II'""1* fo I li m $ or if| !f| 'i % ,or, 9, 15« ^ ib$ \ttfi u»**j pet' d«'.« CŽ «S "I i«>’ i/ , H1? V /ill“ iC'V ra [0. !^y V i s> JV *;? JJ H s4 4 Sj M ;«> I / PRIMORSKI DNEVNIK 3*"*53SViS8i‘ - Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 89 (5173) TRST, sobota 14. aprila 1962 Zgledna razsodba vojaškega sodišča v Parizu »ivši general Jouhaud obsojen na smrt rompidou se tajno pogaja o novi vladi Prevladuje mnenje, da namerava de Gaulle pospešiti spremembo Francije v predsedniško republiko po ameriškem vzorcu - Debre verjetni podpredsednik republike? - Faresova posvetovanja #0cot®5; 13: — Posebno vojaško sodišče “ucoi „u ruscuiiu vujasao suuisue v Parizu je flauda QSodil° na smrt bivšega generala Edmonda Jou-Po konj; r^no kazen je bil zahteval državni pravdnik V 2akii,;Jnem zasliševanju prič in po govoru branilca. Pteva i . u svojega govora je izjavil, da to kazen za-'0e> lnienu francoskega prebivalstva, «a, £e.r°nstični organizaciji OAS in z j,Q aJ ne bo popustljivo. Pja j dv.eh urah posvetova- ki je reklo zahteva od sodi- la uran posvetova- .. . S&sears s PS5 tik . ‘*J> ki so se tikala pe-^Uha?,n obtožnice proti U' Sodišče je odgo->li „ z «ne» na vprašanje, Pe, olajševalne okolišči- iSa^^a vojaškega sodi-ttitia 6 dopušča priziva. E-Sll.m,ožnost je, da de Kak Jouhauda pomilosti. J^iavnf n®D0vedano, so danes Uradne podatke o re-eosko n U’- * katerim je fran-V^tioPrabivalstvo z ogromno fazutjj ?“0brilo evianski spola o .’h otsodilo teroristič-,CI naoa!n9st OAS. Podatki etv 27so?nj’: vpisanih voliv-Hilij,,' a^®72; glasovalo je 20 ftienjt°v 779.303 volivcev. Iz-''•8664,,8'asov: 19.675.497; »da* U9 *ne» 1.809.074. ^e. jeSf tiče Debrejeve ostav-j* bor. Ze gotova. Za jutri N« * sklical sejo svojih 5° si>n?VJ *n ostavka vlade ?eieliet0cena P° seji. Za po-'hvje 8 se predvideva ustoli-5f^sedn”?Vega ministrskega a°Uja nika Georgesa Pompi- je začel že v za-Jh 5 'dna tajna posvetova-;!k sh?r,edstavniki posamez-J*h Wa «.k. V poučenih kro-k,v°r „ J?' da sedaj čaka od-:*ie *°dstva MRP, ker je ‘‘‘h m“2erviral pet ministr-utanL St, za predstavnike te iMtit ' ,JuU'i se bo sestalo Nnt».MRP in njegova par-1 kin rn.a skupina v zvezi h in Prišel se’ da bo eventual-1'TOk t V v!ado častni pred-"'Sakov® 9tranke Pflimlin. V l!Vcta Mnii dokončnega od' S 8m»j ^P si je Pompidou iLN.?*' S1 je Pompidou J* ali J Zagotovil sodelova-lejjj^oevtralnost nekaterih ^V^PoHtikov. kda? se NSPsfnFrtUi^esut^: Va ^eha #odve rešitvi: upora- i d Oo llptnifA Li -»nktn. 1«. ^Zg]ao ustave, ki zahte->ntu°>je večine v par-ll .a*i pa UDoraba čle- j?« !f je n kionjen prvi rešitvi, S,hl rePričan, da bo dobil večino. Dokončno seveda odločil de Gaulle. Opazovalci so mnenja, da to odraža težnjo de Gaulla, da doseže smoter, ki si ga je bil zadal že leta 1958, ko je prevzel oblast: napraviti iz francoske republike v čim krajšem času predsedniško republiko. Tednik «Minute» piše, da se bo Debre čez nekaj mesecev vrnil na oblast in prevzel mesto podpredsednika republike. List trdi, da hoče de Gaulle napraviti iz Francije predsedniško republiko po ameriškem vzorcu. S tem bi bilo ukinjeno mesto ministrskega predsednika. Doba, ki bi jo Debre preživel izven političnega življenja, naj bi služila, da Debre zgubi del nepopularnosti, ki se ga je prijela med njegovim vladanjem. Značilen je s tem v zvezi današnji uvodnik lista «Figa-ro», ki piše med drugim: «Pridržki, ki so spremljali v večini primerov pozitiven odgovor pri referendumu, so izražali zaskrbljenost glede možnosti raztegnitve osebne oblasti. Ta zaskrbljenost bi se lahko razpršila samo v primeru. da bi referendumu sledile volitve, ali pa če bi se državni poglavar obrnil na človeka, ki je vezan na demokratične ustanove in ki i-ma vpliv v parlamentu in v deželi. Predsednik republike je sklenil, da ne bo volitev. Kot naslednika Debreja je izbral Georgesa Pompidouja. Njegov prihod v hotel Mati-gnon bo že od začetka neizbežno zavzel pomen izrazitejšega predsedniškega režima, ki nakazuje nevarnost sistematičnega zatekanja k referendumu, katerega zlorabljanje bi neizbežno predstavljalo nevarnost nestabilnosti ali zatiranja, s tem da bi se volivcu stalno prikazovala nevarnost,_______ ___________ krize v Elizejski palači v pri-' tomškeea orožja, meru, da zmaga *ne». V okviru akcije proti OAS so v Jugovzhodni Franciji a-retirali drugih sedem voditeljev te organizacije. V Oranu pa je. vojska izvršila danes zjutraj številne preiskave. Najprej so blokirali francoski del mesta, in še posebno tisti del, kjer so fašisti včeraj napadli skupine francoske vojske. Prebivalstvo ni smelo na ulice. Izvršili so preiskave v številnih poslopjih. Skoraj vse trgovine so bile zaprte, dejavnost v pristanišču pa je bila ukinjena, šele ob 13.30 so varnostne sile ukinile blokado mesta in so se vrnile v vojašnice. V Alžiru so fašisti izvršili danes nove atentate. Do poldne so ubili štiri Alžirce ter ranili dva Alžirca in dva Francoza. Streljali so kar na slepo na pešce. Predsednik izvršilne oblasti Fare , ki se je včeraj sestal s poveljnikom francoske vojske generalom Ailleretom, je izjavil, da se oba strinjata glede tesnega sodelovanja med varnostnimi silami in izvršilno oblastjo glede vsega, kar se tiče vzdrževanja reda. Fares se je sestal tudi s poveljnikom krajevne sile polkovnikom Moktadom in s poveljnikom alžirskega orožništva generalom Cherasom. Govorili so o organiziranju nove alžirske oborožene sile in ukrepih za vzdrževanje reda. Alžirska si- la bo sestavljena iz treh skupin: pomožne orožniške enote, premične varnostne sile in enote »krajevne sile». Spočetka bodo jte sile štele štirideset tisoč mož, in to število bo v kratkem narastlo na šestdeset tisoč mož. Med njim; bodo povečini Alžirci, ki so sedaj vključeni v francosko vojsko. --------------«»--- TRIPOLIS. 13. — Podpredsednik alžirske vlade Ben Bela je skupno z drugimi alžirskimi ministri prišel sinoči v Tripolis, kjer jih je pozdravila ogromna množica. Odgovor Hruščeva Mac Millanu o prekinitvi jedrskih poizkusov Tudi včeraj je bila razprava na ženevski konferenci brezuspešna - Japonski protest ameriški vladi ŽENEVA, 13. — Iz Londona poročajo, da je sovjetski poslanik v Londonu izročil danes odgovor Hruščeva Mac Millanu na njegovo pismo v zvezi s prekinitvijo jedrskih poizkusov. Odgovor so poslali Mac Millanu v njegovo uradno rezidenco v Chequers. Vsebina odgovora ni bila objavljena. V poučenih krogih pravijo, da odgovor Hruščeva ne prinaša nobene spremembe, kar se tiče sovjetskega stališča do jedrskih poizkusov. Domneva se, da je Mac Millan brzojavil besedilo odgovora Kennedyju, in predvidevajo se posvetovanja med obema državnikoma. Baje govori sovjetski odgovor tudi o drugih raz-orožitvenlh vprašanjih in o mednaro#ni napetosti. Hruščev ni do sedaj še odgovoril na Kennedyjev ultimat. V Ženevi so tudi danes nadaljevali razpravo o preki- . lllnuilu M n m limitu mn iliiiiiiiiiii mu im im III ll ll IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII nul,,,, umiilll lllllltllllllliu ^Pomlajevanje* mesa in potvorbe živil v parlamentu Do sedaj so v Italiji zaprli 350 mesnic 450 prodajalcev pa prijavili sodišču Ti podatki se nanašajo na 45 provinc; na ministrstvo za zdravstvo pa prihajajo nova poročila - Segni odgovoril na vprašanja senatorjev o zunanji politiki - Glavni odbor KD odobril z večino poročilo Mora (Od našega dopisnika) RIM, 13. — Zunanji minister Segni je danes odgovoril na številne interpelacije in vprašanja senatorjev v zvezi z zunanjo politiko. Samek Lodovici (KD) je hotel vedeti, kaj je vlada storila, da bi se izognili nevarnosti novih jedrskih eksplozij in da bi konkretizirali pogajanja za nadzorovano splošno razorožitev. Valenzi je hotel vedeti, ali vlada namerava vzpostaviti diplomatske odnose z začasno alžirsko vlado, ker bi kasnejše priznanje ne imelo take koristi za Italijo kot sedaj. Spano (KPI) je vprašal, kaj namerava vlada storiti, da bi uresničila—:—;—rr .. obveze, ki jih je predsed- v-a?nost ^delovanja nevezanih nik vlade prevzel glede ženevske konference, Fenoal-tea (PSI) pa je hotel vedeti, zakaj je vlada odgovorila negativno na anketno polo OZN o možnosti ustanovitve nejedrskega kluba med državami, ki nimajo a- V svojem odgovoru je Segni dejal, da je za razliko od prejšnjih razorožitvenih konferenc, glede katerih je bil pesimist, mogel sedaj ugotoviti večjo mero dobre volje pri vseh, zlasti pa odločno voljo Zapada, da se dosežejo pozitivni rezultati. Podčrtal je 'UH IIIIIIH Im UH II Hilli III ■IIIIIIIIIIIIIII Ul Hill Hill II lllllll III lili II lil III Hill Ulili Hilli III lili ■•■■1111111 Ulili IIIIIIIIIIIIII Ulili II,lllllllll Tiskovna konferenca Draga Kunca v Beogradu potrebno je podpreti vse napore ^venblokovskih držav v Ženevi (j H ----------—------------------------------------------ jetnikovem obisku v Beogradu ■ Mula je obvestil prijateljske *Uve o spletkah Combeja in tistih, ki mu pomagajo * Zlonamerno Pisanje zahodnega tiska v zvezi z aretacijo Djilasa 1)!V^UAi?‘a dopisnika) ?l>naFf*avnega tajništva hi^nc naJe zadeve Draeo 'državni Poved ^ eSa tajništva o po- Drago mne- vJet!i **nelVOrov 0 razorožit- (>(Vl ln o obisku so-Vjditu zunanjega ministra bo ‘ '^rop Be°gradu. Razgo-brijhheniH Nadzorstva kažejo Oljerm ,unca nedovoljno 6,»^i,iedrslti.za rešitev pre-bi a.s.8lh poizkusov, cc-',t)fa1Neri , 0 mogoče doseči !>o asahju omPromis o tem ^vii°dpret' °tre*3no je odloč-'h aj napore izvenblo-"> a vsat av; da bi se do-5'Vi,^ bi ' zaeeten napredek v1a °1 so “ napieue*. %»aiv«zi 2 , . *UnarTi °°Isbom sovjet-b&lJ1’ kj l ministra Gro. je Drago se predpo-_ „ ,Qr “??ta Koča Popo-razpravljala .ttjf 'Odrio Jsin vprašanjih »Jih s Putike in o Ujo, j8ih 0ri* Področja dv> deialn°N.0v. »Pričakuje-Niš* v«žen ?“nc’ da bo ta me,iPuSpevek k 5e in dsebojnemu razu-'Vdhos. obiskal urad-\ Vhi’nBoliv>jo in Me-'•‘lo vlad teh dr- Rezultat referenduma v Franciji predstavlja po besedah Kunca — izraz ogromne večine francoskega ljudstva za dokončno rešitev vprašanja Alžirije, za dosledno izvedbo evianskega sporazuma na poti obojestranskega koristnega sodelovanja med Francijo in neodvisno Alžirijo- Kunc je zatem obvestil novinarje, da je predsednik kon-goške vlade Adula nedavno obvestil diplomatske zastopnike v Leopoldvillu o težavah, s katerimi se bori Kongo, in o ovirah, kd jih prizadeva Combe, in tisti, ki ga podpirajo. Adula je ob tej priložnosti zahteval, da se akcija CtZN usmeri na prenehanje krize v skladu s splosno sprejetimi sklepi OZN. O teh težavah je Adula s posebnim pismom obvestil tudi voditelje prijateljskih držav, med r.jimi tudi predsednika republike Jugoslavije maršala Tita. Bolgarski odpravnik poslov v Atenah Lambrev je nedavno izjavil grškemu časopisu, da v Jugoslaviji sploh ni makedonske manjšine, temveč da gre za bolgarofilsko manjšino. Drago Kunc je v zvezi s to izjavo dejal, da gre za akcijo, ki ima namen pokvariti grško-jugoslovanske odnose. Obsodbe vredno je, je pripomnil Kunc, da diplomatski zastopnik v neki državi daje svoje mnenje o vprašanjih, ki zadevajo državo, kjer je a-kreditiran, in tretjo državo. Jugoslovanska vlada je v zvezi s to izjavo, ki doslej ni bila demantirana, zahtevala pojasnilo od bolgarske vlade. Avstrijski minister za zunanjo trgovino Franz Bock bo za časa zagrebškega velesejma prispel na dvodnevni obisk v Jugoslavijo, Bock vrača obisk članu zveznega izvršnega sveta Sergeju Kraigherju, ki je svoj čas obiskal Dunaj. Na vprašanje, kako komentira reagiranje zahodnega tiska na aretacijo Milovana Djilasa, je Kunc dejal, da se nekateri listi na Zahodu spuščajo v zlonamerno karakter!-ziranje jugoslovanskega režima. Poleg tega, je dejal Kunc, je neumestno zahtevati od jugoslovanske oblasti, da v tem primeru ne spoštujejo zakona, in je dodal, da so ti zakoni in praksa ter njihovo izvajanje v marsičem bolj liberalni kot pa v nekaterih državah, od koder prihajajo razne kritike. Danes je prispel v Beograd Williams Jovanovič, zastopnik ameriške založbe «Holcourt Bracea, ki pripravlja izdajo Djilasove knjige «Moji razgovori s Stalinom«. Jovanovič je prispel v Beograd, da bi obvestil jugoslovanske oblasti, da je založba pripravljena odpovedati tisk knjige, kolikor jugoslovanske oblasti izpustijo Djilasa. Danes dopoldne je Jovanovič v zvezi s tem obiskal načelnika oddelka za tisk v tajništvu za informacije, ki mu je sporočil, da se jugoslovanske oblasti sploh ne tiče, ali bo založba objavila knjigo ali ne, oziroma kar koli na podlagi materiala, ki ga je dobila od Djilasa. To, ali bodo material, ki so ga dobili od Djilasa, objavili ali ne, kakor tudi njegova privatna ocenitev politične vsebine tega materiala, ne zmanjšuje odgovornosti Djilasa, ki je poleg tega prekršil svobodno prevzete obveznosti, tem bolj, ker je bil del tega materiala že izkoriščen in objavljen v inozemskem tisku B. B. držav, nato pa naštel do sedaj dosežene «uspehe» na ženevski konferenci: nahajamo se pred načelnim sporazumom med vsemi udeleženci konference glede italijanskega predloga o prepovedi vojnohujska-ške propagande; kar zadeva pogodbo o splošni razorožitvi, se sedaj diskutira o uvodu, medtem ko je dosežen sporazum glede pretežnega dela besedila pogodbe; v ožjem odboru, ki razpravlja o prekinitvi jedrskih poskusov predstavlja glavno oviro vprašanje kontrole: SZ je zavrnila angleški kompromisni predlog, na podlagi katerega naj bi nadzorstvo zaupali strokov, njakom nevezanih držav. Segni je zagotovil, da angleški predlog ne pomeni zadnjega poskusa za dosego «poštenega kompromisa«, hkrati pa je zagotovil, da zapadne države želijo doseči neko formulo prekinitve jedrskih poskusov z ustreznim sistemom nadzorstva. Dosedanji potek ženevske konference je bil po mnenju ministra v neki meri obetajoč, po drugi pa je razočaral, «toda zatrdno ne po krivdi Zapada«. Senatorju Fenoaltei je Segni odgovoril, da Italija ni odgovorila negativno na anketo QZN, ampak da je izjavila svojo pripravljenost na podpis take konvencije, da pa je hkrati zahtevala jamstva velesil, ki imajo atomsko oborožitev, da druge države ne bodo dobile take oborožitve, in da se pri tem poskrbi za učinkovit sistem nadzorstva. Glede priznanja začasne alžirske vlade je dejal, da bi njeno priznanje de jure ali de jaeto ne imelo pravne podlage Senat se bo ponovno sestal prihodnji torek, ko bo na dnevnem redu razprava o načrtu modernizacije italijanskih železnic in zakonski osnutek o cenzuri. Tudi v poslanski zbornici so bili na dnevnem redu interpelacije in vprašanja, a