126. ttnllln.
V LJubljani, i sredo 8. junija I9ZI.
LIV. leto
SLOfEMSKI
Zibala ¥*dk dan popoldne, ImaaUl nedelje m »ratnike.
•»••ratt 1 Proftor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višint 1 K,
od 30 m/m višine dalje kupčijski ln uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave In reklame 1 m/m Ki**—. Poroke, zaroke 80 K. Zcnltne ponudbe, vsaka beseda K 2—. Pri večjih naroČilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
DpravBlatro „S1ot. Naroda11 in „Narodni TUkirai" Kanltova
nllca it. 5, pritlično. — Telefon it 394.
„Slovenski Narod' vel|a v JagoiliFlJli
celoletno naprej plačan .   K 300*—
polletno ...»...» 150*— 3 mesečno......  „   75*—
v LJubljani la po poitl i V InoiesniUoi
celoletno......K
polletno.......„240"—
3 mesečno......„ 120"—
.........40 —
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošlieio v prvič naročnino  večino   ftaav* po nakaznici«
Na samo nis nem naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Urednfitvo n*lov. Naroda" Knaflova nlloa it I, I* nadstropje
Telefon stav. 14.
Dopise »proloma i« podpisane in xa do etno frannovane. IT   Rokopisov ne vrat«.
Posamezna Številka velja 1*20 K
Poitnlna platana v gotovini.
t>r. Fran Gčstl:
Se enkrat o medic, fakulteti u Ljubljani
n.
Slovenska medicinska fakulte* ta pa se je že osnovala, in naša narodna čast zahteva, da se vzdrži in izpopolni. Zahteva pa to tudi naš interes za one številne rojake, ki ječe pod italijanskim in nem« škim jarmom. Tudi njim bodi s tu* dij ali vsaj začasen obisk naših univerz omogočen. Ako jim že ne bo medic, studij tu pripoznan (da* si se tudi to lehko vsaj deloma z reciprociteto doseže), pa se vseka? ko lehko udeleže izobraževalnih in ponavljavnih kurzov (kakršni so bili že sedaj po nalogi ministrstva za narodno zdravje po naših bol* nišnicah uvedeni in se bodo redno obdržavali tudi nadalje, ki se bo? do potem vršili po vseučiliščih. M i moramo skrbeti za naše ne* odrešene brate, iz naših vrst se mora širiti med nje veda in omika, Ljubljana mora biti duševno sre* dišče vesoljnega našega raztrgane? ga in razdeljenega slovenskega na? roda; neprestani stik z njimi, pred vsem z inteligenco, naj pripravlja in pospešuje njihovo rešitev in pri* dobitev. In zdravniki so gotovo tudi važen faktor v tem stremlje* nju.
A sedaj pride g. nasprotnik ter dokazuje nemožnost medicinske fakultete, češ da ni podanih nika* kih predpogojev, ter je pri tem hotel osmešiti me, češ, »dr. Gosti je ta problem enostavno rešil: ena dvorana za vse in tu naj bi preda* val celo kapaciteta Jagič. Deželna bolnišnica naj bi se spremenila v kliniko, nastavili naj bi se naši iz* borni praktičari za znanstvenike* profesorje, in fakulteta bi bila pod streho«. — Tako se ne polemizira. Jaz sem le omenil, kako bi se za zdaj, za prvi čas, lehko poma* gali, ne da bi ostala fakulteta tor? zo; z ozirom na skrajno, da, dosti neugodnejše nekdanje dunajske prostore in po m očke za časa na j » večjega procvitanja on* dašnje medicinske fakultete, sem menil, da se pač ni bati neuspehov pri nas. Da bi ne trebalo institutov, predavalnic i. dr., tega nikdar nisem trdil, doslovno sem rekel: »Pričnimo v skromni meril Po* trebne adaptacije, primerne preži* dave in prizidave se bodo izvršile,
s Časom in vstrajnostjo dosežemo tudi v doglednem času nova, m o* derna poslopja«. Natančnejše te* ga vprašanja zaradi njegove obsež* nosti sedaj tu ne moremo razmotri* vati. — Govoril sem le o provi* z o rij u ter o tem, da je mogoče že na jesen otvoriti tretji letnik. Tudi jaz poznam krasne institute v Zagrebu in se iz srca veselim, da so si jih priborili naši bratje, a ker jih mi sedaj še nimamo, iz tega še nikakor ne sledi, da bi jih sploh (če tudi v skromnejši meri) dobiti ne smeli.
»Imenovanje praktičar j ev v profesorje * znanstvenike« je tudi podtikanje. Navedel sem le neka* tere kolege, deloma že docente dru* god, deloma zdravnike v domovini, ki so znanstveno usposobljeni za profesorje, — da se že naprej iz? ognem očitku, da n i učnih moči. Dasiravno bi naša fakulteta bila gotovo v prvi vrsti namenjena v iz? obrazbo praktičnih zdravni? kov in se morala izogibati preveč doktrinarnega stremljenja, ki se drugim večkrat po pravici očita, je vendar samo ob sebi umevno, da se naj imenuje le najboljše, povsem kvalificirane moči, katerih pa, hvala Bogu, med našimi prakti* carji ne primanjkuje. Le sposob? nost naj odloča, ne pa osebni ozi? ri in protekcije; proti temu se mo? ramo takoj spočetka zavarovati. Kar se tiče na Dunaju učečega prof. dr. Jagiča, katerega osebno poznam, vem, da je svoj čas gojil željo, da deluje v domovini, in za* to upam, da bi njegova pridobitev nikakor ne bila nemogoča, seveda bi se država ne smela ustrašiti ka? ke večje žrtve, da si pridobi to pri* znano in cenjeno moč.
»Interes slovenskega dijaka je. da pride med svet, da studira v Zagrebu ali Beogradu,« pravi g. na-sprotnik. Pritrjujem mu! A isto je menda tudi v interesu hrvatskega in srbskega dijaka, da pride za čas v Ljubljano. In baš to se bo, ka* kor sem že pričetkoma omenil, uresničilo z izmenjavo profesorjev in dijakov.
Menim, da bo najbolje, da se normira za vsakega dijaka vsaj po eden   obligatoričen   semester na
vsaki univerzi izven ožje svoje do« movine; ostale seveda bo prebil večinoma doma, kjer mu bo studij gmotno najbolj olajšan. Za čas bi* vanj a drugod seveda se mora rev* nejšim preskrbeti vse možne ugod* nosti. G. nasprotnik pa je povsem pozabil (ali pa nalašč zamolčal) »Oražnov dijaški dom«, ta veliko? dušna ustanova, ki revnim dijakom šele omogoči medicinski studij, nam je tudi argument za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani.
Toliko se mi je zdelo potreb* no navesti v razjasnilo slovenske* mu občinstvu, kajti da bi si sicer že prileten in izkušen, a vendar »na* iven« primarij drznil poučevati mladega, a vsekakor veleučenega kliničnega asistenta, tega namena nimam. Pripomniti pa menda ven* dar le smem, da sem od mnogih strani čul priznanje svojemu član* ku, in tudi ogorčenje, da se je na* šel Slovenec akademik, ki naspro* tuje kulturni potrebi našega na* roda.
Apel pa, »naše zdravništvo naj misli, da modernizira naše bolniš? niče in zida nove« — je, ako naj vsebuje kak očitek, gotovo prišel na napačno adreso. Morda g. na? sprotniku ni znano, koliko se je v tem oziru delalo že desetletja in desetletja ter koliko se dela še dandanes. Pri odločujočih faktor? jih v stari Avstriji pa ni bilo nik? dar pravega umevanja za te vitalne potrebe, in zato smo zaostali. Zdravniki so vedno storili svojo dolžnost v polni meri. Tudi o tem bi se dalo napisati mnogo, in morda o priliki to storim .— Konstatirati pa moramo tudi v tem oziru zelo ugoden preobrat. Kljub vsem ne? ugodnostim in zlasti neznosni dra* ginji, ki je nastala po vojni, se je že sedaj doseglo v mnogih ozirih prav pomembne napredke; naša vlada kaže veliko zanimanja in umeva* nja za izboljšanje zdravstvenih razmer, in u ver j en sem, da se kar naj preje mogoče dosežejo najlepši uspehi. Slovenski zdravniki bomo vstrajali v tihem, a neumornem delu za blagor našega naroda, in sedaj, ko smo v vladi dobili oporo ter bo ona naša prizadevanja po možnosti uresničevala, bo napočila tudi v tem oziru našemu narodu lepša bodočnost.
Jugoslouenl u ljudskem Štetju Združenih
držati.
»Census Bureau« izdaja sčasoma izide ljudskega štetja od L 1920. Pred nekaj dnevi je bilo priobčeno ljudsko štetje z ozirom na Število tujerodnega prebivalstva v Združenih državah in sicer po državah, v katerih so se tuje-rodci rodili. Izid Štetja po materinskem ni bil Še izdan.
Po objavljenih številkah je ljudsko štetje dognalo, da je v Združenih državah 173.063 ljudi, ki so se rodili v deželah, ki tvorijo sedaj Jugoslavijo.
Da je to število povsem krivo in naravnost smešno, je vsakomur jasno. Znano je, da mnogo naših ljudi ni bilo všteto sploh, ali znano je Še večje število onih. ki so bili uvrščeni kot »Avstrijci«. To se je zgodilo zlasti radi tega, ker se števni komisarji (census enumerators) mnogokrat niso ozirali na politične spremembe v Evropi, marveč so vpisali ime države, kakršna ie bila, ko so jo priseljenci zapustili. In to seveda je bila Avstro-Ogrska. Seveda nevednost ali nesporazumljenje mnogih naših ljudi je dajalo potuho tej zmoti, ki utegne — kakor navedemo spodaj — biti veuke škode za naš narod.
Tako se je očitno zgodilo, da je bilo mnogo naših ljudi razvrščenih pod poglavje »Avstrija«, oziroma »Ogrska«, pod katerimi imeni pa ni zapopadena več stara avstr.-ogrska monarhij a, marveč sedanja avstro-nemška republika, oziroma sedanja Ogrska. Zlasti glede Avstrije je to na prvi pogled razvidno, kajti ljudsko štetje, ki navaja le 173.063 tujerodcev iz Jugoslavije, našteva nič manj kot 574.959 kot roienih v Avstriji (to je v Nemški Avstriji). Pomislite pri tem, da ima sedanja avstrijska republika le okoli 6 milijonov prebivalcev in da izseljevanje iz nemških kronovin prejšnje Avstrije sploh ni bilo nikdar preveč veliko, dočim so bile vse dežele, ki tvorijo danes Jugoslavijo, klasične zemlje emigracije, izvzemši staro kraljevino Srbijo.
Statistika o materinskem jeziku iz zadnjega ljudskega štetja ni bila še izdana, ali iz iste bo nedvomno razvidno komično de'stvo. da je v Ameriki ogromno več Slovencev, Hrvatov in Srbov, kot ljudi, rojenih v Jugoslaviji.
Ali že na podlagi dosedanjih uradnih statistik se da dokazati velika pogreška, napravljena v zadnjem ljudskem štetju glede tujerodcev iz Jugoslavije. Ljudsko štetje 1. 1910 seveda ne navaja števila ljudi iz Jugoslavije, ki tedaj politično še ni obstoiala. pač pa navaja petero narodnostnih, oziroma pokrajinskih grup. ki so sedaj za-popadene v Jugoslaviji, namreč:
Slovenci     .... 183.431
Hrvati ..... 93.036
Dalmatinci Srbi
Črnagora
Skupaj.
