Nesreče. V kopalni banji za<Iet otl srčne kapi. V kopališču državne železniške delavnice v Mariboru v Frankopanovi ulici se je zgodila te dni smrtna nesreča. Kopat se je prišel 841etni upokojeni mizar državnih delavnic Ivan Mraz- z Betnavske ceste. Ker ni bilo starca dalje časa iz kabine in se tudi ni odzval na trkanje, so kabino nasilno odprli in so ga našli v banji mrtvega — zadetega od srčne kapi. Snrrtna žrtev igračkanja z dviganjem. V neki mariborski gostilni v Mlinski ulici so se zabavali na ta način, da so dvigali moški eden drugega. Nekdo je dvignil tudi 331etnega brivskega mojstra Oskarja Marko s Koroške ceste. Po dvigvi ga je spustil tako nerodno na tla, da si je zlomil hrbtenico in je umrl kmalu za tera v mariborski bolnici. Posebna smola ga spremlja. Posebna smola zasleduje ter spremlja brodarja Rotnerja po domače Pongraca v Rušah. Dne 9. t. m. v noči ga je napadel v brodarski hišici neznanec in ga je hudo obdelal. Seve se mu je postavil dcbri Pongrae v bran, ker sicer bi se mu bilo še hujše godik). Napadalec je moral slednjič pobegniti, pač pa je pustil v koči klobuk in po tem ga že bodo izsledili orožniki. Pomilovanja vredni Pongrac je že bil trikrat okraden in ob vse prihranke. Samo enkrat je dobil del ukradene svote nazaj. Za 70.000 Din oškodovan po požara. V Starem Logu pri Pragerskem je upepelil nočni požar pet gospodarskih pritiklin posestnilra Blažu Faležu. Zgorelo je razno gospodarsko orodje. krraa ter živila. Rešili so samo živino. Škoda znaša okrog 70.000 Din. Posestnici zgorelo gospodarsko poslopje. V Morju pri Framu je zgorelo gospodareko poslopje posestnici Tereziji Jerič. Z maškeradnega obhoda v smrt. Ko so šli ljudje na pepelnično jutro iz Dornove v Ptui, so našli v jarku ob državni cesti mlajšega moškega mrtvega. Poklicani orožniki so prepoznali v mrtvem 241etnega čevljarskega poinočnika Franca Postraka iz Budine. Postrak se je podal na pustni dan v družbi več fantov iz Budine ter Spuhlje v maškaradnem pohodu v Dornovo. Maškorci so popivali in so se vračali pozno zvečer pijani proti domu. Med potjo je postalo Postraku tako slabo, da ni mogel več iti. Njegovi prijatelji so ga vlekli nekaj časa seboj, vendar se je Postrak zgrudil in je lepo prosil, naj ga pustijo na miru, da se bo prespal. Tovariši so bili prepričani, da je čevljar pijan in so ga pustili v obcestnem jarku, kjer ga je najbrž zadela kap. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Rogoznico, kjer je bilo sodno razteleseno. Od avtomobila smrtno povožen berač. Anton Ulaga, trgovec v Celju, se je peljal z avtomobilom iz Celja v Konjice. Med Frankolovem in Konjicami mu je prišel nasproti kakih 70 let star berač, ki je v očigled avtomobilu križal cesto sem ter tja. Trgovec je sicer zavrl avto, vendar je zadela svetilka avtomobila starca v sence in mu zdrobila senčno kost. Berač se je zgrudil in je podlegel v 10 minutah hudi poškodbi. Ulaga je obvestil o nesreči žandarje. Komisija je ugotovila, da avtomobilista ne zadene npbena krivda. Ogenj uničil gospodarsko poslopje. Požar je izbruhnil 8. februarja zvečer pri posestniku Antonu štineku po domače pri Kunu v St. Vidu nad Valdekom. Pogorelo je gospodarsko poslopje, iz katerega so oteli samo živino. V nevarnosti je bila cerkev, župnišče in župnijsko