o potvorbah živil in pijač. Pred tem je podtajnik notranjega ministrstva Ariosto zanikal, da bi policija uporabila orožje ob priliki nedavnih incidentov v Geli, ko je policija razgnala stavkajoče delavce. Na interpelacije in vprašanja v zvezi s potvarjanjem živil je odgovoril •mink.ter za higieno in zdravstvo Jervolino in naštel, kaj vse je ministrstvo do danes ukrenilo, da bi bili kos temu zaskrbljujočemu pojavu proizvodne in trgovske nepoštenosti, ki ograža zdravje prebivalstva. Na njegovo okrožnico je do sedaj odgovorilo 35 provinc; v teh pokrajinah so pregledali 11.600 mesnic in odvzeli 2500 vzorcev; zaprli so 102 mesnici, 404 mesarje pa so prijavili sodišču. Iz krogov ministrstva za zdravstvo se je izvedelo, da so v vsej Italiji zaprli 350 mesnic, 450 mesarjev pa prijavili sodišču, ker so uporabljali kemična sredstva za »pomlajevanje* mesa. Ti podatki se nanašajo na 45 provinc, in sicer: Alessandria, Ancona, Arezzo, Avellino, Bari, Brindisi, Benevento, Bologna, Brescia, Caltanisetta, Catania, Chieti, Como, Cosenza, Ca-tanzaro, Cremona, Ferrara, Firence, Frosinone, Genova, Livorno, Grosseto, L’Aquila, Luc-ca, Mantova, Matera, Messina, Milano, Modena, Napoli, Padova, Pescara, Pesaro, Pistoia, Rieti, Rovigo, Salerno, Torino, Trapani, Teramo, Udine, Vicenza. Viterbo in Verona. Na ministrstvo prihajajo nadaljnji podatki iz drugih provinc, med njimi tudi iz Rima. Na popoldanskem zasedanju so najprej odobrili obračun poslanske zbornice za poslovno leto 1959-60. ki znaša 6 milijard 430.728.352 lir, z 258 milijoni 138.338 lir aktivnega salda, nato pa so začeli razpravo in končno odobrili zakonska osnutka o povišanju davka na dohodek in dopolnilnega davka, ki ju je senat že odobril. Poslanska zbornica se bo ponovno sestala šele po velikonočnih praznikih. Danes se je sestal glavni odbor KD, na katerem je politični tajnik KD Moro poročal o rešitvi vladne krize s sestavo vlade levega centra, kakor je odločil kongres stranke v Neaplju. V diskusijo o poročilu Mora sta posegla tudi Fanfani in Scelba. Po obsežni diskusiji so z večino glasov odobrili zaključno resolucijo, s katero so o-dobrili poročilo Mora in delo vodstva stranke in parlamentarnih skupin KD v zvezi z rešitvijo vladne krize. A. P. nitvi jedrskih poizkusov, ne da bi kakor koli napredovali. Razen tega so nadaljevali razpravo o prvem členu raz-orožitvene pogodbe, V začetku seje je ameriški delegat Dean prebral izjavo, ki so jo sinoči objavili v Wa-shingtonu in ki zavrača predlog za jedrski moratorij ves čas trajanja konference. Izjava ponavlja ameriško zahtevo, da mora nov moratorij spremljati «učinkovito mednarodno nadzorstvo«. Sovjetski delegat Zorin je izrazil nezadovoljstvo zaradi negativnega odgovora in je poudaril, da Washington nepravilno pripisuje Sovjetski zvezi predlog za takojšnji moratorij, ker je ta predlog prva postavila Indija in ga je nato Sovjetska zveza povzela. Italijanski delegat Cavallet-ti, ki je predsedoval seji, je ponovil svoj včerajšnji predlog, naj bi sklicali ožjo tajno sejo, da proučijo vzroke, zaradi katerih Sovjetska zveza trdi, da ni možnosti vskladiti načela ugotavljanj z jamstvi, da se nadzorstvo ne bo uporabljajo v vohunske namene. Ta predlog je podprl tudi britanski delegat. Sledila je razprava o prvem členu razorožitvene pogodbe, kakor ga je predložila sovjetska delegacija in o ameriških predlogih, ki imajo ime »smotri in načela«. Glede teh dokumentov so tri sporne točke: 1. Rok za izvedbo splošne in popolne razorožitve. 2. Obveznosti pogodbe. 3. Ukinitev tujih oporišč. Razni govorniki so znova ugotovili nesoglasja, toda so hkrati poudarili, da je glede tega možnost skla-ditve različnih tendenc. Zlasti kar se tiče ukinitve tujih oporišč, so bili govori zelo polemični. Na eni strani so predstavniki Sovjetske zveze, Bolgarije in Romunije, znova poudarili, da so tuja oporišča stalna nevarnost za mir na svetu in jih je treba torej nujno ukiniti, na drugi strani pa sta predstavnika ZDA in Velike Britanije .ponovila, kar je že včeraj izjavil italijanski delegat, da ni mogoče razlikovanje med do- mačimi in tujimi oporišči in da je njih ukinitev predvidena v posebnem paragrafu a-meriškega besedila. Sovjetski delegat je izjavil, da je zadovoljen, ker je razprava osvetlila razna stališča, in je izrekel prepričanje, da bo mogoč sporazum. Sklenili so, da bodo razpravo o tem zaključili v ponedeljek, zatem pa bodo dali nalogo o-bema predsednikoma, naj čskladita obe besedili in predloge, ki so prišli do izraza med razpravo, ter naj enotno besedilo predložita konferenci. Delo konference se je odložilo na ponedeljek. Jutri zjutraj se bosta sestala oba predsednika, da se sporazumeta o enotnem besedilu glede ukinitve vojne propagande. Agencija Tass komentira danes delo konference in pravi, da so ZDA in Velika Brita- nija pokazale na konferenci napadalen značaj svojega stališča. Dopisnik dodaja, da se je zahodno stališče pokazalo včeraj, ko so Angleži in Američani zavrnili sovjetski predlog za jedrski moratorij. Japonska vlada je medtem protestirala proti ameriškemu sklepu, da določijo novo področje jedrskih poizkusov o-koli otoka Johnston. Japonska vlada obžaluje, ker ZDA nadaljujejo priprave za jedrske poizkuse in ustvarjajo novo prepovedano področje. Japonska vlada si pridržuje pravico zahtevati odškodnino v primeru kakršne koli škode. Danes je večja skupina študentov, ki pripadajo organizaciji «Zengakuren», demonstrirala pred ameriškim po slaništvom proti obnovitvi jo drskih poizkusov. Policija jih je kmalu razgnala in ni bilo incidentom. MHHIHIlHHHIHIHHIIHHIHIIHIIIHHHIUHHIIIIIIimillllHHIHHHHHHIIIIIIIIHIIIIIHHMHIHHHIt Komentarji ob obnovitvi pogajanj okoli Berlina Odhod generala Clayja iz Berlina bo pozitivno vplival na potek pogajanj - V Bonnu pa niso nič kaj zadovoljni s tem odhodom BERLIN, 13. — Glasilo vzhod- zočnost generala Claya v Ber- ‘ linu pomenila jamstvo proti kompromisu. Za- nonemške enotne socialistične stranke aNeues Deutschland« piše, da bi odpoklic Kennedy-jevega osebnega odposlanca Claya iz Berlina utegnil pozi tivno vplivati na pogajanja med Vzhodom in Zahodom o Berlinu in Nemčiji. V sovjetskih krogih odklanjajo sleherni komentar k zahodnem mnenju, da pomeni odpoklic generala Claya ameriško koncesijo ob obnovitvi pogajanj. V Bonnu pa niso nič zadovoljni z odpoklicem generala Claya. Zatrjuje se, da je bil včerajšnji nenadni sestanek A-denauerja z voditelji parlamen. tarnih skupin v Bundestagu povezan s tem dogodkom in seveda tudi z obnovitvijo pogajanj. ki se bodo spet začela v ponedeljek. V Bonnu pravijo, da je nav- llllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||IHIIIIIIIIMIIUII||||||||||||||||||l||||t|||ii|||||||uif||||||||||||||nl|||||||i||||||||||||||||||l|||||||||ni||M||„|„||||||| Preiskava ameriške vlade proti jeklarskim družbam Ena od velikih družb je sprejela Kennedyjev priziv in ni zvišala cene ■ Nevarnost zaostritve inflacije in padca izvoza - Proučevanje možnosti, da se jeklo nadomesti z drugimi snovmi WASHIiNGTON, 13. — Ni še znano, kdaj se bo sestalo razsodišče v zvezi z zvišanjem cen jekla, katerega ustanovitev je odredil Kennedy. Pravosodni minister Robert Ken-nedy je izjavil, da pravosodni departma zanimajo dve stvari: »Prva stvar je, ali so se jeklarske družbe združile, da se cogovorijo o zvišanju cen. Ce so to storile, bi to pomenilo kršitev zakona in bi bile podvržene kazni. Druga stvar pa je, ali ena sama družba, in sicer «U.S. Steel«, v tolikšni meri dominira industrijo, da nadzoruje cene, in da jo je zaradi tega treba razbiti. Vse, kar se lahko stori, bo storjeno.« Iz Chicaga so nocoj sporočili, da je neka važna jeklarska družba v ZDA, in sicer elnland Steel Company» (osma po važnosti) sprejela Ken-nedvjev poziv in sporočila, da ne bo zvišala cen jekla, ki ga proizvaja. To stališče bi utegnilo prisiliti drugih sedem velikih jeklarskih družb, da prekliče- Bivši prebivalci indonezijskega otoka Amboina demonstrirajo pred nizozemskim parlamentom v zvezi s sporom zaradi Zahodne Nove Gvineje. Predsednik Sukamo je odredil splošno mobilizacijo in pozval vojsko, naj bo pripravljena za končni zalet za osvoboditev Zahodnega Iriana jo svoj sklep o zvišanju cehe jekla za šest dolarjev za tono. Skoraj istočasno je obrambni departma sporočil, da je ukazal svojim dobaviteljem, naj kupujejo jeklo samo pri tistih družbah, ki niso zvišale cen. To je sporočil državni tajnik za obrambo Mac Na-mara na tiskovni konferenci. Pripomnil je, da, če bi se zvišanje cene jekla raztegnilo na vse družbe, ki ga proizvajajo, bi se stroški, ki so potrebni za obrambo, zvišali za milijardo dolarjev letno. Dodal je, da bi to lahko ošibilo položaj ameriške valute na tujem trgu. Pripomnil je: «Ne moremo si misliti, da bi lahko imeli svoje oborožene sile v tujini, če se naša plačilna bilanca ne izboljša.« Pripomnil je tudi, da se je cena železa in jekla zvišala za 90 odstotkov od leta 1947 do danes, medtem ko se je cena neželeznih kovin zvišala samo za 40 odstotkov v istem razdobju. Sporočil je, da o-brambni departma proučuje, po navodilih Kennedyja, možnost, da uporabi druge kovine v nadomestilo za jeklo. Predstavniki jeklarskih družb so skušali opravičiti svoj sklep. V njihovem imenu je predsednik družbe »United Steel* zatrjeval, da je nujno potrebno znova ustvariti ravnotežje med proizvodnimi stroški in prodajno ceno, zato da se omogoči politika investicij ter večje zaposlitve, ter da se lahko vzdrži tuja konkurenca. Trdil je, da so se proizvodni stroški jekla zvišali za deset odstotkov v štirih letih zaradi zvišanja mezd, medtem ko je prodajna cena ostala nespremenjena. Trdil je dalje, da se je v istem razdobju cena delovne sile zvišala za deset odstotkov, medtem ko se je dobiček zvišal samo za 5,7 odstotka. Dalje je dejal, da se močno čuti tuja konkurenca. Lansko leto je uvoz jekla presegel za pet a-li šest milijonov ton uvoz v letu 1955. Predsednik Kennedy in njegovi sodelavci pa zavračajo ta utemeljevanja. Državni tajnik za trgovino je opozoril na nevarnost inflacije, ki bi lahko nastala z zvišanjem cene jekla. Zlasti je poudaril negativne posledice, ki jih bo to imelo na industrijo, ki dela za izvoz. Pripomnil je, da sklep jeklarskih družb dokazuje, da je skupina upravite- ljev mnenja, da »je najprej jeklo, zatem pa ZDA*. Ameriško prebivalstvo pa zanimajo predvsem posledice, ki jih bo zvišanje cene jekla imelo za cene predmetov široke potrošnje. Ameriški gospodarstveniki vidijo tudi nevarnost za jeklarsko industrijo v konkurenci drugih materialov. Tako bo n. pr. cement lahko nadomestil jeklo v številnih fazah gradbeništva. Tudi plastične snovi, ki se vedno bolj uveljavljajo pri izdelovanju kuhinjskih potrebščin, bodo lahko preplavile tudi druge sektorje. slehernemu hodnonemški državni tajnik za informacije von Eekardt je na tiskovni konferenci zanikal, da bj bila kakšna koli zveza med sinočnjim sestankom in obnovitvijo razgovorov o Berlinu. Kljub številnim zanikanjem zatrjujejo v bonnskih političnih krogih, da so včeraj dejansko govorili o nekakšni kompromisni formuli, o kateri so se sporazumele zahodne države ob posvetovanju z bonnsko vlado. V zadnjih dneh je v Bonnu povzročilo precej razburjenosti poročilo zahodnonemškega poslanika v Washingtonu Grewe-ja. Ta je poročal, da se ameriški načrti v zvezi z razgovori Ruska in Dobrinina približujejo ((kompromisu v sovjetski smeri, kar se tiče spoštovanja ali priznanja pankovskega režima«. Med razgovori Ruska in Gro-mika v Ženevi je Gromiko, kakor je znano .sprožil nekatere predloge, v katerih so v Washingtor.u našli nekatere »pozitivne« elemente. Med temi je tudi sprejem načela mednarodnega nadzorstva nad potmi, ki vodijo v zahodni Berlin. Spomenica, ki jo je Gromiko izročU Rusku, je približno takole povzemala sovjetsko stališče. 1. Potrebna je sprememba štiristranskega statuta o Berlinu in ukinitev zahodnih okupacijskih pravic. 2. Vzhodnonemška vlada naj v novi obliki znova potrdi zahodne pravice. Da se zajamči konkretno spoštovanje teh pravic in še posebej pravica dostopa do zahodnega Berlina, je no-trebno ustanoviti mednarodni arbitražni organizem, katere, mu bi predložili morebitne spore med zavezniki in vzhodnonemškimi oblastmi. 3. Sovjetsko jamstvo glede obveznosti vzhodnonemške vlade do zahodnih držav. i Zatrjuje se. da je med nadaljnjimi stiki državnega departmaja s sovjetskimi diplo-mati prišlo do nadaljnjega zbližanja ameriške in šovjetske teze, tako da so nastale nove možnosti za kompromisno rešitev. 