hotel plačati takoj pravi prvi račun in vsoto predujma, mora zahtevati, da mu izterjevalec potrdi z žigom plačilo računa in odrezka (računa) o predujmu. Plačilo predujma ni obvezno.
V Lesjakovem sekstelu, ki bo igral na plesu Glasbene Matice dne 11. t. m., ter na koncertu dne 12. t. m., sta najbolj markantna člana Moj-mir Sepe in Jure Robežnik.
Sepeta štejejo med najboljše jugoslovanske trobentače. Je prvi trobentač plesnega orkestra pri Radin Ljubljana. Odlikujeta ga izredno lep ton ter smiselna in inteligentna improvizacija. Leta 1956 je gostoval en mesec v Parizu, a lani v septembru nekaj tednov v Muenchenu; povsod z odličnim uspehom. Predstavil se bo tudi kot komponist. Njegova »Jesenska#, ki bo podana kot prva točka na eZabav-nem popoldnevu», je v Sloveniji zelo popularna.
Robežnikov instrument je vibrafon, ki ga naše občinstvo Se bolj malo pozna. Robežnik ima, kljub svoji mladosti, zelo dobro tehniko in stalno nastopa tudi za filmsko snemanje. Kot solist se bo predstavil s svojo lastno skladbo »Moj vibrafon«.
Pevki Majda Sepetova in Polonca Lesjakova sta že obe gostovali z vidnim uspehom v Parizu. Njuno kraljestvo je slovenska narodna pesem. V Trstu jima je uspeh že vnaprej gotov.
GM — F. M.
Včeraj zgodaj zjutraj se je v Ul. Crispi pripetila prometna nezgoda, zaradi katere so morali karabinjerji uvesti preiskavo, da ugotovijo, na čigavi strani je krivda. O nezgodi sta namreč dve verziji:
lahko zdravila doma. V glavnem pa bo morala počivati.
Pozno popoldne so na križišče Drevoreda XX. septembre z Ul. Rossetti pridrveli hkrati kar trije motociklisti in jasno je, da je neizbežno
eni trdijo, da je prišlo do do- prišlo do karambola. 17-letni godka, medtem ko je pešec	Moraasllntti	iz	Ul.	Com-
prekoračil cesto, drugi pa, da je skuterist pridrvel pešcu za hrbet in ga podrl na tla.
Nezgoda se je pripetila 0-koli 5.30 zjutraj v Ul. Crispi.
Tedaj je 26 let star Aldo Saul iz	Ul.	delle	Docce	vozil s
svojim motornim kolesom proti mestnemu središču. Prišel pa	je	le do	hiše s	številko
85, kjer je silovito podrl na tla 58-letnega težaka Carla Dagneluta iz Ul. Pondares 5.
Dagnelut je obležal na tleh. medtem ko je Saul zavozil še nekaj metrov naprej in se	tudi sam	zvrnil	na tla.
Karabinjerji, ki so prvi prišli	na	kraj nezgode,	so tele-
fonsko poklicali osebje Rdečega križa, ki je obe ranjeni osebi odpeljalo z rešilnim avtom v bolnišnico, Saul pa je na sprejemnem oddelku izvedel, da je imel pri padcu precejšnjo srečo, ker si je samo odrgnil kožo na stegnu leve noge. Zdravniki so ga namazali z jodovo tinkturo in ga nato odslovili. Okrevati bi moral v treh dneh.
Huje pa je bilo za Dagneluta, kateremu so “«oto''>1‘ I domnevajo, da se je to zgo-poleg precejšnje _rane nad	tj>me_
Gino Margagliotti iz Ul. Com mčrciale je z lažjim motornim kolesom vozil po drevoredu proti mestnemu središču. Tedaj sta vozila po Ul. Rossetti dva motociklista, in sicer iz nasprotne strani. Na križišču pa so vsi skupaj trčili in se zvrnili skupno z vozili na tla. Dva sta se nepoškodovana dvignila s tal, Margagliotti pa je moral v bolnišnico, kjer so ga kljub ranam na čelu in licu, udarcu na levem ramenu, na komolcu, hrbtu in praskam na levi roki odslovili ter mu priporočili najmanj 10 ali celo 40 dni počitka.
Najhujša nezgoda včerajšnjega drne pa se je pripetila pri Orehu, ko je 44-letni Ivan Škabar od Sv. M.M. Sp. malo pred 21. uro zavil s svojim fiatom 600 na leto stran ovinka ter podrl na tla 44-let,nega Gumna Circotto iz begunskega tu-borisča pri Orehu. Stkuuur je vozil proti domu, medtem ko je Circotta hodil skupno z znanci na desni strani Ces^e Zavije - oomejni blok. Ni ic znano, kake je mogel Škabar zaviti .tako na levo, vendar
SNG
TRSTU
V nedeljo 12. t. m. ob 16. uri na K o n t o v e 1 u A. P. CEHOV
UTVA
GLASBENA MATICA
priredi 11. januarja 1958 z začetkom ob 21. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj#
PLES
12. januarja ob IV. uri pa
v Avditoriju
VESELI
POPOLDAN
Sodelujejo: priznani ansambel Boruta Lesjaka duet Majda in Polonca Janez Cuk, znani slovenski filmski igralec
Vabila in rezerviranje miz v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel 37338.
ba: 20.00 Šport; 20.30 Iz opernega sveta: 21.00 Ilustrirano predavanje: Življenje in delo velikih bankirjev: (2.) «Mediicejci»; 21.20 Veliki orkester Roger Roger; 21.40 Pri domačem ognjišču; 22,00 Nove knjige in izdaje: Alojz Rebula: «Klic v Sredozemlje#; 22.15 Zoltan Koda!y: Hary Janos — suita; 22.40 Orkester, Charlie Parker; 23.00 Chopinove mazurke.
T H S T 1
11.30 Simfonična glasba; 12.10 Nove italijanske popevke; 13.20 Glasbeni album; 16.30 Radijski podlistek: Ippolito Nievo: ((Izpovedi Italijana#:	16.45 Zabavna
glasba: 17.00 Spored za otroke; 17.30 Glasbeno življenje v Ameriki; 1945 Pravni nasveti; 21.00 Gaetano Donizetti:	»Maria dl
Roha-n#.
KOPER 257 m, 1169 kHz
Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00.
Poročila v ital.:	6.30,	12.30,
17.15. 19.15, 22.30.
5.00-6.15 Prenos RL; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Prenos RL;
7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 A. Hačaturjao: »Maškeradas, suita; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijska univerza:	((Pridobivanje zdravega mleka#' 13.50 F. Liszt: «Mefisto - valček#; 14.00 Glasba po željah; 14 30 Pogovor z volivci: «Govori predsednik OLO Koper tov. Albin Dujc»; 14.40 Glasba po željah (II. del); 15.25 Veseli tržiški kvintet; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi in popevke; 18.30 Igra orkester Slovenske filharmonije; 19.00 Plesna glasba; 19.30 - 22.15 Prenos RL; 22.40 VV. A. Mozart; Simfonija št.
1 v C-duru.
SLOVENIJA
5.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored); 6.40-6.45 Naš jedilnik; 8.05 Naši amaterski zbori po-jo slovenske narodne in umetne pesmi; 8.35 Majhni zabavni ansambli igrajo; 9.00 Glasbeni album; 10.10 Iz naše zabavne diskoteke:	11.00 Orkestralni odlomki
iz oper; 11.30 Cicibanom — dober dan! (V. Ferra-Mikura: Obisk pri kralju Ledušku in še pesmice zimi); 1145 Pesmi za naše male; 12.00 Mala revija z orkestrom Eddie Barclay in pevci Les blue stars; 12.30 Kmečka univerza — Ing, Karl Puppis: Melioracijska poskusna polja — njih naloga in namen; 12.40 Pred mikrofonom je Vaški kvintet s svojimi pevci;
13.15 Popularne orkestralne melodije: 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna — Ilf Petrov: Grof Sredozemski; 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji; 17.10 Na stari farmi (cowboyske pesm.i): 17.30 «Pennsylvama# 5-600»
igra Glenn Miller s svojim orkestrom); 18.00 Radijska univerza Milica Petrovič: Vpliv duševnosti na delovno storilnost; 18.15 Uroš Krek: Simfonietta; 18.45 Četrtkova reportaža: 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov;
21.00 Pogovor ob obilni letini partizanske proze:	21.33 Cesar Franck: Sonata za violino in klavir v A-duru; 22.15 «Po svetu jazza#; Nov instrument jazza — bas trobenta.
TELEVIZIJA 10.00 Prenos veleslalomske tekme smučark iz Grindelwalda v Švici; 15.45 Športni popoldan;
17.00 Spored za otroke; 18 30 Poročila: 19.00 Lekcija angleščine; 19.40 Ritmi in popevke iz vseg* sveta; 20.00 Kmetijski sporedi 20.30 Poročila: 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ; 22.30 Portret igralca: Gi no Cer vi.
zaposlen pri nakladanju premoga na parnik »Bremen#, je
moral 50-letni Giovanni Pobe- j .	...	,
ga iz Oreha v bolnišnico, ud zenje av omobilov so podali-’ Išali do 10. januarja, rok za
Avtomobilske takse
Rok za plačilo takse za kro-
desnim očeson) tudi zlom leve noge Drugega mu ni preostalo, kot ostati na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja. da bo za okrevanje potreboval najmanj 50 dni skrbne nege.
Nekaj minut po 18. uri je morala v bolnišnico tudi 86-letna Lucia Vlacci por. Gob-bo iz Šalita Promontorio. in to zaradi trenutne nepazljivosti. Zenska je namreč v bližini stavbe št. 8 na Trgu Vicu »topila s pločnika ravno v trenutku, ko se je pločniku približal z avtom Luciane Conte iz Ul. Gatteri, ki je hotel parkirati. /'Gobhova ni videla avta in ker jo je ta oplazil, je padla na tla.
Conte je ženski priskočil na pomoč in jo povabil v avto, s katerim jo je nato odpeljal v bolnišnico. Na srečo pa se je Oobbova »nmo udarila v koleno, zarudi česar se bo
dllo zarudi teme.
Dejstvo je. da je zaradi tegi silovito podrl na tla Circotto. ki si Je pri padcu odrgnil kozo na čelu do kosti, se ranil na -nosu .n jeziku in si zlonn. tudi nekaj zob.
Z rešilnim avtom miljskeg* odseka Rdečega kriza so morali vsega krvavega Circotlo nemudoma odpeljati v bolnišnico, kjer so ga spraševali, k ij se mu je pripetilo. Moz pa ni spominjal ničesar drugegi kot, da je postal žrtev promei-ne nezgode. Pridržali so ga na II. kirurškem oddelku, kjer sc bo moral zadržati 20 do 25 d,.;t medtem ko so agenti prome*-ne policije uvedli preiskavo, da ugotovijo kako m zakaj 'e prišlo do .nezgode.