gospodarsko poslopje. Škoda je malenkostno krita z zavarovalnino. Vzrok požara še ni pojasnjen. Mlin na Muri zgorel. Nočni požar je uničil Mariji Jurkovič v Hrastju Mota mlin na Muri. Velika lesena stavba z opremo je zgorela do taJ. Škoda je tem bolj občutna, ker je nabavila lastnica pred kratkem za mlin novi valjar, ki je tudi postal žrtev najbrž podtaknjenega požara. Pravočasno udušen ogenj. V Policah pri Gornji Radgoni je začelo na veeer goreti gospodarsko poslopje vinogradnika Frica Fekonje. Domači uslužbenci so nesrečo pravočasno zapazili in ogenj zadušili. Velik požar. V Šmartnu pri Slovenjgradcu je izbruhnil požar na imanju veleposestnika Franca Časa. Zgorelo je gospodarsko poslopje in shrambe za seno. Skoda znaša 150.000 Din. Požarno nesre- čo bo povzročili najbrž brezposelni potepuhi, ki prenodujejo po fikednjih. Velik kozoleo zgorel na sredinL V Šmartnem pri Litlji je imel Pavel Knaflič, tovarnar usnja, za tovarno vellk kozolec trojnik. Iz maščevanja mu je v noči neki nepridiprav polil srednji del kozolca, v katerem je bilo seno, s petrolejem in je v noči zažgal. Na pomoč pribrzeli gasilci so ogenj omejili in je zgorel samo srednji del. Škoda znaša 30.000 Din. Nočnl požar je uničil v St. Vidu pri Ljubljani obsežno gospodarsko poslopje g. Francu Struklju, po domače pri Hruški v Guncljah. Po nesreči se ustrelil. V Trobendolu v župniji Sv. Rupert nad Laškim se je pripetila zadnje dni nesreča, koje smrtna žrtev je postal 381etni brezposelni Ivan Dojar. Kakor so pokazale okoliščine po nesreči, je moral imeti Dojar v slaml skrlto nabito lovsko puško. Najbrž je potegnil orožje iz slame za cevi ln je na ta način sprožil petelina. Naboj je neprevidneža zadel v trebuh in ga tako razmesaril, da je bil koj mrtev. Smrtno ponesrečenl je bil rojen v Št. Janžu pri Dravogradu in pristojen v Pameče pri Slovenjgradcu. Z lestve omahnil in se ubil. Na Bricljev hlev v Štepanji vasi pri Ljublajni je hotel Janez Žitnik, brezposelni samskl delavec. Na stopnicah je revež omahnil, padel in obležal mrtev. Zadeta od kapi pri zvonenju sinrtne ure. Zadeta od kapi se je zgrudila mrtva pri zvonenju smrtne ure pri podružni cerkvici Rozalija Upljeva, po domače Kobilarica, mežnarjeva vdova v Kresnicah v Zasavju pri Ljubljani. Zračna nesreča zahtevala 11 smrtnih žrtev. Veliko potniško letalo z osmimi potniki in tremi moži posadke je strmoglavilo pri poletu v S. Francisko v Združenih ameriških državah v zaliv pri San Francisku in se je pogreznilo v morje. Nesreča se je zgodila 11. februarja. Več policijskih čolnov je iskalo aeroplan celo noč v svitu žarometov, da bi rešilo ponesrečence, a je bil ves trud zastonj. Po- drobnostl o veliki zračni nesreči še niso dognane. Malo pred padcem je prosilo letalo brezžičnim potom, naj mu dajo slgnale za pristanek. Pilot je parkrat ponovil to prošnjo radio-telegrafičnim potom, čeravno je moral videti signalne luči na letališču. Naenkrat je zavil aparat v južno-zapadno smer in koj nato so čuli opazovalci glasen plusk v morje kaka 2 km od obale. Kmalu nato so že švignili plameni iz potapljajočega se letala, kar znači, da je prišlo do padca v morje radi napake v motorjih. Razne novice. 