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111(1111 DANES Tudi danes je treba ugotoviti, da na ženevski razorožitve-ni konferenci pogajanja ne napredujejo prav nič zadovoljivo, zlasti kar se tiče prekinitve Jedrskih poizkusov. Zahodne države odločno odklanjajo tudi indijski predlog za moratorij ves čas trajanja ženevske konference. S tem v zvezi Je Hruščev odgovoril danes na Mac Millanovo pismo, v katerem poudarja, da to pismo in tudi skupno pismo s Kennedy-jem kažeta namen Zahoda, da ne sklene realnega sporazuma o prepovedi Jedrskih poizkusov in da usmerita v drugo smer ljudsko Jezo. V ostalem ponavlja Hruščev že znano sovjetsko tezo v zvezi z nadzorstvom, kar pa ne pomeni, da bo sovjetska vlada opustila napore za sporazum. Kar se tiče pogajanj o uvodu razorožitvene pogodbe, ne prihaja med razgovori do tako ostrih nesoglasij. Zpdevno razpravo bodo zaključili v ponedeljek, nakar bosta skušala oba predsednika pripraviti enotno besedilo. Kakor že napovedano, se bodo v ponedeljek začela v Wa-shingtonu nova pogajanja v zvezi z Berlinom. S tem v zvezi se pripisuje precejšnji pomen odpoklicu Eiscnhowerjeve. ga svetovalca generala Claya iz Berlina. Glasilo vzhodnonemške socialistične stranke uNeues Deutschland« poudarja v zvezi s tem, da bi ta odpoklic utegnil pozitivno vplivati na pogajanja. V Bonnu seveda niso zadovoljni s Clayevim od- hodom, ker s« bojijo kakršnega koli kompromisa glede Berlina. V Parizu Je vojaško posebno sodišče končno izreklo zgledno razsodbo in obsodilo na smrt bivšega generala Jouhau-da, ki Je odgovoren za vso teroristično dejavnost fašistične OAS na področju Orana. (Do sedaj so bili obsojeni na smrt samo odsotni). V zvezi z De-brejevo ostavko se Je zvedelo, da je njegov naslednik Pompidou začel že ta teden tajna posvetovanja z raznimi politiki in bo verjetno v ponedeljek sestavil novo vlado. Kakor se vidi, ne misli de Gaulle razpisati novi?: volitev. Prevladuje mnenje, da pomeni prihod njegovega dolgoletnega sveto, valca Pompidouja na oblast hitiejšo usmeritev v predsedniški režim Govori se tudi, da ima de Gaulle v načrtih uvedbo predsedniškega režima po ameriškem vzorcu. To pomeni, da bi ukinil predsedstvo vlade ter imenoval podpredsednika republike, glede katerega se zatrjuje, da bo verjetno Debre. Važna novica prihaja iz Damaska, kjer Je bil predsednik republike Kudsi spet postavljen na oblast. Poveljnik vojske je sporočil, da bodo temeljito proučili vprašanje enotnosti s svobodnimi arabskimi državami, katerim je na čelu Egipt. Vojska se vrača v vojašnice. Napovedan Je tudi govor predsednika republike, iz katerega se bo morda zvedelo kaj več q nadaljnjih načrtih. Odmev globlje politične nestabilnosti DOGODKI V SIRIJI Zadnji dogodki v Siriji so potrdili predvidevanja, da bo ta dežela prišla v neko, časovno nedoločeno obdobje nestabilnosti, in sicer zaradi nagle in korenite spremembe v politiki, do katere je prišlo po udaru dne 28. oktobra lanskega leta. Natanko šest mesecev po udaru, ki je končal zvezo Sirija — Egipt, je prišlo do novega vojaškega u-pora, vendar se ta bistveno razločuje od lanskega. Podlage seaanjih dogajanj v Siriji, kot vse kaže, ne smemo iskati v vprašanju enotnosti z Egiptom, marveč v notranji politiki in splošni o-rientaciji Sirije pod vlado Ma-muna Kuzbarija in nato Maa-rufa Davalibija, Ze po ustanovitvi začasne vlade Kuzbarija, posebno pa še po for-miranju vlade Davalibija je bilo jasno, da namerava novi režim v Siriji izvesti politiko, diametralno nasprotno politiki, ki je bila formulirana v času združitve z Egiptom. Te intenci je so postale praksa v minulih šestih mesecih in so končno pripeljale do revolte in javnega upora. Vsa sporočila vojaškega poveljstva prve dni po najnovejšem udaru so poudarjala, da je bila politika vlade Kuzbarija in Davalibija v nasprotju s koristmi ljudstva, predvsem s koristmi kmetov in delavcev, da je pripeljala do zmede v gospodarstvu in do je ogrožala svobodo in neodvisnost Sirije. Vojaško poveljstvo je dalo z vrsto sporočil, vrhovni poveljnik general Zahredin pa s svojo deklaracijo, naslednjo bilanco šestmesečne politike režima, ustanovljenega po -28. oktobru: Predvsem je priilo do praktične ustavitve programa a-grame reforme. Veleposestnikom je bila dana pravica, da si izbirajo zemljo, ki jo želijo obdržati, to pa je pri-peljajo do samovoljnega in brezobzirnega, mestoma pa tudi množičnega preganjanja siromašnih kmetov z zemlje. Do konca lanskega oktobra je bilo namreč načelo pri izvajanju agrarne reforme v tem, da so dajali najboljšo zemljo ljudem brez zemlje in siromašnim kmetom, ki so se postopoma vključevali v zadruge. Spremembe zakona o agrarni reformi so neizogibno pripeljale tudi k temu, da so ustavili podporo malim kmetom, pretrgan pa je bil tudi proces formiranja zadrug. Ce k temu pridamo še, da je sirijskega kmeta zadnjih nekaj let težko prizadela suša (če* prav je izvoznica pšenice Sirija bila zadnji čas prisiljena, da je nekajkrat uvažala iz ameriških presežkov), potem je pač jasno, v kakšnem položaju se je znašel kmet in do kakega vrenja je moralo priti na vasi. Na drugi strani pa je vlada Davalibija prek parlamenta, ki ji je sicer po sestavi u-strezal, sprejela zakon o denacionalizaciji bank, industrije in trgovine. Lani je namreč vlada ZAR nacionalizirala vse banice in zavarovalne družbe, največje industrijske in trgovske družbe in hkrati odvzela — v vrsti drugih podjetij — neko število delnic zasebnikom. Pomen te politike je bil v tem, da se ustvari realna podlaga za načrtno gospodarstvo, in drugič, da se izvedejo korenite socialne reforme. Drugo, nič manj pomembno plat teh zakonov so pomenile pravice delavcev, da s 25 odst. sodelujejo pri dobičku podjetij in da imajo svoje neposredne zastopnike v upravnih odborih družb. Vlada Davalibija je denacionalizirala, praktično likvidirala te pravice delavcev, čeprav so te določbe #po besedah«, kakor je rečeno v nekem sporočilu vojaškega poveljstva v Damasku — ostale v veljavi. Prenehal je veljati tudi zakonik o socialnem zavarovanju delavcev, nekatera podjetja pa so začela odpuščati z dela tiste delavce, ki so se branili, da bi se vrnili k staremu. Razen tega je vlada v poskusih, da restavrira «libe-ralno gospodarstvom, nevzdrž. no v Siriji kakor tudi v drugih nerazvitih deželah, odpravila tudi devizno kontrolo, kar je okrepilo tendence po odtekanju kapitala. Skratka, sirsko gospodarstvo se je znašlo v zelo težavnem stanju; delalo se je brez načrta dejansko proti vsakemu načrtu. Vojaško poveljstvo v Damasku je že v prvih sporočilih obtožilo strmoglavljeno vlado, da je široko odprla vrata korumpiranim elementom, ki so se vtihotapili ne le v državni aparat, temveč tudi v najvišje zakonodajne in izvršilne organe oblasti. Nič manj ni zanimiva ponovna obtožba vojske, da so se v istih organih znašli agenti imperializma, ki so dobivali direktno materialno podporo iz tujine. K temu fe treba pridati, da so v preteklem šestmesečnem obdobju oživeli boji strank in strančic za- pozicije pri, oblar kajti, čeprav formalno prepovedane, so stranke praktično nadaljevale svojo dejavnost. sKot krokarji so se stari politiki vrgli na Damask,» je rekel neki komentator. V takem položaju so se izmenjavale demonstracije in stavke, naposled pa je vojska posegla vmes z vojaškim udarom. Ne glede na njegov končni iztek, je ta udar očitno rezultat odpora proti poskusom, da se v Siriji ustanovi proces socialnih reform. V tem smislu je udar dne 28. marca, spet ne glede na to, kakšen bo njegov rezultat, po svojem bistvu popolnoma v nasprotju z udarom, izvedenim pred šestimi meseci. Drugovrstnega pomena je nenehno omenjanje zveze z E-giptom; sklicujoč se nanjo, so sirijski oficirji dejansko začeli braniti progresivno notranjo in seveda tudi zunanjo politiko. V tej zvezi je razumljiva tudi težnja in to je bilo jasno povedano v sporočilih vojaškega poveljstva, naj Sirija opre svojo zunanjo stabilnost predvsem na tesnejše sodelovanje z neodvisnimi arabskimi deželami, predvsem z Združeno arabsko republiko. Takoj po oktobrskih spremembah je bilo moč pričakovati, da bo politika desničarskih vlad vzbudila široko nezadovoljstvo ne le med ljudstvom, temveč tudi v vojski. Veliko sirskih oficirjev, ki so prišli iz nižjih in srednjih razredov, je bilo leta in leta pod močnim vplivom naprednih idej ter popolne osvoboditve in združitve a-rabskega sveta. Spričo razbitosti političnih skupin v Siriji in njihovega nenehnega boja za oblast — poleg splošne zaostalosti — se je vojska tudi tu, kakor v Sudanu, Ira- ku, Egiptu, pokazala kot edina sila, ki lahko naredi red, konsolidira neodvisnost in zagotovi spoštovanje notranje in zunanje politike dežele v skladu z njenimi nacionalnimi interesi. Zato tudi ni čudno, da sta si vladi Kuzbarija in Davalibija prizadevali iz vojske odstraniti prav napredne elemente. Dogodki 28, marca kažejo, da se jima je to le deloma posrečilo. Toda bistveni pogoj za uspeh dejanja vojske, tako kakor je bil definiran v vrsti prvih sporočil vojaškega poveljstva v Damasku po 28. marcu, je njena enotnost. Izkušnje Egipta, Sudana in Iraka kažejo, da gre tudi za samo neodvisnost, če se ne strne vsa vojska okrog enotnega, naprednega programa. Po drugi strani pa se je v Siriji tokrat praktično pokazalo, da pomeni izvesti udar, potlej pa oblast prepustiti »dobrim, starim politikom«, direktno vrnitev na staro. Sodelovanje s starimi političnimi grupacijami je potemtakem neuresničljivo; do istega spoznanja so že poprej prišli v Egiptu, nato v Sudanu, najbolj pa v Iraku. Z drugimi besedami, vojska, ki bi rada uresničila določen napredni program, si ne more privoščiti nagle vrnitve v barake. V' vsakem primeru, in popolnoma neodvisno od tega, v kateri smeri se bodo nadalje razvijali dogodki v Siriji — kar je njena notranja zadeva — si je težko misliti stabilizacijo razmer, če se bodo kakor v minulih šestih mesečih skušali vrniti na tisto notranje stanje, ki je prevladovalo v Siriji pred združitvijo z Egiptom. Nasprotno, likvidacija vseh tistih reakcionarnih ukrepov, ki so bili povod obtožbam na račun vlade Davalibija takoj po u-daru dne 28. marca, oziroma nadaljevanje progresivne notranje politike, začete že leta 1958, to dvoje bi prineslo ne samo notranjo stabilizacijo, temveč bi ustvarilo tudi potrebne pogoje za konsolidacijo položaja Sirije na Srednjem vzhodu, za popolno normalizacijo odnosov ter za široko in zdravo sodelovanje z neodvisnimi arabskimi deželami. FAIK DIZDAREVIC Nagrajeni z nagrado Sklada Borisa Kidriča: dr. Jože Juhart, prot. inž. Miha Tišler, prof. inž. Franc Mikuž, dr. Marij Pleničar, dr. Milan Hamrl Epidemija griže v Vzh. Nemčiji BERLIN, 13. — Vzhodnonemške oblasti nadaljujejo z napori, da bi zajezili resno epidemijo griže, ki se vedno bolj širi. V torek so sanitetne oblasti sporočile, da so zabeležili 38.000 primerov in med njimi štiri smrtne. Od takrat dalje niso objavili novih številk. Radio in tisk Vzhodne Nemčije, pa stalno opozarjata prebivalstvo, da naj upošteva higienske predpise. Do epidemije je po poročilih oblasti prišlo zaradi pokvarjenega masla. ----«»---- Sedma žrtev koz v Walcsu LONDON, 13. -- Včeraj je umrla v Južnem Walesu neka ženska, ki je zbolela za ko zami, ko se je zdravila v psihiatrični bolnišnici v Brid-gendu. Ko je zbolela, so jo namreč premestili v bolnišnico za infekcijske bolezni v Blackmillu. Tako se je število smrtnih žrtev zaradi koz v bolnišnici v Blackmillu v enem tednu zvišalo na sedem. iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiimmiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMinfiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiMiiMimiiiiiiiiimiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ob 25. obletnici španske državljanske vojne Mednarodno zasedanje z geslom: «Svobodo za špansko ljudstvo!» Na zasedanju so prisotni vidni predstavniki številnih držav - Telegram študentov Barcelone in zastava, ki so jo sešili politični zaporniki RIM, 13. — Ob 25. obletnici španske državljanske vojne se je danes pričelo v palači Brancaccio mednarodno zasedanje z geslom «Svobodo za špansko ljudstvo!« Na zasedanju prisostvujejo osebnosti in politični predstavniki iz naslednjih držav: Avstrija, Belgija, Bolgarija, CSSR, Čile, Ciper, Danska, Finska, Francija, Anglija, Jugoslavija, Luksemburg, Norveška, Holandska, Poljska, obe Nemčiji, Grčija, Španija, švedska, Švica, Urugvaj, Romunija, Madžarska, Sovjetska zveza, Kuba in Italija. Otvoritvenemu zasedanju je predsedoval Jules Moch, bivši predsednik francoskega ministrskega sveta, za predsedniško mizo pa so bili še podpredsednik poljskega ministrskega sveta Eugenius Szyr, španski pi- Francija - Monaco spor zaradi davkov satelj Eduardo Ortega Y Ga-set, Pietro Nenni, senator Scotti, Fausto Nitti, Aldo Garosci, sen. Terraccini, Ric-cardo Lombardi, Giuliano Pa-jetta, Lucio Luzzatto itd. V ponedeljek bo narodna skupščina razpravljala o protiukrepih MONACO, 13. — Princ Ra-nieri je sklical vse zasebne svetovalce in predstavnike raznih skupščin «na bojni posvet«, kako se bodo uprli francoskim grožnjam. Francija je namreč — kot smo že poročali — odpovedala pogodbo o odobrem prijateljstvu in upravni pomoči« od 23. decembra 1951 in zahteva, da se tudi v tej kneževini uvede podoben fiskalni sistem, kot že obstaja v Franciji. V ta namen je Francija določila rok šestih mesecev in bo kasneje pričela z gospodarskimi sankcijami, v kolikor se kneževina ne vda. Narodna skupščina kneževine se bo sešla v ponedeljek na izrednem zasedanju, ki bo trajalo 15 dni in na katerem bodo po verjetnosti imenovali državnega ministra, saj so odpustili sedanjega, ki je bil Francoz. V kneževini obstaja precejšnja zaskrbljenost, saj so največji dohodek — poleg turizma — predstavljale prav razne družbe, ki so v Monacu ustanovile ravnateljstva, prav zato ker tu niso plačevale direktnih davkov in so imele odlično priložnost, da izbeže plačevanju davkov na škodo francoske države. Mali trgovci pa se boje, da bodo davčni sistem v resnici izpremenili, in to v nji- hovo škodo. Prav tako se hoje hotelirji, da bo spor povzročil, da turisti ne bodo prišli v tako velikem številu. Bogat plen roparjev v vaški posojilnici Jules Moch je podčrtal pomen zasedanja v sedanjem mednarodnem okolju. Nato je imel otvoritveni govor Pietro Nenni, ki je predvsem pozdravil vse one, ki so sodelovali v španski državljanski vojni in tam branili politične svoboščine. Orisal je bitko za Madrid ter podčrtal junaško zadržanje italijanskih prostovoljcev, garibaldinskih bataljonov in mednarodnih brigad. Omenil je, da takratna demokratična Evropa ni razumela nauka madridske bitke in se ni zavedla, da gre za uvod nacistične svetovne vojne. Nenni je pozval vse demokratične evropske sile, da naj sodelujejo z vsemi opozicijskimi strankami Španije in Portugalske, ki ob stalno Širši podpori ljudstva vodijo borbo s sedanjima režimoma. zahtevajo konkretno akcijo in mednarodno sodelovanje. Telegram so včeraj poslali iz nekega francoskega, obmejnega mesteca. Končno je Moch predložil skupščini zastavo, ki so jo sešili in okrasili Špan-ski politični jetniki in naskrivaj poslali v Rim. V nadaljevanju zasedanja so govorili poljski podpred- sednik vlade Eugenius Szyr, angleška laburistka Jenny Lee vd. Bevan, tajnik socialistične zveze Jugoslavije Veljko Vlahovič, belgijski senator Henry Rolin in druge osebnosti. OB I P gluhbu blUtub&too Me Ukrepi v korist gledališča RIM, 13. — Notranja ko• misija poslanske zbornice je v zakonodajni stopnji nadaljevala razpravo o ukrepu v korist drame, opere in koncertnih dejavnosti. Podtajnik Antoniozzi je izjavil, da bo kmalu predložil spre-minjevalne predloge k zakonskemu načrtu v korist gledališč ter poudaril, da je treba čimprej odobriti u-krep. Komisija je določila do 2. maja rok za predložitev sprememb. Arheološke najdbe v Iraku BAGDAD, 13. — Splošno ravnateljstvo starinskih spomenikov v Iraku je sporočilo, da je nemška arheološka ekspedicija odkrila v Warki napis, o katerem menijo, da je eden najstarejših v zgodovini človeštva. Ekspedicija opravlja namreč raziskovalna dela in izkopavanja, da bi našla sledi stare civilizacije v Warki. Napis je sestavljen iz primitivnih risb, ki so jih kasneje za časa sumerske civilizacije spremenili v zloge. Zdi se, da je ekspedicija med zadnjimi izkopavanji našla tudi izviren primer «Ziggurata», to je babilonskega templja, zgrajenega v obliki teras. Mednarodni kongres za prazgodovino