5.505 26.752 3.961 312.685
Iz poročila generalnega komisarja za priseljevanja (Commissioner General of Immigration) za leto 1920 Je razvidno, da se je od vštevšl leta 1910 do 30. junija 1919 vselilo v Združene države 257.292 ljudi, spadajočih pod teh petero skupin, dočim se jih ie izselilo 109.271. kar daje za fiskalno desetletje 1910—1920 čist prebitek priseljenja od 148.021. Ce prištevamo to število k številu ljudskega štetja 1. 1910. bi bilo sedaj po uradnih podatkih 460.706 Ju-goslovenov v Združenih državah.
Tudi to število je še vedno premajhno, saj je znano, da je bilo mnogo naših ljudi vedno, bodisi radi netočnosti tukajšnjih oblasti, bodisi radi nevednosti mnogih naših rojakov, vpisanih pod poglavje drugih narodnosti ali sploh nič. No. vendar že ti uradni podatki ameriških oblasti dokazujejo ne-zmisel izida ljudskega štetja L 1920 glede tujerodcev iz Jugoslavije*
Da smo jako natančni, bi morali o<! zgornjega Števila 460 706 odšteti on£ naše rojake, ki so se izselil! iz Ameriko tekom druge polovice 1. 1920. Pred nami so uradni podatki, po katerih Je 0<J konca junija 1919 do konca junija 1920 zapustilo Združene države 28.474 ljudi, ki so se vrnili v Jugoslavijo, dočim je od tja prišlo sem 1888, kar daje za to fiskalno leto prebitek emigracije Iz Amerike od 26.586. Tekom drugega polletja 1919 se je torei število Jugtf-slovenov v Ameriki znižalo razmeroma za polovico tega števila, tored ta približno 13.000. Trebalo bi tudi šteti one Jugoslovene. ki spadajo tično pod Italijo. Reko ali Nemško strijo, toda znano je, da ravno lz tičnih dežel ni bilo bogve kakega priseljevanja v Ameriko. Na drugi strani pa treba v gornje uradno število prišteti vse one ne-Slovane, ki spadajo pod Jugoslavijo; in teh, pomislimo le tut Kočevarje ter švabe tn Madjare v Vojvodini — je precej v Ameriki. Vsa« te okolnosti pa bistveno ne spremlnjA-jo zgoraj navedenega rezultata iz uradnih statistik, ki dokazuje ogromno netočnost zadnjega cenzusa.
V interesu ameriških JugosIovBtncro je, da se ravnokar izdano uradno Štavilo o Jugoslovenlh v Ameriki čimprej popravi To postaja zlasti velike važnosti z ozirom na nameravano skrčenje priseljevanja iz poedlnih držay na' podlagi treh odstotkov tu že nastanjen nega priseljeništva. Očlvidno je. da bi bili Jugosloveni krivično prikrajšani, ako bi se za   izračunanje odstotkov.
Ivan Vavpotič:
malo parade.
Ne prerekam se z otroki. Čudim se le listu, ki hoče biti resen da daje za razmotrivanje »nedvomno važne zadeve«, kakor pravi g. dr. F. Štele sam, prostora fantičku, ki ni bil še nikjer po svetu, ki ni ničesar videl, niti našel prilike vpogledati v umetnikovo stvarjanje; ker je ?e premlad, Je absolutno nepoklican, da napiše stavke kot sledeče:
»Pri nas — zastopam specielno. slovensko stališče — v resnici nismo zadniih toliko in toliko let (mili naš fantiček je tedaj še cmokal ob cuclju!) imeli nobenega svojega precizno umetniškega pokreta. Bili so, 'a ne »umetniški« (sic transit gloria »Savae«) itd.
Da, da vsa bivša moderna je bila _ ništra in Zupančič je »delal kompromise« in na sploh ni o temeljih razvoja niti govora. Vsi vprek, da govorim s Podbevškom revčki — roko-delčiči.
Pa so se kar naenkrat — o sveta blažena noč! — rodili mesijasi in kar več naenkrat tam ob bregovih lene Krke obVindišarjevi štalici, kakor pred stoletji in stoletji angelici in zvezda. To pot so oznanile »bele roke, črna stremljenja, modra hrepenenja m rumeni vali« (namiguje bržčas na lepak! Škoda, da legenda ne omenja se višnjevih stegen, zelenih objemov in purpurnih črev) rojstvo božanstvenikov Antona Podbevška in Marija Kogoja in še nekaj oolbogov. Odtlej Štejemo v
naši ljubi Sloveniji (upajmo, da prevzame naš kalendarii tudi ostala Jugoslavija in pozneje Evropa) le še tega in tega leta po Podbevškovem rojstvu.
Ker je, kakor vobče znano, v tej isti naši mili Sloveniji cir o'jeno živeti samo le megalomanom, . io pač vsi ostali pritlikavčki in kar nas je starih in za šaro in smeti, smo obsojeni na smrt. Fantički pa, ki so komai preko Livija in algebre in pojejo na kom še sopran, vihte* kulturno bakiio. vprizar-jajo razstave in gledališke afere, pošiljajo vladam ultimate, terorizirao uredništva in dele milost in nemilost, proslavljajo ali pa ubijajo, kakor pač — veleva klika. Ubijajo predvsem lastnega brata, če ne ti ubi pokorno v trobento njihove struje, puste pa mirno in hladnokrvno, da nemški »umetniki« a la Malota preplavljajo naš umetniški trg s svojimi Žalostnimi produkti, zaplenjajo ateliieje in odnašajo stotisoče jugoslovanskih, v tem konkretnem slučaju prav slovenskih in ljubljanskih kron v svoje vile ob vrb-skem jezeru.
Da živi le klika, kaj vse drugo, kaj ves dosedanji boj in vsa stremljenja, najmanje pa spoštovanje vrednot in poštenega dela. In princip? Delo nI nič, hotenje pa vsa; za hotenje težke tisočake, za delo pa — groš!
Vsaka klika potrebuje propagande in propagatorjev, in ker se je doktor Štele postavil na čelo te propagande, smatram njega povsem in osebno odgovornega za infamno in cinično kritiko, ki jo pravkar priobčuje osmošolec
Jože Piber pod njegovim varuštvom v »Slovenčevem« listku.
Vaša slaba vest, g. doktor, se zrcali iz vašega uvodnega parera, in če je že cinični ton sledečega napada ogaben, smatram za ogabne j še še vaše farizejsko zavijanje oči in mencanje rok. Češ — saj ni tako hudo ki da se ne smemo žalostiti . , . Papigi se pač smejemo, tudi če nas psuje, na zagovor pa pokličemo onega, ki jo ie tako učil. in če vi mislite, da je moško, če se skrivate za ozka pleča nedoletnega dijaka, ki nai bi nosil vse možne posledice svojega nepremišljenega ravnanja. — ie to pač stvar vašega okusa.
Vi. gospod doktor, ste umetnostni zgodovinar in kot tak celo Član naše univerze. Morda ste kapaciteta na vašem polju, in če so ne motim, je to zgodovina starokrščanske in gotske umetnosti: odrekam vam pa vsakršno sposobnost za kritika modeme in še špecijelno slovenske novejše umetnosti, ker mi je znano, da ste se pred vodno kot presumptiven kurator centralne komisije za varstvo spomenikov zanimali izključno le za gotske freske po naših starodavnih cerkvah, skoro ves čas vojne pa ste prebili v ruskem vjetništvu, tedaj ne morete imeti niti nai površne j šega vpogleda v razvoi slovenske umetnosti zadnjih desetletij.
Da vam dokažem nekritičnost ln neznanstvenost vaše metode, zadošča, da pribijeni, da smatrate moje portrete za impresionistične, mene sploh za vernega impresij ^nibta, in z mano vred  tudi Šantla in Kambiča in še
druge za — impresijoniste! Za poznavalca impresljonizma je to dovolj dokaza; da ste kapi olo o impresionizmu v vašem studiju popolnoma prešli in da vam je špecijelno zgodovina slovenskega Impresij onizma terra in-cognita!
Zal. da je vašemu naziranju o impresionistih nasedel v svojem članku tudi g. dr. Mole, ki mu pa moram priznati, da se ie kljub meni nasprotnemu stališču izkazal moža odličnega takta, ki gotovo prav tako kot jaz obsoja cinizem stavka kot »Peter Zmitek Je ni umrl« ali ko piše o Pavlu Gustin-tiču. ki razstavlja divno kraško sličico, o ktere vrednotah smo vsi stanovski tovariši edine misli, da — »naj se prihodnjič predstavi z več kakor z enim samim motivom, če ni morda fotograf fotografij« ali ko oiše o Klen«enčiču, da sta on »ln njegova Kranjica — nič . . . in zopet nič.«
Je to pač prav posebne vrste okus izražanja in tako sem po več kot dvajsetletnem neumornem delu dospel tako daleč, da me osmošolec degradira na »fotografa brez koncesije«.
Prav žal mi ie. da nimam aparata in da tudi fotografirati ne znam; to potrdijo lahko vsi moji bivši modeli in portretirane!. Zato pa bi si dovolil le skromno pripomnio, da se ravno oni umetniki, ki Jih tako ekstatično povzdigujete do Olimpa, spoznajo na vse fotografske »kunšti«.
Če pa me ironizujete s fotografom v tem smislu, da slepo in brez občutka kopiram model in naravo, potem si ne želim druzega, kot da vas povabim na
portretno seanso. Pripeljite s seboj tudi vašega varovančka, da prisostvuj Jeta vsaj enkrat v življenju genezj slike, da se prepričata na lastne oči. da stvarjanje ni igračkanje: da gre tu. za znoj in tmd, bolestne borbe z materijo in še bolestnejše, dasi lajiku nevidljive borbe za izraz ln lik. za skrajno napetje živcev ln sploh vse, kar Razoraši imenujete srčno kri.
In ko se tako naučite spoštovat! poštenost in iskrenost dela, boste sto^ krat prevdariti, predno vsaj enkrat zapišete besedo graje.
In vaša graja bo mila, odpuščajoča, vaša hvala pa ne bo tulila do nebes!
Iz knjig le in revij vam ne pride spoznanje. Tudi Bahrov evangelij vam ne prinaša razodetja, pred vsem že. ker je danes zastarel. Žal mi le, da vara moram sporočiti, da je ekspresljoni-zem, kakoršnega oznanujete tn kakor-šen je zame le nov dokaz, da ga niste nikdar razumeli, kot niste nikdar razumeli impresljonizma — za današnjo zapadno Evropo Že »passe«.
Ekspresionizem, modna marata; porojena tik pred vojno, a razvita lz vojne in povojne bolne psiholoze, ekspresionizem kot manira Je eno. ekspresionizem — stil drugo, in maniri se boste po petih letih prav tako smejali, kot se danes vsi smejemo ogabnim izrodkom secesije nesrečnega spomina. — stil pa ostane večen, božanstven zakon,
(Konec prihodnjič.)
2 stran
.SLOVENSKI NAROD-, dne 8. junija !92i,
12} štev.
**m - ...... 1 ■■ »,   m i ■■■ ■
Vzel za podlaao uradni izid zadnjega Sudskega štetja.
Juooalorenski oddelek ođ Foreign tanguage Information Service, 15 West 37th Street New York City, ki |e kompiUral gornje statistične Dodat-
ke, je radi tega začel potrebne korake, da se pomota ljudskega štetja glede Jugoslovenov popravi in upa, da ga bo jugoslovenska javnost v Ameriki v tem podpirala.
Politične usstl.
