PPIMORLXI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovini Abb. oostale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 24 (9329) TRST, četrtek, 29. januarja 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi V TREH TEDNIH POGAJANJ NI MORO NAPRAVIL NITI KORAKA NAPREJ Vladna kriza še vedno popolnoma odprta UD išče rešitev v okviru stare koalicije Demokristjani so sedaj pooblastili Mora, da poizve pri dosedanjih zaveznikih, če obstaja možnost sestave vlade z gotovo parlamentarno večino - Danes odgovor socialistične stranke RIM, 28. — Po več kot treh tednih vladne krize, še ni videti nobenega izhoda. Vsa dosedanja posvetovanja poverjenega predsednika Mora in njegova pogajanja s strankami za rešitev vladne krize so se izjalovila. Tudi njegov predlog o sestavi enobarvne demokrščanske vlade je propadel, ker so se mnogi demokrščanski voditelji uprli taksni rešitvi, ki bi imela gotove podpore v parlamentu. Zato je vodstvo krščanske demokracije na današnji seji pooblastilo Mora, da začne na novo «poizvedovanja» med strankami bivše levosredinske koalicije «za sestavo vlade, ki bi imela gotovo podporo v parlamentu». To pomeni, da bo Moro dejansko začel na novo in da so njegovi nadaljnji napori usmerjeni samo na iskanje rešitve vladne krize v o-kviru bivše leve sredine. Krščanska demokracija se je torej enostavno vrnila na svojo prvotno zamisel, se pravi na obnovitev, v eni ali drugi obliki, štiristranskega sodelovanja med KD, PSI, PRI in PSDI. Kakšne možnosti ima sedaj Moro? Na to vprašanje odgovarjajo že nekateri politični možje, ki ugotavljajo, da ima «krščanska demokracija malo fantazije», drugi pa, da obstajajo zelo omejene možnosti sestave takšnega gospodarskega programa. ki bi uskladil predvsem zahteve in predloge socialistov in republikan- Po drugi strani pa ni mogoče pozabiti, da se socialisti pripravljajo na vsedržavni kongres stranke, . ki se bo začel 4. februarja v Rimu. Razumljivo je torej, da De Martino, ki sedaj sestavlja poročilo za kongres, ne more sprejeti takšnih kompromisov, ki bi omejili njegov nastop na kongresu in kompromitirali njegovo politiko. Zato mnogi politični opazovalci vidijo v tem poslednjem poskusu krščanske demokracije samo prikrito potezo, da se lahko Moro prihaja na sejo vodstva KD, na kateri so ga pooblastili, da Poišče rešitev vladne krize v okviru bivše levosredinske koalicije. dokaže, «da ni bilo mogoče sestaviti nove vlade zaradi krivde drugili političnih sil in ne KD» in da je treba zato razpisati predčasne volitve. Po današnji seji vodstva krščanske demokracije in po prvih pogovorih, ki jih je imel Moro z republikanci in demokrščansko delegacijo, je Mora sprejel predsednik republike. Poverjeni predsednik je Leone ju poročal o poteku vladne krize. Vodstvo KD je soglasno sprejelo resolucijo, v kateri sprejema na znanje in odobrava delo političnega tajnika, strankine delegacije in poverjenega predsednika za rešitev vladne krize, ki naj bi omogočila sestavo nove vlade «v skladu z enotnimi napotili stranke in z zagotovljeno parlamentarno večino». Vodstvo KD poudarja, da je treba za sestavo nove vlade razpolagati s podporo strank, ki so podpirale dosedanjo vlado, na osnovi preurejenega programa, ki mora biti predhodno dogovorjen in ki mora upoštevati poslabšanje gospodarskega položaja. Zato je vodstvo KD povabilo «poverjenega predsednika, da ponovno ugotovi obstoj te možnosti». Na seji vodstva KD sta govorila Moro in Zaccagnini. Oba sta podrobno poročala o poteku dosedanjih pogajanj in ugotovila, da ni prišlo do rešitve vladne krize zaradi odklonilnega stališča nekaterih strank bivše vladne koalicije. Med razpravo na seji vodstva krščanske demokracije je Fanfani priporočil, da je treba nadaljevati s poskusom sestave nove vlade izhajajoč iz točnega programa, Ki bi upošteval to, kar narekujeta sedanji politični in gospodarski položaj. Zelo kritičen do Morovega ravnanja med reševanjem vladne krize je bil minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Andreotti. Izjavil je: «Želel bi' razumeti linijo moje stranke». Očital je Moru, da med sedanjo krizo ni upošteval preferencionalne-ga stališča do PSI. Andreotti je tudi ugotovil, da poverjeni predsednik ni upoštevkl, da se je La Malfa precej približal