FLORENCA, 13. — Pri-pravljalni odbor za šesti mednarodni kongres prazgodovine, ki bo 6. avgusta v Rimu, je imel v palači «0-b!ate» v Florenci prvo sejo. Navzoča sta bila tudi prof. De Novellis in predstavnik ministrstva za prosveto dr. Criscuoli. Rimskega kongresa, ki pa se bo zaključil v Florenci, se bodo udeležili številni znanstveniki in strokovnjaki ter predstavniki novih afriških in azijskih držav. Jules Moch je nato preči-tal telegram univerzitetnih študentov iz Barcellone, ki VIAREGGIO, 13. — V občini Camaiore so trije moški, ki so se pripeljali z avtomobilom Fiat 600, ki so imeli obraz zakrit z robci ter ki so bili oboroženi s samokresom, izropali krajevno posojilnico ter odnesli tri milijone 400.000 lir plena. Kasneje so ugotovili, da je bil avtomobil, ki so ga roparji pustili v Pietrasanti, ukraden. Do sedaj so aretirali dve o-sebi. Vse kaže, da so razbojniki poznali navade uradnikov ter da jim je kdo iz kraja samega povedal, ob kateri uri je najbolj primerno izvršiti rop. Raketa «Nike Zcus» POINT ja), 13. MOGU (Kaliforni-, - Včeraj so prvič preizkusili nad morjem ameriško protiraketno raketo Nike Zeus. Vsi trije deli rakete in zlasti zadnji, ki mora ra. keto usmeriti proti sovražni raketi, so v redu delovali. Urejanje ljubljanskega železniškega vozlišča: Začasna obvozna cesta ob Celovški ulici Novo zračno službo so uvedli v Angliji med Bazelom in Londonom. Letala DC 4 so posebej urejen« in lahko prevažajo potniške avtomobile iz Anglije na kontinent. Na sliki: med prvimi »potniki« Rolls Royce Iz 1910. leta Udrl se je plaz in pokopal hišo Pod ruševinami ostale tri osebe Reševalci še niso mogli odkopati trupel ponesrečencev PISTOIA, 13. — Na neko hišo v Tavianu v občini San-lucca se je udrl plaz in jo skoraj v celoti pokopal pod seboj. Pod ruševinami so baje ostale tri osebe, medtem ko so se tri rešile. Na kraj so takoj prihiteli gasilci iz Pistoie in Bologne, ker je kraj na meji med Emilijo in Toskano. Hiša stoji ob državni cesti št. 64, ki veže Bologno in Pistoio. Zdi se, da je povzročila zemeljski plaz infiltracija vode, zaradi katere so se odtrgali od gore ogromni kamni. Plaz je zasul tudi cesto, tako da je zaprt ves promet. Prvi so prihiteli na kraj delavci, ki nakladajo na produ bližnje reke gramoz. Kljub pomoči vsega prebivalstva, policijskih sil ip gasilcev niso do sedaj še nikogar rešili izpod ruševin. Kasneje se je ugotovilo, da so pod ruševinami 38-letna vaška babica Raffaela Mariotti, njen 44-let-ni mož Valerio Nicolai in hčerka Carla, stara 4 leta. Do poznega večera so se reševalci trudili, da bi odkopali trupla ponesrečenih žrtev. Vendar je bilo vse zaman in računajo, da bodo morali kopati vso noč in še danes, ker se je usulo toliko materiala. so morali kar trije kamioni policistov, ki so se trudi'i dve uri, da so vzpostavili red. Pri spopadu so bile štiri o-sebe hudo ranjene, dvajset avtomobilov in kamionov so prevrnili, štiri vozila zažgali, 17 pa so jih popolnoma uničili. Delavci so se pretepali s palicami, gumijastimi cevmi, z opeko in kamenjem. Pretepači so prišli na kraj «bitke» z 20 kamioni. da bi lahko kaj odkril. Umorjena ženska je živela v Brix-tonu okrog šest mesecev. Umor Italijanke v londonskem predmestju Ogromen pretep TRACY (Kanada), 13. - V mestu Tracy je prišlo do splošnega pretepa med elani dveh nasprotujočih si sindikatov gradbene stroke. Na nekem delovišču se je spopadlo kar 1.500 oseb. Priti LONDON, 13. — V nekem stanovanju v londonskem predmestju Brixtonu so našli ponoči zadušeno 28-letno Italijanko Anno Pervaiz. Policijski zdravnik je ugotovil, da je bila ženska mrtva že več dni. Truplo so odkrili po policijski preiskavi, potem ko so našli preteklo nedeljo pred vhodom v bolnišnico Gordon dveletno deklico, ki ni znala skoraj nič angleški. Deklica je imela pripet na obleko listek, na katerem je bilo zapisano: »Pomagajte tej deklici. Njena mati je mrtva. Je katoliške vere. Ima vneto grlo in je potrebna zdravniške nege». Policija je uvedla preiskavo, da bi ugotovila, kdo je mati otroka ter Je pregledala področje Brixtona, kjer je našla materino truplo. Medtem nadaljuje Scotland Yard preiskavo, da bi ugotovil, kdo je pustil otroka pred bolnišnico. Ne izključujejo namreč, da je to storil sam morilec. Policija je zaslišala nekega moškega, o katerem menijo, Sklep pariškega obč. sveta Stalingrajski trg ohrani svoj naziv PARIZ, 13. — Stalingrajski trg v Parizu bo ohranil svoj naziv kljub destalinlzaciji. Tako je sklenil pariški občinski svet z 62 glasovi proti 28. S tem je zavrnil predlog svetovalcev republiškega centra in skupine neodvisnih, ki so hoteli preimenovati trg. Proti temu so nastopile vse ostale stranke, od degolistOv do komunistov. žar je nastal v zgodnjih jutranjih urah in je povzročil pol milijarde škode, katera je le delno krita z zavarovanjem. Požar je nastal v gornjih prostorih, se nato razširil po vsem poslopju ter ga spremenil v pravo grmado. Na srečo so gasilci preprečili, da se ni požar razširil na neko bližnje skladišče nafte, ki bi utegnilo eksplodirati. V tovarni je bilo zaposlenih 240 delavcev. Mednarodna razst»v> keramike v Pr**' Te i*i PRAGA, 13. sprejeli sporočilo, da se ,, tudi Italija udeležila narodne razstave mvpnt ° i' * keramike, ki jo bodo ^ 13. maja v Pragi. " a tretja razstava te sledi razstavama v Cah in Ostendi; za Itali]» ,, se zst< zbrala keramiko trienala. Do sedaj prijavilo za praško raz š 40 držav, med katerimi ' ZDA in Velika BritanU«• V dvoranah italijanS kulturnega inštituta vJV|,, nu pa so odprli razstav0^, Iijanskega slikarja t* jJ#. mista Maria Gianija ** j) rema. Umetnik razstavi)0 slik, 15 keramik ter vrste grafik Uspeh pianistke Coni« ■štabi1* "ki SALISBURY (Južn8., dezija), 13. — Pod okM zunanjega ministrstvo ) . t neralni konzul v Roa*2^) mestu Salisburg dal V° ^ za koncert pianistke M- (|| testabile. Občinstvo le ^ navdušeno sprejelo 12 ^ nje raznih skladb 1 .(((, htevalo številne V°nlT,llfil Na sporedu so bile s Galuppija, Graziolija,^,, lattija, Beethovna, Chof, Caselle in DebussVia- -c nistka je že žela lcPe .j, * he pred tem na konce .ji, Johannesburgu, ?re Durbanu in CapetoU>nu- Žive razprave PolJ*K razumnikov j — P1 VARŠAVA, 13.------ff poljski pisatelj Jerz^,ej if trament je začel v ostri • Przeglad KulluralnV’ ^ polemiko proti tistim ni m intelektualcem*, f1 p pravljajo o «kritiki ,n p bodi.. V isti reviji ,z . - ki jih pišejo znani zg° ;|r " > kili že več kot mesec dni (jj* o «anarhiji na ^°',Sgiotr 8' narji in publicisti. PrV'. nek je napisal Pave^“rCl)1 niča, predsednik # *Krzywe kolo». RozPr pjlj anarhiji in svobodi v ftr ski zgodovini se je P f0jW pustitvi omenjenega -jt prenesla na strani o p nega literarnega tedn' je glasilo varšavskih lektualcev. . . tJ> »i Putrament je odlov ,(|r i . . . ■ A padel pisce, ki so se *^ ■žili diskusije in Jjj vsem obtožil, da u ,-ij# poljsko kulturo sme ,.t> i ** Pisatelj obtožuje te pjf tualce, da ne jemlje!} i ma svobode stvarno, P 4 kot čisto abstrakcijo- ^ Občni zbor HaUJansMl* ^ turnega kluba »Pavel J Tudi letos je org' Svet Svobod in Pr°°’ ,. društev okraja Mario , jr vi jo dramskih skupih’ ^ e lujejo na tem področ) 1 ^{l dališčniki-amaterji *e [(i® , srečali v Ptuju, sf, to, nastopali od 19. do ‘ la. Program je že ((f DPD Svobode Ptuj b° V stavilo Goldonijevega j nika., dramska ^ PD Svobode Prežih0 p* rane z Raven na 5*« pa bo nastopila 2 novo komedijo •Otrl,C-;i hajajo». Igralci • amat° 1;^ Črne na Koroškem 1 .p0 spoprijeli s Hansbet v t delom «Grozdna \l*f soncu., mežiški 0*e K**! ki imajo na program ■ č stov «Razbiti vrč., c.jfl t’ UD Mejnik iz Sant' # S s «Dnevnik Ane Frank ’ p dinsko kult. uniet. S 'H , V večer •Atomski vek ' ji Svoboda Slava Klo” ribor pa .Mišnico’- " ^ Okrajna revija dram* pin v Maribor« H V nedeljo, IS. «P . p ., poldne sc bodo seggdČ. l»b. skih prostorih na «■ vem trgu 5 člani jdH* sklega kulturnega .Paolo Morgan». Na .pP, -rumu murgu,,-- 'a zboru bodo najpre) ^gir1^ '*v. a kt«9 Velik naval na milanski velesejem MILAN, 13. — Drugi dan 40. mednarodnega velesejma v Milanu se je pričel ob krasnem pomladanskem vremenu. Zato je na velesejmu kar mrgolelo ljudi. Danes so se začeli tudi številni uradni obiski, ki jih je priredilo ministrstvo za zunanje zadeve oh sodelovanju ravnateljstva velesejma. ——«»----- Požar povzročil pol milijarde škode BELLUNO, 13. — Velik požar je popolnoma uničil to- tali dejavnost v letu, potlej pa še vprašanja in naloO • Nemoteno je živel 17 let S Na Dunaju so zapv bivšega generala General je imel stike z neonacističnimi in je vedel za nekatere teroristične oaPa .napi! V val kot dopisnik ra.il>. DUNAJ, 13. — Zaprli so bivšega belgijskega državljana in bivšega generala SS Roberta Jana Verbelena. Dunajski dnevniki se sprašujejo, kako je lahko bivši general SS nemoteno živel na Dunaju 17 let. O njegovem življenju in delu na Dunaju so zbrali kaj skope podatke. Izvedeli so samo, da je živel z neko avstrijsko žensko, ki je delala Kot vzgojiteljica v zavetišču za bolne otroke in ki mu je rodila dva otroka. Ver- varno električnih strojev. Po- belen pa je na Dunaju delo- gentinskih in libau01 >■-rj£tne O4 > ittie (j)1 it>« stov, vendar ve no, saj njegovo napisano na se*'?8.!!, gib dopisnikov akredi List «Das kleine -et* J piše, da je bivši £ f e1 j) bil v stalnih stiki j cističnimi skupir>8n’1 „(>* j|t V ,iti US j Pdpadnost, saj je imela . Kisfn ,1 ®’ ki jo je Hitler v svoji I ,'tvens|tClns*tem načrtu namenil , |(»aka lm ljudem tega predela, ij I a ,Vse’ ki so obsojali na- l»iio hot* i°^'ns*ta P°četia *n se . eu izneveriti svojemu k “ J “ dem°kratičnemu prepri-Sb i. seveda, udeležili tel 00 te ocveua, uaeiezm se ,,1h,, Spo,nlnske svečanosti, ki * I IM. ,Z1V0 'j '»do l zadeva zgodovinsko u-"i bratov, tudi števil- •>»» jz avi»iki slovenskega ljud-"»i, |jj etične domovine, pa še Predstavljajo slovensko I * i* bn V ^baliji in katerih uso-10” | **(» , a v času drugega svetov-l*1 |l|iihi)Vji0pa^a tako podobna oni jf I“r®tov po krvi na Ko- #| Vd ""INv^l prlreditev, spominska I (,*ni tv o 0b H- uri, v veliki * lotila 0rna glasbe, kjer bosta li*' i Juh 0r Predsednik Zveze slovenji I F,li> ? atllzacij na Koroškem, dr. I dFer’ in predsednik Na-/ ILV| df veta koroških Sloven-■/1 »do y’ Valentin Inzko. Zatem i"*11 %ili kulturnem sporedu na-,i*' I ,ftibt0je.vslcl zbori in posamezni |,S inske 'deje ter nameni fa-P*. I " t!acizma že povsem uni-.JijiI. 8kužajmo, zatorej, prav ' .fl | ,r se *a v kratkem obnoviti, U !3 nau ,'?red dvajsetimi leti ur I, '»ega ,b°'j nebrzdanega naci-IbS" ster,°rja dogajalo na Ko- LH i« uk,upino 'iudi’ katerih olji 1 lW .bl,a sa»no ta, da niso !#-,L8loO da S° bili Slovenci- Sltlkke1'.1 živelj na Koroškem * čl*" I Ih1 v of 1 znan°. °d pamtiveka jJ, dolet Jsu. "emških osvajačev. V I J, »at(,s a je ta del slovenske- 0 11 g°dai , a tragična zgodovinska 1 nit | >8,p0veif bi nikoli, razen v času I li,°,talimi vladanja, živel skupno % < Pripadniki slovenskega °tp L.po - lastni matični državi. * fd ld,i le v Zpadu avstroogrske mo-VI,,N ’t ° se je ustanovila nova " 1 aanf°Slaviia' « ««»- JiHubo36 žlevilnih slovenskih ’VlJri»0vLna Koroškem o skup-11| kj{ »i ii„ni Vseh Slovencev. To p Iik,1'1 z-. ,v račune velikih sil, S* j V1' ut6Ra Koroško ra-'e ..t* |h. »»i a, lakrat ustanovljeni t‘i«flk..'a»ihB.Striii- Toda ta, dasirav-znala po-neizprosno selitveni načrt sicer splaval po vodi, slovensko ljudstvo na Koroškem pa so čakale nove tegobe in žrtve: po stalingrajskem in drugih porazih na ruski fronti, so nacisti postajali čedalje bolj divji, tem bolj, ker se je vtem tudi partizansko gibanje na Koroškem vse bolj širilo, pa so zaradi tega začeli množično ubijati, mučiti ter pošiljati v koncentracijska taborišča vse, ki niso postali njihovi pomagači, ovaduhi in jim niso bili do konca zvesti ter koristni. Na tisoče ljudi je bilo odposlanih v taborišča Dachau, Raivensbrueck, Mauthausen in drugam. Se danes ni moč ugotoviti natančnega števila žrtev, toda samo v občini Bela so po končani vojni našteli za 1800 ljudi manj, kot pred njo. Padli so v boju kot partizani, ali pomrli v taboriščih. Ogromne so bile žrtve, ki jih je doprineslo slovensko ljudstvo na Koroškem v boju za svoj obstanek, toda ostalo je tam, kjer živi že nad 1300 let. In bo živelo sredi novega, boljšega sveta, ko bo do konca uničen fašizem in zagotovljen svoboden razvoj demokraciji ter sodelovanju med narodi, še naprej. Delegacija deželnega komiteja KPI za Furlanijo in Julijsko krajino je te dni na obisku v Sloven iji. Na sliki vidimo, ko si ogleduje »Litostroja, pri čemer Ji di rektor podjetja Lavše razlaga potek proi zvodmje PREDAVANJE DR. J. DEKLEVE MLADINI ASK JADRAN Nastanek NSZ in njena vloga pri obrambi narodnih pravic NSZ je demokratično gibanje, ki temelji na marksističnih načelih 2. Dr. Dekleva je v svojem predavanju mladini *ASK Jadran« nadaljeval: »Neodvisna socialistična zveza je dosledno zagovarjala navedena načela in usmerjala svoje politično delovanje v tem smislu. Svoje delovanje je opirala predvsem na čim tesnejšo povezavo z naprednimi silami, brez pomoči katerih bi bili Slovenci v borbi za svoje pravice osamljeni in bi težko dosegli uresničenje svojih ciljev. To zavezništvo z naprednimi i-*al. množicami se je izkazalo za koristno kot pričajo dejstva, da smo v času borbe proti fašizmu našli razumevanje in pomoč le na strani naprednih strank, nadalje, da so se v narodnoosvobodilni borbi demokratični Italijani borili z nami proti nacifašizmu in s tem tudi za naše nacionalne pravice. Po letu 1&45 so z nami vodili borbo za edino pravilno ureditev tržaškega vprašanja v okviru naravnega zaledja, kar bi zajamčilo tudi ugodno rešitev gospodarskega problema Trsta.« »Do razkola demokratičnega gibanja smo skupno vodili borbo za izpolnitev mirovne pogodbe, ki je predvidevala ustanovitev STO. Po normalizaciji .... Jr ,'ovo„°,Jlm n°vim državlja-I, *>H, v » e narodnosti na Ko-. ,.