— Reminlscenca k Radičevi petdesetletnici dne 10. t m. Pišejo nam: gilo ja L 1893. ko smo slovenski abitu-njenti pohiteli v Zagreb, da se pobratimo s svojimi hrvatskimi tovariši abi-tnrij«nti. To je bil tisti letnik, ki je štel »ed hrvatskimi abiturijenti Poliča, Pilari*. Franka. Cara, Šoštarića, med slovenskimi Lampeta, Vrstovška, Reis-nerja, Weatra, KošnOca itd. Hrvatske abiturljente je vodil — Radić; on je že leto dni prej absolvlral gimnazijo, pa ie ipak imel glavno besedo med Hrvati: na strani slovenskih abiturijen-tov nam je bil nekakšen voditelj akademik Ivan Zmavec. Radić je predložil na zboru vseh abiturijentov, torej Hrvatom in Slovencem, med drugimi resolucijo sledeče vsebine: NHi eden Slovenec, niti eden Hrvat ne bo nikdar v svojem življenju niti govoril Biti sploh občeval s kakšnim Srbom ali Srbkinja — Resolucija se ni sprejela, ker smo slovenski abiturijenti, — Evgen Lampe je bil glavni govornik — Odklonili, da bi se spuščali v hrvatsko-arbski spor, češ. ne poznamo dovolj Tazmer. — Oni isti Radič, ki je i 1S93 inspirira! in agitiral za tako zloeolko resolucijo, je kričal 6. junija 1921 na zboru kmetijske družbe v Zagrebu, c!a noče. da mu bod! Srb brat. ne pa gospod. — AK zasluži človek, ki govori zdaj tako. zdaj drugače v tako načelnem političnem vprašanju sploh kak*-vpoštevanje? i>
== Hrvatska klerikalna gro: Slavenc*o. V Ogulinu izhaja >Gln« Hrvata«, organ hrvatskih klerikalcev in franko vcev. Ta list so Len ar do v i Slanki, priobčeni v našem listu, spravili docela iz ravnotežja. Zato pošilja >Glas Hrvata« Slovencem tole poročilo: >Taki tvori na slovenskem narodu, taki defetisti, navadni obupanci, ako ne špekulant]©, pozabljajo, da je Elovenija od svoje matere zemlje, majke Srbije, ločena po zidu, ki se nazivlje od pamti veka kraljevina Hrvatska. Dokler obstoja ta Hrvatska, a to je delo dolgega zgodoviskeirR, razvoja, se pTeko njenega telesi ne more zgraditi most za prelaz v Veliko Srbijo. Ta narod ni bil ustvarjen niti pod Avstrifo, niti pod Madžarsko, nego po volji bož-ti in kdor stopa preko tega mosta v [Veliko Srbijo, ta bo moral plačati tako carino, da se mu ne bo izrplacala pustolovščina, tn preje bo ve« slovenski narod šel po poti Korošcev, kakor pa
rco naših glav. Najboljše svarilo naj Slovencem plebiscit na Koroškem, ja se ne bodo navduševali za sistem, si več ne notira na evropski borzi.« — ,Tefl klerikalno - frankovski megalomaniji se Slovenci seveda samo smeje-sdo in ne prihaja nam na misel, da bi polemizirali s frank o vsk i mi pri f ranjenci, ki se zbirajo okrog >Glasa Hr-3rata«.
= Take Jonesca pri Paš i ću. Beograd, 6. junija. Včeraj ob sedemnajstih Se ministrski predsednik Pašlč v svo-fem kabinetu sprejel romunskega zunanjega ministra Take .Toncsca, s katerim se je nad eno uro razgovarial o vseh vprašanjih, ki so v interesu obeh držav. Razgovor se je danes dopoldne še nadaljeval.
= Nikdar, prav nikdar niso robovali! Vsem nam je še v živem spominu era Khuen HedeTvarvjeva. "Rauchova in Cuvai ©va na Hrvatskem. Kk?monent madžarske vlade errof Khuen Hederva-tj je vladal na Hrvatskem vec kakor 20 let in imel v saboru močno večino, ki jo je tvorila takozvana narodna stranka. Hrvatje so takrat robovali Madžarom in naimočnejsa opoca madža-ronsko vlade so bili Frankovi >cisti Hrvati«, o katerih se jo nepobitno dokazalo, da so igrali pod enim klobukom z Madžaroni in bili samo orodje v rokah hrvatskega tirrna Khuena He-fiervarvja. To je zgodovinska resnica. In prav ti Frankovci, ki so bili pod Avstro - Ogrsko sluge vsakega reži-ata, ki so se valjali v prahu na vsak migljaj z Dunaja in iz Peste, so sedaj. ko imamo svojo narodno državo, največji buntovniki, ki prešerno kriče na usta svojega organa >Glas Hrvata«: >ITrvati nijesu bili nikada ničiji robovi, a neće ni biti. pa makar vrag na
rr&gn jašijo.« Stol z lise' ica dea Spanior!
se Državne mole med Salzburško in Bavarsko nI več. »Berliner Tage-blatt« poroča, da je salzburško delavstvo priredilo izlet na Bavarsko brez vseh potnih listin in s tem dokazalo, da med Salzburško in Bavarsko ni več državne meje in dt je Salzburška le del Nemčije.
= Fašistovsko zborovanje v MIlana. Dne 4. t. m. se je končalo fašistovsko zborovanje v Milanu. Sprejeli so resolucijo, v kateri ugotavljajo, da osrednji fašistovski odbor in fašistovski poslanci stoje na stališču, da se zaradi rapallsko pogodbe Italija ne more odpovedati aneksiji Reke in svojim zahtevam po Dalmaciji. Fašisti obsojajo popustljivo kupčevalsko in državno čast žalečo politiko vladajoče politične kaste sploh in grofa Sforze še posebej in sicer glede jadranskega, tirolskega in vzhodnega vprašanja. Fašisti so se obvezali, da bodo delovali z največjo cnergiio po deželi in v parlamentu v to svrho. da se prepreči odstop ba-roškega pristanišča Jugoslaviji, izpraznitev Sušaka in Šibenika in med-vlada ZanelHjancev ali drugih proti-državnih elementov na Reki.
= Glunta ln Toggenburg. Rimski list»H Nuovo Giornale« priobčuje pogovor s tržaškim fašistovskim poslan-cel Giunto, ki ie med drugim izjavil, da je on tisti fašistovski poslanec iz Trsta, ki se je slovesno obvezal, da prepreči prihod nemškega poslanca Tog-genburoa v italijansko zbornico. Dostavil je, da ga bo pri tem podpirala vsa fašistovska parlamentarna skupina. — Fašisti nameravajo baje preprečiti prihod v zbornico tudi komunistu Misia-nu, ki pa se po drugih poročilih v kratkem napoti v Rusijo.
= Namen potovanja dr. Beneža v Pariš in London. »Pariš Midi« piše, da je češkoslovaški minister zunanjih zadev dr. BeneŠ odpotoval iz Pariza v London. Diplomatski sotrudnik Ksta trdi, da je dospe! dr. Beneš zato v Pariz in da potuje zato v London, da se osebno prepriča o odnošajih med Tran-cosko in Anglijo. Dr. Beneš, ki ni nikdar priporočal agresivno politiko napram Nemčiji, ni v gornješlezijskem vprašanju pristaš niti mnenja polkovnika Pecivala. niti mnenja g. Gardina. List upa, da bodo dr. Beneša, ki je izvrsten poznavalec srednjeevropske politike, v Londonu pazljivo poslušali.
= Češkoslovaška m Poljska. Praški dopisnik »Berliner Tagblatta« poroča, da ic Češkoslovaška orevinila vse direktne telefonske zveze v Poljsko, ker so baje vohuni poročali o razmestitvah češkoslovaških čet in orož-ništva. Nadalje poroča, da so t. m. ušli iz internacije vsi nemški oficirji in vojaki, ki so bili svoječasno vsled pre-stopitve meje internirani v Pardubi-cah. Nemško vaiaštvo je imelo legitimacije od italijanskega povel'stva.
== Lord Curzon o angleški zunanji politik!. Iz Londona poročajo, da ie imel lord Curzon važen govor o angleški zunanji politiki. Med drugim je rekel, da Anglija ne sme voditi več egoistične politike. Zunanji minister, ki misli samo na svojo državo, se ne more imcnov?ti za modrega mož?. Za Veliko Britanijo je nemogoče, da bi vodila politiko »snlendid isola+ion* v evropskih zadevah. Naloga Anglije ie, da zida na razvalinah vojne. Obstoječi konflikti se morajo odstraniti.
= Smernice belgijske zunanje rc-Jttike. Belgijski zunanii minister Ja-spar je v svojem govoru v zbornici o zunanji politiki izjavil med drugim, da se mora Belgija na novo orijentirati. Versailleska mirovna pogodba poleg Fiip^a. .Malmedva in Moscmeta ni uredila ničesar. Z ozirom na Nemčiio je izjavil minister, da belgijska vlada zaupa po francoskem vzgledu nemški vladi. Blok zapadnih držav se ne sme omaiati, ker edino antanta more garantirati za mir. Beigiia mora biti tudi z Anglijo v ravnoiako prijateljskih od-nošjih. kakor ie s Francijo. Belgiji naj bi sklenila tudi z Anglijo vojaško zvezo.
Ofeiapirane mn&ž®r%he ferale izpraznimo.
slaniški svet v svoji seji dne 7. apri* la naročil vladi Srbov, Hrvatov in Slovencev, nai takoi izorazni zase* deno madžarsko ozemlje, ko stopi v veljavo trianonska rmrovna no* Sodba.
— d Budimpešta, 6. junija. Od* govarjajoč na ponovne dopise mads žarske vlade, je princ Castagnetto v imenu medzavezniških diplom a t* skih zastopnikov v Budimpešti ob? vestil madžarsko vlado, da je po*
Pi-IbDd Vranglouz eolske.
— d Beograd, 5. junija. Okoli 250 oseb Vranglovega štaba ie od* šlo iz Carigrada v Srbijo. Včeraj so dospeli v Solun in takoj nada* ljevali pot. Kot stalno bivališče so določeni Kruševac, Kragujevac in Karlovci. Vrangel in del njegovih
ljudi se bodo naatanili v Kamenici pri Novem Sadu. Razen tega je prispelo 3000 vojakov, ki so dolo* čeni za popravljanje železniške proge Beograd — Gjevgjelija. Do^ sli so do meje, kjer jih bodo ob* držali v karanteni in razorožili«
Failftoosfefl nastala o PoslolaL
— Postojna, 5. junija. Fašisti so pričeli v zadnjem času sistema* tično in dalekosežno zasnovano gonjo proti našemu narodu. Pred vsem iščejo po vseh vaseh in kra* jih ugodne prilike za provokacija
pod varstvom karabinerskih bajo* netov. Danes, v nedeljo, okoli 9. dopoldne, ko se je zbrala velika množica naroda k maši, in je bilo na trgu zelo živahno življenje, so fašisti priredili svoie običajne nto*
vokacijske pohode po mestu. Na« lepili so tudi kričeče, naš narod po* nižujoče lepake na vse hiše ugled« nih postojnskih meščanov. Tak le* pak je visel tudi na hiši poslanca g. Josipa LavrenČiča. Neznana ose* ba je ta lepak natrgala in deloma odstranila. Fašisti so to opazili. Po« stali so divji. Iz glavne veže je te* daj stopil neki mladenič, ki je pri
zdravniku dr. Balliniju. Fašisti so ga napadli s palicami in bikovka* mi ter ga vsega pretepli. Vlekli so ga v vežo, tu jim je ušel preko vr* ta. Za tem so pretepli deklo g. LavrenČiča in vdrli v stanovanje družine v prvem nadstropju. Tu so v besnosti divjali, razbijali, tolkli, vpili, prepevali in slednjič izobesili italijansko trikoloro.
Hneksllska soeCaaost o Postojni.
— Postojna, 5. junija. Postojn* ski fašisti nameravajo 19. t. m. Dri« rediti velikanske aneksijske sveča* nosti. Ta dan pridejo posebni fa*
šistovski vlaki v Postojno. Pričaku« jejo za ta dan splošne ekscese in orgije divjega fašizma v mestu in bližnji okolici.