—«*—,
Nezgoda na delu
Zaradi nezgod«*, ki ne mu je pnnetila med delom v 110-, vem pristanišču, kjer je bil
koder pa so ga odslovili. Zadostovala je prva zdravniška pomoč in nekgj dni počitka za popolno okrevanje ponesrečenca.
Padec ženske na Trgu Liberta
Ni bilo dovolj, da je ura.č-nica Ambretta Selva por. (a-bohini iz Ul. Revol-tella včeraj med hojo po pločniku na vogalu Trga Liberta z Ul. Ghi-ga zdrsnila. Pri tem je tudi padla in celo V mlako umaza ne vode. Za mokro in umazano obleko pa se ni dosti brigala. ker so bile bolečine take. da je mislila, kako bi čin -prej prišla v bolnišnico. Njem želji so ustregli bolničarji Rdečega knza, ki so jo odpeljali na spiejemni oddelek. Od tod so jo z nosilnico prenesli na ortopedski oddelek, kjer so jo pridržali. Posledice padca so bile namreč taksne, da so prisilile zdravnike, da so jo pridržali s prognozo okrevanji v 10 ali v najslabšem primeru v 40 dneh; in to če bo radiografija potrdila diagnozo zdravnikov, da gre za udarnina levem ramenu z verjetnimi kostnimi poškodbami in za verjetni zlom komolca leve roke.
Nezgoda otroka med igranjem
Pet let stari Fulvio Frsn-cese iz Androna S. Tecla je pač kot vsi otroci: kadar mu starši dovolijo, gre v bližnje igrišče na Trgu Kosmini, kjer se igra z vrstniki. Tudi včeraj se je otrok Sel igrat, a se je preveč približal gugalnici ki jo je neki otrok porival. Iznenada pa je leseni sedež gugalnice udaril otroka v čelo ter mu odprl precejšnjo rano.
Otrokov oče ga je z rešil nirn avtom spremil v bolnišnico, kjer ga je moral pustiti pod nadzorstvom zdravnikov II. kirurškega oddelka. O-trok bo okreval v 8 ali 10 dneh.
plačilo takse za motocikle pa so podaljšali do 10. februarja. Taksa znaša na leto; za fiat 500 lir 9045, za fiat 600 lir 9520, za «balillo» 17,140, za fiat 1100 in lancio appio 20.280, za lancio augusto 25 tisoč 705, za «giulietto» 29.985. za fiat 1400 lir 34.270, za alfo romeo 1900 in fiat 1900 lir 01.865. za lancio aurelio 20 ks 28.260
Naročilo čebulic gladiol - mečkov
Kmetovalci se obveščajo, da bo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo - Ulica Ghega št. 6-1 pričelo dne 10. januarja t. 1. sprejemati naročila za nakup čebulic gladiol po zni Žani ceni.
Naročila se bodo sprejemala do vključno 25. januarja t.l.
Ob naročilu mora prosilec plačati na račun 10 lir za vsako čebulico.
K A D 1 O
ČETRTEK, 9. Januarja 195» TRST POSTAJA A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Karakteristični ansambel »Esperla#; 13.30 Glasbena fantazija; 14.00 Operne arije; 14.30 Dnevni pregled tiska; 17.30 Plešite z nami: 18.00 Violinski mojstri; 18.30 Sirimo obzorja: Prof. Tone Penko: Znamke govore:	(1.) »Živali Angole#;
18.40 Joss Baselll s svojim ansamblom MuseMe; 18.55 Samospe. ve Bravničarja, Lajovica ln Si v-ica — poje sopranistka Hilda Hoelzel; 19 15 Radijska univerza l/umi v zgodovini civilizacije (9.) »Vakuum«; 19.30 Pestra glav
[od VČERAJ DO DANES
iiimmi ■ 1 1 * ' 1  . , ,i mm
71-letna Maria Pahor por. Nesbe-
[ IJIIOVHA PKONVKTA ) 1 fo. 6t-let.n| Giovanni Franco, 48.
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel
redno sejo v petek 10. Januarja t, 1, ob 18. uri na sedežu v Ul. Roma 15.
^BUKOVI 11» 9»IUWI»»CVK»)
Nam-esio	cvetja	na	grob	pok.
dragega sorodnika Antona Coka daruje Marija Cok-DomicelJ 500 lir za Dijaško Matico.
Nameeto	čvetja	na	grob	pok.
bratranca Antona	Coka darujeta
Nando In Andrej 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto	cvetja	na	grob	pok.
učitelja Karla Gruntarja daruje družina Marc, pekarna v Bazovici, 1000 lir za Dijaško Malico.
•—  —
rojstva, smrti in poroke
Dne 8. januarja se je v Trstu rodilo 9 otrok, porok >e bilo 12, umrlo pa Je 13 oseb.
POROČILI SO SE. pleskar Srečko Gregorič In šivilja Maria Kodela, uradnik Mlneo Allgi m šivilja Luciana Dornl, delavec Mario Vascotto ln gospodinja Bea-trice Zacchlgiia, mehanik Ardul-no Savi Im šivilja Ermlnla Co-ba.Ul, delavec Bruno Mk-helazzl in krznorka Soula Lorenzi, davčni Izterjevalec Michele del Bo-rello In ba-rlstka Loredaria Ples. nlk, delavec Francesco Tesoro In knjigovezka Angelica Biancollllo, zidar Llvlo Glogova/. In gospodinja Anna Cappellarl, pomor, ščak Mario Paron |n uradnica Irma Chlama, težak Antonio Ha-»laco In gospodinja Llbera Parmi, uradnik Vlttorlo Flllppl in dijakinja Vlasta Maria Berce, ba. rlat Aldo Trevl.-ma In gospodinja Laura Giacomelli.
UMKU SO; 91-letm Karlo Kert,
letna Nerma Giacominl, 58-letnl Rodolfo Crocettl, 64-ietni Giuseppe Zottl, 29-1 el ni Nlcola Del Clelo, 79-letna Antonia Viezzoll vd Cortl 70-letna Caterlna Grassi por. Bernlch, 72-letna Gem-tn Gortan por. Gherbaz, 60.letni Glu-sto Emili, 75-letna Maria Može-nlch por. Soldo, 71-let.na Fran cesca Segtilin por. Pcttlro-Vio.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v januarju
Cipolla, Ul, Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Glnnastlca 6; Alli Maddalena, Istrska ullra 43; Plz zul Cignoia, Korzo llalla 14; Cro. ce Azzurra, Ul. Commerciale 2b
ll TA TEL JU
naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Naročnina znaša:
mesečno	lir 480,—
četrtletno	»	1.300.-—
polletno	#	2.800,—
celoletno	#	4.900 —
za INOZEMSTVO
letno lir 10.000,—
( OLEDALlSČA ^
VERDI
V petek ob 20. uri: Wagner: «Tristan m Izolda#. AbonnD C za parter in loze ter E za galerije. Danes se prična prodaja vstopnic.
K I N
r L
Excelsior. 15.30:	«Krlk»,	Stere
Cochran, Alida Vatli, Doris« Gray.
Fenice. 16.00; «Krvoločneži», ”• Bendix, A. Keunedy. Mlado!«1* nlm prepovedano.
Nazionale. 16.00: »Invazija ultr** teles#, Korin Mc, Ca.rthy, Supercinema. 16.00: «Zdravnlk I« čarovnik#, V. De Slca, M. M»* strola-ni.
Filodranimatlco. 15.15: «Gusar P®1
lune#, J, Dt-rek, I SchoeneL
Nastop komične skupine “L« Triestina#	a
Grattacielo. 16.00: »Parižanka#.
Bardot, C. Boyer, tecbnicotoh Arcobaleno. 16.00: «Angelska Bab” da», C. Gable, Y. De Carl«-Teehnicolor.
Astra. Rojan. 16.00: »Tolpa poff-rf nja-kov#. Zelo komičen f*11"' Toto |n P. De Flllppo. . Capital, 16.30: «Mi smo stebru? V. De Sica, A. Cifa-rlello, '• Fabrizi.
21.00; »Odnehaš ali nadaljuješ*-
Cristallo. 16.00: «Vohunstvo v
ro-
sama nedeljska številka:
mesečna naročnina 100--letna naročnina 1,000.— za i-nozenistvo 2.400,—
Naročila sprejema upr.i-vu li-jta v Ul. sv. Frančiška št. 20, tel, 37-336
kiu», R. VVag-ner, Joan ColRB ’ Kdmund 0'Brien.	.
2100; »Odnehaš ali nadaljuješ*' Alabarda. 16.00:	«Interlud-IJ».
Allyson, R, Brazzl, M. Coor Teehnicolor, clnema»rope. nji dan.	,
Aldebaran. 16 00: #Mladost J* f... dovlta# Teehnicolor, John MIJ In Cecll Parker,
Arlston. 16.00: »Vragi s Paclflk**1 R, VVagner, T. Moore. Cineih*-scope. teehnicolor.	i
Arm-Jnia. 15.00 «Stebrl neba*.
Ch a n dl er, D. Malone. Tech" m Aurora. 16.00:	»Arrivederri n**
ma», M. Lanza, M. Allaslo •"
| * y g j
Garibaldi. 16.00: »Golo mest®*' Barrv Fitzgerald, Hovvard Du* ' Dorothy Ilarl Ideale. 1600; »Veliki zapeljiv'?!' Fernandel, C, Sevilla, E. Teehnicolor Impero, 1600; «Arrlvedercl B mas, M. Lanza, M. Allaslo R. Rascel.	.
21.00; #Odnehaš ali nadaljuj'’’; Halla, 16.00; »Rlflfls, J, SerV»L In Magall Noel, Mladolelb" prepovedano	,
2100; »Odnehaš ali nadaiJuJ??-Miderno 16,00; »Vse za vse*. "T vid Brian, Arlene Dahi 10 ry Sullivan.	.-
21 00; »Odnehaš ali nadaljuj*,5,), S. Marco 16.00: »Llsbons, N. land, Maureen 0'Hara. Cm*1" scope. teehnicolor 21 00: »Odnehaš ali nadaljuj* ,, Savona. 1600:	»Seme na*'
Glenn Ford In Anne Franci Viale. 1600; «30 milijonov 8.n‘,0r. Zemlje#, vv Hopper, J ” a>„tz. 21.00; »Odnehaš ali nadilluJ^ VRL Venelo 1600 «HoJI>'* ,j.
ali smpi#, n Martin, J L/i»r-Beivedere, 15 30 »Kralji** gol#. Teehnicolor , ,...teS*-2100; »Odnehaš ali nadaljuj,. Marconi, 16 00: »Čarovni***.
rlna Vladv
Manslmo. 16 00 »Kralj ro**1 pj-
rolla#, Alan Freed, Frsn*1 mon	lini*«’'
2100- »Odnehaš ali nadaiJ Novo cine. 16 (k) »Zadnji *■
diž». Teehnicolor. ^.i|uj'**'
UIZ9, I CŠIIIIUUIUI	. i ||| ]C"
2100; »Odnehaš ati nad* 1-»m." Odeon. 16.00 »Ljubezni »' 1(1 p bala#, Gina Lollobrl)!''™
Rascel	i?