|,,*ve,ta J*m je ostala dosled-IC U' da . remu germanskemu V L »■ ni Jeba P°vsod in vse, >r ,r Piliti m,skeRa. uničiti, ali pa Iti »lOEnz ’ da ne ostane- ie' "iti sledu o tem, VIC1; SevJIl180 bili tu od pamti-^'KS i'da ** Pri tem razni r»4 1®°v ni Suschniggi iz raznih ,>|hl /» srpa0. m°Su dovoliti me-0r& |»itMko 1stev. s katerimi bi Tod= °Segli radikalno in 5|v»jfti* Po l’ n.Ui dobrih dvajset »'IV' se fdncani prvi svetovni ifst* i) “''»in Evropa že znašla >r|:*C5 4 avem klaniu' ki sta i P* rib,,; tudi .Opravljala in ga V|ltN dosledno izvajati Hali/ Rh^i. In , posebno nemški tpdi , trenutek je Hitler M l'» 1' »Roa 2a to> da z evrop-,|jj/ p *' Večd0v‘,nskega prizorišča M '»»d a Pase zbriše sloven- ji ^ |S>> b ta za vse večne čase L nV*e Pravr°Ške in Staierske’ j)^| V , pok V -Posebno Koroške, PRVIČ NA OBISKU V STAREM HANSEATSKEM MESTU Hamburg - nemške Benetke toda brez vsake romantike Poldrugi mesec po strahotni po plavi so Hamburžani že pozabili na katastrofo, ker Nemci radi pozabljajo - Zanimiv St. Paoli Ko so me v Trstu skušali prepričati, da ni varno iti v Hamburg, ker da so tam poplave, nisem imel več pomislekov, saj so bile te pred dvema mesecema in so torej že zdavnaj mimo. Ce pa bi prišlo do novih poplav, bi bil vsaj s te plati obisk hanseatskega mesta še bolj aktualen, da bi bil pač priča tolikšni katastrofi. Tako pa sem prišel sem le za to, da sem si ogledal mlakuže v predmestnih predelih in blato na obrežju Aussen-Alsteria. Preostalo mi je tudi nekaj fotografij v posebni izdaji lista ((Hamburger Abendblatt« (»Das war dle gros-se Flut»). In, končno, bilo je še nekaj pripovedovanja domačinov, v kolikor jih moreš ra- zumeti zaradi njihovega dialekta in svoje pomanjkljive nemščine. Toda o februarskih poplavah se že bolj malo govori. Sedaj so bolj važne novice o povišanju cen volksvvagna in mnogih drugih artiklov. V splošnem Nemec kaj kmalu pozabi na eno in začne misliti na novo, kot je dokazal po vojni, ko je naglo pozabil na vojno in ustvaril ne-kaj, čemur pravijo čudež. Kljub vsemu pa sern si hotel ogledati, pa čeprav z zamudo, tudi to kaj je bila poplava. Morje in Elba sta letos o-pravila svoje. Za svoj obisk sem si izbral neko šolo v mestni četrti, ki je še precej metrov nad morsko gladino in kakih pet IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Faganel v Gregorčičevi- •tffcsT. Mai n bil tudi usta- * * lv>vJvla'er - Kaibitschev tako Dr K'» n"'*« y}*rad za narodna ^ I- m*ie imel po naro* i,S v !, ?a ministra Fricka v, i v h aj^rajšem času spre- Popoh rfl" KS "> Sa^paianoma nemško o- m. 1 it IN t»Priliki ivlaier' Kaibitsch pa il« 1!» ltH{ *.V 'jubljanskem ho- 1 »Sfr Silo: brazl°žil, kako se bo VSalleva.mn°žiena streljanja ttK h iS, tanja’ koncentracijska ^ '^, Roy, Serena Vergano. I tl, Arcobaleno 16.00 «L)Ub® h mantenuto). Ugo risa Merlini. Prepove«*-’ • - j, Supercinema 16.00 •tj1 (Le parigine). Fran j noul. Prepovedano ®‘ jo!- ii,|J Alabarda 16.00 VJiie| lil v levov« (Ursus nella leoni). Technicolor. fei. M«irJ tii Aurora 16.00 talijansko« (DlvorziO .^i, 11 M.; * d nikl« (I brigant. Ita_ba pt i jt Cristallo 16.00 »Razpoditi« |]£ na). Marcello Mastro Prepovedano mladim-Garibaldi 16.30 ((Stran . (11 terrore dei T°ne ' vaV: Capitol 16.00 «Tišto m« M letje« (QueH’estate ® 4 sa). Technicolor. K6 j F Impero 16.30 ((Zajtrk nyju» (Colazione n3 | Prepovedano mladim, Italia 16.00 »Mož« eord'-, » Technicolor. Alberto_cl ijo 15. t.m od Ih H i nato v torek m u(e. Ji t.m. od 20. do ,Hi Tržaški tilateliri'^, f ,t y Košir« — Trst. bo n sestanek Jutrj - v ... od 10. do 12 urehi 6-kluba, Ul Monter”, so zadnje novitete 0>®8@ Slovenska ProsV^Gft,“,^ Trstu je priredi1# ^ 9.1^ fj i,,Uv’ui.s mladega slikarja^ nela. Razstava b0 od !*• še danes 14. t.®-ure. KINO PROSEK^ rV1 C0RDuRfl’ predvaja o-b 19.30 Columbia Igrajo RITA cA HEFLIN in s V v conte i Jjmorski dnevnik — 5 — 14. aprila 1962 Po Okrožnica finančnega ministrstva 'Jasnila o ukinitvi trošarine o plačevanju IGE za vino Način pobiranja davkov na poslovni promet se ni v ničemer spremenil - Prijavo morajo izpolniti vsi od vinogradnikov do trgovcev in industrijcev F1* t>'at osta'i vinski izdel-' tantUmre Se ne P’apuje i .*evanu’ so obremenjeni ,*.3o n]8[n 8 odst. odnos-''ti n,.!!~ : davka na po- [«>. :.>v, jih' trgovci ali industrijci, ki so kupili grozdje oziroma mošt. V prijavi je treba označiti vse količine vina ali mošta v posesti 1. januarja 1962, in sicer tudi vino, za katero je lastnik že dobil kupca, a ga še ni prodal. Pri tem pride v poštev vse vino, tudi če je bilo pridelano v prejšnjih letih. To prijavo morajo napraviti tudi trgovci. V zvezi z nadzorstvom nad vinom so dovoljeni sledeči kali; 1. za vina v lesenih sodih in za hranjena sladka filtrirana vina 6 odst.; 2. za vina v drugih posodah 3 odst.; za pretok, filtriranje, čiščenje itd, 4 odst., ki jih je treba upoštevati pri prodanem pridelku. 2 odstotka količine vina več, ki ju zaračuna davčna uprava, obremenjujeta celotno količino prodanega vina. V okrožnici je še zagotovljeno, da so bile prijave vina izročene do 20. februarja letos, predložene v predpisanem roku. Prijave, ki niso v skladu z gornjo okrožnico, ki je bila izdana 16. marca 19«2, bodo lahko popravljene in dopolnjene v 20 dneh po dnevu prihoda okrožnice na pristoj- _ ne urade, ne da bi interesen- samezniki in pa zadružniki, ti zapadli v katero koli kazen. """lantint, MitHinniMiiHmitnn,i,imi,Hiimtmmu,m,iiihi,HiiMniinmum,umu,iiuiiiMM,umni,, Milini,iinmimNM, P° odobritvi proračuna v dolinskem občinskem svetu »ovPmeK. p°tem ko nafta °olike plačevanja Itio8t„oslovni promet za ••• ™ In trinelzn 'h vinsko grozd-in-lah- filt,iil,I “P.orabUaio v vibih8 Y) V'na in lahka vina ("Mici?* s« uporabljajo i Se ..?J Ylna. 'ahka vina nino, je treba plačati 3,30 odst. davka na poslovni promet. Kot doslej, mora biti vsak prenos vina iz enega v drugi kraj, tudi tistega vina, ki ga pridelovalec uporablja za lastno družino in za potrebe posestva, spremljan s posebnim potrdilom, ki ga izdajo troša-rinski uradi. Tisti pridelovalci, ki nameravajo prodati zasebnikom določene količine vina, ki ne presegajo 20 hi, in sicer v mejah občine, v kateri stanujejo, bodo plačali IGE ob prijavi pridelka. V tej prijavi, potem ko bodo označili količine vina, ki jih potrebujejo za družinsko uporabo in z a zaposleno osebje na posestvu, bodo morali označiti tudi količine vina, k’- ga nameravajo prodati zasebnikom v občini. Ce te količine ne bodo presegle 20 hi, bodo lahko plačali davek v trošarinskih uradih ob prijavi pridelka, in sicer: do 5 hi 1000 lir, od 5 do 10 hi 2000 lir, od 10 do 15 hi 3000 lir, od 15 do 20 hi 4000 lir. !»>fabl!i-ske tekočine, ki za poljske de-lno za družinske «;*iiio v t Prijavo o pridelku morajo ni*U y Ea najemnik da napraviti vsi vinogradniki, po- zgmeno za najem '""Milil y 4 v 1 {I t ' Svilni obvezni stroški bremenijo košnji proračun dolinske občine —. _______________________________ ^ 1 sklepi občinskega upravnega odbora - Zakaj ima uprava občinskih 0v tako veliko izgubo . Številke o dohodkih in izdatkih Corisko-benesfel dnevnih 1 Sinoči na sedežu goričkega županstva Burna seja občinskega sveta zaradi praznovanja 25. aprila Žaljivi izpadi demokristjanskega svetovalca proti slovenskemu partizanskemu gibanju ■ Nadaljevanje proračunske debate \ j#1' ■d"! C# I ol»! J %.l!0ročaIfer!^n''i številki svet’ da 'e dolinski '1& °bein.Si?-filasno odobril KS teun.ki L'752-5"! lir izdat-)£8v9 ser,”1 fnorala kri-- taja 35-920.033 lir pri- Pre(j- Wvie.fUDaanZPiav.° 0 Prora' i s ?rd na n ^Uaan Lovriha |iJ>o j!P-rašanie v zve' iff je 'zoiro zdravnika, u,.Svet fazpravljal ob->!$'■ 2up 8 sv°.li predzad- aePriSan-e V te-i zvezl llPtosu -nJe. da bo vpra-dNov»„1Zbire zdravnika 1 I !ePtemke fNAM reše-iU.*ta. ftbra ali oktobra Iv ‘Šl v tem letu, tedaj ugotovimo, , vati uprava vodovodov da bodo prinesli v občinsko jetju Acegat, drugič pa J----— di tega, ker r* *■”* ““ slabo izdelani pr°*ač» ie pred raz' r«ri 1 sku'Unu Potrdil tu-'H a,8?0v Občinskega i!!Va|Pineed-Hiifni zadevo A N,'**« Drav tako je ob- ihalLr.az?ii„zaa; i " n’,. 2lo ' Kha kateri bodo ' iikSke borov‘b dreves ■ Viifo r?renfe- in sicer ‘“V Podi t b0ri^n° 626.270 lir. f 5» 5« ■'»S'""'.;" a «■“ islpg i ‘tl 9ti m za občin- s* »?'pKsrPrs P da k?mai 18- de- ■ » 1 5los,k°fni«o •',e vladni ge-sK'J-1 '»o 8 lir kril le 21-5 l'tf S^tošeoiP^kljaja na-;'b,30 milijonov, i) iz b,l znižan ta-a"vMrtp0stavlrOraeuna črtali ' ,»^ >0 nek;imed njimi’ ^ 4 4. KaJ primerov, hr lr, «za nabavo rti j;. So t8vbav0'ri39, milii°na - I' tnii .Vori- 0 dolga za po- ^ 1959-60'; ibb Službi za plače ob- v 'mu !,ncem itd. ‘1 s la«.,. Pa je občinski -i h.-m? lfitu lahko ASZ* sle?;er? uspešno ilimfc.1 r>» *t: «*d* _lz nekate- Uh % i*. mi Dni JavP° razsvet- S v^Pikligj fbilijona lir, 1 ilfkV'3l3 0fin Vodovoda v •epp» S rsKUh lri-za Vzdl" A S.i.T.lJf’* Tli. .1 o)f rSo{rta U2?fvmeRUlaCi'' > h telcf'22000 lir, za 1 beneM08, v Zabre- ‘ iff PoiV8bie nkl826-000 ,ir' ’ ^ dv cest >Xo^ičn"a lir' za ob' ’ir it2apise 1 mi' ^teKa ki^šj 8'ans :h P^mo dohod- A fA 1°, 3 i 4 At $ & p B \ iSSSt1 sV" Pfedv?am° dohod-av‘deva občina blagajno največ denarja razni davki in trošarina. Tako računajo, da bodo dobili na račun trošarine skoraj 9 milijonov lir, poleg tega pa še 3.852.000 lir državnega prispevka zaradi ukinitve davka in davčnih doklad na vino. Občinski davki naj bi prinesli v občinsko blagajno približno 10 milijonov lir, občinske doklade na zemljišča in stavbe nai bi znašale 1 milijon 855.000 lir, davčne doklade približno 3 milijone lir, državni prispevek zaradi ukinitve davka na živino 1 milijon 285.000 lir, povračilo bolniških stroškov naj bi prineslo 2 milijona lir, medtem ko naj bi država še prispevala 1.424.000 lir za javno šolstvo. Stroški so seveda mnogo večji, saj mora občina obvezno skrbeti za določene usluge, ki so najrazličnejšega značaja. Sicer pa nam številke najjasneje kažejo, kakšni so ti stroški in kako visoki so. Tako proračun predvideva, da bo šlo za plače občinskih u-službencev približno 10 milijonov lir, nekaj nad 5 milijonov lir pa bo morala občina dati še na račun prispevkov za socialno skrbstvo. Nadalje predvidevajo, da bodo letos porabili za javno razsvetljavo 4.800.000 lir, za vodo, iti se bo stočila na javnih pipah in v pralnicah bo šlo 2.200.000 lir. medtem ko bo šlo Iz občinskega proračuna tudi 4.400.000 lir za primanjkljaj uprave občinskih vo-dovodov. Za plače osebiu teh-ničnega urada bo šlo letos 4 milijone 796.000 lir, predvsem zaradi tega, ker bodo namestili novega cestarja. Za več kot pol milijona lir se bodo letos povišali stroški za osnovne šole in otroške vrtce tako da bodo znašali 5.260.000. lir, medtem ko se bodo zaradi namestitve enega uslužbenca povišali tudi stroški za strokovno šolo. tako da bodo znašali skupaj 1.773.000 lir. Sledi vrsta obveznih prispevkov, kot na primer 1 milijon 107.000 lir za zdravniški konzorcij, 789.000 lir znaša prispevek protituberkuloz-nemu konzorciju, 500.000 lir prispevek higienskemu uradu, 241.000 lir prispevek šolskemu patronatu itd. Nadalje Je fre_ ba omeniti 875.000 lir za vzdr-gevanje onemoglih občanov, 850.000 lir za sestavo inventarja občinske imovine, 550 tisoč lir izrednih stroškov za ureditev kanalizacij, pol milijona lir za nakup opreme za osnovne šole, 355.000 lir za nakup opreme za strokovno šolo, 280.000 lir za popravilo javnih pralnic, 250.000 lir za dvojezične cestne in vaške napise, 370.000 lir za popravilo šolskih poslopij ter 1.200.000 lir za napeljavo telefona v Drago. V proračunu je tudi pred viden primanjkljaj uprave občinskih vodovodov. Primanjkljaj je pripisati predvsem visoki ceni, ki jo mora plače- pod-zara- so bili vodovodi tako da imajo veliko izgubo vode. V letu 1961 je bilo namreč izgubljenih 20,26 odst. kupljene vode, tako da ie šlo samo na ta račun v izgubo 1.752.590 lir. Zasebniki so v letu 1961 porabili 747.921 kub. metrov vode, občina pa 54.452 kub. m vode. Naj še omenimo, da si občina prizadeva sproti popravljati vodovodne napeljave, tako da bi sčasoma preprečili preveliko izgubo vode. --------------«»--- Štipendije za otroke uslužbencev openskega tramvaja Županstvo sporoča, da je otvorjen natečaj za dodelitev dveh štipendij po 50.000 lir, ki sta bili ustanovljeni iz sklada družbe «Piccole Ferrovie di Triesten. Štipendiji sta namenjeni dijakom srednjih šol in univerze za leto 1961-62, in sicer otrokom bivših uslužben-cev omenjene družbe, ki so prešli, z izročitvijo openskega tramvaja občini, v službo občinske uprave. Za informacije naj se interesenti obrnejo na občinski oddelek za šolstvo (občinska palača, soba 101), kjer bodo lahko dobili prepis razpisa natečaja. ——«»----- Natečaj za sedem vrtnaric v občinskih otroških vrtcih Občina je razpisala javni natečaj za sedem vrtnaric v občinskih otroških vrtcih. Za udeležbo na natečaju je potrebno italijansko državljanstvo, najmanj 18 in največ 30 let, potrdilo o dobrem vedenju, telesni sposobnosti in diploma o poučevanju v priprav, ljalnih šolah. Prošnje za udeležbo na natečaju morajo biti poslane na županstvo — urad za predložitev aktov, občinska palača, soba 32 — do 18. maja vsak dan do 12. ure. Prepis razpisa natečaja se dobi na občinskem šolskem oddelku , — občinska palača, soba 97. Ostro prerekanje med demo-kristjanskim svetovalcem dr. Tripanijem in komunističnima svetovalcema Bergoma-som in Battellom, je bilo v središču pozornosti sinočnje seje občinskega sveta v Gorici. Zadevo je sprožil komunist Bergomas, ko je vprašal župana, kako namerava občina počastiti praznik 25. aprila-, dan osvoboditve italijanskega naroda izpod fašističnega jarma. Dr. Poterzio je dejal, da namerava občinska u-prava ta dan praznovati z mašo na čast padlim in s priložnostnim plakatom. Po prvem mirnem debatiranju med županom in Bergomasom so prevzeli besedo predstavniki drugih skupin. Na eni strani so fašisti pričeli dvigati glas, češ da se skušajo obujati razdori med ljudmi, ki so bili v osvobodilni vojni na »nasprotni strani barikad«, na drugi pa je socialdemokrat Fantini bil mnenja, da bi občina razširila praznovanje o-svoboditve tudi s tem, da bi poslala občinski prapor na srečanje partizanskega gibanja, ki bo istega dne v Vidmu. Za Fantinijem je spregovoril demokristjanski prvak dr. Tripani, ki je usmeril svoj govor ne samo proti fašistom, temveč tudi proti komunistom, z neprimernim razlikovanjem med borci za svobodo, kar je vzbudilo ogorčenje obeh prisotnih svetovalcev KPI. Nastalo je tako prerekanje, v katero so se vmešali tudi fašisti, da ni bilo mogoče slediti temu, kar so posamezni svetovalci govorili ali bolje rečeno kričali. Župan je skušal pomiriti duhove, kar mu pa ni tako zlahka uspelo. Tripani je nato zaključil svoj oster govor, po našem prav nič v skladu z antifašističnim značajem praznovanja vstaje, in je med drugim v svojo solato vrgel tudi slovensko partizansko gibanje, seveda v poniževalni obliki, na kar mu je prav tako ostro odgovoril dr. Battello. Ostali govori so bili seveda v skladu s tem