1x Slovenske Straže v Mariboru se poroča, da posluje njena pisarna v pondeljIdh od 9. do 11. ure in v četrtkih od 11. do 12. ure dopoldne, ostale dneve pa od 4. do 5. ure popoldne (razen sobote). Podružnica ZAKS v Mariboru vabl vse absolvente kmetijsklh ln absolventke kmetljskogospdinjskih Sol bivSe Stajerske na zborovanje, kl se bo vršilo v nedeljo dn» 7. marca t 1. v Mariboru. Na tem zborovanju se bomo pogovorill o potrebi ustanovitve SlrSe podružnlce ZAKfi za ozcMJe blvSe Stajerske, o Janetijsklh zbornicah, o vprašsiju zaposlitve absolventov prl obfiinsh 'n prl kmetijsko-nadaljevalnih teCajih. Razpravljali bomo tudl o uradniSkem položaju absolventov kmetljakUi Sol. Zborovanje je za vse absolvente ln absolventke zelo važno, zato ae ga vsi udeležite! Nenavadna surovina je tisti liberalni »inteligent«, ki v »Kmetskem listu« prodaje svoje »duhovitosti«. V zadnji žtevilki razkazuje takele cvetke svojega besednega zaklada: Koštrun je klical v nekem podstrešju skozi luknjo na pomoč sv. Urha in nazadnje še samega črnega hudiča. Janezu Vodopivcu naj se, kadar kozla, podloži skleda, da se spozna neznosen smrad njegovega pretrganega želodca. Pri tem naj dotičnik pazl, da ga prl koz- lanju po obrazu ne pošprica, ker je potenj v nevarnostl tudi on, da bodo sami dihmv ji pred njim bežalit Naj nam čitateJJI oprostljo, da smo te ostudne grdobije ponatlsnill iz »Kmetskega lista«. Storili smo to, da pokažemo srčno kultnro liberalnlh' lanetijcev, katera je vir rastoče surovoeti med gotovim delom slovenske mladine. Kaj bo z obrtnUd? Naš pristaS pišej Pereče vprašanje je vprašanje podeželskih obrtnikov, obenem malih posestnlkov s par orali zemlje. Živimo od našega kmeta in vživamo grenak kruh v težki konkurenci z industrijo. Imamo veliko stroškov, davščin in raznih dajatev. Rubežl hodijo mesec za mescem. Gledamo, kako propada obrt in posest. Nevarnost nam preti, da postanemo žrtev nenasitnega kapitalizma, ki nas upropašča gmotno in duševno. Smo torej potrebni pomoči; zato. prosimo merodajne činitelje, da obračajo svojo pažnjo tudi našemu stanju, ki trpJ pod težo dolgov. VI barvate obleke? Barva za barvanj« oblek se najkomodneje dobi ali iz kreppapirja ali iz svilenega papirja. Treba je samo paziti, da kak košček papirja v te« kočini ne ostane. Barva na teh papirjih namreč leži na papirju in če imate zelo dobre oči, pretrgajte svilen papir, boste ugotovili v sredini belino. Ta papir sa namreč samo namoči v barvo in. zato tudl na dežju ta barva takoj steee z vodo 8 papirja. Za razne obleke ei tako lahko doma omislite barvo, ker je to najfinejša barva in kemično ne toliko škodTjiva. Sicer pa vain svetujemo, da napravite najpreje z enim komadom poizkus. Imeli boste tako iz starih oblek nove! Oirilova knjigarna priporoča postne pridiget Berghoff: Chriatus unser Leben und Vorbild, Zyklua und Faatenpredigten fUr unsere Zelt, kart Din 40.—. — P. Andreas Hamerle: Herodea und seln Nachtrab, secha Fastenpredigten und elne Karfreltagspredigt, broS. Dln 17.—. — P. Bernhard Ernat Krahl: Das Hochheilige Kreuzesopfer und selne Erneuerung. Sechs Fastenpredlgten und elne Karf reitagspredigt, broS. Dla 14.—. — Brors: Leiden und Beten, Fastenb«'. trachtungen, brofi. Dln 18.20. — Brora: Leiden und Beten, Das Gebet des Herrn, broS. Din 17.-% — Moderl: O Haupt voll Blut und Wunden, fUnf Fastenbetrachtungen, broS. Dln 12.