Radio. 16 00 «Kean»,	*-
Drago, Amia M. Ferrsf°>
3 —
9. januarja 195S
/V	M	'	•
C\ O®1
Ga še ne	po
Nič hudega! Imeli ga boste priliko spoznati na prvem plesu Glasbene Matice prihodnjo soboto na stadiona »Prvi maj*. (Gre namreč za vodjo ansambla, Boruta Lesjaka).
DOGODEK, KI SO GA OCENILI KOT-AMERIŠKO TRAGEDIJO
Samomor Mc Carthyjevega predhodnika tipičnega Amerikanta» H, Rushmorea
V mladih letih je bil komunist, ker pa delo pri glasilu ameriške KP ni bilo dovolj donosno, se je pognal v nasprotni tabor: postal je ovaduh, provokater in končal s samomorom
			
Pred dnevi, točno 3. t.m. proti večeru, je v eni izmed newyorških ulic neka ženska ustavila mimovozeči taksi. Ko se je vozilo ustavilo, je hotela stopiti vanj sama, toda moški, ki je bil z njo, se je tudi vrinil v avtomobil. Šoferju je potnica naročila, naj pelje na policijo. Ko je šofer pognal, je slišal, da se potnika pričkata. Moški je ženski govoril: «Bodi tiho, ti bom dal denarja .. .» Ona pa mu je odvrnila: «Nočem tvojega denarja!« Takoj nato je kriknila. Kriku pa je sledil strel. Vtem se je Šofer obrnil in videl moškega, kako si je že nastavil samokres na sence in ustrelil. Kljub vsemu je šofer odpeljal na policijski urad v 104. ulici.
Policija je ugotovila, da sta potnika že mrtva in da gre za Howarda Rushmorea in njegovo ženo Franees Eweritt,
■niiiiiiHiimniiiiMiiMiMiNinininii,imuni,,,
KONGRES	AMERIŠKIH
zavira
Pojav korupcije razmah sindikalnega pihanja
Pretekli sta že dve leti od-kar sta se združili obe ameriški sindikalni organizaciji, AFL in CJO. Preteklega decembra je ta enotna ameriška sindikalna organizacija imela združitvi svoj prvi kongres.
Kakšna je bilanca teh pr-Vih dveh let ameriške enot-he sindikalne organizacije? Po dosedanjih rezultatih sodeč bi mogli reči, da je združitev do tedaj ločenih sindikalnih organizacij ameriških delavcev privedla do pozitiv-n'h rezultatov. Upanje, da ho slndikalna združitev prinesla obsežen razmah sindikalnega gibanja v ZDA, se do sedaj ni uresničilo. Po dveh letih 1* članstvo združene sindikalne organizacije ostalo v Praksi nespremenjeno in se sedaj giblje okrog 15 milijo-n°v, kolikor sta jih imeli skupno obe sindikalni organizaciji pred združitvijo.
. Število delavcev v ameri-■**i ihdustriji, trgovini, priv v°iništvu, v upravah in sluz-nostjjih podjetjih presega HO n>tlijonov. Spričo tega predstavljajo delavci včlanjeni v s^ndikatih komaj četrtino vse-ameriškega delavstva, in j®*0 ni bil v teoriji preveč Tnbiciozen cilj, da bi v desetih letih podvojili število v ®indikgtih organiziranega de-•vstva. po dosedanjih izkušnjah pa nj verjetno, da bi se jjakor koli približali temu ci-Ju> kakor se ni do sedaj u-™»ničila druga težnja, nam-JJd, da bi z združitvijo de-»vcev v eni sami konfedera-"Ji ameriški delavci pridobili večjo težo v političnem *'vljenju. V nasprotju s tem h® ni bil nobeden od zakonskih ukrepov, ki bi imel ne-, večji pomen, in ki so jih I !*vci zahtevali, v teh dveh *tih uresničen, niti so ga kant koli vzeli v poštev.
Kje moramo Iskati razloge la neuspeh ameriških de-*vcev, kljub temu da so si Bred dvema letoma končno r'dobili ustrezno orodje za , uenje sindikalne borbe?
N* to vprašanje bi moralo ati odgovor 1200 delegatov, k 80 se preteklega decem-jr* *brali na kongresu v At-liJi Ci‘yju in ki predstav-109 sindikatov, ki so *) Pripadali AFL, in 32 *in-, atov nekdanje CIO. Dejan-P® se na tem kongresu
fiiso
vpraš
Pečali
* tem glavnim eatl S*niemi ampak so dele-bek V K'avnpm govorili o em posebnem pojavu, ki ba IH an>eriško sindikalno gi n. i,e zelo značilen in v njem jen: to
, ------ ""•'-■•to ■" * njem
.	•	Uost	močno rnzštrj
je o k
Po*red
Do*? l*oruPc>ji. s čimer pa so edno odgovorili na gornje vPr«šanje,
z»h!![*v korupcije, ki včasih
Statva	pr“VrV *un,!-
bteriiL ’ nov v zl°rfov»m a-Četk, *in<Hkatov. Ze v za-s»ni stolptia je bilo to vpra-!»r«n V,,dno ak,ualn°. vprav "o iih fPmgaterakih metod, Iti Kosi	nekateri sindikati po-
vork, uP°ri,bljali, tako na kak nevčlnnjenih delavcev, c«m°rv	tudl Proti delodajal-
Wi ‘	'em poslednjem deset-
U, 1	v zvezi ■ številčnim
Več,?1 a*ndikatov in s poit lem njihove dejavnosti, koruT ., l*a,tt močno razvllu •amil -IJU znotraj sindikutnv ‘inUik.i f ttrugiml besedami: n* voditelji so namreč
izkoristili v osebne namene svoj položaj zlasti tako, da so uporabljali ogromne vsote denarja, s katerimi sindikat razpolaga (skladi za pokojnine in za socialno skrbstvo) za premičninske in nepremičninske naložbe, ki so prinašale velike dobičke.
Ta položaj, tudi če se ne tiče večine sindikatov, pa je preveč znan in resen, da bi se javno mnenje zanj ne zanimalo in zahtevalo, da se takemu stanju napravi konec. Najnovejši primer korupcije v sindikatih zadeva sindikat International Brotherhood of Teamsters (sindikat vozačev tovornih avtomobilov in nameščencev v prevozništvu, skladiščnikov in podobnih). Gre za zelo močen sindikat, tako glede števila članov (nad 1,300.000), kakor glede i-movine, ki je njegova last (okrog 30 milijonov dolarjev), pa tudi zaradi strateškega položaja, ki ga ima prevozništvo v ameriškem gospodarstvu. Za ta primer korupcije se je zanimala celo neka posebna senatna komisija, ki ji predseduje demokrat MeClel-lan in ki ima nalogo preiskovati nedopustno dejavnost na področju dela, in to tako delavcev kakor delodajalcev.
Prvi rezultati te preiskave nam povedo, da so voditelji uporabljali sindikalne sklade v oseboe namene, da so imeli nejasne zveze z delodajalci in da so bili celo povezani z organiziranim kriminalom. Predsednika sindikata International Brotherhood of Teamsters.
ostavki in je sedaj njegov primer v kazenski preiskavi; toda skupščina sindikata si je dala za naslednika vprav njegovo desno roko, Hoffa, na račun katerega je preiskava ugotovila nič manjšo domnevno krivdo, med drugim njegovo tesno povezanost z znanim newyorškim gangsterjem Dioguardijem.
Osrednja sindikalna organizacija je zahtevala, da Hoffa odstopi; ker pa je le-ta to odklonil, je kongres izključil ta sindikat iz zveze. Ta zadeva pa se bo razčistila šele pc razpravi, v katero je vmešan tudi Hoffa, in ki mora u-gotoviti odgovornost obeh teh sindikalnih voditeljev, hkrati pa tudi pojasniti, kako je prišlo do njegove izvolitve za predsednika sindikata, ki naj bi se po zatrjevanju nekaterih članov sindikata izvršila nezakonito.
Po vsej verjetnosti je vprav tem pojavom korupcije v a-meriških sindikatih pripisati dejstvo, da ogromna večina ameriških delavcev noče nič slišati o sindikatih. Koraki o-srednje sindikalne organizacije da bi iz ameriškega sindikalnega življenja izbrisali ta madež, je treba vsekakor pozdraviti in smatrati za znak, da se ameriško organizirano delavstvo čuti zadostno močno, da v svoji hiši pomete s takimi nezdravimi pojavi.
Uoati je, da bodo ameriški sindikati kos tem negativnim pojavom, kajti le tako je moč računati z večjim razmahom ameriškega sindikalnega gibanja, ki ima pred se-
Naslednji dan so vest prinesli vsi ameriški listi in tu je bilo kaj brati.
Kdo je bil ta Rushmore, ki je bil vreden tolikšnega zanimanja, ne toliko na račun incidenta, kolikor na račun njegovega »zanimivega« življenja?
Hovvard Rushmore je eden tipičnih Američanov, ki hočejo na vsak način uspeti, pa naj gre to na račun kogarkoli.