vzdušjem. Socialistični svetovalec Zuliani je demokristjane opomnil, da je 25. april praznik italijanskega protifašističnega gibanja in ne praznik tistih, ki bi radi pomirjenje za vsako ceno, tudi s tem da fašistom pomagajo. Pred in po tem ostrem «in-termezzu« so svetovalci razpravljali o posameznih točkah proračuna za tekoče leto. Razni svetovalci so intervenirali o zadevah, ki se tičejo posameznih rajonov in vasi, ki spadajo pod goriško občino. Tako je n. pr. svetovalec Vižintin (PSI) bil mnenja, naj bi občina postavila na zvonik v Pevmi uro, kot je napravila tudi v drugih vaseh. Precejšnja debata je nastala okrog dreves v Drevoredu 20. septembra, ki jih mislijo zamenjati. O tem vprašanju so govorili zlasti starejši svetovalci, ki so bili mnenja, da bi raje drevesa ostala tam, kjer so. Več svetovalcev je nastopilo z govori o javnih delih v mestu in predmestjih. Svetovalec Sancin je naglasil, da manjka v proračunu načrtovanje kar zadeva asfaltiranje cest. Potrebno bi bilo sestaviti nekakšno prednostno lestvico uiic, ki jih je treba asfaltirati. Sancin se je ponovno vrnil na obupno stanje, v katerem je Ulica Tabaj v Standrežu in naglasil nujno potrebo, da se ta ulica vendarle asfaltira. Tudi kar se tiče upravljanja makadamskih ulic v predmestjih, je bilo slišati precej ostrih kritik na račun podjetja, ki ima v zakupu to delo. Zupan je obljubil, da bodo poostrili kontrolo nad tem podjetjem. Po kratkem premoru so v pozni uri zvečer svetovalci pričeli ponovno razpravljati o posameznih točkah proračuna O poteku drugega dela seje bomo poročali v jutrišnji številki. Izjava župana o letališču Zupan dr. Poterzio je izjavil, da goriška občina še nadalje podpira pobudo za zgraditev mednarodnega letališča v Ronkah, in sicer kot julijskega letališča, ki bo neposredno služilo tržaškemu era-poriju in tržiškemu industrijskemu področju. Toda goriška riško letališče ponovno služi za progo Gorica-Rim, dokler ne bo moglo ronško letališče sistematično služiti za pristajanje letal te proge, ki morajo sedaj često prekiniti polet zaradi slabega vremena. Kar se tiče bodočnosti go-riškega letališča, je župan izjavil, da še vedno služi za notranji in mednarodni turistični letalski promet. Poleg tega bo služilo za letalski pouk mladincev iz vse Italije. Občina bo v ta namen poskrbela za ureditev letališča in popravilo poslopij, ki so bila poškodovana med vojno zaradi bombardiranja. Pred časom so uvedli enosmerni promet v tistem delu Ul. Aquileia, ki vodi od železniškega podvoza do ločniškega mosta. Cesta je enosmerna samo za tiste, ki prihajajo iz mesta. Za voznike, ki se peljejo v mesto, pa so uredili Ul. del- la Barca, ki je postala prav tako enosmerna. Na asfaltu so zarisali veliko puščico, ki u-smerja voznike na desno. V začetku ie prišlo na tem kraju do zastojev, ker so se številni vozniki skušali peljati naravnost po Ul. Aquileia. Ce niso pravočasno opazili znamenja, da je cesta zaprta, jih je na to opozoril prometni miličnik. ki je imel precej posla. Sedaj so se vsi na nov režim prometa v tem kraju privadili in se zato promet naglo odvija. ...............................m.......................................................... To in ono z Vrha Asfaltirati j e treba vsaj našo glavno cesto JUST PERAT - PETDESETLETNIK Gostišče na vrhu blizu muzeja bi lahko prevzel kak domačin Na križišču cest za Mar-tinščino in za Vrh, je bil do nedavno kažipot napačno obr-njen in je kazal smer Vrha proti Martinščini. Marsikateri izletnik, ki ni poznal kraja, je zato zašel. Ce je hotel pa doseči zaželeni cilj, je moral obrniti vozilo ali pa se pripeljati na Vrh po slabi stranski cesti. Pozneje je napis nekdo odstranil. Dobro bi bilo, da bi postavili nov kažipot. Ko se začenja lepo vreme je precej turistov, ki ob nedeljah in praznikih prihajajo v našo samotno vasico. Vrh nudi prav prijazno spremembo ljubiteljem narave in tistim, ki si želijo miru. Vrhovci vedno tožijo nad slabimi cestami. Zlasti pri Črncih je cesta tako slaba, da je prebivalcem v deževnem času prehod skoraj nemogoč. Dobro bi bilo, če bi domači občinski možje zaprosili so-vodenjsko občino, naj bi popravili tudi to pot. Nekajkrat je bilo sicer navoženega nekaj slabega in predebelega gramoza. Sedaj pa manjka de-lovne sile, ker je zaposlena v industriji, in ne vedo, kako rešiti to zelo važno vprašanje. Najbolje bi bilo, če bi tudi na Vrhu asfaltirali glavne poti, postranske pa popravili. Tako bi tudi Vrhovci imeli boljše prometne zveze z bližnjimi mesti. Tudi gostišče, ki je bilo na Sv. Mihaelu, je sedaj zaprto. Bivši upravitelj ga je iz zdravstvenih razlogov odpovedal. Lokal je zaprt že od marca. Gostišče bi lahko upravljal kakšen Vrhovec, obratovalo hi Lhko samo v poletnem času, ko je največ obiskov. S tega vrha je krasen razgled po Furlanski nižini, spodaj je reka Soča in Gorica s svojimi prvimi nebotičniki malo dalje proti severu. V poletnem času je mnogo obiskov v muzeju in v zakloniščih iz prve svetovne vojne. Kdor je živel v tistih vročih dneh, ko se je začrtovala nova meja vo sredini goriške dežele in okrog Gorice, v tej deželi in če je bil poleg tega še javni delavec, je prav gotovo poznal Justa Perata. Pre. prost in delaven človek, ki se ni nikoli stavil v ospredje, zato pa toliko več delal na vseh tistih področjih, kjer je bila njegova pomoč najbolj potrebna, to je bil Just Perat, ki je bil med drugim do leta 1947 tudi dopisnik «Primorskega dnevnika» za Goriško, Sredi neumornega dela in snovanja novih načrtov je naš Just, ki je sedaj dopisnik ljubljanskega «Dela» tz Nove Gorice, kjer živi, prišel do tistega važnega mejnika v človeškem življenju, ko pravimo, da je *na vrhu» — dopolnil je 50 let. Just Perat izhaja iz delavske družine s številnimi otroki. Luč sveta je zagledal v vasici Perat i blizu Livka pod tistim Matajurjem, ki je bil že od nekdaj simbolj beneških in tudi tistih goriških Slovencev, ki živijo v njegovi neposredni bližini. Kot vsem delavskim otrokom tudi njemu življenjska pot ni bi- Prihajajo predvsem stari bor- la lahka. Želel je postati uči- ci iz prve svetovne vojne in sorodniki tistih, ki so padli na bojiščih tod okoli. le. telj ali se izučiti kakšne obrti, pa ni bilo za to sredstev. Moral je delati kmečka sezonska dela skoraj do druge sve■ občina vztraja na tem, naj go- ...............................................umili................i...mu......................................................................................................i Priprave za 25. april v Tržiču Preslava v okrajnem merilu dopoldne na Trgu republike Tudi po drugih občinah bodo imeli krajevne svečanosti Kot drugod na Goriškem, se tudi v Tržiču in okolici pripravljajo za dostojno proslavo dokončne zmage nad nacifašizmom. Osrednje priprave v ta namen vodi sekcija ANPI iz Tržiča, ki je tudi druga leta pripravila svečano proslavo 25. aprila — dneva vstaje demokratičnih množic Severne Italije. Izdelan je v glavnih obrisih program, po katerem bo ob 10.30 na Trgu Republike v Tržiču okrajna proslava praznika 25. aprila. Po posameznih občinah pa bomo imeli proslave manjšega obsega. Posebno Kine na predvaja dane* 14. t. m. z začetkom ob 18. url Metro cinemascope barvni Illm; 7 Je načinov, da se ujame mož IRIS* PROSEK ^ ”es N-1. m. ob 19.38 Super Technlrama tilm: SENCE (Ombre bianche) lgraJo ANTHONY QUINN in YOKO TANI 8 «vljev V.^v.8- * obnovljenih svoj^e/nem okoPu mviallule trgovina čevljev Iradlcljo zaunne trgovine. DAVID NIVEN -SHIRLEY MacLAINE GIGY0UNG svečanost pripravljajo tudi v Doberdobu. Antifašistične politične stranke pa se razgo-varjajo za sestavo skupne poslanice Tržiču, ki je odlikovan s srebrno kolajno za zasluge v borbi za svobodo. Pes ga je ugriznil Včeraj okrog 15. ure je prišel po pomoč v civilno bolnišnico v Gorici Serafino Ber-radi iz Gorice Ul. Agraria 24. Zdravniki so mu ugotovili več njanjših ran na stegnu leve noge, ki mu jih Je prizadejal neki pes, ko ga je ugriznil. Berradiju so nudili prvo pomoč in ga poslali domov. VSA DEKLETA VEDO (Tutte le raga zze lo sanno) im Goriški nogomet X Jutri popoldne v Standrežu Juventina proti Morteglianu Mladinci igrajo v Krminu • Sovodenjci pa v Šlovrencu proti Moši Preteklo nedeljo ipralci Ju-ventine niso nastopili in tako so se lahko dobro odpočili, pa tudi temeljito pripravili na Jutrišnje srečanje z ekipo iz Mortegliana, Tekma bo ob 15.30 popoldne na domačem igrišču v Standrežu. Ce se bodo igralci Juventine potrudili tudi doma vsaj v toliki meri, kot so se na svoji zadnji tekmi v Moši, bodo prav gotovo tudi tokrat dosegli poln uspeh. Seveda pa na- sprotnika ne smejo podcenjevati, saj prihaja v Standrež z namenom, da bi odnesel vsaj eno točko domov. Za to tekmo, ki obeta biti lepa in zanimiva tudi zato, ker se zdi, da bomo končno le imeli bolj naklonjeno vreme, naj se zberejo ob 15. urt na igrišču naslednji igralci: Devetak, Malavoltt, Paškulin, Cijafc, Ferfolja, Hess, Petejan, Ledri, Gaiotto, Silič, Nanut, Marega, Haufjert, Konjedic. JUTRI, 15, aprila bo ob 16.30 gostoval v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo št. 13 PEVSKI ZBOR «LIRA» Na sporedu so skladbe Gallusa, Mozarta, Dvoraka, Volariča, Prelovca, Venturinija, Adamiča, Simonitija, Kuharja, Marolta, Vrabca ter črnske duhovne, ruske, dalmatinske in slovenske narodne pesmi. Vstopnice se prodajajo od torka dalje na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoll 1 ter pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave. Cene: sedeži 400, 300, stojišča 200, dijaki 100 lir. ROD TAYL0R • JIM BACKUS • CLAIRE KELLY m) EUTERPE CHARLES WAITERS • JOE PASTERNAK CinemaScoPE '---— # j ***** * * METROCOIOR. ****** ****.^ j iz KAMNIKA (Slovenija) Nezgoda na delu Sinoči okrog 21. ure je prišel na oddelek za prvo pomoč v goriški civilni bolnišnici 36-letni Giordano Perin iz Folja-na. Zdravniki so mu ugotovili manjšo rano, ki jo je Perin dobil pri delu. Pridržali so ga v bolnišnici za 6 dni na zdravljenju. ......................................... Nogometna tekma v Škocjanu Doberdobci zasluženo premagali San Canciano z rezultatom 2:1 Gole sta zabila Silvan Frandolič in arjan Gergolet V nedeljo je bila nogometna tekma med doberdobskimi nogometaši in moštvom iz Škocjana na tamkajšnjem občinskem igrišču. Tekma se je zaključila z 2:1 v korist Doberdoba. Privabila je številne domačine in tudi precej do-berdobskih navijačev. Sodil je Violin iz Ronk. Doberdobci so bili v precej dobri formi in so si zaslužili zmago nad San Cancianom. Prvi polčas se je zaključil z nedoločenim rezultatom, do-čim je bila igra v drugem polčasu precej živa, Doberdobci so nastopili v sledeči postavi: Angel Pahor, Glannl Gerin, Guido Jelen, Guglielmo Ferletič, Franko Rebula, Marjan Peric, Bogomil Gorian, Silvano Frandolič, Carlo Gergolet, Bruno Dužman in Marjan Ferletič. Nasprotnikovo enajstorico pa so sestavljali: Roberto Braida, Ervino Folla, Fabio Sanzon, Augusto Sabbadin, Giordano Bean, Enzo Bertogna, Gianni Pavan, Alfredo Bearzot, Elvio Bertogna in Ermino Braida. V prvem polčasu je bila igra močnejša s strani San Can-ciana. Večkrat so pritiskali proti doberdobskim vratom, ne da bi zaključili ničesar; Doberdobci pa so se pripravljali na napad in nekako pazili, da bi presenetili nasprotnike, V drugem polčasu v 15’ je Silvan Frandolič zabil prvi gol. San Cancian pa je v 18’ igro izenačil. Gol za San Can-eian je zabil Sabbadin, ki je presenetil doberdobskega vratarja. V 20. min. drugega polčasa je Marjan Gergolet z 11-me-trovko zabil drugi gol. S tem je bila tekma zmagana. Nasprotniki so prodirali proti doberdobskim vratom; toda vratar Pahor je prav dobro branil lastna vrata. Publika je tudi žalila naše slovenske športnike, toda ti so ostali do konca dlscipliniarni in so po- . kazali, da so si častno zaslu-| žili zmago Naraščajniki Juventine pa igrajo jutri dopoldne ob 10J0 v Krminu proti močni tamkajšnji ekipi. Vsi običajni igralci druge ekipe Juventine naj se zberejo ob 9.30 jutri zjutraj v baru Milan za odhod v Krmin. Tudi ta tekma ne bo lahka, saj bodo imeli naši iflralci močnega nasprotnika, ki poleg vsega nastopa doma. Zato bo potrebna dobra volja, odločnost in borbenost vseh igralcev, če nočejo priti domov praznih rok. * # # Čeprav sovodenjski nogometaši niso prinesli v nedeljo nobene točke iz Podgore, pa so pri tistih, ki so tekmo gledali, pustili vtis močne in borbene ekipe, ki bi z nekaj več sreče lahko prinesla domov vsaj eno točko, saj so bili skoro ves čas oni v napadu in imeli pobudo v svojih rokah. Jutri nastopijo Sovo denjci na igrišču v Šlovrencu proti ekipi «Libertas» iz Kaprice. Vsekakor bo treba tudi tokrat vztrajati v odločni in borbeni igri, morda bo tudi sreča bolj naklonjena in naši igralci ne bodo prišli praznih rok domov. Zelo prav bi jim prišla vsaj ena točka, saj so zdrknili vkljub vsej svoji po žrtvovalni igri že na predzadnje mesto, kakor je razvidno iz spodaj navedene lestvice. To se seveda ne bi zgodilo, če bi poleg borbene požrtvovalnosti ohranili v odločilnih trenutkih tisto hladno a od ločno premišljenost ter naglo a mirno igro, ki je v rukih trenutkih potrebna. Ce bodo to jutri upoštevali, bo tudi rezultat gotovo boljši. LESTVICA tovne vojne, ko so ga pobrali v italijansko vojsko. Čeprav ni mogel v šole, pa je z zanimanjem prebiral knjige, jih vzljubil in čital skratka vse, kar mu je prišlo pod roke. V domači vasi ni bilo elektrike in zato je bral zvečer ob petrolejki ter črpal vedo za življenje. Po propadu fašizma v Italiji ga srečamo med partizani, kjer je deloval v Briško-beneškem odredu kot mitraljezec ter se udeležil številnih akcij. Leta 1944 je postal v Beneški Sloveniji politični in kulturni delavec, ustanavljal prosvetna društva, prirejal zborovanja, kulturne prireditve itd. Kot smo že omenili je sedaj dopisnik •Delat iz Nove Gorice in v tem svojstvu pa je zatekel njegov življenjski jubilej. Ko so ga vprašali, če ima kakšne posebne želje ob tej priliki, je skromno odgovoril, da si želi predvsem zdravja, ter da bi tudi čita-telji znali bolj ceniti in skušali razumeti novinarski poklic. Čeprav je Just tako skriv men pri svojih željah, pa ima vendar še kup načrtov, ki hi jih hotel izpolniti. Zato se še prav nič ne čuti «na vrhu», to je, da bi bilo treba iti sedaj navzdol, ampak namerava še vedno naprej in navzgor k novim ciljem. Na tej njegovi nadaljnji poti mu želimo tudi mi mnogo uspehov, predvsem pa tistega zdravja, ki ga je tud i on stavil kot glavni pogoj. ---«»---- Občni zbor goriške zadruge Goriška nabavno prodajna zadruga, s sedežem v Gorici Ul. Bosco, bo imela jutri 15. aprila svoj redni letni občni zbor, ki bo v dvorani prosvetnega društva v Standrežu. Dnevni red zborovanja je običajen in bodo na njem odborniki podali poročilo o poslovanju zadruge v preteklem letu. Obenem se bodo člani ob tej priliki pogovorili o bodočem delu zadruge in o razdelitvi čistega dobička. Odbor vabi vse člane k pot noštevilni udeležbi. Padel je z motocikla in si zlomil ključnico Sinoči okrog 21.30 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 48-letnega Giovannija Dazzana iz Dolenj, Ul. Zorut-ti 10. Zdravniki so ugotovili, da ima Dazzan zlomljeno ključnico na levi strani, ter so ga zato pridržali v bolnišnici na zdravljenju. Dazzm je povedal, da se je poškodoval, ko je padel z motocikla na poti proti domu. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Mariano 22 17 5 0 65 16 39 Farra 22 14 6 2 61 20 34 Itala 22 13 6 3 48 24 32 Cormonese 21 11 6 4 42 17 28 Piedimonte 22 12 2 8 30 39 26 Villesse 22 11 3 8 39 29 25 Caprivese 22 10 5 7 38 37 25 S. Marco 22 8 5 9 37 49 21 Lucinioo 22 6 5 11 30 39 17 Sagrado 22 6 3 13 22 36 15 S. Lorenzo 22 4 5 13 34 42 13 Sovodnje 21 4 3 14 21 44 11 Moraro 22 4 3 15 16 43 11 L. Capriva 22 4 1 17 20 56 9 KINO CORSO. 16.30: sMadam iz Sans Genea«, S. Loren in R. Hos-sein. Italijanski barvni film v cinemascopu. VERDI. 16.00: »Eden, dva, tri«. J. Cagney, H. Puchhols, P. Tssin . Ameriški črno-beli film. V1TTORIA 17.15: »Oficirski služabniki« (Glj attendenti), R. Rascel in D. Gray. Italijanski fiim. CENTRALE. 17.15: »Maščevalec morij« (II giustiziere del mari), R. Harrison in M. Belli. Italijansko-ameriški barvni film. DE2URNA*LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D’UDInE. Ul. Rabatt« it. 18. tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Goric) najvišjo temperaturo 18,2 stopinje ob 14.30, najnižjo 6 stopinj ob 1,30 ponoči. Povprečne dnevne vlage je bilo 71 odst, Danes zastor nad nogometnim prvenstvom A lige Med Fiorentino in Interjem borba za 2. mesto v lestvici Zmagoslavje Milana in poslovitev Udinese, Lecca in Padove iz najvišje kategorije Jutri bo padla zavesa na letošnje po pravici povedano zelo napeto, razburljivo in tudi presenetljivo nogometno prvenstvo A lige. Se devetdeset minut igre in Milan bo tudi uradno novi italijanski prvak. Sicer si je naslov že zagotovil predčasno, a vseeno bo hotel tudi v zadnji tekmi, ki sicer ne bo odločilna, pokazati da je vre- den trobarvne značke najboljšega v nogometni sezoni 1961-62. Milan bo tako prišel do osmega naslova. Za ta uspeh imajo največ zaslug vsi igralci brez izjeme, a tudi trener Nereo Rocco, ki je pokušal, da je bil vreden zaupanja vodstva tega velikega, a tudi resnega kluba. Vrh je torej že oddan. *V zadnjem kolu pa bo potekala borba za osvojitev drugega mesta, za katerega se potegujeta Fiorentina in Inter. Trenutno so prvi zaradi boljšega količnika na boljšem. Toda zadnja nedelja jim lahko zagode kak neprijeten za-vrtljaj. Florentinci bodo sprejeli v goste Atalanto, ki sicer nima nobenih skrbi z. lestvico, a zna biti iz prestižnih razlogov bolj nevarna kot si danes lahko predstavljamo. Sicer ima proti sebi tradicijo, ki ji je bila ugodna le sedemkrat: štiri- krat z zmago in trikrat z neodločenim izidom. Na drugi strani pa je nič manj kot 11 zmag moštva v vijoličastih majicah. Inter bo tudi zaigral za domačimi zidovi, toda njegov nasprotnik, pa čeprav je že obsojen na izpad v nižjo nogometno kategorijo, predstavlja še vedno strašilo. Gre za Lecco, ki je lani prisilil Inter na prvi neodločen izid. Letos se mu verjetno kaj takega ne bo posrečilo, toda dejstvo je, da bo psihoza v vrstah milanskih igralcev vseeno nekoliko negotova. Tudi na dnu je že vse «u-rejeno». Padova, Lecco in U-dinese se bodo poslovili od navijačev, ki so letos doživeli precej grenkih ur. Udinese bo sprejela v goste Bologno, ki bo skušala ohraniti četrto mesto, medtem ko bo v Padovi gostovala Roma, ki se nikakor ne more še sprijazniti s sedanjim petim mestom. V zadnjem dnevu se verjetno, pa čeprav bi prišlo do presenetljivega zavrt-ljaja na obeh igriščih, položaj v tem delu razpredelnice ne bo v ničemer spremenil. Pri drugih klubih pa že veje prijeten veter, ki diši po počitnicah, ki se bodo letos zaradi svetovnega nogomet- 1 l' f (ig_j ta 1. prvi 1 i drugi 2 X 2. prvi 1 1 2 drugi X 2 I 3. prvi 2 drugi 1 4. prvi 1 drugi X 5. Prvi 2 1 drugi 1 X 6. prvi 2 2 drugi 2 1 nega prvenstva začele prej kot v prejšnjih letih. Vseeno bodo oči navijačev še zadnjič uprte v Catanio, kjer bo Mantova gostovala brez vsakršne možnosti za zmago, dalje v Genovo, kjer bo gostoval Lanerossi, ki se je komaj in šele v zadnjih kolih rešil pogube, v Ferraro, kjer bo Spal sprejel v goste nove prvake, v Turin, kjer bo gostoval letos presenetljivi Palermo in končno v Benetke, kjer se bodo lanskoletni prvaki Juventusa z oddajo značke poslovili od številnih navijačev, katere so v letošnji sezoni kljub zvenečim imenom igralcev razočarali. Prvenstvo pa se je končalo tudi z nečedno afero: med zdravniškim pregledom nekaterih igralcev so ugotovili, kar so sicer že sumili, da se nekateri poslužujejo če že ne mamil, pa vsaj dražil, ki pa Catania-Mamova 1 Eiorentiiia-Atalainta 1 Inter-Lecco 1 Prdova-Roma 1 2 Saimpdoria-LR Vicenza 1 X Spal-Milan 2 Torino-Palermo 1 Udinese-Bologna 2 X Venezia-Juventus 1 2 X Napoli-Genoa 1 X Prato-Bari 1 ProVercelii-Triestina X 1 2 Potenza-Foggia 1 Brescia-Modena i x Crotone-Salernitana 1 so za zdravje vseeno zelo škodljiva. Osumljeni, da so pred tekmo zaužili .doping*, so bili nekateri igralci In-terja, Bologne in Mantove. Dokazi so sedaj v rokah disciplinskega razsodišča, ki se bo moralo izreči. In to o-stro, če bo hotelo, da se v prihodnji sezoni ne bodo ponovili podobni prekrški, ki mečejo kaj slabo luč na italijanski nogomet. To še posebno, ker so se dražil poslu-žili tudi igralci, ki pridejo v poštev za reprezentanco za Čile. Plero RoIIo evropski prvak Bivšega prvaka Cossemynsa je premaga! s k.o. v peti rundi BRUSELJ, 13. — Italijan Piero Rollo je danes ponovno osvojil naslov evropskega prvaka v petelinji kategoriji. Rollo Je v peti rundi premagal sedanjega prvaka Belgijca Pierra Cossemynsa s k. o. Rollo je posebno v četrti rundi ostro napadel in nasprot. nika ranil nad levim očesom. V peti je Italijan prevladoval ter je razpolagal s Cossemyn-som kakor je hotel, dokler se mu ni posrečilo odpreti obrambo nasprotnika, katerega je s Silovitim krošejem z levico podrl na tla. Cossemyns je ostal na tleh preko 10 sekund, kar je Rollu zadostovalo, da je ponovno prišel do naslova, katerega mu je Cossemyns odvzel po točkah novembra lani v Cagliariju. Zmaga je prišla nepričako-va tudi za Italijana, ki je sicer prisebno izrabil dejstvo, da se je Cossemyns nepremiš- ljeno odkril. Rollo je silovito udaril in je začudeno obstal ko je opazil, da se je nasprotnik sesedel na tla, kjer je obležal do končnega štetja. ---«»--- Po zmagi s t. k. o. Pravisani avstralski prvak lahke kategorije MELBOURNE, 13. — Tržaški boksar Aldo Pravisani je z zmago v 13. rundi s tehničnim k. o. nad Georgem Bračke, nom osvoja naslov avstralskega prvaka lahke kategorije. Sodnik je prekinil dvoboj potem ko je Pravisani spravil nasprotnika dvakrat na tla. Polfinalni zavrtljaj' ženskega košarkarskega prvenstva Kljub oslabljeni postavi Udinese praznovala zmago V drugi tekmi je Fiat odpravil ekipo OMSA Po daljšem premoru je v nedeljo spet oživelo tudi žensko prvenstvo prve lige. V tej polfinalni fazi prvenstva sodeluje šest ekip razdeljenih v dve skupini. V prvi nastopajo Fiat, Om- sa in Standa, v drugi pa Udinese, Autonomi in Fontana. Zmagovalki iz vsake skupine se bosta nato pomerili za državni naslov. V nedeljo sta bili na sporedu le dve tekmi: Fiat-Omsa in Udinese-Autono-mi. Fiat je v Faenzi le s težavo odpravila domačo Omso, ki je večkrat nevarno ogrožala prednost gostujoče ekipe. Tu-rinsko moštvo, v katerih vrstah nastopa več znanih i-gralk, je vseeno končno le odbilo in strlo napade domačink in zabeležilo svoj prvi uspeh v tem delu prvenstva Težjo nalogo, vsaj v pred- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiifiiiniiiiiitiiiintiiiiiMiiiiiiiiiiiiiif n,im,m,nuli,iiiiiiiiiiiiiiiiin,,||,l|ii,l|i|iiiitiiii,iii|l|l||,|„,|,|„||im„|lin,|IM|,m„||||||ii||||,imi|||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pred povratnim delom prvenstva C lige v odbojki Moška šestorka Bora lahko pokaže mnogo boljšo igro V nedeljo tekma prvega povratnega kola: Bor-goriški gasilci Z nedeljsko tekmo proti PAV je moška odbojkarska ekipa športnega združenja Bor zaključila prvi del prvenstva C lige. Kakšen je obračun ob polovici tekmovanja? Gledano s stališča povprečnega poznavalca odbojke na našem področju vsekakor pozitiven. V petih srečanjih so izbojevali 4 čiste in prepričljive zmage, v enem pa so doživeli tesen poraz proti lan- skemu drugoligašu Polispor-tivi iz Vidma. Tak obračun bi bil v vsakem pogledu zadovoljiv, če ne bi kot dobri poznavalci naših odbojkarjev vedeli, da so sposobni pokazati mnogo več. Borova šestorka je v preteklosti večkrat pokazala tako igro — zlasti na nekaterih treningih — kakršne nismo videli niti na eni tekmi. Ves sedanji del prvenstva je moštvo igralo nekako s sordino. Rezultat take igre sta tudi oba izgubljena seta proti ONOG in PAV ter tudi tesni rezultati setov v sicer zmagoviti tekmi z go- riškimi gasilci. Vsa ta moštva namreč po svoji kakovosti še zdaleč ne dosegajo Bora, ki lahko navede v svoje opravičilo zaradi svoje »tričetrtinske* igre, le pomanjkanje izkušenj (kar je razumljivo za vsako mlado moštvo) in pa dejstvo, da je nekaj tekem igral na prostem, na kar ni navajen, ker trenira v dvorani. Poglavje zase je bila tekma z videmsko Polisportivo. To moštvo tvori nedvomno skupno z Borom najboljši del tretje lige. Toda po drugi strani zopet ne predvaja take igre, da bi bilo v srečanjih z Bo- aiimilllilillllllllllilllllllilliilllnllllllli.......................................................................................................................n Tako moštva jutri na igriščih • SAMPDORIA Rosin; Vincenzi, Tomasin; Bergamaschi, Bernasconi, Del-fino; Vigni, Brighenti, Toschi, Skoglund, Cucchiaroni. LANEROSSI Luison; Zanon, Savoini; De Marchi, Panzanato, Stenti; Vernazza, Menti, Vastola, Pu-ia, Fortunato. • PADOVA Canton; Lampredi, Scagnella-to; Barbolini, Azzini, Kalo-perovič; Valsecchi, Tortul, Koelbl, Celio, Crippa. ROMA Cudicini; Fontana, Carpanesi; Pestrin, Losi, Guarnacci; Orlando, Jonsson, Angelillo, De Sisti, Menichelli. • TORINO Panetti; Scesa, Buzzacchera; Bearzot, Lancioni, Gerbaudo (Rosato); Albrigi (Gualtieri), Ferrini, Locatelli, Rosato (Schiavo), Crippa. PALERMO Mattrel; Burgnich, Calvani; Prato, Benedetti, Sereni; De • VENEZIA Buracco; De Bellis, Ardizzon; Grossi, Carantini, Frascoli; Rossi, Tesconi (Santon), Sici-liano, Raffin, Pochissimo. JUVENTUS Anzolin; Castano (Garzena), Garzena (Leoncini); Emoli, Bercellino (Castano), Leoncini; Stacchini ,Charles, Nico-le, Rosa, Stivanello. • CATANIA Vavassori; Alberti, Rambal-delli; Prenna, Zannier, Bena-glia; Caceffo, Desiderio, Cal-vanese, Biagini, Castellazzi (Ferrigno). MANTOVA Francalancia; Morganti, Geri-ni; Corradi, Cancian, Longhi; Allemann, Giagnoni, Mazzero, Castellazzi, Recagni. • FIORENTINA Sarti; Robotti, Castelletti; Ma-latrasi, Orzan, Ribmaldo (Mar-chesi); Can Bartii, Milan, Milani, DelFAngelo, Petris. ATALANTA Cometti; Rota, Roncoli; Niel-sen, Gardoni, Colombo; Oli- Robertis, Malavasi, Borjesson. vieri, Maschio, Da Costa, Fa-(Metin), Fernando, Ferrazzi. 1 vini, Magistrelli. • INTER Buffon (Bugatti); Facchetti, Masiero; Bolchi, Guarneri, Pic-chi; Bicicli, Mazzola (Betti-nl), Hltcbens, Suarez, Corso. LECCO Meraviglia; Cardarelli, Tetta-manti; Galbiatl, Pasinato, Du-zioni; Savioni, Abbadie, Di Giaccmo, Marinai, Clerici. • SPAL Patregnani; Mialich, Riva; Micheli, Cervato, Gori; Del-1’Omodarme, Massei, Mencac-ci, Cappa, Waldner. MILAN Ghezzi; Pelagalli, Salvadore; Trapattoni, Maldini, Radiče; Conti, Sani, Altafini, Pivatelli, Barison. • UDINESE Zoff; Burelli, Valenti; Sassi, Tagliavini, Del Pin; Pentrelli, Beretta, Rozzoni, Segato, Sel-mosson. BOLOGNA Santarelli; Cappa, Pavinato; Tumburus (Franzini), Janich, Fogli; Perani, Franzini (Cer-vellati), Nielsen, Bulgarelli, Pascutti. rom že vnaprej favorit. Po-lisportiva je v vsakem pogledu za naše fante premagljiva šestorka. Premagljiva je bila tudi v tej nesrečno izgubljeni tekmi, toda Bor ni vzdržal predvsem psihične teže igre in je klonil prav pri točki, ko je imel zmago na dosegu roke. Kakšni so izgledi za Bor v povratnem kolu? Ce sodimo po tem, kar smo videli v prvih sreča- njih prvenstva, potem lahko mirne duše trdimo, da se bo letošnje prvenstvo odločilo na velikonočni ponedeljek v Čedadu. Tega dne se bosta namreč pomerila med seboj v povratni tekmi Bor in Polisportiva Friuli. V vseh ostalih srečanjih proti drugim nasprotnikom sta tako Bor kot Polisportiva absolutna favorita. Vsak drugačen rezultat bi predstavljal presenečenje. Srečanje med Polisportivo in Borom bo kot vse kaže izredno ostro. Za uvrstitev v B ligo — kamor bo odšlo le eno moštvo iz C lige — potrebujeta obe moštvi zmago v medsebojnem srečanju. Čeprav je furlanska šestorka že premagala Bor, bi bil zanjo poraz z Borom lahko usoden, ker ima slabšo razliko v setih in ta bo v primeru enakega števila točk odločilna. Bor pa — razumljivo — tudi potrebuje le zmago, ker je v prvi tekmi proti Polisportivi doživel poraz. Ce pa bo v Čedadu zmagal, bo takorekoč že skoraj z obema nogama v drugi ligi. Upamo, da je predstavljal za Borove igralce prvi del prvenstva dobro šolo, ter da se bodo znali dobro okoristiti z izkušnjami, ki so si jih pridobili. Ce bodo poleg tega zaigrali požrtvovalno, srčno, s poletom, skratka tako kot znajo in zmorejo, potem ne pričakujemo od njih le enakih rezultatov kot v prvem delu prvenstva, ampak tudi zmago v odločilni tekmi prvenstva 23. t. m. in s tem uvrstitev v drugo ligo, kamor po svojih perspektivnih sposobnostih vsekakor sodijo. T.O. videvanjih, je imela Udinese. Težjo ne zaradi moči nasprotnic, temveč zaradi svoje okrnjene postave. Za to tekmo se je morala Udinese odpovedati celi vrsti dobrih i-gralk kot so n. pr. Pausiche-va, medtem ko sta se njeni najboljši predstavnici Vendra-me in Geronijeva poškodovali in sta morali zapustiti igrišče. Autonomi je tako imela odlično priliko, da si privošči titularnega