Socijalizacija o Italiji
— d Rim, 6. junija. Tajnik zve* ze italijanskih kovinskih delavcev j c izjavil po pogovoru z ministr* skim predsednikom, da bo vlada izročila zvezi strokovnih organiza*
cij beneški in napoljski arzenal ter tri tvornice za orožje, kjer bodo strokovne organizacije v lastni upravi izdelovale poljedelske stro* je in potrebščine za železnice.
Flnandlelna poraoC IlostrllL
— Haag, 6. junija. Finančna komisija Zveae narodov je konča* la svoj načrt za financiranje Av* stri je. Na prošnjo finančne komisi* je so se Francija, Anglija in Japon*
ska   oficijelno odpovedale svojim
zastavnim pravicam za 20 let. Isto je storila tudi Belgija v drugi obliki.
ftagllla proti plcSiisUa^ o RostrllL
— Monakovo, 6. junija. Reu* terjev urad poroča iz Londona, da se   je   angleška   vlada pridružila
protestu ostalih zavezniških vlad glede plebiscita v Avstriji.
Ril le ITIadZarsfta o zoezl s Karlom?
— d Budimpešta, 6. junija. Na današnji seji narodne skupščine je zahteval poslanec Rassav pojasnil glede tega, ali je sedanja ali prejš* nja vlada prevzela državnopravne obveznosti napram Karlu IV. in ali se legacijski svetnik Aladar Boro* viezanvi nahaja kot pooblaščenec madžarske vlade pri Karlu IV. M is nistrski predsednik grof Bethlen je
izjavil, da ničesar ne ve o kakih državnopravnih ali materijelnih obveznosti napram Karlu. Legacij* ski svetnik Boroviczanvi se že šest mescev nahaja na dopustu, ki mu ga je dovolil še prejšnji zunanji mi» nister. Nato je bil v splošnem spre* jet državni proračun za leto 1921— 1922, kakor tudi predlog Szterenvis j a glede odprave cenzure brzojavk.
nemflla plačnle.
— d Berlin, 4. junija. Rep ara* cijski komisiji se je dne 31. maja ponudil drugi obrok plačil v zne* sku 50 milijonov zlatih mark. Teh
Razorožlteo Bavarske.
50 milijonov so prav tako kakor prvi obrok v znesku 150 milijonov zlatih mark poslali Federal reser* vi banki v dolarjih v New York.
— d Miinchen, 6. junija. Južno nemški korespondenčni urad jav* lja: Deželna komisija za razoroži* tev civilnega prebivalstva je dne 4. junija izdala razglas glede raz* orožitve ljudskih bramb, ki poziv* lje člane bavarskih ljudskih bramb, da po navodilih, ki so jih že pre*
jela vodstva ljudskih bramb nemu< doma dajo svojim organizacijam v njihovi posesti se nahajajoče in razorožitvenemu zakonu podvrže* no vojaško orožje z municijo vred. Kdor bi se pregrešil zoper to od* redbo, bo kaznovan po paragrafu 13. razorožitvenega zakona.
KsSanta In Hem£!|a.
— d Berlin, 6. junija. Poslani* ška konferenca ie poslala nemške* mu poslaniku v Parizu pismo, ki ga je podpisal tudi ministrski pred* sednik Briand, v katerem dovoljuje
konferenca nemški vladi podaljša* nje roka za uničenje onih Dieslo* vih motorjev, ki so se uporabili za industrijske svrhe do 30. septem* bra t. L
V znamenin oeSal.
— d Budimpešta, 6. junija. Bu* dimpeštansko vojaško sodišče je trgovskega nameščenca Slavka Mi* lanova, ki je prišel za Jugoslovene
vohunit na Madžarsko, da bi zve» del, koliko ima Madžarska vojakov, zaradi zločina špijonaže obsodilo na smrt na vešalih.
Boj! d fiorntt Slutil.
— d Opole, 4. junija. Po do sedaj dospelih vesteh, se poostru* jejo napadi vstašev na vsej po njih zasedeni črti. Vstaši so zase* dli Turavo v opolskem okrožju; štirje Nemci so mrtvi, pet jih je ranjenih. Poljski oklopni vlak in topništvo vstašev sta obstreljevala Slavo v okrožju Velke Strelce. Poljska artiljerija pripravlja silne napade vstašev vzhodno od Anna* berga. Angleške čete, stoječe pri Stubcndorfu, do sedaj še niso na* predovale.
— d Opole, 5. junija. Bojeva*
nje poljskih vstašev se je na veli* kem delu po njih zasedene črte nadaljevalo tudi vso noč in danes. V okrožju Kozle so poizkusili pro= dreti proti Kozlu, krajna sama; obramba pa jih je zavrnila. Nemškim braniteljem se je posrečilo zasesti Kozle—Hafen. Sunki pri Annabergu so končali s tem, da so morali vstasi izprazniti nekatere do sedaj zasedene kraje. Včeraj popoldne so vstaši razstrelili kled* ski most. Iz okrožja ratiborskega javljajo živahno streljanje in brez^ uspešne napade vstašev.
listala o fiorajl SlezlJL
— d Berlin, 6. junija. Kakor po* roča »Berliner Zeitung am Mfttajfc je nemška samoobrana v Gornji Šleziji po težkih bojih in izgubah zasedla važno železniško križišče Kanderzin, nakar so se uporniki umaknili tudi iz Ujezda.
— d Varšava, 6. junija. Profe* sor Stanislav Grabski, predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve je danes odpotoval v Pariz, kjer bo zastopal Poljsko pri raz* pravi j an i u o gornj eŠlezi j skerrt vprašanju.
— d Pariz, 6. junija. Japonski prestolonaslednik je izjavil zastop* niku »Newyork Hcralda«, da za* upa v to, da bodo Zedinjene države in Japonska kakor med vojno tako tudi v bodoče sodelovale v zname* nju pravice in pravičnosti. Kasneje upa posetiti Zedinjene države, za sedaj pa mu je to nemogoče z ozi* rom na zdravstveno stanje japon*
Japonska In Hmerlka.
skega cesarja, ki ga sili, da se nemu* doma vrne na Japonsko. Prestolo* nasledniku blizu stoječa osebnost se je izrazila poročevalcu, da je Ja« ponska pripravljena začeti s pro* učavanjem razorožitvenega proble* ma, toda japonski krogi menijo, da bi morale v to dati nagib Zedinjene države.
Uladloostok samostojna držaoa ?
— d Pariz, 6. junija. Po brzo* javki je prejela »Chicago Tribune« iz Vladivostoka vest, da je bil iz* voljen general Semjenov, ki je bil poprej podpoveljnik armade admi*
Proti HnnorL
— d Lvon, 5. junija. »Dail Ex* I press« javlja, da se pri Malti zbira
Iangleška mornarica, in pravi, da se ho udeležila na strani Gckov vojne
rala Kolčaka, za vladarja nove dr* zave, ki se je ustanovila v Vladivo* stoku dne 2. junija, ko so odpodili boljševike iz tamošnjega ozemlja.
proti Kemalu paši. List trdi, da bi se tudi Francozi lahko pridružili Angliji in skupaj z njo nastopili v Mali Aziji   »Tempa« pjfie, da le
dolžnost Francije, da dela za nir. Ako je an£orska vlada miroljubna, potem se bo kmalu sklenil sporaz* um, da se bo mo-.ia ratificirati fran-cosko=turška pogodba. Ca bi pa Turki šc nadalje nadle-cvali fran* cosko vojaštvo v Kilikiji, bo mora* la Francija vsekakor pokazati ne* kaj odpora. Kemal paša mora vo» liri ali francosko prijateljstvo aH pa osamljenost sredi med sovrai« nimi sosedi.
Iz naš3 ftra1?£ui£ie.
— Regent Aleksander   je od*
potoval iz Pariza na An^le^ko, kjer bo prebil c'nj^i del čas* sv; je odsotnosti.   V Reodrad se bo n<>*
j vrnil v druci polovici tega mesca.
j — Proračun mesta Bectfrado. Na seji finarčne sekciie beotfraj« ske mestne občine se ie pretresal proračun mesta Beograda z:i leto 1921, Izdatki proračun«, so za en* krat določeni na 80 milijonov narjev, dohodki na na 35 miliio; nov dinarjev. Primanjkljaj sc bo pokril z občinskim posojilom.
— Knez Lvov, r si roj« nistrski predseHriV je dospel v Beocra:' in posetil ministrsl i predsednika Pašića,
— ZriniVn - Fi I lili OpamiV I nro-
slava v Zagrebu    Matica Hi priredila v nedelje 6. t. m. v sol dvorani na Wilsoi y na trgu Zrinal o Franknj>an-k<, pj «lai >,   m kateri i« povoril tudi dr. Arto TVumbič, Tr ve bo se udeležili poverjenika Vncel in dr. Alaupovi«!    sastopnikl 5e8ko-slovažke^a.   poljsketra ln fra konzulata, mznih knlhirnin društev in veliko število   hrvatske InteHicraee, Slavnoet je otvr>ril dr. Basala, Burno pozdravljen je imel dr. TnimMr* (tovor, v katerem je omenil zaslugo Zrin?'.^ fra za navodno osvobojenje. Državna neodvisnost 9e ne pomeni popolnega narodu, osvobojeni* >_     In! duh nv profeti vse nade življenje.   P^mr-n 1 i ftnstva 9o Tvreizvnd narodno dn*-rv ki ca ne moremo unieiti knkor hi tn.li hoteli, to<Ja treba £p. je aravnatJ v vi%fo edini-co. v kateri bo vsak del naroda n*?o! svoje neodjie j.l^^lo \'«ak pod a plemenska hegemonije M Ml norost. Zastarele   idejo   in   metodo ne norelo ustvariti nove iirfave. Toj rodna o]<-1 mente moramo pridobiti ln )im ntiatJr! nfibove pravice, druaraee bo T   •■ oV-iava kons-lorn^rat k-^kor i"a bila bivl Avsrr<-> - Ocr«k».   Grditi m na tanalju e,n^k'^r',*'"T"^'»cti H svobf
— Dr. Širne Kirrelir- t. V Trshi e nremirrul z. dr. Stma Kufellć. biv^; deželni istrsk1' P^^lanec. bivši doleolcr-ni župan v Pazinu, eden naolločnei-ših. aeustraSTlih in raz^odn;h boievni-kov za pravice znTirr\Tieea istr^keca naroda. Njegovo ia\Tio delovanja i: začelo pred kakimi 30 lefi. s proboja« niem narodne zt.v:*^ v Istr. Kot pa-zir-sk župan ie razviiaf nadplodonos« nejše delovanje. Da se ie v Pazhra tako krepko razvila narodna zavest, da stoji tam Narodni dom. da ie delovala hrvatska gimnazija, deško zabaviSce itd., je v jrlavnem njezova zasliKn. Z vso vnemo ie sodeloval fcidl v Oospo-darskem društvu. Po italijanski ras«
bi ie izbruhnilo proti r;emu z vso silo italijarsko sovra5tvo, ki r:a ie vrelo v daljno Sard'rmo in potem v Rim. K< m-Čno se je vrnil v Pazin, alt s tem pre-franiania še ni bilo konec. Par dni ored aneksihko proslavo mu je civilni komisar svetoval, nai odide s Pazina, ker ne more jamčiti za njegovo varnost. Bolehni dr. Kurelić se ie odstranil. Njejrov snomin ostane zapi^ar s Častnimi črkimi v zsrodo\'in: mukotrpne Tstre. Dr. Knrelič se ie '•od'l leta 1S6vS. v Pičnu v nazlnskem okraju, dokopali so za v Voloskem. Tužni obitelji naše so/alie.