Rushmore se je rodil 1912. leta v Miitcheliu v Južni Dakoti. Njegovi starši so bili preprosti kmetje, pa čeprav so spadali v eno iinajstarejših a-meriških generacij«, to se pravi, da je bil Hovvard potomec družine iz enega prvih izseljenskih valov, ki se je že pred stoletji iz Evrope preselil na Novo celino. Svojo mladost je Rushmbre preživel v državi Missouri, Pokazal je precejšnjo vnemo in voljo do izobrazbe. Mnogo je tudi bral. Na račun obilnega čtiva, ki je šlo skozi njegove roke, je postal komunist — tako je vsaj menil — in pozneje celo novinar pri glasilu ameriške komunistične partije «Daily Worker». V začetku je bil močno dejaven in je mnogo obetal, toda pozneje je njegova vnema splahnela, čemur sta bila v glavnem kriva njegov še ne preboleli južnjaški rasizem in pa dejstvo, da je bila plača pri «Daily Worke-ru» zelo nizka, komaj 35 dolarjev (22.000 lir) na teden. In tako je leta 1938 Rushmore prišel s komunizmom v »spor«. Hotel pa je na vsak način «uspeti«, zato je prešel v nasprotni tabor. Stopil je v službo pri Hearstovem trustu in sicer k njegovemu listu «Joumal American«. Pri «Jour-nalu Američanu« je dolgo sodeloval, njegov antikomunizem pa mu je nesel mnogo dobička, posebno ker je kot bivši komunist poznal partijsko organizacijo, številne komuniste in komunistične voditelje, poleg tega je bila v začetku tudi doba, ki je bila za takšno dejavnost kot nalašč. Prišlo pa je do vojne in razmere so se spremenile. ZSSR je bila «zaveznik». Nekaj časa je nekoliko odjenjal, da bi se nato po končani vojni ob poživitvi antikomunizma lotil «svojega poslanstva« s še večjo vnemo. Tedaj mu ni bil dovolj niti konservativni
Batič Majda v »Menuetu* Pa-derevskega
HOVVARD RUSHMORE
»Journal American«, ampak se je lotil vse bolj »učinkovitega« in seveda tudi donosnega antikomunizma. Začel je z de-nunciacijami. Med številnimi njegovimi žrtvami sta na primer tudi bivši diplomat Alger Hiss in gospodarstvenik Wil-liam Remington. Glavna njegova dejavnost je bila — a-gent provokater. Iskal je stike z bivšimi tovariši komunisti in iz njih izvlekel kako izjavo, ki jo je nato sporočil ameriški tajni policiji in še posebej pokojnemu senatorju Mc Carthyju,
Ta dejavnost je Rushmoreu dala sicer mnogo zadoščenja, ni mu pa prinesla dovolj materialnih uspehov — glavno besedo je namreč prevzel Mc Carthy — kateremu je Rushmore že odslužil. Zato s te strani ni več bilo dohodkov; odkar ga je bil «Joumal A-merican« odslovil, je mož o-stal na cedilu. Vsa zadeva z mccarthyzmom pa mu je odtujila tudi druge zveze in znance v drugih uredništvih, tako da ni našel več zaposlitve niti pri fašistično usmerjenih listih. Mož pa je bil navajen na razkošno življenje, imel je lepo vilo, ki je bila bogato opremljena, dohodkov pa ni bilo. In tedaj je začel kot urednik pri znani reviji «Confidential», o kateri je bilo pred meseci toliko govora zaradi procesa med njenim direktorjem in skupino ameriških filmskih ljudi. Delo pri «Confidentialu« mu je prineslo velike dobičke, ni pa mu dalo »moralnega zadoščenja«. Rushmore je bil še vodno v svojem bistvu zagrizen sovražnik komunizma in vsega, kar je napredno, zato mu razkrivanje škandalov v življenju filmskih zvezd ni dalo zadoščenja, ker je hotel »razkrinkavati« komunizem.
Ker je pri »Confidentialu« zaradi znanega procesa proti tej reviji pogorel, je začel intenzivneje sodelovati pri nekaterih drugih revijah, ki so prav tako usmerjene kot «Con-fidential«, to se pravi, da je našel kruha pri škandalistič-nih revijah. To pa mu ni kdo ve kaj uspelo in znašel se je v težkih finančnih razmerah. 2e pred nekaj meseci je priznal, da j« finančno na tleh. S tem pa »e mož ni mogel sprijazniti, posebno ne. ker se je bil v dobi, ko je njegov mccarthyzem cvetel, navadil na razkošno življenje. Poleg tega so njegovi redki intimni prijatelji tudi mnenja, da so
Becka so prisilili k I boj mnoge resne naloge.
•IIIIIIIIMIIIIHIIIIIIUIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIlirillllllllllMinillllllUIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMMIIIIIIIIIIMIlIllliiiiiiiiiiiifiiiifiiiiiHiiMHiiiiiiiiinmmiiiniiiiiiiiiiii,,!,,,,!!,!!!,,,,!,,!,!
Z nastopa baletne šole SNG
Od leve in od zgoraj: Uršič Mirjana in Vivjana v baletu (Slavni Dunaj«, Grobovšek Darja in Kosovel Vera plešeta »Redova*; Kosovel Vera, Mavec Danica in Grobovšek Darja v Beethovnovem «Za Flizos; Bole Nataša, Leban Majda, Pavliu
Nataša in Saule Milojka v aTarantellla
ga kljub njegovim mladim letom «zapustile moške sile«, kar da je vplivalo tudi na njegovo duševno stanje — skratka: bil je na robu propada.
K popolnemu zlomu je privedel še spor z njegovo drugo ženo, s pokojno Franees E-vveritt, ki je bila prav tako neuspela novinarka pri «Journal American«. Čeprav se je bil od nje ločil, mu je ona tu pa tam finančno pomagala. Toda tudi njene finančne razmere niso bile rožnate. Ze pred letom dni je poskusila napraviti samomor, pa so jo v zadnjem trenutku potegnili iz vode.
Prej smo rekli, da so ob njegovem samomoru pisali o njem vsi ameriški časopisi. Zanimiv,o pa je, da so se malone vsi razpisali kot o nesrečnem revčku, ki se je skušal povzpeti, pa mu ni uspelo in ga povrh ocenjevali kot neznačajnega. Le enemu se je zasmilil in ga je imenoval »pogumnega antikomunista«. Čudna je ta Amerika, ki vidi v smrti takšnega pustolovca — tragedijo Amerike — hkrati pa jemlje življenje Rushmorea kot primer »neuspelega Američana«.
ANGLEŠKA KONSERVATIVNOST JE MALONE NIRAZUMUIVA
Bodo vendarle tudi ženskam odprli vrata v dom lordov?
Dva tabora v britanskem javnem mnenju - Bivši britanski kolonialni narodi so se glede tega bolj naglo razvijali kot njihovi gospodarji
V tej naši tedenski rubriki že dolgo nismo govorili o enakopravnosti ženske z moškim, o morebitni borbi zanjo in podobnem, ker smatramo, da ,ie ta rubrika namenjena bolj vsakdanjim potrebam ženske kot matere in gospodinje. E-mancipacija ženske pa itak ni le njen problem, ampak problem vseh ljudi ne glede na spol, saj so politične in družbene pravice ž^ne odraz demokratičnosti družbe, to se pravi demokratičnosti, ki jo uživajo ali ne uživajo moški in ženski člani družbe. In vendar bomo to pot spregovorili nekaj o enakopravnosti ženske ali bolje o borbi za to enakopravnost v eni državi Evrope, ki jo smatrajo za zelo napredno, bogato, demokratično itd. Gre za Anglijo. Čudno, kaj ne? Danes v Evropi že ni države, kjer bi ženska ne bila (žal pogosto bolj na papirju) enakopravna. E-dina država v Evropi, kjer ženska nima voli-lne pravice, je Švica,- To se zdi čudno, vendar je res, in v Svic; se zdi, da bodo tudi ta čudeii anahronizem kmalu odpravili.
V Veliki Britaniji pa ima ženska popolno Volilno enakopravnost, to se pravi pasivna in aktivno volilno pravico, vendar pa le za do-lnji dom.
Elsa Maxweli je zaradi svojega nerodnega posega v (zadevo Callass predmet napadov v italijanskem tisku, ki ne izbira izrazov na njen račun; med temi je (dražest pobesnelega povodnega konja« se najbolj posrečen
Za dom lordov pa velja, da ga smejo sestavljati le moški dlani. In ker se v zadnjem času mnogo govori o preosnovi te tako stare in po samih angleških izjavah malone nepotrebne ustanove, računajo, da bi preosnova doma lordov morala vzeti v poštev tudi možnost, da se vanj vključijo tudi ženske.
Po vsem svetu ie štejemo med visoke državne funkcionarje in državnike tudi ženske. Kako to, da Angležinji doslej še ni uspelo priti v to značilno britansko ustanovo? Angleži so po svojem bistvu zelo konservativni in ko se je začelo govoriti o tem, sta se v domu lordov in v angleškem javnem mnenju ustvarili dve struji. Odveč bi bilo navajati elemente, ki jih zagovarjajo tisti, bi so za popolno emancipacijo ženske, saj so to elementi, ki so že povsod dokazali svojo utemeljenost, Nasprotniki te popolne enakopravnosti na Angleškem pa pravijo, da ženske, ki so bile vključene v britanski dolnji dom, niso uresničile upov, ki so se nanje polagali. V britanskih časopisih pa moremo celo brati, da »angleške ženske nimajo dovolj političnih izkušenj in zato ne spadajo v gornji dom«. Na srečo M vendarle najde v drugem britanskem časopisu nekdo, ki to za našo dobo tako čudno sentenco omili, rekoč da so temu krivi moški, ki so »ženskam vedno zapirali pot v politično življenje«.
Čudni »o ti pojmi. Se bolj čudni, če vzamemo v poštev dejstvo, da so na primer v parlamentu dovčerajšnje britanske kolonije Ghane številne ženske in da je na zadnjem zasedanju afro-azijskih držav zastopala to novo samostojno državo z afriške celine vprav ženska. Kaže, da so se bivši britanski kolonialni narodi bolj naglo razvijali kot njihovi dovčerajšnji gospodarji — Britanci.
Sicer pa bi se zdelo vse to nekoliko preveč črnogledo, kajti znano je, da so ženske v britanskem javnem in političnem življenju vendarle zastopane, posebno v britanski laburistični stranki, kjer naletimo na ženske tudi v samem najožjem vodstvu stranke, Toda čeprav je to res, je tudi res, da si je ženska na Angleškem težko utirala pot v javno življenje, ker je bilo dolga stoletja Angležem nemogoče dojeti, da bi .mogla ženska biti kaj več kot gospodinja in veljati kaj več tudi v javnem življenju, ki da je izključno domena moškega. Glede tega so posebno značilni britanski klubi, ki so bili do pred kratkim rezervirani izključno moškim in je prišla
ženska vanj v začetku izključno kot strežno osebje in šel* nato kot še vedno ne povsem enakopraven član. Se dane* imamo namreč na Angleškem klube, kamor smejo ženske le v določenih dneh v tednu, ker so sicer klubski prostori rezervirani izključno moškim. Kako čudni so bili odnosi Angležev do emancipacije ženske, nam pove tudi sledeče dejstvo; Vstop na znano angleško vseučilišče Oxford je bil vse do pred nekaj leti ženskam prepovedan in ko so se mlade angleške visokošolke smele vpisati na to vseučilišče, so mnogi starokopitni Angleži vzeli to kot — »skrunitev slavnega vseučilišča«.
Ce vzamemo v poštev vse to, ni nič čudnega, da se v 20. stoletju postavlja vprašanje, ali ima ženska pravico sedeti v domu lordov. Seveda je to za naše pojme nerazumljivo. upati je pa, da bo tudi bodoči generaciji Angležev nerazumljivo, da so se njihovi predniki talko upirali popolni enakopravnosti ženske.
Dobri bonboni...
Teta ima Pavelčka strašno rada. In Pavelček teto.
Pa je oni dan prišel k njej v sobo;
»Tetka, kaj rada je| bonbone?«
«0, seveda!«
«Bi sedajle pojedla enega?*
»Bi, zlati!«
In Pavelček je stegnil roko, v kateri je tiščal sladkorček in ga pomolil teti. Takoj ga je dela v usta in z užitkom lizala ta Pavelčkov dar.