--. — Restle: Die SUnde, Fastenpredigten, broS. Dln 21.—. —- Gmelch: Der Unaichtbaro, Fastenpredlgten Uber den lebendigen Gott, broS. 22.-. — Storr: Rettende Llebe, sechs Fastenpredlgten und eine Karfreitagspredlgt tiber das gottliche Herz Jesu, broS. Din 20.--. — Vom Leiden Chrietl nnd der Euharistie, Stoffsammlung fllr Fastenpredigten, broš. Din 33.—. — P. Clemens Gorzolka: Christ Konig der Gekreuztgte, sieben Fastenpredlgten, broS. Dln 19.--. — Storr: ErlOsung, secha Fastenpredigten und eine Karfreitagspredigt, broš. 23.—. — Leohner: Wer lst Chrlatus?, 6 Fastenpredigten, broS. Din 10.—. OJjbžaLlovanjai vrertni slueajt, Odvrženega novorojenčka so našli v Spesovem selu na Pobrežju pri Mariboru in so orožniki že tudi izsledili in ovadili Bodišču nečloveško mater. Aretacija goljufa. Zandarmerija v Pobrežju pri Mariboru je vtaknila pod ključ konjskega gonjača Jožefa Eferl iz Pobrežja. Zaprti je ogoljufal v okolici Maribora več oseb za manjše ter večje zneske. Imel je pri sebi razne dokumente. Izdajal se je za občinskega tajnika, veleposestnika, mesarja iz Krškega itd. Več vlomov ob severni meji pri Zgor. Omureku. Iz Lokavca nam poročajo: Toliko vlomov kakor v zadnjem času ni bilo v Lokavcu in po okolici, kar pomnijo najstarejši ljudje. Pri Pošu so ukradli 4 koše čebel, nad 70 kg pšenične moke m 15 kur. Pri Golobu je zmanjkal 1 kos rebel in vse svinjsko meso izpod podstrešia, četavno je liiša precej visoka. Vinicarju Schneiderju so odnesli tatovi meso od cele svinje. Pri Trilerju je romal z uzmoviči koš čebel in 130 kg fižola. Pri Perku je bilo pokradeno na podstrešju shranjeno meso in nekaj obleke. Pri Ebevhartu so se spravili nočni tatovi nad hlapževo imovino. Sunili so mu že bili obuttv in obleko. Ko so hoteli zginiti še z uro. katero je imel pod glavo, se je prebudil In tatovi so zbežali. Orožniki so pridno na delu, a so še bila doslej vsa poizvedovanja in preiskave zaman. Velike zaplembe tLiotapskega blaga. V St. Hju v Slov. goricah je bii zasačen tihotapec, kateremu so odvzeli 20 zavojev Igralnih kart in 18.000 komadov vžigalnih kamenčkov. V Ciringu ob severni meji sta pobegnila pred graničarji dva švercarja. Eden je odvrgel zavoj, v katerem je bilo 140 zavojev igralnih kart, 214 vžigalnikov in 13.000 kamenčkov. V nahrbtniku drugega švercarja je bilo 11 kg saharina in 23 zavojev igralnih kart. V Mariboru so zaplenili financarji v kleti neke krčme na Aleksandrovi cesti 61 paketov igralnih kart. Vlomilec, ki se je sam javil. Pri mariborski policiji se je javil te dni 41 letni pomožni delavec Avguštin Fras iz Adrijancev v Slov. goricah. Izpovedal je, da je zagrešil v zadnjem času celo vrsto vlomov po Slov. goricah samo radi tega, da bi prišel sedaj v kaznilnico, katero je zapustil na podlagi pomiloščenja 15. januarja. Zaboden v prsa. V gostilni v Košakih pri Mariboru je napadel Franc Klobasa od Sv. Benedikta v Slov. goricah 25 letnega hlapea štefana Kosa, ki je uslužben pri trgovcu Perku v Počehovi. Perko je dobil zabodljaj v prsa, da ima ranjena pljuča. Klobaso so orožniki zaprli. Nezvestoba in zapravljivost žene vzrok krvavega zločina. Marko Mohorko, 37letni delavec je bival kot najemnik v Turnišču pri Ptuju v graščinskem poslopju s svojo dve leti mlajšo ženo. Mož in žena se nista razumela in predvsem radi ženine