nekaterim socialističnim stališčem, da pa je od časa do časa «potegnil iz klobuka enkrat zajca z eno glavo, drugič, itd.». V zvezi s temi kritikami je glasnik Mora izjavil, da je težko «dajati Moru lekcije o stališču do sodelovanja s socialisti, sodelovanje, ki ga je Andreotti do sedaj vedno odklanjal». Moro je danes sprejel delegacijo republikancev. Po srečanju z Mo-rom je tajnik PRI izjavil, da bodo zavzeli stališče do novih predlogov potem, ko bo Moro ugotovil, če socialisti pristajajo na nov gospodarski program. Moro in Zaccagnini sta nocoj telefonirala tajniku PSL De Martinu in mu obrazložila smisel poročila vodstva krščanske demokracije. Kot poroča ANSA, je De Martino «z zanimanjem sprejel sporočilo in poudaril, da bodo ta predlog prouči- li jutri dopoldne na seji tajništva socialistične stranke». Zato je Moro sklenil, da se bo sestal s socialdemokrati potem, ko bo dobil odgovor socialistov. ai|iHiii,iimh,umu,(um,miiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii,min,im,|,ull||l1ll|ll||||1|,|l|l|l|l ZAKLADNI MINISTER 0 VZROKIH ZAPORE MENJALNEGA TRGA Primanjkljaj plačilne bilance delno izčrpal devizne rezerve Melo Antuncs o odnosih med Portugalsko in EGS BRUSELJ, 28. -- Med svojim obiskom v Bruslju je portugalski zunanji minister Melo Antunes izjavil, da Portugalska za sedaj noče. stopiti v EGS in niti podpisati sporazuma o pridružitvi. Portugalski gospodarski položaj, je dejal zunanji minister Antunes, trenutno ne dovoljuje tesnejših stikov z EGS. Šef portugalske diplomacije je dal razumeti, da je bil dialog med Lizbono in evropsko deveterico do pred meseci zgolj občasen, da pa so se stiki po lanskem oktobru okrepili in postali zadovoljivi. Oktobra lani je evropska deveterica namreč sklenila podeliti Portugalski finančno pomoč v znesku 180 milijonov obračunskih enot. čeprav je obisk Mela Antunesa v Bruslju zgolj vljudnosten, povezujejo številni politični opazovalci njegovo prisotnost v Belgiji s portugalsko žeijo, da bi razširili sporazum o sodelovanju, ki so ga podpisali z Evropsko gospodarsko skupnostjo in ki zadeva izvoz iz Portugalske ter zaščito portugalskih delavcev v tujini. V svoji tiskovni konferenci je Melo Antunes obravnaval tudi konferenco socialisLčnih strank južne Evrope in še zlasti njihovo politično strategijo, ki ne more biti različna od strategije socialdemokratskih strank severne Evrope. Kar zadeva vprašanja odnosov s komunističnimi partijami, je Melo Antunes, ki ni član nobene stranke, zatrdil, da narekujejo družbene spremembe v južni Evropi enotno akcijo s komunisti. KOT POROČA TURINSKI DNEVNIK «LA STAMPA» Veleposlaništvo ZDA v Rimu financiralo dejavnost generala Micelija in Pina Rautija Preiskovalna komisija ameriške zbornice trdi, da Je leta 1970 veleposlanik Martin izročil takratnemu šefu SID generala Mice-liju pol milijarde lir - Spor med CIA in veleposlanikom v Rimu WASHINGTON, 28. — Izsledki pre- bil omogočiti obširno politično pre- iskovalne komisije ameriškega kon gresa o dejavnosti vohunske agencije CIA v Italiji postajajo čedalje bolj zanimivi. Kot poroča turinski dnevnik «La Stampa» iz ameriškega glavnega mesta, je prišlo februarja 1970 do spora med takratnim ameriškim veleposlanikom v Italiji Grahamom Martinom, ki so ga pozneje premestili v Saigon, prav v času, ko so se Američani morali klavrno umakniti iz Južnega Vietnama, in šefom rimskega urada CIA v zvezi z vsoto 800 tisoč dolarjev, kar je takrat veljalo približno pol milijarde lir, ki jo je Martin izročil takratnemu šefu italijanske obveščevalne službe SID generalu Miceliju in posredno fašističnemu časnikarju, sedanjemu poslancu MSI, Pinu Rau-tiju. CIA je takrat obvestila veleposlanika Martina, da bo samo okrepil nekatere skrajno desničarske elemente v italijanskem političnem življenju, medtem, ko , ne bodo imele zmerne politične sile od tega nobene koristi. Namen veleposlanika-Martina je pagando na italijanskih časopisi!), katere cilji niso sicer popolnoma pojasnjeni, ki pa jih gre uokviriti v širšo dejavnost generala Micelija, ki je takrat skušal organizirati desničarski državni udar. Turinski dnevnik pravi, da teh vesti ni mogoče zanikati, saj o njih govori preiskovalna komisija ameriške zbornice, čeprav ne omenja točnih imen. Podatki pa so tako