Pavelček pa stoji pred njo in jo neprestano gleda. Nepremično zre vanjo. Opazuje jo, kako se sladkorček premika v njenih ustih. Zdi se zares, da tudi on uživa, ko vidi. da njegovi ljubljeni tetki tako zelo tekne.
«Je dober bonbonček?«
«M-mm!» pritrdi teta, ne da bi odprla usta.
Zopet jo Pavelček opazuje. Vidi se, da je presrečen, ko je svoji tetki tako ustregel.
«Pa je prav zares dober bonbonček?«
»M-m-m-m!.,
A zdaj Pavelček nekaj maje z glavo. Teti se zdi tisto njegovo majanje čudno, hitro vzame bonbon iz ust in vpraša:
»Kaj se ti zdi čudno, ljubček?«
«Zakaj nista marala tistega bonbona ne pes in tudi ne mačka. Oba sta ga vrgla iz gobčka, ko sem ga jima dal.s
S. A.
•IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!!!!!,,,!,!,,,!!!!,,,!,H,IllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllUinil,,,HUII,,1,,,DUHI,,H,lim|||||||||||||M
MODNI POMENKI
Nove	in	lepe	na
V predpustnem (asu pač ne | moremo govoriti o drugem, kot o večernih oblekah, čevljih, pričeskah in drugih stvareh, ki spadajo k temu. Silvestrovanje je sicer komajda za nami, toda glavni plesi in zabave so na vrsti šele v tem in prihodnjem mesecu. In no teh plesih bi bile rade vse nove, lepe in elegantne.
Vpraianje — kaj obleči za ples in zabavo — obstaja tako rekoč za bogate, kot za revnejše ženske. Prve muči izbira primernega modela za obleko, druge pa so še v hujši stiski, ker morajo iz majhnih sredstev pričarati spodobno obleko, Jci bo žela odobravanje.
Kako rešiti to vprašanje? Za one, ki jim denarja ne manjka, bo seveda zadeva prej rešena. Modne revije so objavile vrsto modelov večernih oblek, od klasičnih oblik, pa vse do najmodernejših linij, ki na* spominjajo na obleke iz let 1920-1930. Prvi so primerni skoraj za vsako, druge si bo lahko privoščila le ona, ki ima lepo in pravilno postavo in ki ima tudi dovolj poguma, da takšno obleko obleče.
Sicer je silvestrovanje bolj družinski praznik in torej ni priložnosti, da bi si ogledale mnogo večernih oblek. Toda že po tem, kar smo same videle, oziroma, kar so časopisi objavili, lahko sklepamo, da se je za novo linijo »sac-co» ali »charleston« odločilo le zelo majhno število žensk. Povečini so si izbrale široko nabrane večerne obleke, ki se v životu tesno prilegajo. Zelo malo je bilo žensk v ravno padajočih oblekah in še te so bile zelo mlade, »/.epu ženska ostane sicer lepa tudi v takš-
ni obleki, toda še mnogo lepša bi bila, če bi imela na sebi obleko, ki bi poudarila njeno postavo,« je izjavila neka modna reporterka, ki si je ogledala pred časom modne revije v Milanu, Rimu in Turinu, Jn mi se z njo strinjamo.
Kaj pa one, ki nimajo denarja za novo obleko? No, za te problem ne bo tako lahko rešljiv. Ce že imajo večerno ali vsaj polvečerno obleko od lanskega pusta, potem jim svetujemo, naj to samo nekoliko obnovijo in zadeva bo vsaj kolikor .toliko rešena. Nov pas, umetna roža pri izrezu, majhna pentlja, nov ovratnik iz čipk, satina ali drugega primernega blaga, bogato krilo iz tančice, ki ga oblečemo vrhu stare obleke, zlat ali srebrn pas — in obleka bo skoraj nova. Lahko uporabimo tudi samo zgornji del stare obleke, h kateremu dokupimo novo krilo v barvi, ki bo pristajala, Ali pa uporabimo staro krilo in si dokupimo blago za
nov životek. Barvnih kombinacij je nič koliko: črno-belo, črno-rdeče, črno-zeleno, svetlo, zeleno-rožnato itd.
Ce pa boste imele vendarle na razpolago nekaj denarja in če ste še mlade, potem si pc le privoščite lepo rdečo obleko iz tafta, satina ali druge svile. Rdeča barva je namreč tudi letos zelo v modi ter pristaja črnolaskam in tudi mnogim plavolaskam. Zelo moderna je tudi plava barva, ki gre od najbolj nežnega pa do naj. temnejšega odtenka.
In sedaj še pričeske. V Franciji, Avstriji in Nemčiji so večerne pričeske zelo komplicirane, a tudi zelo lepe. V Italiji je moda preprostih pričesk, ki ne zahtevajo dosti truda niti dosti denarja. Važno je samo, da vam pričeska pristaja fc obrazu. Potem še lepi večerni čevlji, po možnosti primeren nakit, in na-
ša skrb za novo večerno obleko je pri kraju.
Na vrsti je Brando?
Morda bo, po vseh znakih sodeč, prišlo do ločitve med Marlonom Brandom in njegovo žerio, Ano Kashfi, kljub temu, da sta pretekla komaj dva meseca od poroke in da Ana pričakuje otroka. Brando ni hotel stvari niti potrditi niti demantirati, češ da gre za njegovo privatno življenje, ki se tiče samo njega. Ni izključeno, da je treba razlog za ločitev iskati verjetno v tem, da njegova žena še vedno vztraja pri trditvi, da njen oče ni Patrick 0’Callaghan, ampak neki znani indijski arhitekt, ki naj bi ga CVCallaghanova žena spoznala ob priliki njene-
ga bivanja v Indiji,
 ..............................................................             minit
Ce naj bom odkritosrčen, nisem mogel nikoli trpeti ču. dežnih otroki	*
Goriško-beneški dnevnik
S sinočnje seje občinskega sveti v Gorici
Skoraj vsi opozicijski svetovalci nezadovoljni s predloženim proračunom
Po mnenju svetovalca Battella (KPI) bi se morala občina na drug način lotiti vprašanja občinskega primanjkljaja * Glasovanje bo jutri popoldne
Razprava o občinskem proračunu za tekoče leto, ki se je začela že na seji, ki je bila pred enim tednom, se je nadaljevala sinoči. Na njej so sodelovali štev Um svetovalci, ki so se vsak s svoje strani lotili obsežnega vprašanja, ki je trenutno najvažnejše vprašanje goriške občinske uprave. Ker so razen zadnjega govornika po vrstnem redu, svetovalca odvetnika Culota, bili vsi govorniki pripadniki opozicijskih strank, so bili govori bolj ali manj kritični. Razen svetovalca SDZ odv. Sfiligoja, ki je izjavil ,cfa bo njegova skupina glasovala za demo-fcristjanski proračun, in seveda, odvetnika Culota, svetovalca krščanske demokracije, so vsi ostali govorniki s konkretnimi utemeljitvami dokazali, zakaj bodo glasovali proti proračunu.
Odvetnik Sfiligoj je pouda ril prizadevanje občinske u-prave, ki je veliko denarja vložila za javna dela zlasti pa za vodovod. Priporočil ji je ,naj bolj varčuje pri trošenju električne energije za javno razsvetljavo; mesto naj bi bilo bolj razsvetljeno samo ob večjih praznikih, to se pravi tudi ob patriotskih manifestacijah. Za profesorjem Ve-nuttijem (MSI), ki je mnenja, da se v poročilu gleda na predvidene dohodke s prevelikim optimizmom, je spregovoril svetovalec Candussi (PSDI), ki je rekel, da gre 32 odst. vseh stroškov za plače, pokojnine itd. uslužbencev. Želel je, da bi v bodoče v proračdnu navedli točno število uradnikov, policajev, pometačev, slug itd.
Predstavnik liberalcev grof Atthems je takoj v začetku svojega govora poudaril, da se strinja s težnjo odbora o uravnovešen ju dohodkov in izdatkov in da je po njegovem mnenju preveč dodatnih davkov na zemljišča in zemljiške dohodke. Predlagal je, naj bi se občinski stroški »manjšali za 3 odstotke, kar bi zadostovalo, da bi dosegli uravnovešenje, ne da bi uveljavili dodatne davke.
Svetovalec Battello (KPI) pa je rekel, da je negativna ocena proračuna med svetovalci njegove skupine nastala že lansko spomlad, ko so nam vsilili zemljiške davke na zemljišča in zemljiške dohodke. S' temi smo sicer začasno odpravili — zahvaljujoč se 210 milijonom ki jih prejemamo od proste cone — občinski primanjkljaj. Kakšna pa bo usoda naše občine čez devet let, ko bo potekel pravkar sklenjeni zakon o podaljšanju proste cone? S kakšnimi dodatnimi davki bomo takrat skušati odpraviti velik primanjkljaj? Svetovalec Battello je pripomnil, da bo mogoče doseči radikalno rešitev vprašanja le z reformo zakona o krajevnih financah, z dejansko avtonomijo krajevnih ustanov in z deželno avtonomijo, torej z že predvidenimi zakonskimi ukrepi, ki pa bodo toliko učinkovitejši, kolikor bolj jih bo spremljala široka politična akcija. V županovem govoru se opaža, da ta vprašanja še niso postala last Krščanske demokracije, čeprav so navedena v programski resoluciji od 1. 1957. Navedel je dalje celo vrsto konkretnih predlogov za vsestransko izboljšanje občinskega delovanja, ki naj ne bo le privilegij ozkega kroga izbrancev. S posebej je poudaril, da pomanjkanje urbanističnega načrta omogoča velike špekulacije pri prodaji gradbenih parcel, kako da zasebniki pri vsej dobri volji ne morejo zidati v me tu, ker ne morejo plačati za zemljišče več kot za stavbo.
oseb; uslužbenci goriške občine so prispevali 2a goriške brezposelne 144,150 lir, uslužbenci SELVEG 56.350 lir, delavci in uradniki podgorske in ronske predilnice so zbrali nad 300.000 lir.
Svetovalec Zucalli (PSDI) pa se je delj časa zadržal pri družinskem davku. Po njegovem mnenju davčne komisije niso izpolnile našega pričakovanja. Predlagal je nov način obdavčevanja; za vsako kategorijo davkoplačevalcev (u-radnikov, trgovcev itd.) naj M napravili vrsto podrazdel-kov, ki bi odločili njegovo pravičnejšo odmero. Napovedal je, da bo njegova skupina glasovala proti proračunu.
Seja se bo nadaljevala jutri popoldne.