nezvestobe in potratnosti. Mož je priden delavec, je bil skoraj vedno zunaj na delu, da bi nekaj prihranil za hujše čase. Prištedil si je že 1000 Din. Ta prihranek mu je žena izmaknila ter zapravila z drugimi. Potepala se je celo po Mariboru, odkoder se je vrniia domov 10. februarja. Samoobsebi je razumljivo, da ji mož ni rekel hvala lepa, da si zalumpala moj s težkim delom pristradan denar. Po vrnitvi nezveste žene je prišlo med zakoncema do prepira, v katerem se je mož tako razljutil, da je zagrabil kuhinjski nož in je z njim smrtno zabodel ženo. Po zločinu je odhitel k orožnlkom in povedal, kaj je zagrešil v jezi. Truplo zaklane so spravili v mrtvašnico na Hajdino, kjer je bilo sodno razteleseno. Vsi, ki bo poznali Mohorkova, trdijo, da je bila krivda nespora* zuma In vse obsodbe vrednega krvavega dejanja na strani žene. Smrtno maščevanje pregnanega vlomilca. Ferdinand Smigoc, 351etni viničar iz Rotmancev v Slovenskih goricah, je vlo-r mil na starega leta dan v vinsko klet 70letnega Ivana Gorjanca, posestnika v Rotmancih, kl spadajo pod Polenšak pri Ptuju. Starec in njegova žena sta vlomilca pregnala in ga tudi spoznala. Šmigoc se je bal kot predkaznovan ovadbe in je iskal prilike, da bi se pobotal z Gorjancem. Na pustni večer je prišel h Gorjancu, a je našel njegovo hišo zaprto. Z njim je bila tudi njegova žena in sta oba trkala na okna. Gospodar se je slednjič oglasil, vendar ni odprl iz strahu. Slednjič je Šmigoc s kolom vdrl vrata, se sprl z Gorjancem in ga je začel pretepati. Gorjančeva žena je še pravočasno odhitela k sinu Antonu po pomoč. Stari Gorjanc je zbežal iz hiše na dvorišče, kjer ga je Šmigoc dohitel in ga je lopnil s topim predmetom po glavi, da se je staret zgrudil, nakar je surovina zbežal. Očetu na pomoč pribrzeli sin je prenesel do nezavesti pobitega očeta v hišo in ga je pozneje prepeljal v ptujsko bolnico, kjer mu ni bilo več pomoči. Po prepeljavi iz bolnice na dom je stari umrl. Šmigoca so zaprli in je priznal zločin. Gorjančevo truplo je bito v mrtvašnici na Polenšaku sodno razteleseno. Podivjanost vzrok uboja. Od Sv. Jurja v Slov. goricah poročajo, da je prišlo tamkaj do uboja, katerega je povzročila z alkoholom podkurjena podivjanost. Na pustni večer se je vračal iz krčme proti domu v družbi fantov 21 letni posestnikov sin Avguštin Šauperl iz Žitenc. Med potjo so naleteli na Ignaca Šumandla, bivšega 351stnega posestnika v Žitencah. Brez vsacega povoda se je pognal Sumandl za Šauperlom s kolom in mu je z udarcem po glavi prebil lobanjo. Udarjeni je drugi dan po napadu podlegel poškodbi. Zaboden pod rebra. Franc I^ešnik, hlapec v Gradišču pri Pesnici, se je vračal popoldne proti domu. Na gornjekungotski občinski cesti so ga napadli trije pijani fantje iz Hoč in Limbuša. Eden je zaboc"el Lešnika pod rebra, da se je zgrudil in so ga reševalci prepeljali v mariborsko bolnico. Orožniki s Košakov so zaprli trojico napadalcev. Nočni napad. V ptujsko bolnico so pripeljali 36 letnega posestnika Jakoba Šolar iz Slovenje vasi, katerega je napadlo več fantov in ga preteplo. Mladi vlomilci pod ključem. V srezu Ptuj in sicer krog Osluševcev in Gorišnice, so se v zadnjem času vrstili eden za drugim vlomi, katere so prizadeti javljali orožnikom. Marljivi žandarji so sedaj izsledili celo družbo od 18 do 22 let starih fantov, od katerih je že četvorica v preiskovalnem zaporu v Ormožu. Prijeti so priznali 23 vlomov in tatvin. Kradli so vse, kar jim je prišlo pod roke in kjer se jim je ponudila prilika in niti lastnim sorodnikom niso prizanašali. Ko so ljudje po okolici Velike Nedelje zaznali, da je povečini tatinsko gnezdo izpraznjeno, so se oddahnili v upu, da bo sedaj mir pred nezaželjenimi nočnimi obiski. Krvav obračun med oeetom in hčerjo. 