— Važni odloki za nove nokrailno. Ministrski svet je spre'H šriri odloke in sicer pni. s katerim se Drcdni! CTnotno izenačenje sodnega osobia novih pokraiin z nsobiem iste vrste v starih pokraiinah: dni?i odlok, s katerim se območie ministrstva za osvobojene kraje slede obnove in vojnih odškodnin razteza tudi na nove pokra-jine; tretji odlok, s katerim se odobru-jejo finančni ukrepi v prilog avtonomnih deželnih fondov tridentske Benečije, Istre in Qorisko>Qradiščanske« Izšel je končno tudi ukaz, ki vsebuie pravila za postopanje najvišje sodniie ^v Rimu v zadevah iz novih nokravn.
— V okolici Lablnia v Istri ie nezadovoljnost kmetov prikipela do vr-
| hunca. Isto velja tudi za rudarje v Krapanu. Italijanski listi so začeli milo tožiti o tej nezadovoljnosti in pnviio, da ljudstvo hoče bojkotirati LaJbfnj« »Emancipazione« svari Italiiane. nai ne I tirajo stvari previsoko, ker sicer bodo gospodarske posledice za mesto naj-j slabše. Procesija sv. Resnieza Telesa se ni mosrla vršiti, ker ni bilo udeležni-kov. Ljudstvo ni hotelo priti v znak protesta. Kaj pravi k temu italijanski gospod škof?
— 80.000 lir škode imata ljudska j šola v Buzetu in nien voditelj vsleu fa-; šitovskega napada. V pol ure je bil od-! aeeen in uničen na grmadi ves sohki j inventar in sploh   vse,   kar   je bilo
spravljeno v kolkom poslopju, tako razna knjižniee, fizikalni aparati, razni spisi, tiskovine, zbirka rud, slike, zemljevidi, čolska zastava, harmonij in tudi inventar hrvatske čitalnice, ki je bil spravljati v podstrešju.
i
12 . štev.
J. stran
ome uesti.
\/ Ljubljani.
— VciHev župana v Ljubljani. Jutri v sredo ob 17. ima novo iz* voljeni občinski svet ljubljanski svojo prvo sejo, na kateri bo volil župana in podžupana. V občin« skem svetu nima nobena stranka potrebne absolutne večine, zato more biti za župana izvoljen samo tisti kandidat, ki ga bo volilo več strank. Kakor je znano, so se vr* šila med zastopniki JDS in NSS podajanja glede volitve župana in podžupana. Kakšen je bil končni izid teh pogajanj, ki so se enkrat že razbila, nam ni znano. Po Ljub* ljani govore, da bo bodoči župan ljubljanski izvoljen iz vrst NSS, češ da so se sporazumeli glede žu* panove osebe socijalisti, narodni socijalci, komunisti in klerikalci. Na drugi strani pa bi se dalo skle* pati, da je prišlo do sporazuma med JDS in NSS, ker piše današnji »Naprej«, da je na sestanku zaup> nikov NSS v Celju dne 29. mafa »zmagala Žabkarjeva struja«, torej elementi, ki so zagovarjali taktiko, da naj odborniki NSS pri volitvah županov po naših mestih nastopajo sporazumno z JDS. Katera verzija je točnejša, bo pokazala jutrišnja volitev, menimo pa, da bo zmaga* la pamet in trezen prevdarek.
— Enoten vseučiliščni zakon. Delegati vseh treh vseučilišč naše kraljevine so se sredi majnika se* stali v Zagrebu in delali skoro tri tedne na »opšti uredbi«, to je na izvršilni naredbi k universitetne* mu zakonu, ki so ga izdelali v B e o* gradu. Nov zakon, ki daje univerzam široko avtonomijo pa tudi garancije, da bo ves ustroj edin* stven, zahteva podrobno in natanč* nejso izvedbo svojih načel. To ve* lja še prav posebno za čisto nove ustanove, kakor n. pr. narodna vseučilišča, ki naj se v bodo* če osnivaj o in upravljajo od vse* učilišč, za rektorsko v e č e, ki je vrhovna avtonomna upravna instanca, za zajedničko fa* k u 1 t'e'tJs:k'o v e č e, ki je vrhovna stroovnjaška instanca poedinih fa* kultet itd. Načrt za nadaljno delo je ta: Koncem tekočega meseca se sestane j o delegati vseh pravniških in tehniških fakultet v Beogradu, medicinskih in agronomnih v Za* grebu, bogoslovnih in modroslov* nih v Ljubljani. Ti odseki bodo iz* delali na podlagi zakona in opšte uredbe vsalci svojo posebno uredb bo za svojo vrsto fakultet. Sredi ju* lija pa se sestane glavna komisija delegatov vseh univerz kraljevine v Ljubljani, da primeri in končno redigira vse fakultetske uredbe med saboj in z opšto ured* bo. S tem bo delo opravljeno in upati je, da bo univerzitetni zakon kot prvi enoten zakon stopil v veljavo, ko počne novo šolsko leto 1921/1922.
— Notarska zbornica« Dne 5. junija se je vršil občni zbor notar* skega kolegija v Ljubljani, na kate* rem so bili v notarsko zbornico ljubljansko voljeni nastopni funk* cijonarji: za predednika: notar Aleksander Hudovernik v Ljubljani, za člane notarske zbor* niče notarji: dr. Andrej Kuhar v Ljubljani, dr. Fran Horvat v Kamniku, Niko L en ček v Škofi i Loki, Alojzij Pegan v Radovlji* ci, dr. Ivan S t o j a n v Trebnjem in Hubert Završnik v Višnji gori.
— Novi načelnik za Slovenijo v ministrstvu notranjih zadev. Iz Beograda poročajo: Za načelnika oddelka za Slovenijo v ministrstvu notranjih zadev je imenovan dr. Svetek, ki je po odhodu dr. Baltiča v Ljubljano dalje časa vodil posle tega oddelka.
— Državne podpore dijakom. Ministrstvo za prosveto je v spo* razumu z ostalimi ministrstvi in pokrajinskimi vladami izdelalo na* črt naredbe za podpore dijakom, ki jih v inozemstvu vzdržuje država. Naredba se je že predložila mini* strskemu svetu. Po tej novi nared* bi bodo dobili podporo v tuiini sa* m o oni dijaki, ki študirajo na šo* lah, ki jih v naši državi ni. Držav* no pomoč na domačih univerzah pa dobe samo oni dijaki, katerih starši plačujejo davek po cenzu, in eni, ki bodo dokazali, da so revni. Poleg tega vsebuje naredba tudi določbe g!ede obsega mesečnih štipendij, ki bodo znašale 200 di* narjev mesečno in 300 dinarjev kot draginjska doklada. Poleg tega bo* do dijaki dobili še posebne dokla* de za knjige in šolske potrebščine. Lijakom se bo podpora ustavila, če se bodo pregrešili proti predpis som v naredbi.
— Foverjeništvo za socialno ekrbstvo objavlja: Sprejemni dan za stranke ie namesto torka odslej sreda, in sicer od 11. do 13.: O pet* kih ostane sprejemanje, kiikor je bilo doslej. Opozarja se še, da predsednJštvo poverjeništva v 6ta*
?. junija 1921.
novanjskih stvareh strank sploh ne sprejema.
Semič v naprednih ro&ah. Iz Semiča nam pišejo- V nedeljo dne 5. t. m. so se izvršile v Semiču volitve župana in svetovalcev. Za župana je bil izvoljen Ivan Bukovec, gostilničar in posestnik v Semiču, pristaš J. D. S. Kot svetovalca pa: Jakob Plut in Mahjo Sever, oba pri6ta*a JDS. Ker pa stranka ni imela za dve pod-občini svojih odbornikov, je volila dva pristaša SLS kot svetovalca in to Ivana Jakša iz Pribišja ter Ivana Golobica iz Kala, Tako je vendar enkrat po 24 letih padla slavnoznana Plut - DrganČeva trdnjava v roke J. D. S. in SKS vkljub vsema župnikove-nm in kaplanskemu prizadevanju. Upamo, da bo sedanji odbor res delal za napredek in blagor občine in ne bo delal tako kakor prejšnji, samo strankarske politike.
— Za društvo*, ki najuspešneje deluje za narodno jedinstvo. Nas dobri prijatelj g. polkovnik Dragoljub Popo-vić, komandant podoficirske šole v Kragujevcu, je nam poslal 400 K za celoletno naročnino za >Slov. Narod« ter določil, da se naj prebitek izroči društvu, ki najuspešneje deluje za narodno edinstvo. Preostanek 85 K je uredništvo izročilo Sokolu, kot organizaciji, ki jo bila in je najmočnejša trdnjava ideje državnega in narodnega jedinstva.
— Stavka kleparskih pomočnikov so je po 7tedenskem trajaniu končala. Dosegel se je sporazum, po katerem se bo zvišala plača za 25%. Dosedanji delavni čas ostane v veljavi.
— Zanimivo predavanje! Danes v torek dne 7. t. m. se vrši zanimivo predavanje v Mestnem domu o sokol-ekem zletu v Pragi. Predavanj© se vrši pod egido tukajšnjega čehosl o vaškega konzulata. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Pozivamo somišljenike in somišljenice, da se tega predavanja v Čim največjem številu udeleže. — Urednisfvo.
— češki obee upozorenje členy na pokracovani pfednaškv o VII. sletu sokolskim, kterou porađa konsulat C. S. R. ve prospeh československo - jiho slovenske ligy dne 7. t. m. o 8 bod večer v dvorani mestnega doma.
— Stanovanjski najemniki! Popravek! Opozarjamo, da se je vsled nesporazumi''enja v naši sobotni notici glede sej objavi! posrrešek. ker se vršijo redne seje ob napovedanem času v mali dvorani Mestnega doma. a ne v mali posvetovalnici mestnega magistrata. Odbor.
— Mariborski 13. oktober pred sodiščem. V petek popoldne se je vršila nadalnja razprava glede znanih dogodkov na dan 13. oktobra v Mariboru. Kot prva priča je bil zaslišan pol. svetnik dr. Senekovič, ki je izjavil glede pol. poveljnika Najdića nastopno: Konstatiram, da je tega človeka zadela srčna kap, bolehal je 2 do 3 mesece, kratko pred 13. oktobrom je nastopil zopet službo. Zmožnost njegovega duha jo omejena, Veled zaslišanja nadalj-nih prič je razprava preložena.
— Velikanski naliv v Ljubljani. V Ljubljani in nje okolici je bil včeraj okoli pol 4. popoldne velikanski naliv, ki je povzročil znatno škodo v nekaterih nasadih in na oko ličan skem polju. Med gromom in bliskom je več kot pol ure lilo v gostih, dolgih curkih. Naenkrat so bile vse ulice pod vodo. Pravcati potoki in reke so se valili iz ulico v ulico. Vsi kanalski požiralniki so se zamašili. Ulice in ceste z Grada so nosile velike množine peska in gramoza v mesto. Posebno pri Sv. Jakobu v Florijanski ulici je voda nanesla velikanski kup peska. Floriianska ulica je bila vsa pod vodo. Marijin trg jo bil pravo morje. Tudi druge uliee so bile vse poplavljene. Gosti in močni dež je napravil v nasadih veliko £kode. tako n. pr. na obrezanih koštani ih v drevoredu pri opernem gledališču. Tam je dež vse mlado veje razbil in vrgel na tla. Na več kraiih je treščilo. Na skladišču ob Ahacijevi in Martinovi cesti je treščilo v akacijo ter jo vso razneslo. Zraven Je skladišče lesa last Sokola. Naliv je trajal kske pol ure, na kar je prenehal in se spremenil v polagan dež. Po nalivu so bile vse ulice takoj lepo očiščeno vse nesnage. Tramvaj, ki je med nalivom prenehal voziti, je pričel zopet z vožnjo. Na nekaterih ulicah pa so bili zanimivi prizori. Voda je iz kanalov v Floriian^ki ulici vrgla številno množino podgan, velikih in mladih. Nekatere so bile povsem omamljene. Otroci so začeli te podgane pobijati in jih tudi metati na tračnice cestne železnice, kjer jih jo povozil električni voz. V okolici, posebno na Viču, Udmatu in v Šiški jo naliv napravil znatno škodo. Ponekod je voda vdrla v kleti.