 #»-------
Prispevki za zimsko pomoč
Med ostalimi prispevki, ki jih je prejel odbor za zimsko pomoč, smo zabeležili tudi prispevke sledečih ustanov in
■uHiumiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiimiimnHniiiiiiiianiiuMiiiiiHiiHiiniuiiiHMHiiiiiiimiimiiiniiii
Seja pokrajinskega odbora v Gorici
Govorili	so	tud
zu izboljšunje živinoreje
Neznani mladeniči razbili na Silvestrovo skoraj vsa okna neke šole v Tržiču in izrili več obcestnih kamnov
18. januarja prvi trgovski ples v Gorici
Kot javljajo bo 18. januarja v dvorani goriške «Ginn as tiče* prvi ples goriških trgovcev. 'Priprave so v teku in napovedujejo, da bodo vsi u-deleženci tega prvega trgovskega plesa v Gorici prijetno presenečeni.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Na zadnji seji odbora pokrajinskega sveta, ki ji je predsedoval dr, Culot, so najprej podelili nagrade odbornikom. nato se članom pokrajinskega odbora za pomoč revežem ter uredili številne račune za izvršena dela.
Na seji je nato poročal dr. Zaretti o škodi, katera je bila prizadeta na Silvestrovo goriški pokrajinski upravi. Neznani mladeniči so na primer v Tržiču razbili 96 oken tamkajšnjega tehničnega zavoda, druga skupina mladih razgrajačev pa je izfila iz zemlje kar 40 obcestnih kamnov, in sicer na cesti med Gradiško in Rpmanaom. Odbor je obsodil takšna nedopustljiva dejanja in bo od krivcev, če jim bodo seveda prišli na sled. zahteval tudi povračilo stroškov.
Odbornik Grigolon je govoril o ukrepih, ki jih je pred časom podvzelo ministrstvo za kmetijstvo in s katerimi naj bi prišlo do izboljšanja živinoreje v državi. O tem je bil izdan tudi poseben zakon z dne 27. 11. 1956. Goriška pokrajina pa je po besedah odbornika Grigolana, ki se za ta vprašanja tudi zanima, že določila vsoto 5 milijonov lir, da bi tako tudi sama pripomogla k izboljšanju Stanja v živinoreji v naši pokrajini. Toda obenem je sklenila, da bo to vsoto daroval«, če bo tudi država prispevala s svoje strani 5 milijonov lir. Zdi se, da bo sicer država po omenjenem zakonu pomagbla tudi naši pokrajini, vendar ne tako tvitro, kajti doslej je za izboljšanje živinoreje do vseh pokrajinah dotočita sere malenkostno vsoto 150 milijonov lir. V istem cilju izboljšanja živinoreje je odbor pooblastil predsedstvo, da naveže stike z najbolj znanimi živinorejskimi centri, kjer bi lahko posestvo goriške umobolnice nakupile nekaj dobrih krav mlekaric. Prav tako so sklenili, da bodo v kratkem sKli-cali na sestanek v pokrajinsko palačo zastopnike lokalnih u-stanov zaradi razgovora o programu in delovanju kemij-sko-agrarnega zavoda v Gorici.
Ko so odborniki govoriH o pokrajinskih uslužbencih in delavcih zaposlenih pri po-
krajinskih podjetjih so sklenili, da morajo vodstva že ai seveda v dogovoru z uslužbenci določiti počitniški rok, počitnice lahko izrabijo vsi samo dvakrat v letu.
Na predlog odbornika dr. Chiantaralija bo pokrajina kupila oljnato sliko za 160.000 lir in tri risbe slikarja de Fi-nettija, čigar dela so pred časom razstavili v goriškem muzeju. Po 25.000 lir je nadalje odbor določi:	kot po-
moč tržiški ustanovi prostovoljnih dajalcev krvi in neki športni ekipi. Po sklepu odbora se bo dr. M. Barnaba, ki je ravnateljica kemijskega oddelka pokrajinskega laboratorija udeležila V. kongresa vsedržavne zveze laboratorijskih kemikov. Končno pa so odborniki razpravljali še o nekaterih vprašanjih upravnega značaja.
Goriška sekcija NSZ vstopila v PSI
Pokrajinska federacija Italijanske socialistične stranka v Gorici nam je poslala v objavo sledeče sporočilo:
«Goriška sekcija NSZ je skupno z ostalimi skupinami v pokrajini uradno stopila v Italijansko socialistično stranko. Sporazum med izvršnim odborom federacije PSI in nekaterimi predstavniki NSZ, ki je bil sklenjen na podlagi sklepa vsedržavnih vodstev, je soglasno ratificiral pokrajin ski odbor PSI na svoji zadnji seji.
Na podlagi tega sporazuma je pokrajinski odbor sprejel v svoje vrste tri člane NSZ, ki bodo imeli od-ločuioč glas.
Pokrajinski odbor poudarja, da ta pristop potrjuje pravilnost politike PSI in kaže, da bo do enotnosti socialističnih sil po stališču, ki ga je zavzel Saragat in socialdemokratska desnica, lahko prišlo samo v PSI tn s PSI.*
Chiadesa izpustili proti plačilu kavcije
Izvedeli smo, da so jugoslovanske oblasti predvčerajšnjim izpustile iz zapora goriškeg i avtomobilista 29-letnega Paoia Chiadesa iz Ul. Vittorio Venelo, ki je v prvih urah Novega leta v Novi Gorici smrtno povozil nekega jugoslovanske ga državljana, ki se je po cesti vračal domov. Izpustili so ga proti plačilu kacije v sne-sku pol milijona dinarjev. Do dneva procesa so zaplenili tu di njegov avtomobil.
Zaradi objektivnosti, ki je bila hudo prekršena z neresničnim pisanjem «11 Piccola«, naj v ilustracijo dogodka napišemo še to, da žrtev avtomobilske nesreče ni bila v vinjenem stanju. Proces pa oo pokazal vzroke, ki so dovedli do tako neljube nesreče.
 «»------
Pri sekanju drv se je ranil
V torek popoldne je Ivan Golob s svojim avtomobilom pripeljal v bolnišnico Brigata Pavia I9-letnega Eugenia Pe-lizzona s Trga De Amicis 9, ki se je ranil v čelo, ko je sekal drva.
* * *
V ponedeljek zvečer je padel po stopnicah 65-letni Bernardo Margherita iz Ul. A-tems v Podgori. Sele v torek dopoldne pa je zaradi bolečine odšel v bolnišnico Brigata Pavia,
TEMPEHATUHA VCFRAJ
Včeraj so zabeležili v Gorici najnižjo temperaturo ob 6. uri zjutraj in sicer 0,6 stopinj C, najvišjo pa -ob 14. uri 9,8 stopinj C.
STOIKI
Zaostala nogometna tekma A lige
Juventus postal zimski prvak z zmago nad Sampdorio s 4:1
Odlični angleški centerfor Charles dosegel sam 3 gole ■ Kandidat za reprezentanco Firmani ni prepriča!
TURIN, 8. — V zaostali nogometni tekmi A lige je danes Juventus premagal Samp-dorio s 4:1 (1:0) in tako s 4 točkami naskoka pred Padovo. Napoiijem in Fiorentino osvojil zimsko prvenstvo.
Juventus: Mattrel; Corradi, Garzena: Emoli, Ferrario. Co-lombo: Nicole. Boniperti, Charles. Sivori. Stacchini.
Sampdoria: Bardelli; Farina, Sarti:	Marocchi, Bernascom.
Martini; Conti, Ocwirk, Firmami. Tortul. Mora.
Sodnik Grillo.
Strelci; v prvem polčasu v 28’ Corra-di (J.) iz 11-metrovkc; v drugem polčasu v 16’, 19' m v 27’ Charles (J.), v 37’ Ocwirk (S.).
Charles, strah krilcev A lige. je imel tudi daines levji delež zaslug za zmago Juven-tusa nad Sampdorio, ki je l-grala zelo raztrgano, čeprav je
LESTVICA
Juventus
Napoli
Fiorentima
Padova
Lanerossi
Roma
Alessandria
Inter
Verona
Bologna
Milan
Torino
Sampdoria
Lazio
Spal
Udinese
Genoa
Atalanta
16	12	1	3	34	20	25
16	9	3	4	34	20	21
16	8	5	3	27	17	21
16’	8	5	3	25	16	21
16	7	4	5	22	16	18
16	5	8	3	20	16	18
Iti	6	5	5	20	16	17
16	6	4	6	13	13	16
16	6	4	6	22	25	16
16	5	5	6	22	24	15
16	3	8	5	25	20	14
16	4	6	6	15	18	14
16	3	8	5	21	26	14
16	4	6	6	21	31	14
16	4	5	7	16	28	13
16	3	5.	8	25	30	11
16	2	6	8	20	30	19
16	2	6	8	12	29	10
ttiiiiiiittiiiiiiiiiiiitimiiiiiitiiiiiiimiiitiMiitiiniiiiiiiMiHiiitiiiiHiiiiimiiiititiiimiitiitiiiiiiiiiii
Ob 80-letnici rojstva skladatelja V. Vodopivca
«Vodopiveev večer» v Prosvetni dvorani
Program njegovih pesmi bo izvajal moški zbor Dol-Poljane
16. januarja bo poteklo 80 lef, odkar se je rodil znani primorski skladatelj Vinko Vodopivec, ki je bil in ostal primorskim ljudem svetal zgled ne samo ljubitelja, ampak tudi bogatega ustvarjalca zborovske pesmi, ki je prav na primorski zemlji rodila vedno bogat sad. Goriški Slovenci. katerih velik prijatelj je bil pokojni kromberrki župnik, niso pozabili nanj; 19. januarja mu bodo v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi v Gorici priredili večer njegovih pesmi. Program bo izvajal moški pevski zbor Dol-Polja-ne, ki ga vrsto let uspešno vodi pevovodkinja Pavli' . Komel. Kraški pevci nam bodo tako nudili izredno priliko, da slišimo vrsto znanih, pa tudi manj znanih, toda nič manj lepih in prijetnih pesmi nepozabnega skladatelja Vinka Vodopivca, Prijaznemu po-
vabilu se bodo prav gotovo odzvali vsi tisti goriški Slovenci, ki ljubijo zborovsko petje in ki niso pozabili na številne, prelepe Vodopivčeve pesmi, ki so znane tudi izven meja njegove Goriške.
• —-«»--
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan *n ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 102, tel. 31-52,
- KINO -
CORSO. 17.00: «Besedo porotnikom)). H. Fonda.
VERDI. 17.00: »Nekaj kar velja«, R. Hudson, D. Winter VITTORIA. 17.15: «Okmo v so. seščini«, B. Bardot, R. Pel-legrin, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Capo d’ac-cusa: uxoricidio», L. Palmer, C. Jurgens.