nasprotnika in smemo reči, da je to priliko izgubila prav v trenutku, ko je uvidela možnost za zmago, ker je od tistega trenutka dalje zaigrala zelo nervozno in tako ni znala izkoristiti večino ugodnih priložnosti. Prav v tej zanjo nesrečni tekmi je Udinese pokazala vso svojo moč, ki ne sloni le na ožji peščici igralk mednarodnega slovesa, ampak je izraz strumnosti in vigranosti vseh njenih predstavnic. Ta zmaga še enkrat potrjuje premoč videmskega moštva, ki je brez dvoma najbolj kompletno kar so jih dolgo let imeli v Italiji in istočasno potrjuje tudi složna predvidevanja vseh, ki Se za ta šport zanimajo, da bo tudi letošnji državni naslov ostal v posesti furlanske ekipe. Rezultata prvega kola: Fiat-Omsa 50:44 Udinese-Autonomi 45:42 P.zio * * * Lestvica ob koncu prvega dela prvenstva: Pol. Fr. 4 4 0 12 5 229 203 8 BOR 5 4 1 14 5 259 214 8 VVFF 4 2 2 7 9 209 227 4 ONOG 3 1 2 6 7 160 157 2 PAV 5 1 4 9 14 261 303 2 AGI 5 1 4 7 14 245 268 2 V nedeljo se bo začel povratni del prvenstva C lige v odbojki. Na sporedu je prvo povratno oziroma šesto kolo po vrsti. Jutrišnji zavrtljaj ni odločilnega pomena za dodelitev naslova in kot kaže; bo potekal po predvidevanjih, Nas najbolj zanima Bor, ki bo prejel v goste trdovratno ekipo goriških gasilcev. V prvem srečanju v Gorici so Borovi igralci brez posebnega truda odpravili tekmece in upamo, da bodo ta uspeh ponovili tudi jutri na stadionu »Prvi maj» in sicer še bolj jasno kot v Gorici. Tekma se bo začela ob 10.30 in ni dvoma, da bo privabila, kot sicer vedno doslej, vse tiste, ki se zanimajo ne samo za odbojko, temveč tudi za delovanje športnega združenja Bor. Gotovo najzanimivejša tekma dneva pa bo v Gorici med AGI in videmsko Polisportiva Friuli. Sicer so Vi-demčani favoriti, toda danes ni mogoče že vnaprej izključiti 'možnosti presenetljivega zavrtljaja, ki bi seveda največ koristil Boru. V tretji tekmi pa bo tržaški ONOG gostoval v Vidmu. Nedeljski spored prvenstva odbojkarske C lige je sledeč: V Trstu: BOR-Gasilci (Gorica) V Gorici. AGI - Polisportiva Friuli V Vidmu: PAV - ONOG I (Trst) KOŠARKA RIM, 13. — Italijanska košarkarska zveza javlja, da je Sovjetska zveza pristala na nastop reprezentance proti Italiji. Srečanje bo 19. maja v Milanu. Sovjetski košarkarji bodo nastopili še 21. istega me- PLAVANJE Nov evropski rekord na 200 m prsno MOSKVA, 13. — Med plavalnimi tekmami Je G. Proko-penko izboljšal s časom 2’35”4 evropski rekord na 206 m prsno. Prejšnji rekord Je z 2’35”6 pripadal Kolesnikovu (SZ). # # * MOSKVA, 13. — Boris Niki-tin je danes izboljšal lastni sovjetski rekord v plavanju na 400 m v štirih slogih. Nikitin je progo v metuljčku preplaval v 1’07"7, hrbtno 1T5”5, prsno 1’29”5 m prosto 1’17’T. Novi rekord je 5’09’T. SMUČANJE NA ETNI CATANIA, 13. — Francozinja Marielle Goitschel je danes zmagala v ženski konkurenci v slalomu, ki je bil v okviru tridnevnega smučarskega tekmovanja na Etni. Med moškimi pa si prvo mesto delita Avstrijec Rudolf Bocek in Francoz Jules Melquiond, medtem ko se je za njima uvrstil Italijan Giorgio Mahlknecht. Jugoslovani so se uvrstili z Dogšo na 8., s Škodnikom na 10., z Vogrincem na 12. in s Pustoslemškom na 13. mesto. PLANINSKO- ORIENTACIJSKI POHOD SPD priredi JUTRl, 15. t. «■ tradicionalni planinsko• orientaciji pohod Odhod v ekip** OD SPOMENIK'* BAZOVICI Ekipe so laf® ntV moške ali mešane, de na starost Namen pohoda F In orientacijski^ ' encev. ki ", udeležencev.^,, grajeni s koli Prijave društev iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiimniiin1 ....""" Iz koprskega okraj'a (( Vrsta zanimivih prireditev Ljudske I(' kot V Ilirski Bistrici so pripravo za bližnjo prvenstveno sezono organizirali zanimiv košarkarski turnir. Razen domačinov so nastopili še igralci Nanosa iz Postojne in član druge zvezne lige Kvar-ner z Reke. Borbe so bile precej izenačene, saj je vsaka ekipa po eno tekmo dobila in po eno izgubila, tako da je na koncu odločal količnik. Največje presenečenje so pripravili Postojnčani, ki so premagali Kvarner seča v Bologni in 23. v Rimu. 149:40. Ilirska Bistrica je pre- ""mii mi Hlinili mil milili mn 11111111111111111111111111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii Po prijateljski tekmi Medtem ko moška odbojkarska vrsta Bora nastopa na prvenstvenem turnirju, nima žen. ska v Trstu nobenih nasprotnic, s katerimi bi se lahko spoprijela v prvenstvenem tekmovanju. Dekleta Bora bodo morala pač počakati, da se zaključijo tekmovanja po ostalih pokrajinah in do tedaj jim ne preostaja drugega kot trenirati in trenirati. Toda trening brez tekem pomeni malo ali pa nič. Zaradi tega je vodstvo Bora poskrbelo za prijateljsko sreča, nje z močno ekipo sežanskega TVD Partizan.tekmi žensk in moških ekip obeh društev smo že pisali, danes pa objavljamo sliko deklet, ki so se po napetih in utrudljivih setih postavile pred fotografsko kamero. Pač lep spomin. 54^ magala Postojno (j> tem ko je Kvarne^ Ilirsko Bistrico »jjrf mesto je zaradi Drjirs“ H 'svojih v.J jtdli ličnika osvuj;*- .,.d strica, drugi je P „ \ ■ • tretja pa domačinov je bl!f nar t|f saj so prikazali igro. ***- jeP1, H) JgrmZfrfi K Tomos. Odbornik^ 'tl lili nogometaše *.* ^ uspehe. V Pre‘e£ Vf, j. namreč odigrali D J0i#, katerih so jih « v jih je končalo V«* N in samo osemkra p ni zapustili '£rl „reCei { nem zboru so P p0‘ rili o gmotnern veiik Stroški so namrec ^ je registriranih f? aktivnih igralcev'sv5jili Tomos pomaga P0 . iL . Čeh, priporočili drugim podjetje1*]. sl občini, da se boh * \ za razvoj nog01” pru- *** Sezona si kov čez drn in I. Bistrica zmagoval j košarkarskega luni ■ nm>nfe«S tudi koprsko P^riVlt šča in osnovnih nov in Božičev dnevi so se 8»suartt m * hnv imeli 11 <5 Organizacija kjjjf A 'il| nike na Koprske pfir|, ^ bodo že P**;V, JJ °ip.rii.vj m1ar,ine‘* ; je šolske mlad*"‘ j,e , hj bo razstavila i*° jijiilf ( , nastali med teh„Psta'V te kom. Na *ei rfV’ 5« tudi ocenili ^e’°rjeV.,.. h*1 ljev in inštruktor! j En" g,av"“'<3* reditev stvo v vodnem rn°t.]{rb,,e((j &u.-.2!S?»rSM|5 j- kov, ki so si 3lh re’wi» I? lanskem in na . p’, ' i žavnih prvenstvih.: ga bo v junij0 J.rtfVi !' venstvo radioama jirj te vu na lisico*, k„ J, ho v Konru drž8$I/3 sko prvenstvo v jadrnice Kadet.^nlj J venstvo v ,e,?'tos ^ h,, larstvu pa bo t Sežani. Travniška kronika w.-. f§2. .■uvaawavwww KONZULSKI ČASI «Družina» Ibrahima paše je bila povsem druge vrste. Ne le da je štela več ljudi, bila je tudi bolj pisana po značajih in videzu. Celo Davna, za katerega turški svet ni imel veliko skrivnosti, se Je včasih začudeno vprašal, kje je vezir nabral to nenavadno tovarišijo, zakaj jo vlači po svetu in kako se mu posreči, da jo obdrži skupaj. Ibrahim paša ni bil, kot večina vezirjev, novopečeni gospod in neznanega rodu. Njegov oče in ded sta bila velika dostojanstvenika in premožna moža. Tako se je ob njuni družini nabrala številna množica sužnjev zaupnikov, varovancev in služabnikov, posvojencev in priženjencev neznane in nedoločljive stopnje sorodstva, prisklednikov in nemaničev vsake vrste. V svojem dolgem in spremenljivem življenju in službovanju je vezir uporabljal vsakovrstne ljudi za razne potrebe, zlasti za časa, ko je bil veliki vezir Belima HI. Večina teh ljudi ga ni več pustila, niti takrat ne, ko je potreba, zaradi katere so bili sprejeti, že davno prenehala, temveč so, prilepljeni nanj «kakor školjke ob staro ladjo*, ostali še naprej povezani z vezirjevo usodo oziroma z njegovo kuhinjo in blagajno. Vmes so bili starci in onemogleži, ki se nikoli niso pokazali na beli dan in so jim morali streči v njihovih sobicah, nekje v kotu Konaka. Bili so nekoč v Ibrahimpašini službi in mu storili kako pomembno uslugo, katero je vezir že davno pozabil, saj se je niti sami niso več dobro spominjali. Bili so pa tudi mladi in čvrsti možje brez posla in določenega poklica. Ta ali oni se je sploh rodil v Ibrahimpašini «hiši», kjer je oče služboval; tukaj je odrasel in tukaj bo tudi preživel svoja leta brez očitnega razloga in opra- vičila. In bili so vmes še drzni pritepenci pa tudi navadni der-viši — berači. Skratka, Davna res ni veliko pretiraval, ko je pri svojih poročilih Davillu in s svojim predrznim posmehom nazival Ko-nak novega vezirja «muzej spak*. Vse te ljudi je vezir brez odpora sprejemal, trpel, vlačil s seboj in s praznoverno strpnostjo prenašal njihove napake, medsebojne boje in spopade, sovražnosti in spore. Pa tudi tisti, ki so imeli višje položaje in res opravljali službo, so bili vedno po svoje urezani in le malokateri je bil navaden in vsakdanji človek. Med njimi je tako po svoji važnosti kakor po vplivu na vse posle bil prvi vezirjev teftedar — tajnik Tahir beg, zaupnik Ibrahim paše, njegov prvi svetovalec v vseh zadevah. Bil je bolehen in čudaški, toda plemenit in izredno razumen mož. O njem so sodili zelo različno, tako v mestu kakor v Konaku, bilo pa je nedvomno, in v tem so se ujemali Travničani in oba konzula, da je Tahir beg vezirjeva »desnica in pero v tej desnici*. . Kakor pred slehernim višjim dostojanstvenikom. Osman-lijcem je tudi o njem že vnaprej prispel glas, spotoma še popačen in napihnjen. Travniška ulema*, prav tako številna kot nevoščljiva, si je zlobno grizla ustnice in se tolažila, da je tudi on človek in da se samo na nebu, ki se razprostira nad nami, ne more nič prišiti ne odparati. In res, še predno je Tahir beg prešel pol pota, se jim je posrečilo, da so mu nekaj dodali in nekaj odvzeli. Od tistih, ki so prihajali iz Stambola in pripovedovali o Tahirbegovi učenosti in razumnosti, je eden omenil, da so mu že v šoli dejali Bunar znanja. In takoj je bil v Travniku poimenovan za efendija Bunar**. Takšni so travniški age in ljudje iz boljših hiš, posebno tisti, ki so pismeni in učeni. Za vse, česar sami nimajo, ne ume-jo, ne morejo, znajo najti hudobno besedo ali sramotilen vzde- ,?ako se .V#1 onl udeležujejo vseh, tudi najvišjih stvari, kjer bi sicer nikdar in nikoli ne mogli biti zraven. Takoj ko je Tahir beg prišel v Travnik, se porogljivi vzde-vek med ljudstvom ni mogel obdržati temveč se je povrnil ulemi ki si ga je bila prehitro izmislila. Spričo osebnosti novega teftedarja je sama po sebi ugasnila vsaka žaljivka in vsaka misel na posmeh, že po nekaj tednih so ga ljudje zvali le efendija, izgovarjajoč to običajno besedo s spoštovanjem in posebnim poudarkom. In tako je v tej dobi bilo v Travniku mnogo efendijev, pismenih in na pol pismenih pisarjev, hafi-z°v , kjatibov mualimov** in hodžev, toda samo eden efendija. Učenost, znanje tujih jezikov in spretnost pisanja, vse to je bilo v tradiciji Tahirbegove rodbine. Njegov ded je bil pisec slovarjev in komentator, oče prvi tajnik na Porti, življenje je pa zaključil kot efendija. Tahir beg bi bil nasledoval očeta, da ni izbruhnil upor, ki je strmoglavil Sultana Selima in pregnal velikega vezirja Ibrahim pašo najprej v Solun in nato v Travnik. S iiLtakrat je moral povečati svojo mero 3 ^ uspavalnih praškov. (ltJ, -j .• Odkar je ostal brez svojega carigrajskega zdravU * 'ThRJi. » Je USIT • sv°JeSa carigra skega zora * . Peljal.rane; sploh Je C prenašal skrito in mirno, nikoli ni tožii, nikogar n1 z njo> hjio h L .„Re,s' med številnimi poklici pri Ibrahim paši je ,, stfi N deno tudi mesto vezirjevega zdravnika, toda ta je ° ^ = Jn duhoviti ^koč vedel, še bolj je pa pozabil zdravniško zn?{i'V^-l rirn nikoli ni imel posebnih stikov, v mladosti je bl‘. f°,m toda polovico življenja je preživel v vojs^v^ ščih in taboriščih, kjer je «zdravib bolj s sugestij® injj brosrčnosti in neuničljive dobre volje kakor z znani. Tahir beg je pravkar prekoračil petintrideseto leto, videti je bil mnogo starejši. Od prezgodaj dozorelega dečka se je spremenil skoraj brez prehoda v bolehnega, težkega in ostarelega človeka. In kot tak je živel in delal. Sedaj, po vsem, kar je preživel ob Ibrahim paši, dokler je bil ta še veliki vezir v najhujšem času, in zaradi bolezni, ki je čedalje huje razjedala njegovo sicer čvrsto in skladno telo, je bil težak bolnik, ki se je počasi in nerad gibal, iz katerega je pa očitno kipela želja po življenju in izredna moč duha. Ce bi bil znal živet, nekolikanj bolj zmerno ali če bi bil hotel zanemarjati delo, bi ga bil njegov carigrajski zdravnik spočetka morebiti pozdravil. Tako pa se je nenavadna bolezen vgnezdila vanj, zastarela, in Tahir beg se je potolažil s tem, da hkrati živi in boleha. Na levi lakotnici je imel živo rano, ki se mu je nekajkrat na leto odprla in zaprla. Zato je hodil počasi in sključen. Pozimi in ob jugovini so ga napadale bolečine in orosrcnosti in neuničljive dobre volje kakor z znanj1' vili. Iz vojske ga je bil že davno vzel Ibrahim paša k povsod s seboj, mnogo bolj kot prijetnega tovariša mka. Nekoč je bil strasten lovec, posebno na divj® ji, pa je bil malone povsem hrom od revmatizma v nos > je sedel kje na soncu ali v topli sobi, vedno v škoP^u*1 kuni suknenlml golenicami. Bil je živahen mož 0 vzbujajoč pozornost, od vseh ljubljen in spoštovan- f-^ahir beg kajpak še v sanjah ni pomisli, da ^^1 ta Ešref efendija, čeprav se je z njim rad pošalil in P^tji’ t V posebni skrinji so bili vedno pripravljeni » «0)\ ženi ozki in široki povoji, vata, tinkture in obliž’-fino izdelana in mojstrsko sestavljena skrinjica i* t9f žlahtnega lesa, ki postaja čedalje lepši, čim bolj J® dlje se uporablja. V to skrinjico je Tahirbegov ded df»* je rokopise, oče je v nji hranil denar, sin pa sedaj povoje. ti v- j V dnevih bolezni so teftedarju slednje jutro ob cuaiju oicuiijc juv*- mi:- .iir, pravili posebej segreto vodo in potem se je začelo iopanje in čiščenje n* f gotrajno, malone pobožno kopanje Zaklenjen in sam, s krčevito stisnjenimi zobmi Ulema — muslimanska duhovščina. Bunar — studenec, efendija — gospod. Muslimanski teolog. Muslimanski veroučitelj. mi obvrmi je pazljivo izpiral svojo rano in menja’ voje. Večkrat je to trajalo ure in ure. ,, (NadaljeM™ &JI UREDNIŠTVO: TRST - qL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA; Ulica S. Pellico MI. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. it. 37-338 - NAROČNINA* mesečna 850 lir. " letna 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tl»ka Tret 11-5374 — Za FLRJ* ADlT, J i>Pr Stritarjeva ulica 3-1, telet 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Urini enega stolpca: trgovski 80, tinančno-upravni 120, osmrtnice 100 Ur, — Mali oglasi 80 Ur beseda. — Val oeln« ■■ 'naročajo Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst 8