— Kopanje v Savi pri Tomače-vem se negine vsako leto zlasti po nedorasli mladini, ki je večinoma brez nadzorstva, in tudi prezgodaj sili ta »drobiž« v mrzlo vodo. Ker zaidejo otroci lahko v deročo vodo ali tolmune in vrtince, bi bilo na mestu, kopanje v tekoči Savi staršem sploh prepovedati, v ostalem pa zaukazan* strogo nadzorovanje otrok.
— V šentpeterski vojašnici, katero so pred kratkim od zunaj nekoliko pre-pleskalf. se bodo vršile v notranjih prostorih nekatere adaptacije.
— Drage češnle. Kg vipavskih češenj stane na Pogačarjevem trgu ^4 K.
— Žrtev Save. K včeraifcniermi poročilu o prvi žrtvi Save sedanje Kopalno sezone doznavamo, da je nesrečni utopljenec sinček — edinec strojnika y Kolinski tovarni Edvarda Pavelke.
stanujočega na Martinovi cesti št. 30.
Utopljenca dosedaj še niso dobili.
— Tepen carinik. Rakovški fantje so v nedeljo nekoliko porabljali carinika Czemesa. rodom Liubljanca-na, ki je bil za Avstrije nemčkutar in poročnik pri gorskem strelskem pp. št 2. Vsekakor se čudi marsikateri zavedni Rakovčan, kako je ta mož zašel med jugoslovenske carinike.
— Smrtna kosa. Umrla je v Ljubljani, stara* komaj 18 l<n, gojonka III. letnika učiteljišča gdena. Štefanija S b r i ž a j, hčerka g. inž. Ivan Sbriza-ja, šefa gen. inšpekcije voda. Bodi ji blag spomin!
Repartoir Narodnega gledališča v 1/jnbliani.
Opera:
Torek, 7. junija: Mamzeil Nitouche. Izven. Gostovanje g. Irme Polakove. V prid podp. društva JugosL akademikov.
Sreda, 8. junija. Vaška šola. C.
Ljubljanska porota.
— Ropar In tihotapci tobaka. »V
imenu postave stoj! Jaz sem civilni fi-nancar! Tobak je zaplenjen!^ tako in slično je nastopal mladi Jože Pire. razbojnik v družbi nekega Trošta proti raznim tihotapcem in kmetom v okolici Hotederšice še za časa italijanske okupacije koncem lanskega leta. Vsakemu je pomolil samokres in na kmeta Karola Brusa je ceio streljal. Trošt in Pire sta na ta način zaplenila kmetici Mariji Vavken na Medvedjem brdu 700 zavitkov, kmetu Jerebu od ravno-tam 600 zavitkov in posestniku Karolu Brusu v Hotcderšici N)0 zavitkov v skupni vrednosti okoli 20.000 lir. Jože Pire ie bil pred ljubljansko poroto včeraj dne 6. junija obsojen zaradi ropa in poskušene telesne poškodbe na dvanajst let težke ječe. Porotniki so vsa vprašanja soglasno potrdili.
Uboj. Posestnikov sin 251etni France P a j 1: z Ilove £ore pri Gro? supljem je bil včeraj, 6. t. m., pred poroto obsojen zaradi uboja na 18 mescev težke ječe. Pa j k je 2. apri* la t. L na soboto pred Belo nedeljo s polenom udaril kovaške^a vaien* ca Jakoba Nučiča na cesti pri Rr.č* ni tako močno, da je slednji vslcd otrpnjenja na možganih drugi dan umrl. Bil je med kmečkimi fanti prepir in pretep zaradi godca; v Rakovčevi gostilni so vsi spili mno* go žganja.
— Velike tatvine pri Szantner* ju. Porotno sodišče je danes ob 9. dopoldne začelo razpravljati o ve* likih tatvinah pri tvrelki Fran Szantner v Šelenburgovi ulici. Skup* no je bilo ukradenih 397 parov fi* nih čevljev v skunni vrednosti 193.154 K. Te tatvine so bile izvr* šene v času od 1. avgusta 1919 do 1. julija 1920. Teh tatvin ste obdol* ženi prodajalki: Ana D o m i t e r, rodom iz Celja, stanujoča v Gleda* liški ulici št. 7. in Josipina Gor* šič, Ljubljančanka, stanujoča v Zvonarski ulici 9. Razprava nosi znak senzacijonalnosti, ker odkri* va vse slike gotovih plasti 1 j ubijan* skega življenja. Obe obtoženki ste glasom obširne obtožnice na več načinov si znali prilastiti in proda* ti tvrdkine čevlje. Včasih je Gor* šičeva kot blagajničarka dala iz* kupiček v blagajno, a na blagajni* škem listu je namesto zneska stavi* la le ničle in potem zopet vzela de* nar iz blagajne. Dalje ste iz založ* ne knjige brisali dotične čevlie in jih odnesli domov. Tretji način je bil ta, da je Domiter čevlje proda* jala proti blagu in je ona to blago pridržala. Na ta način jc obdaro* vala Domiter jeva razne svoje pri* jateljice in znanke s čevlji, za kar je potem ona dobila raznovrstno blago. Enaindvajset raznih oseb je zapletenih v te manipulacije. Do* miterjeva je s pridobljenim denar* jem potratno živela. Podpirala je posebno nekega šoferja, katere* mu je plačevala za pijačo in jedila in mu posojevala denar. Bil je njen ljubimec.
Porotnemu senatu predseduje viš. svet. PernuŠ. prisednika: svet Žužek in sodnik A v s e c. Državni pravd-nik D o m i n c o in zagovornik dr. P e-rič. Obtoženki vse odkrito priznavate. Zaslišanje A. Domiterjeve in I. Gorši-čeve e trajalo poldrugo uro. Izpovedali sta med drugim, da ie tvrdka Szantner delala z 30, 50 in celo 100% dobička. Manipulacije sta izvrševali vsled stiske. Po zaslišanju so bile zaprisežene tri priče. Franz Szantner, Kristina Buricz roj. Szantner in Buricz. Franc Szantner je izjavil: »Bitte. ich verstehe nicht viel slovenisch! Bitte, deutschU Predsednik: »Koliko let ste v Ljubljani?« Szantner: >Sedemintrideset!« (To je izrekel slovensko.) V dvorani in med porotniki je nastalo veliko gibanje.___(Nadaljevanje.)
Tnrlsti&a In sport.
— Športna zveza Ljubljana ie podelila vsem srednješolskim zavodom no 2, oziroma 1 nogometno  žogo za
šolske igre draštva. aš zptgmneh
— »Sporta« 23. številka je izšla in prinaša sledečo zanimivo vsebino:: Mladina sporta, otvoritev novega snortnega igrišča,   kolesarska parna
dirka    >Slavija< : >lliriia<,    boj za Olimpijado, Pravilnik prvenstvenih tekem JNS. in pregled športnega gib nja po svetu. List prinaša tudi i slike in stane v naročnini 56 J v letno t*r ga vsem topi., pri: ■
_ Telovadno   društvo   Sokol v
LJubljani opozarja svoje^članstvo na današnje predavanje o VIT. vsesokol-skem zletu v Pragi; predavanje se vrli v Mestnem domu ob S. zvečer.
— Sokol t Stepanjl vasi opozarja bratska društva ter sokolsko občinstvo ea svojo IctoSnjo javno telovadbo, spojena s proslavo društvene desetletnice, ki se visi v nedeljo 12. junija t. 1. na »Planlrj i Kodeljevo (poleg gostilne br. Ivana !5r!c-lja) Lep popoldanski sprehod aH I i električno do vojaškega oskrbovalca, odkoder je le dobri dve minuti do Ulovadi-šča. Rezervirajte ta popoldan našemu Sokolu! Spored pravočasno. Zdravo! Odbor.
— Izlet v Mengeš. Sokolska Župa v Ljubljani priredi v nedeljo, 12. junija 1921 celodneven zlet k bratskemu društvu v MengeS. Poživljamo in bratsko vabimo Sokolska društva, da pribite v kar največjem in castnejšem številu na naš zlet, ki je priprava in glavna skušnja pred zletom v Osijek, pričakujemo od bratskih društev, ca se. zavedajoč se velikega romena in še večje važnosti sokolskih. zlefov, polnoštevilno odzovejo našem pozivu. Na zletu hočemo iasno pokazati v bratskem objemo Sokolskih društev delo in napredek, katerega so izvršila društva med letom, na zletu hočemo zopet dokazati našo neprekosljivo pripravljenost nezmajrljivo moČ in sokolsko disciplino. Bratje, sestre, sedaj e nam nudi najlepša priložnost da odkrito in samozavestno preizkusimo na-
se sokolsko delo, sedaj je čas. Sokoli, da st:Ti';io na plan v znamenju neven-I j, vzvišene Sokolske ideie! — Zdravo! — Bratska društva naj t a-koi predsedstvu število udele-
■•. da jim pošljemo zletne izkaznice J igi vi ivei skega S ikohkega Saveza, nai       R katerih v<> upravičeni do' I  I '\Lr.    vožnje po železnici. Pred-] izposlovalo   izletnikom pri kih na progi Ljubljana, dri. k >!odvor      Kamnik, nolovično vožnjoJ I . I   ne leže ob tej prosii ln so
izven Ljubljane, naj vsako zase prosi na lomači postaji za polovično vožnjo.
Za članstvo ljubljanskih sokolskih društev ln občinstvo   se bo izdajalo »zletne izkaznice« za   polovično vni-njo v čeirtek in petek od 5. do 7. zve-v čer v < vi sobi Sokolskega dru-
š:va v Ljubljani Narodni dom. — Brat-'
' o Sokolskemu dru-i v Mei       levilo Izletnikov, pred vsem telovadcev,   da se pripravi za-.
svilo obedov. Obed za član-s 19 K. za naraščaj 10 K. — Prc        vro   Sokolske   župe v Ljubljani.
»^'sm sresti.
— Sp'.cšneijta   sle v. Ženskega
društva odborov« seia je jutri v src !o . r. m. ob 4. popoldne v društveni1 prostorih.
— Udruženje Eefiezal£Uti činovnika u kraljevin] S!1S ima v LJubljani
i :- *etrto sredo v mesaca oh ' Eveč r re 'ne tovariške večere v za tc svrho rezervirani zadnji sobi re-stavT >lon. člani 1'dmženja so po-zvj v . d se v svrho gojitve družabnosti udeleže teh večerov v častnem številu. V sredo, B, t. m. važen pogovor (
ried .....ritve ljubljansko pod rn ž ni- •
ce. Pridite vsi! Centralni odbor U, 2. Č.
ŠTAJERCI VZTRAJAJO PRI PLEBISCITU!
— Dunaj. 7. junija. Pogajanja z zastopstiki štajerske deželne vlad: niso imela nobenem uspeha. Kljub priti' Ska od vseh strani, ostajajo sta r ki zastopniki pri tem. da se izvede ljudsko glasovanje glede priklopitve Nemčiji dne 3. julija. K a tem stališi . stoje deželna vlada sama in vse stranke, ne izvzemši socialnih demokrat \\ Priprave za plrhi^ it po vsei dežeU so že v polnem tiru. Štajerci poudarjajo, da je edini spas za nemško ljudstvo v Alpah, ako se združitev z Nemčijo takoj izvede in da se pri tem ne sme i'--r-ti nobenih ozirov. Velika ideja r -bale velikih ljudi, ne pa takih, ki sa loje vsakega rizika.