201etna Terezija Fuks In njen oče viničar pri Sv. Urbanu pri Ptuju sta se sprla na pustni dan. Vinjeni oče je v prepiru zabodel svojo hčer z nožem v hrbet in so jo prepeljali v ptujsko bolnico. Posinovljenec težko poškodoval očma. V 2eleznem v občini Vel. Pirešica pri Celju sta se sprla doma v hlevu 44 letni posestnik Florijan Jožef in njegov 181etni posinovljenec Stane Krempuš. Med kregom je zabodel Stane očma z vilami v desno roko in mu je s kolom prebil lobanjo. Težko poškodvanega so oddali v celjsko bolnico. Prijet, ker je ukradel sodniku pisalni stroj. Sodniku Pavloviču v Litiji je bil ukraden 4000 D vredni pisalni stroj. Na Jesenicah je bil pri ponujanju pisalnega stroja na prodaj pod ceno prijet 281etni Ivan Prosenc iz Zagorja. Prijeti je bil svoj čas v vojsM narednik, a odpuščen zaradi nerednosti. Lani v jesenl je odsedel v Litiji dvomesečni zapor, je pri tej priliki pomagal v pisami litijskega sodišča in se je seznanil s prilikami sodnika, katerega je bil zadnje dni okradel. Izpred sodlšča. Obtožnica, ki obsega 172 strani. V Belgradu se vrši obrsvnava proti 58 obtožencem, kojih goljufije opisuje obtožnica na 172 straneh. 70 advokatov bo zagovarjalo krivce. Glavni Kvivec je Jovan Lakičevič, ostali 57teri so sokrivci in med temi bivši davčni uradniM, upokojenci, trgovci itd., ki so oškodovali državo za več milijonov dinarjev. Od leta 1931 naprej so na podlagi od Lakičeviča potvorjenih dokumentov dobir li invalidnino. Goljufija je nekaj let naravnost cvetela, fce da bi jo bil kedo odkril. Cela naša država gleda sedaj z napetostjo, kako bodo kaznovani ti sleparji, od katerih so nekateri z Lakičevičem vred obogatdi. Poscbnost iega procesa je dejstvo, da je glavni kri- vec Lakičevič od rojatva hrom Crnogorec, ki je bil v Belgradu brezpomemben sluga. 701etnl jubilej je dosegel 12. februarja g. Anton Lajnšič, župnik pri Sv. Martinu pri Vurbergu. b Mehike v Kalifoniijo pregnani predsednik Calles čaka v prognanstvu na zlom mehikanske- ga režima, da bi se zopet vrnil na prejSnji krvnlški In trinoški prestol. Mussoliiiijev starejšl sln Vittorio, ki je letalski podporočnik, se Je poročll te dni v Rlniu z go- spodlčno Orsalo E:no'i. Leninova vdova Krupskaja, koje ime spravlja ča- soplsje dnevno v zvezo z zadnjim in prihodnjim procesom v Moskvi. Orjaškl kip angleške kraljice Viktorije ob blacfriarskem mostu v Londonu so morali nekoliko prestaviti radl prometno-tehnlfnih del. G. dekan A. Podvinski je obhajal 701etnico dne 13. t. m. Novi japonski minlstrski predsednik genera' Hajaši ima neprestane težave s svojo vlado. Znani ameriški Ietalec polkovnik Lindbergh je na svojem poletu v Egipt ln Indijo obiskal italijanskega maršala Balbo, kl ]e že enkrat z Italljanskifni letall preletel Atlantski Ocean in na ta način pofastil svetovno razstavo v čikag!