MODERNO. 17.00:	»Voščeni
maska«, v barvah.
bilo po njeni učinkoviti zm .-gi nad Romo pričakovati, da bo nudila vodilni enajsterici močnejši odpor. Brez povezave, brez vztrajnosti jn tako-rekoč brez volje, ni Sampdoria izvedla skoraj nobene nevarne akcije in le za kratek čas ji je uspelo prekiniti monolog Juventusovih igralcev. V prvi vrsti je do neke mere zadovoljil samo Ocwirk, ki je skušal povezati igro in sugerirati nekaj jasnih idej. tc.da vsi ostali napadalci so imel1 izredno slab dan vključno s Firmanijem, ki je stalno menjaval mesto ne da bi pri tem vsaj malo koristil. Bolj konkretna je bila igra branilcev, ki so prve pol ure dobro in urejeno zadrževali Juventuso-ve napade z očitnim namenom, da obvarujejo neodločen rezultat, ki se je dotlej zdel mogoč. Ko pa se je v drugem polčasu napad domačih zaigral in ko je svoje akcije usmerjal pretežno preko Charlesa je popustila tudi obramba.
Juventus je danes se enkrat potrdil, da je upravičeno na prvem mestu v lestvici, četudi je zato v največji meri zaslužen prav Charles. Vsi deli e-najstorice so bili na višini. Obramba je bila močna, prav tako krilska vrsta, ki se je zelo uspešno Vključevala tudi v napadalne akcije, najboljših kot nekdaj in čeprav je Nicole izven forme. Precej dober je bi! tokrat Sivori, se boljši pa Stacchini.
Sodnik je že v samem začetku z odločnostjo zatrl grcoo igro. Juventus se je le počasi vigraval, tako da je obramba Sampdorie dokaj dobro zadrževala pritisk. V 25’ je Bardelli le po srečnem naključji! rešil izpred Stacchimja, v 26’ pa je Charles streljal mimo praznih vrat. Toda ze 2’ kasneje je Charles hotel popraviti svojo banalno napako. Na lep Stacchmijev predložek je nezaidržanc prodrl po sredini in ko je bil na tem, da izvede strel, ga je Marocchi zrušil v kazenskem prostoru. Sodnik Grillo je brez oklevanja pokazal na belo piko »n Co'-radi je s počasnim toda plasiranim strelom realiziral do sojeno 11-metrovko. V 38’ bi Sampdoria lahko izenačila, toda Ocvirkov strel se je odbil od prečke. Tortul in Conti pa nista znala izkoristiti u-godne priložnosti.
V začetku drugega polčasi se Je poškodovani Emoli pomaknil na levo krilo. Nicoič je zaradi tega postal desna zveza. Boniperti pa se je po^ malcnil v krilsko vrsto. V 8’ je Bardelli izboksal žogo, stre-
ljano iz kota, pri čemer je zrušil Charlesa, ki pa se je po masaži kmalu popravil. Po nekaj izmeničnih napadih je Ju ventus v 15 povečal vodstvo. Po akciji Colombo-Sivori je dobil žogo Charles na centru, ki je preigral Bernasconija m s prizemnim strelom zatresel mrežo. Če čez 3’ je Charles dosegel tretji gol. Na Nicole-jev predložek je zopet ušel Bernasconiju in streljal v Bar. dellija, ki mu je stekel nasproti. Toda vratar žoge ni zadržal in Charles jo je z veliko prisebnostjo iz ležečega položaja še enkrat streljal v prazna vrata tik pod prečko. Četrti gol je dosegel Juventus v 27' Po akciji Boniperti - Sivori -Nicole je ta poslednji streljal, toda žoga se je od prečke odbila v polje. Pritekel je Cha--les in jo z glavo poslal v mrežo.
Sampdoria je igrala sedaj že popolnoma podrejeno vlogo, vendar pa je z zadnjimi močmi skušala doseči vsaj častni gol, kar ji je uspelo v 37’ ko je Ocvviric prestregel Firmanl-jev predložek z glavo in iz dveh metrov ukanil sicer zanesljivega Mattrela.
V 43’ zadnji podvig Charlesa, ki je na Sivorijev predložek še enkrat ukanil Barde -lija. toda žoga se je odbila od prečke v polje.
prenos tekme po televiziji
RIM. 8. — Danes zjutraj so se v Belfastu uspešno zaklju čila pogajanja za televizijski prenos tekme Severna Irska -Italija, ki bo 15. jan. z začetkom ob 15.25 po italijanskem času. Kronist bo znani Nicoid Carosio.
Organizacija tega prenosa jc zahtevala izredne organizacijske in tehnične napore, ker Severna Irska ni opremljena z napravami za televizijske oddaje, pač pa samo za sprejeme s celine. Na prošnjo italijanske televizijske službe pa je angleška služba namestila nalašč za to priliko vso potrebno aparaturo in mostove, iti bodo omogočili enkratno povezavo Severne Irske z evropsko televizijsko mrežo. Razen v Italiji bodo tekmo prenašad tudi v Belgiji.
Poleg televizijskega bo se veda tudi radijski prenos v okviru vsedržavnega programa. Prenos po radiu se bo za čel že ob 15. uri. kronist pa bo Nando Martinelli.
Vest o prenosu je potrdila tudi BBC (British Broadca-sting Corporation).
NOGOMET
Italija - Egipt za vojaški turnir
KAIRO. 8. — Egiptovske in italijanske vojaške oblasti so sporazumno določile kraja :n datuma srečanja vojaških nogometnih reprezentanc v okv -ru mednarodnega vojaške*:, turnirja. Prva tekma bo 24. jan. v Kairu povratna pa 4. februarja v Neaplju.
» • •
FLORENCA, 8.	— Danes
zvečer so prispeli v Florenci nogometaši, ki so bili pozvani na trening vojaške reprezentance. Jutri bodo odigral na stadionu «Marte» trening tekrno proti formaciji «Pro Fi-renze«.
Med kandidati so; Vratarja Sarti in Cuman, branilci Rn-botti, Coralni in Orlando, kri'-ci Pique, Eufemi. Ferretti in Radiče ter napadale.: Bicieti, Cacciavillani, Pivatelii. Fonu-na, Arrigoni. Carminati in Carpanesi.
SMUČANJE
Danes v Grindcwal(lu
tek in veleslalom
GRINDEVVALD, 8. — Zaradi neugodnih vremenskih pogojev, je bil začetek 20. med-
Mednarodni teniški turnir v Parizu
Sirola in Maggi izločena Pietrangeli v četrtfinalu
Siroto je premagal neznani francoski
Viron
narodnega smučarskega tekmovanja za ženske preložen za en dan im se bo začel jutri, — če bo vreme dopuščalo •— po naslednjem vrstnem redu: četrtek:	zjutraj	— tek, po-
poldne — veleslalom;
petek: zjutraj — sialom; sobota: zjutraj — ekipni tek popoldne smuk.
Potek tekmovanja bo vse dneve prenašala tudi italijanska televizijska služba p rete «Eurovizije» v direktnem prenosu.
* * *
MILANO. 8. — Smučarski tekači in skakalci, ki bodo na. stopili v Brassusu 11. in 12 jan. so odpotovali iz Milana.
Odpotovali so tekači Schen-neti, Fattor, De Dorigo, Di Bo na. De Florian in Deila Sega ter skakalci Perin, De Zorzo,
Aimoni in juniorji Martineili.
Slanzi in Antoniaconi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiir
Zadnji zbor pred odhodom v Belfast
igralec
PARIZ, 8. — Italijanski ta-nisar Orlando Sirola je bil izločen v osmini finala mednarodnega teniškega turnirja v Parizu. Premagal ga je mladi Francoz iz Casablance Christian Viron. Pietrangeli se je uvrstil v četrtfinale z zmagi nad Francozom Grindo v treh setih. Maggija pa je premagal v dveh setih Danec Torben Ulrich.
Poraz Sirole je povzročil precejšnje presenečenje. Habjan je ze včeraj večkrat zaigral zelo slabo, danes pa je brez ugovora podlegel mlademu Francozu, ki je uveljavil svoj močni servis. V 13. igri je Sirola trikrat zaporedoma zgrešil, izgubil lastni servis nato pa v 14. igri klonil sko-raj brez odpora.
Rezultati.
Viron (Fr.)
8:6.
Pietrangeli 6:3, 1:6, 6:3.
Ulrich (D.) - Maggi 6:3, 6:2
V četrtfinalu se bo Pietran-
Sirola 6:2, 2:6 Grinda (Fr)
geli pomeni s Francozom Mce linarijem.
V igrah dvojic sta Sirola in Pietrangeli premagala francoski par Grinda - Remy z 2:6, 9:7, 6:3 in se bosta v finalu borila z Drobnyjem in T. UL richom.
ATLETIKA
Kandidati za reprezentanco prispeli včeraj v Bologno
Manjkali so Corradi, Ferrario, Firmani, Pivatelii in Bobotti, ki se bodo ostalim pridružili danes
BOLOGNA, 8. — Kandidati za italijansko nogometno reprezentanco so se danes tretjič zbrali v Bologni, kjer bodo trenirali do odhoda v Belfast na odločilno srečanje s Severno Irsko za kvalifikacijo v finale svetovnega, prvenstva. Od šestnajstih sklicanih igralcev pa jih je do določene ure prišlo le 11. Manjkala sta Juventinca Corradi in Ferrario ter Sampdorianec Firmani, ki so danes popoldne nastopih v zaostali prvenstveni tekmi med Juventusom m Sampdorio v Turinu ter Piva-telli in Robotti, ki bosta jutri trenirala z vojaško reprezentanco. Vsa petorica se bo ju tri zvečer pridružila ostalim direktno v Caselecchiu. 'vsi ostali so v dobri fizični kondiciji vključno s Segatom, ki nima več vročine.
Prvi je prispel v Bologno kot običajno vratar Bugatt’, sledila pa sta mu Azzini .n Moro od Padove, nato oba čla na Interja, med zadnjimi p c oba Rimljana in četvorica Fio-rentine. Moro je edini med vsemi, ki je tolkrat prvič men aazzurri«.
Tehnični komisar dr. Foni je dejal, da bodo treningi v Bologni zelo lahki, ker so skoraj vsi igralci pokazali, da ne potrebujejo posebnih dodatnih priprav. Zahtevnejši bo le ponedeljkov trening v Belfastu po katerem bo tudi uradno sporočena dokončna postava za tekmo.
Jutri je na programu običaj, ni dopoldanski zdravniški pregled, popoldne pa prvi trening na bolonjskem stadionu. Glede tekme v Belfastu je dr. Foni dejal, da je prepričan, da bodo Italijani deležni boljšega sprejema kot 4. dec., da pa bo tekma vseeno zelo težka. Glede izključitve Davida je dejail, da so na to odločitev vplivale razne okoliščine med katerimi tudi disciplinska kazen, s katero je bil mladi igralec kaznovan prav v času, ko se je pripravljal, da obleče državni dres.
Iz Bologne bodo reprezentanti odpotovali v Rim v soboti ob 18 22, v nedeljo ob 10,3') pa bodo z letalom nadaljeval: pot v Belfast. Spremljali jih bodo predsednik FIGC Baras-si. podpredsednik Ciceri in dr. Colombo.
Globe, izključitve in opomini...