NAŠ DELEŽ NA ZLATU AV= STRO * OGRSKE BANKE.
— d Beograd, 6. juni;a. Včeraj se je vrnila z Dunaja komisija fi* nančnega ministrstva, ki je prinesla seboj 10 milijonov zlatJh kron kot predujem za tisti del imovine biv« še Avstro=ogrs!:e banke, ki ima pri= pasti naši državi. Den.vr je že v za = kladnici Narodne banke.
SPREMEMBE V MINISTRSTVU,
— d Beograd, 6. junija. Za na* mestnika bolnega ministra za poŠto in brzojav c!r. Slavka Miletiča, ki
se zdravi v inozeinatvu, |e imena* van minister za knnsiituanto Mar* ko Trifkovič. Minister za agrarno reformo Uzunovič jc preklical svo*
jo clemisiio.
POLITIČNA   POGODBA MFO JUGOSLAVIJO IN RUMUNIJO. —d Zagreb. 6. jim. Beoer. dopisnik
»Jutam o■sta   do aava, da se je na' današnjem sestanku ministrskega nred-sednika   V     ' t romunskim zunanjim mil stremi 'lake   Jonescom podpisala poli: Sna     \ idba med našo kraLevino.; in Romunijo. Cez mesec   dni   pride v j Beograd načemlk   romunskega irene-! r      . i Šl   »a. Ob tej priliki se podpiše vojaška konvencija z Romunijo.
KCVTFRFNCA MEDNARODNE LIGE ZVEZE NARODOV.
-d Ženeva, 6. junija.   Danes je predsednik Gustav Ador otvoril pet-)' konferenco   mednarodne   li^e zveze, dov v Ženevi V svojem otvoritvenem govoru je spominjal  na  cilje In •i .! ;c H :e, kal ra mora podpirati zve-' zo na   . v. Nato ie Švicarski zvezni predsednik Schuithes   v imenu Svi:ej pozdravil inozemske delegate   in po-j-' d ar j al, da stoji svet pred dvojno krizo:* pred moraHČuo in gospodarsko. Sveti se bo samo PoHsi vzpostavil in za to] bo tr^ba veliko trudrt in samozataie-vanja.
BORZE.
—d Dunaj, 6. iuniia. Devize: Amsterdam 20.9:>0— 21.000, Zagreb 44&50, .do 452.50 Beograd 1700—1S10, Bero-lin 9.12— 9. iS, Budimpešta 255.50 do 258.50, Bukarešta 1005—1015, London 2S62.50—23S2. Milan 3172.50 3129.50, Novi Jork «315—100. Pariz 5080—5070, Praga S7S—3S4, Sofiia 090—700. Varšava 49—51, Curib 10.645—10.696. Valuto: dolarji 609— 013. bolgarski levi 687.50—697.50, nem-ke marko 942—948, angleški funti 2350—2370, francoski franki 5015—505"). hol. goldinarji 20 375—20.975, Italijanske li-o 3165 d i 0185. dinarji tisofnki 1787.50—1807.50, sto taki 1777.50—1797.50. poljske marke 52—51, rom. leji 996.50—1006.50, švicarski franki 10.600—10.650, češkoslovaške krone 878—8S4.
—d Curih, 6. junija. Devize: Bero-lin Holandija 196.50, Novi Jork
579. Ivondon 2.23, Pariz 47.20, Milan 29.35, Bruselj 47.20. Kodani 101.50. Stoekhohn 131.50, Kristijanija 87.50, MMrid 75. Bucnos Aires 1S5, Praga 3.30. Varšava 0.55. Zagreb 4J90, Budimpešta 2.40. Bukarešta 9.50, Dunaj 13212 avstrijske krone 0.99.
—d Praga, 6. junija. Amsterdam 2373.50, Berolin 106.75. Curih 120&50, Milan 35S, Pariz 573.50, London 267.50, Novi Jork 68.62, Beograd 205.76, Bukarešta 113.50. Sofija 78.75, Dunaj 10.87, Varšava 5.62Zagreb 50.S7, Budimpešta 2S.70. Valute: nemške marke 106.75, švicarski franki 1195.50, italijanske lire 355, francoski franki 570.50, angleški funti 265.25, dolarji 67.12, dinarji 200.25, leii 111.25, levi 75.25, avstrijske krone 10.S7, polj-
1
i'
ake marke 5.62
—g Spremiljanje pošiljk. Obratno ravnateljstvo južno železnice v Ljubljani ukino z dnem 10. junija t. 1. spremljanje poSilik s spremljevalci po progah južne železnice. Izjemo dovoljuje samo pri pošiljkah živih živali, pri mrličih in pri transportih, obstoječih iz celih vlakov. Zasebni spremljevalci vseh dru*rih zaseb. posilik so na progah južne železnico brezpogojno prepovedani. Z istim dnom dovoljuje južna železnica v prometu na svojih i>rogah in preko svojih prog zaklepa-
f1 je vozovnih po&iljk s patentiraniai lav tovorom Rekorde, ki ie lobi v malih! množinah mi večjih postajali juJd* že-; leznice kot Sisak, Maribor, Ljubljana, gi k.. Postojna, Rakek itd., v večjih, mnoi Inah  >a se lahko naroei pri obrat-'
•avnateljstvu južno železnic* Ljubljani proti dnevni ceni :i din. r,a komad. »Rekord« Je absolutno varen zatvor, katere^; >. cv more odstraniti le-z odžaganjem   s   primerno pripravo,! kar oskrbe namembne postaje t priaot-' nosti prejemnika. >Tiekord< je dovoljen v prometu e Avstrijo, NVmćlio, Polj-1 C< loslovaško   in   s tovomimij f lov<! - vlaki v Italijo. V prediolu na'
»venske državne leleanire H> Je1
; '  "<»v'\Imti,        pa ie dovoljen v pro-' metu iz juposlovenskih  državnih že-, leznie na prosro in preko pros: južne ieleziiL' •.
—g Finančna ve^t iz Italije. Veliko železno podiot-o IIva v Italiji, katero; jp, prišlo v finančne ct;<'ke. se po£a;** %l upniki, da doseže podaljšanje plaiilniMl obrokov. Računa se s tem. da se doseže sporazum. Ko bo dosežen spora/unv sklieejo zopet občni zl>or MnlearjavJ kateri bo oklepal o definitvni reorganizaciji podjetja.
—g Cene v vstrifi pada'o. V zad-' njem easu BO začele v Avstriji padati cene r osebno pri živilih.     Cene mesa so r-:\i\\o za 100 K. ker dobrva Avstrija veliko zalogi* mesa iz Argontinijo.
Folzo^bfs.
— Xašla «c ?e v nsdelfb zvečer de-navn"ea z večjo svoto denarja in gokol-sko Icffitimafiio. Denarnica se dobi nazaj pri <r. Avg. ^iejonu. stavba Kreditno banke. Dunajska cesta.
M&Msa uredništva.
_ Listnica uredništva. Gospo-
d a, ki nam je ^b priliki občnega zbora Kmetijske družoe prinesel notico >Gs-spod Janez Kalan<, kje ste?< prosimo,
r.aj so zglasi v nsSom uredništvu.
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Odgovorni urednik; Božidar Vodeb.
*T"
SorslmelG se 2 ali 3 gospoloe na ic^ro domačo Sirene za takoj.
se v uprav. Slov. Naroda.
Po-izve
3918
Z mlznt* pomočniku
2a stavbno delo, samostalna se sprejmeta. Plača po sposobnosti, mesto stalno. Kje, pove upravništvo Slov. Naroda. 3895
Dobro situiran   mlad  podjetnik Išče
lepo mesečno sobo
b separatnim vhodom in če mogoče z uporabo kopalnice. Prijazne ponudbe pod .Stalno 3813* na uoravo Slov. Naroda. 3813
po 100 kg lepo posušena zdravilna zelišča. Rad poslužim s rodukom. Earel Sserdehelv, veletrrrovfas e vegetabilijami, Begaavetidinrađi, Banat Jugoslavija. 3534
JdlaB nemški trgovce VES£
surovega usnja išče mesta Čimprej. Ponudbe pod .K. L. 3903* na upravo Slov. Naroda. 3903
Proda se takoj
posestvo, ki obsega 22 oralov orne zemlje in travnikov, 14 oralov gošče, vinograd, na katerem se pridela 5 do 6000 1 vina v ugodnem letu. Oddaljeno je IV2 ure od Brežic in vinograd je na Sromljah Natančneje se poizve pri hotela .Triglav" II. sot>a št. 17 od 1 da 2 popoldne in od 7 do 8 zvečer. 3919
Išče se strojepiska.
Konzulat čeSkoslovaSlce republike v Ljubijac. sprejme perfektno strojepisko. Pogoji: znanje slovenskega po možnosti češkega jezika. Reflektantke naj se z^lnsifo vsak dan od 9. do 2. ure, Eren i »v. 8 . 3932
Proda 11 dobro obrnjena kitara.
Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 3915
Jfa prodaj različna posestva,
graščinska posestva od 64 — 300 oralov, kmetijska posestva od 2 — 50 oralov z vsem inventarjem, trgovske hiše, gostilne ln mesarije, krasna manufakturna trgovina v Mariboru, hiše. vile, mlini, tovarne, parni mlin in parna žaga na polnojarmenik, veleposetvo na Hrvatskem ln vinogradska posestva. Obrnite se na Karola Breznike, Celje, Dolgo polje 3. 3640
*vj*
rilca,
se
na c rej
dobro ohranjena
aao oroda.   Ogleda se od 10. ure PreSernova ul. 50./I1. levo. 3914
za večje usnjarsko industrijsko podjetje v Sloveniji se sprejme takoj. Potrebna je strokovna ali vsaj komercialna izobrazba, večletna praksa v industrijskih podjetjih. Ponudbe sprejema uprav. Slov. -Naroda v Ljubljani pod ■ravnatelj/3897". 3897
Iščem za takojšnji nastop
mm iii
samo prvovrstno moč, ki zna tudi elektromontažo. Trajna služba in prosto stanovanje zasigurano. Ponudbe s prepisi spričeval in referencami na Tsvarao nsaja Ale'is Podta!nea, Radeče pri Zidanem mostu. 3923
Blagaina
posebne vrste, emajlirana kopalna banja, velik in srednji štedilnik in 2 meterskl traverzi ceno naprodaj. Naslov pri uprav. Slov. Naroda. 3711
m 1a osra
se sprejme. Naslov v upravništvu Slovenskega Naroda. 3920
Iz*
Potpisani ovime izjavljujem, da mi je Banka .Beogradrka zadruga" u Beogradu kulantno i potpuno isplatila Šteta procjenjenu od D. 8*.000.— (K.336.000.) prouzrokovanu požarom 11. maja 1921.
Preporučujem svakom ovo društvo, s napomenom, da se svako osigura prema faktičnoj današnoj vrednosti.—
Zemun, 23. maja 1921.
miivofe Mlad j en,
knjižar i štampar.
^eblovsno sobo
za dva boljša gospoda, učenca za trgovino, kontorista(injo) in dobro, pošteno starejšo kuharico samo za čas aoU aJ Ih poe£tfi!e išče Franc Stopica, trgo-viua z žeteziil 11 o v LJubljani, Qos?csvet-ska cesta 1. .'s910
od pocinkovane in gvozdene žice, C*tJlTi*A od g\ ožd. pocinkovanih, mes:n-ganih i bakarnih žica, nadalje sita, roleta i r*adf«ace za krevete, R&Q'-o najbolje se kupuje kod MIHCA KRAMAR, fabrtfea za ptetao i pteič^e od šica, mašr^te za kravets. sita l reše?a Te?^f»n 3«=?. NCVI S&Đ Futoika uL 114. 3921
Proizvodi od katrana i kolofonije, krovna Ijep i sve vrste siedstava za izoliranje proti vlagi, ničke masti i ulja itd.