MILANO, 8. — Razsodišču« komisija profesionalne nogometne zveze je glede na to da je prvenstvo A nge prihodnjo nedeljo prekinjeno, stm,-jela samo ukrepe proti enai-storicam n igralcem B in C lige. V zvezi z A ligo je sa-
mo obravnavala priziv Lane-rossija in potrdila kazen, ki jo je izrekla proti članu Lane-rossija Davidu, ki je bil zaradi izpadov proti sodniku diskvalificiran za 3 efektivne nedelje.
Globe moštvom:	70.000 lir
Biellese, 55.000 lir Lecco, 30 tisoč lir Novara.
Izključitve:	za 2 efektivni
nedelji Quoiani (Lecco); za eno nedeijo Grossi (Modena), Da-rmi (Parma), Orlando (Vi-gevano) — pogojno, ČJuaiatu-ni (Reggiana) — pogojno.
Strogi opomin:	Can.diam
(Siena). Malighetti (Salernita-na), Ottavianelli (Livorno), A-riagno (Catanzaro), Face.li (Vigevano).
Navadni opomini: Gelio (Cj-tania), Azimonti (Pro Patria). Pedemonte (Siena), Pizzi (C?r-bosarda), Valli (Fedit). Magni (Reggiana), Tellini (Vigevano), Rosini (Reggiana).
NOGOMET
FLORENCA, 8. — Francoska enajstorica Reims bo igrala v Florenci proti Fiorentin: 29. jan.
:)c j|: :Jc
Titograd, 8. — Ligaški
klub Budučnost je med novoletnimi prazniki gostoval v Sudanu, kjer je premagal prvaka Mireklu s 4:0, čiana I. lige Hilala s 3:2, z reprezentanco Kartuma pa igral neodločeno 3:3.
Prvi seznam italijanskih olimpijskih kandidatov 1960
RIM, 8.	— Predsedstvo
FIDAL je sestavilo prvi seznam atletov, ki sestavljajo skupino z označko «PO/60». ki pomeni (verjetni olimpijci 1960).
V seznamu so: Ballotta, Ba-raldi. Berrutti, Bonaiuto. Bra-vi, Cavalli, Chiesa. Consolini, Cordovani. D’Asnach, Dordo-ni, Galbiati, Gatti. Giacobbo, Giovanetti. Lavelli, Lievore Carlo, Lievore Giovanni, Lod-do, Lombardo, Massacessv, Mazza, Meconi, Morale, Pacca-gnella, Pamich, Panciera, Rado, Roveraro, Scalo, Zamboni; Vo-lpi, in atletinje:	Bertom’,
Giardi. Greppi, Leone, Mus-so, Paternoster, Ricci.
NOGOMET
MOSTAR, 8. — Jugoslovansko moštvo A lige Velež se je vrnilo s turneje po Vzhodni Nemčiji, kjer je odigralo tri tekme in v vseh treh zmagalo proti Vortvaertsu v Berlinu s 4:0, proti Dinamu v Berlinu z 1:0 in proti Einheitu t Dresdenu s 3:2.
MOTOCIKLIZEM
Duke k BMW
MONACO, 8. — 6-kratini svz-tovni motociklistični prvak Anglež Geoff Duke je za sezono 1958 podpisal pristopnico za BMW. Duke bo pilotirat BMW 500 kttb.cm na dirkah za veliko nagrado Nemčije, Švedske. Holandske. Beigije, Ui* sterja. Italije in Tourist Tro-phy. Lani je Duke vozil za hišo Gilera.
* * *
BRUSELJ, 8. — Belgijska
motociklistična zveza je sedaj priznala Liberatiju zmago v dirki za veliko nagrado Belgije. ki je bila 7. julija lani na krožni progi Spa - Fran-corcchamp. Proti takratni zmagi italijanskega pilota hiše Gilera sta vložila protest britanski pilot Brett in hiša MV A-gusta, češ da je Liberati med dirko zamenjal motor pa čeprav iste hiše. Motociklistična zveza Belgije je sedaj priznala, da to ni bilo v nasprotju s pravili.
Odtovoriil urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Tr*f
Tujte tta CnčiitaJt
predvaja danes 9. t. tu. z začetkom ob 1*. uri Metro barvni film:
«Vedno je lepo vreme»
- Ji
Igrajo: GENE
iŠM HH.
KELLV, DAN DAILEY, CYD CHARISSE
r
FITZR0Y MACLEAN h
VOJNA ... mr mar pr
na BALKANU
N«ka| izbranih poglavij
Iz ukaza sem lahko sklepal, da imajo poseben razlog, nu moram takoj v Kairo. Glede partizanov niso ničesar enili. Pridejo lahko pozneje, je bilo rečeno v odgovoru, če potrebno.
Prečital sem odgovor in si nisem mogel kaj, da se ne vprašal: ali Je uslužbenec, ki je po kratkem razmišljanju itavil odgovor in ga nato postavil v mapo za »odpremo«, oh pomislil, na kake težave naletiš pri potovanju po ropi pod nemško zasedbo. 2e potovanje ob obali je sedaj ravnost tvegano. Vprašanje dneva je, kdaj bo povsem mogoče. Kaj slabo je kazalo za Milojeviča in Ribara, da šla z menoj, ko bodo to terjali od mene. Poslal sem Titu sojavko, v kateri sem mu — kolikor mogoče taktičneje uročil, naj njegova delegacija še malo potrpi, nato pa sem pričel pripravljati na pot.
Ugotovil sem, da mornarica ni pripravljena, da bi poda pome ladjo do Hvara. Najbližji kraj ob obali, do ka-rega je bila pripravljena poslati ladjo, je bil otok Vis, ki
je od vseh dalmatinskih otokov najdalje od kopnega. Zato bom moral pot od Hvara do Visa. opraviti v ribiški ladji.
Partizani so mi pripravili ladjo. Naslednjega dne navsezgodaj sem ponoči prispel po precej razburkanem morju na Vis. Motorna ladja, ki me bo prepeljala v Italijo, bi morala prispeti naslednjo noč, tako da sem si lahko ves dan ogledoval otok.
Ponoči je ladja res prišla. Vkrcal sem se vanjo razburjen kakor dijaček, ki odhaja na prve počitnice. Zdelo se mi je, da odhajam na neki drug planet. Ladijski salon z uokvirjenimi fotografijami žena in deklet posadke, romani, ilustriranimi časopisi in čajem, se mi Je zdel višek civilizacije. Častniki in posadka so ravnali z menoj, kakor da bi prispel z drugega planeta. Minilo je mnogo ur, preden smo legli spat.
\ xuiinn|«m n vetu
Ko sem se prebudil, je bil že dan. Od daleč smo opazili italijansko obalo. Jadransko morje smo prepluli v ravni, navpični črti, sedaj pa smo pluli proti jugu. Razprostrl sem spalno vrečo po palubi ob topu in sem, naslonjen na lakti, opazoval, kako se pomikajo mimo nas zvoniki cerkva in bele hišice malih mest, ki se skorajda v nepretrgani verigi nizajo vzdolž vzhodne italijanske obale. Za uro ali dve bomo prispeli do cilja, do Barija, ki ga je pred kratkim osvojila Osma armada. Skočil sem na noge, zložil spalno vrečo in stopil pod palubo, da bi se pred vrnitvijo v zunanji svet obril.
V Italiji nisem bil od 1. 1939. Pred vojno sem jo poznaval. V tem času so Italijani postali najprej nasi sovražniki,
sedaj pa, ko se je nihalo obrnilo, naši vojaški zavezniki. Kakšen vtis bodo naredili name, Italijani, sem se vprašal.
Ni potrebno posebej poudarjati, da se ni skorajda nič spremenilo.
Sonce Je sijalo in Italijani so se na njem redno sončili. Na vsakem oglu si videl mladeniča, kako izgublja čas z rokami v žepih in cigareto v enem ustnih oglov. Meter visoka, Ducejeva gesla so na zidovih še vnaprej trdila: VINCEREMO! Najbrž bi po nepotrebnem izgubljali energijo, če bi jih skusali izbrisati. Sicer pa so ti napisi enako ustrezali obema strankama!
Hotel Imperiale je imel kopalnico s toplo in hladno vodo ter hrano in pijačo. Na srečo ga vojska še ni rekvi-rirala. Bil je poln častnikov na dopustu. Plesali so s sestram i-pomočnicami ob ognjeviti godbi nekega italijanskega jazz-orkestra. «Lali Marlene!« so vzklikali častniki in Italijani so Jim jo Igrali bržkone prav tako kakor pred nekaj tedni častnikom Luftvvaffe in Wehrmachta.
Nisem se še prav privadil na vse to, pa so me že strpali v letalo, ki me bo prepeljalo čez Sredozemlje v Kairo. Spotoma smo se spustili na Malto, potem ko smo nekaj casa krožili nad kamnitimi polji in od bomb poškodovanimi hišami Valette. Malteški guverner lord Gort nas Je povabil na čašo ali dve. Njegova trdna postava je prijetno delovala sredi, do neke mere poitalijančene veličastne guvernerske palače.
Zatem smo znova vzleteli. Hitro sem zaspal. Ko sem se prebudil, smo bili že visoko nad Libijo in leteli vzdolž obale proti vzhodu, proti Egiptu. Pogledal sem proti zemlji in
opazil Bengazi ter Demo, Tobruk, Solum in depresijo Qui taro. Kupi zgorelih tankov, letal, tovornjakov in topov nam tu in tam kazali kraje, kjer so se pred enim, dver ali tremi leti bile najhujše bitke. Sto in sto sledov, ki so vedno pačili obličje puščave...
V Kairo smo prispeli prav za večerjo. S hvaležnost sem sprejel povabilo Kita Steela, naj prenočim pri nje V njegovi prijetni hiši v Zamaleku sem preživel zadnji ted pred odhodom v Jugoslavijo, t. J. v času, ko smo se ved razpravljali o tem, ali Tito zares obstaja in če obsta ali ni to neka žena ali ime kakšnega odboru. Pri njem s« shranil vso opremo in garderobo. In ko sem se povzpel gornje nadstropje, sem našel v svoji nekdanji sobici čil perilo in krasno krojeno uniformo z bleščečimi se gum Vrgel sem s sebe nečisto bojno obleko in se spremenil dovršen primer «svinje v gabardenu«. Tako so imenovi znane ase častniške mode!
Od Steela sem zvedel, da se moram takoj javiti v Kaii O. Eden, sir Alexander Cadogan, VVilliam Strang. Oliv Harwey in pol ducata drugih funkcionarjev zunanjega n nistrstva so prispeli v Kairo na poti iz Moskve kjer so posvetovali z Molotovom. Razen tega kaze da bo nekje bližnji prihodnosti še ena večja konferenca kjer bo ba navzoča »velika trojica*. Kairo je bil v tistih časih stranak zvez kraj, skozi katerega so vodile skorajda vse poti. Ce nameravam Izposlovati odločitev o nasi politiki do Jugoel vije, tedaj je prav sedaj cas za to.
(Nadaljevanje sledi).