Sfcledište:
] Schneider & Vcrovsck, Cjublj?
različnega pohištva: kompletni salon, posebno krasno ogledalo, omare, kuhinjska oprava itd. se bo vršila dne 8. junija ob 9. na Dunajski cesti št. 11. (Smoletova hiša).
Do Z uri od LluDIinne
se Išče staaovr - ?e iz sobe in kuhinje, event. same sobe za takoj. Višina najemnine postranska stvar. Ponudbe pod „Okolica 3884" na upravo Slov. Naroda. 3884
1
vs6
i
Bi
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ponoči ob 2. uri po težki in mučni bolezni zatisnila za vedno svoje oči naša nad vse ljubljena hčerka in sestrica
tip
ranuav
gojenka m. letn. učiteljKftća
v cvetoči mladosti 18 let.
Telesni ostanki nale nepozabne Štefke se prepeljejo v sredo, dne 8. t. m. ob 5. uri ponoldne iz hiše žalosti, Zrinjskega cesta Št. 10, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služIle v farni cerkvi sv. Petra
v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 7. Junija 1921.
Ing- Jvaa Sbr.zTj. Sef teatralne inšpekcije voda oče; Karo lin a BbriiaJtroj. Ki?a^?3 mr.ti; Loj-J,. sestra; TGOdor in Pavel, brata.
V dnevih gorja ln žalosti, ko naju je tako nepričakovano ostavil iskreno ljubljeni in edini otrok
najin up, najino veselje, najino vse, se čutiva povsem nezmožna, odzvati se primerno za vse premnoge dokaze sočutja in ljubezni. Bodi nama torej dovoljeno, izreči tem potom vsem, ki so bili milemu pokojniku v njegovih zadnjih urah v tolažbo In pomoč; vsem, ki so ga v tako častnem Številu spremili v Ljubljani, vsem ki so mu obložili krsto s toliko množino krasnega cvetja; vsem, ki so kakorkoli pripomogli k veličastju njegove zadnje poti v domače počivališče; za vse izraze sožalja in tolažbe iz globočine najinih izmučenih src najlskrenejšo,   najsrčnejšo zahvalo!
St. Jurij ob Jnž železnici, dne 5. junija 1921.
NaMj Anton Sivko io soproga.
hod paro 1
brzojavi: ,PARNMLIN* Zagreb,
preporučuje uz veoma povoljne ctlene svoje izvrstne proizvode : nieniCBi zđroD (griz), brašno (moko) i mekinje, kukuruzni griz brašno I mekinje, fecmenu kalu (ješprenj) brašno i mekinje, raženo bijelo i krušno brašne i mekinje, nadalje kukuruz u srne sa svojega skladišta u Zagrebu. 3788
Jadransko morsko
kopališča
otok Grade! (Orado) pri Trstu,
najlepše obrežje Italije.   Veliko kopališče In 1400 obalnih šotorov. Prvovrstni  hoteli,  penzijone,  privatne niše, kavarne. Pojasniia:
Adrfaliađer-fiBskBnffszentfafs feiil., KirtMig 5 in Korkomlfsion Građo.
Sezija april-oktober.
Zdravilno kopališče
Oleichenberg, Stajarako.
Postaja Feldbacb.    Sezija Maj »oktober.
Zdravi katare, naduho, emfizem, srčne bolesti itd.
Izborna zdravilna sredstva. Dobra prebrana. Znamenita   zdravilna vrelca.  Kon starino v ln Erain.
Pojasnila in prospekte daje
Zdravillšcna kombija Gleidienbe'g'
Pomočniha event. tudi družabnika
kateri se razume, četudi deloma pri lesu, sprejme takoj in pod ugodnimi nogoji večja tvrdka na Gorenjskem. Prijazne ponudbe pod .1000/56 Lesna industrija" poštno ležeče Ljubljana. 3898
za večja veleposestva kot samostojen vodja se takoj sprejme. Potrebna je višja izobrazba. — Ponudbe sprejema upravništvo „S!ov. Naroda" pod „Upravitelj*.
jHeblovano sobo za takoj
laeeta dva gospoda. Ponudbe pod .Dva gospoda 3904* na upravo Slov. Naroda. 3904
3šče se mcblovana soba
s hrano ali brez nje za 2 gospodični. Ponudbe pod .Dve gospodični 3901' na upravo Slov. Naroda. 3901
Trgovec išče
dobro vpeljano trgovino mešanega blaga na deželi ali v trgu v nakup ali najem. Ponudbe sprejema ur prijaznosti Ivan P? je v, Maribor, Aleksandrova c .rU €£. 3906
£eka! ali že vpelji n trgovina
mešanega blaga izven Ljubljane se kupi ali vzame v naje'n. Ponudbe na D. K. ln'<>rro9djska plsaraa J. Sever, Dnna;ska
cesta. 3911
SV!in gore Si vat na d' m vaakovr-t/rijd stno delo. - Ponudbe n* unrsvrrtštvo Slovenskega Naroda nod »S»v*nje«. 3913
4 do 5 vagonov suhih Smrekovih Jtotlf se odd*» mera od 3/4—2
ftVVlii con  po   ugodni cent.
Naslov pove  upravništvo Slovenskega
Naroda. 3888
Gospod
|Mi<l Za kraj v dalmatin-lU^dj« skem primorju, ne daleč od mesta se išče samostojna starejša   zdrava oseba, veSČa opravljanja
vrta. mlekarstva, vinogradarstva. Plača po dogovora. Ponoaoe na upiavn&tvo Slovenskega Naroda nod .Primarj« 8887*
3837
t?rft** . w ■-• m.-l amerik. kosilni stroj f'"r*\*<j* Deerin? z brusom, in obra-Čevalnik še ne rabljen. Cena nizkn. — J. R . Št Jernej, Dolenjsko. 3891
Ženltna ponadb^
25 let star uradnik in hišni posestnik želi resnega znanja s podjetno, inteligentno čedno gospodično. Le resne ponudbe, če mo^o?e s sliko, je usmerit: nod Ferde Seilnc peSts« ležeča Liub-liir.a V. 3«r22
irrMM m lila
vet 2te        lese»f^ terek ra-
feeg.a le *r?*c*^?i sa^^^e^a lese« s2ss»9r9 ek.£» in vrat, Se3ea|e In ejr&s$i& preifetetov se bo vrStta v sree)oy t S. Jacnlje LI. ob 9 url dopoldne na parni žagi V fteaejnett?., Ljubljana. Cesta na Gorenjsko železnico 16, za drža\mfm kolodvorom. 3917
ftretno
.1? takof sprejme.
t ska unca 4.
HARING, Čev-3926
K^ruzu 1 ov as
dobiva se najbolje na vagone kod
i?.^ca broj 24. 3803
Dvonadstropno hiša
v sredini me6ta z 2 trgovskimi lokali ?n prostor za gostilno »a proda* Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda 3831
2?
JCaro9na| knjigarna i
v Ijubljani
Prešernova ulica štev. 7.
I priporoča '
I;ancelijsk:, konceptni, pisemski, ovitni  inbarvani papir,
Kmete s pisemskim poilrlem.
trgovske knfig<
v vseh velikostih, frtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
09jemalne knjižice p0 ce^nih
Zaloga šolskih zvezkov. Zavitke za nrade ▼ vseh velikostih. -Velika izber —
vseh   pUarnliklta potrebiotn, svinčnikov« peres, psreenlkovt radirk,   knsnenikov, tablic, crnilu Hd.
JanfC za Sole in umetnike.
—. <—.
— Razglednice-
pokrajinske, umetniške ln narodne
Ltd.
<^
ynbami za slike ii dopisnice,
mi
-poezijske knjige. -
naznanilo.
naznanlarn slavnemu obClnstrju, da sem z danaStifltn dnem kot lami družabnik lzstcpn Iz turdke SCHWHB ft BIZJHR. Prlpomln!am9 da ostane do aprila 1922 5e dose-danjl nasloo tordke, s kalsro pa nimam nlka?cz zueze ceč.
V nalkra]Sem Casn ofoarfm sooja trgoolno. Obenem se zahoalla]em za seda] mi Izkazovano naklon^enost In se cen J. odjemalcem Se nadalfe nalollndneje priporoCam«
S spoitooanlem
Dauorin Biziahe
u mjedenim bocama neto 20 kg za HLADI ONE, — I  PIVOVARE, — TVORNICE LEDA i. t. d. od-
mah dobavivo. — Tražite specialne ponude
Ctieniisclis Inflastrio nnfl Hanđels n. fi.
Wien L, fleischmar!:! L        Brzojavi „OrinBus Wicn
1
I
Važno za grosiste
1
Dovoljujemo si opozarjati gg. grosiste na to, da imamo v Trstu veliko zalogo tkanin in prej na debelo.
Zaloga nam je vedno bogato asortirana za vse predmete, zlasti za volnate in polvolnate moške blagove.
Seda} Imamo v zalogi veliko partijo grebonlaastih (kat&8&?a&gtžb) blago? za lesen ln zimo ki Jih
ijfijgj jagij po bpczkonkupgnčnih mrt.
Interesente prosimo za cen j. obisk
ZOBOVINI £ mCOEVICH,
Trst (Trieste) Via Torre Bianca 29.
Pozor!
Pozor!
aviOii teden!!
Rad? pozne sezife prodala nogaolc po nalnlž-
fiti cenah pri torobf
AKT. KRISPER,
S
Vsled dovoljenja okrajnega sodišča v Mariboru z dne 2tl maja 1921 N c VI 842/21 se bo vršila
dne 23« junija 1921 eb 10. uri dspcldne
prostovoljna sodnijska dražba Rapočevega posestva vi. Štev. 198 k. o. Sv. Magdalena okrožnega sodišča v Mariboru, ki obstoji
a) iz stavbišča štev. 8 per. . . 29 a 93 m* s hišo št 2C, hlevom in gospodarsko stavbo št. 24, na Tržaški cesti,
b) parcele štev. 87/1 vrt per. . . 11 a 20 m2 in
c) parcele štev. 40/1 njiva per. . . 47 a 83 m*. Dražba se vrši na licu mesta na Tržaški cesti 26.
Izklicna cena znaša 880.000 K. pod katero se dražba ne b6 vršila.
ZdraŽitelj mora prevzeti brez zaračuna v najvišji ponudek pod dn. štev. 96 a) vknjiženo realno breme v smislu odloka dto 20/9 18 štev. 16109/1139 mestnega urada v Mariboru.
Vsa druga bremena izbrišejo lastnice ako dotičnih terjatev zdražitelj ne prevzame na račun ponudbe.
Lastnice so si pridržale pravico najvišji ponudek v 8 dneh sprejeti ali odkloniti.
Najvišji ponudek se mora v roke zastopnika lastnic dr. Ro-sine plačati v enem mesecu.
V MARIBORU, dne 4. junija 1921.
notar Dor. Franc Flrbas, kot sodni poverjt.
Potrebno ii Koristna je
da brez odloga potrdite sprejem denarja, Id Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste  naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki
ste ga sprejeli, ln dan, ko Vam je bil Izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v star! domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strog! preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiliateli prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki d nar.
Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke.
Točna postrežba — to je vedno bilo In bo ostalo naše geslo.
FRMIK SHKSER STHTE BM1K
82 Ccrtlmndt Str:et Nev/ York, N. T.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
Za lnseratni del odgovoren Valentin Kopitar*
70
DY
DU
4752
3/+D
4424
33
A5$1C
803434