jasni, da gre očitno za generala Micelija in časnikarja Pina Rautija. Kar zadeva spor med veleposlanikom Martinom in šefom italijanskega urada CIA, trdi ameriški dopisnik torinskega dnevnika, da je preiskovalna komisija prišla do brzojavk, ki jih je šef CIA v Rimu pošOjal februarja 1970 osrednjemu uradu vohunske agencije v bližini Washingtona. CIA naj bi obvestila takratnega veleposlanika, da Miceli nima nobene izkušnje v organiziranju politične propagande, zaradi česar bi po njegovem mnenju ne mogel pravilno izkoristiti vsote 800.000 dolarjev. Graham Martin je baje uiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuninmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB KONEC MESECA VSI DELAVCI LEYLAND-INNOCENTI ODPUŠČENI Z DELA ¥ MMmu volita delavska demonstracija Belavci zasedli kolodvor v Lambrate Zahteva po takojšnjem posredovanju vlade za zagotovitev zaposlitve 6. februarja l-iirna vsedržavna splošna stavka industrijskih delavcev .28. — Na skupni seji za-adne in proračunske komisije se-ata je zakladni minister Colombo toel poročilo o vzrokih sedanje de-arne krize in o morebitnih perspek-trh' ^ bistvu je poudaril, da je aba za ponovno odprtje uradnega . anjalnega trga rešiti vladno krizo j sPrejati jasen in dokončen gospo-arski program, ki bo nudil opera-rJem določene perspektive. Zakladni minister je nato obšir-t govoril o velikih težavah, v ka-i F1 , se nahaja državni zaklad in »JaV i ?a. sedaj Italija edina dr-^ va> ki je izkoristila v celoti vsa ,, Ya™a posojila pri raznih medna-riKri ^enarnih ustanovah in zavo-i ?• k*0 tega stanja je prišlo, je de-Ì *zakladni minister, predvsem za-i 1 fe„ .vedno visokega primanjklja-Lv, P\ačilne bilance, ki je izredno lajšala intervencijsko sposobnost aiutnih rezerv. Italija ima danes Kupno 14 milijard dolarjev dolgov, ato je vsaka politika najemanja noto posojil skoraj nemogoča. V tej vezi je dejal, da upoštevajoč veli-0. zad.0lžitev in izredno majhno razpoložljivost deviznih rezerv za ta-ojsnjo uporabo, ima državna upra-? danes velike težave pri kritju Piaciine bilance. Vse to, je dejal Co-tobo, negativno pogojuje celotno gospodarsko politiko. Kljub temu pa je zakladni minister agotovil, da vlada nima namena o-Konstiti se s trgovinskimi in valutnimi omejitvami. To bi še bolj poslabšalo položaj Italije v svetu. Po drugi strani pa je Colombo izključil možnost posegov v gospodarski politiki izključno z denarno in kreditno politiko. S tem ne bi mogli v nobenem primeru rešiti sedanje gospodarske krize in bi celo poslabšali položaj na področju proizvodnje in zaposlitve zaradi prevelikih izdatkov. Colombo je zatem govoril o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti za premostitev neravnovesja, ki obstaja med proizvodnjo gospodarskega sistema in ravnijo dohodkov. Dejal je, da je treba dati pobudo za takšno gospodarsko politiko, ki bo stremela po zmanjšanju primanjkljaja javnega proračuna, zmanjšanju cene dela v proizvodnji, nadzorstvu nad denarjem v obtoku in nad bančnimi obrestmi. Za dosego prvega smotra, je dejal Colombo, je treba strogo nadzorovati javne tekoče izdatke ter strogo izvajati davčno politiko. Menil je tudi, da bi morali voditi zelo odgovorno politiko plač, ki bi morala biti povezana z ukrepi za preureditev in izboljšanje delovne učinkovitosti. Poleg tega ni izključil še nekaterih ukrepov, ki se nanašajo predvsem na delovne stroške v zvezi s socialnimi dajatvami. V okviru politike proizvajalnih naložb, je Colombo dejal, da je treba dati prednost tistim podjetjem, ki so pripravljena preurediti svojo pro- ludi izgubo delovnih mest. To možnost, je dejal Colombo, je treba preprečiti. V razpravo na poročilo zakladnega ministra so posegli predstavniki vseh zastopanih senatnih skupin. Socialist Zuccalà je najprej odločno zavrnil sedanji vladni gospodarski program in ga označil za neuresničljivega, ker nima resnične osnove. Zato se je socialistična stranka uprla temu programu in vladi, ki ga je sprejela. Senator Zuccalà je dejal, da bi bilp treba gospodarstvo uravnati po srednjeročnem programu, ki bi slonel na odnosih med likvidnostjo in upadanjem uvoza ter gospodarskim zagonom in povečanjem izvoza. V zvezi z bližnjimi perspektivami pa je poudaril, da je sedaj odvisno predvsem od krščanske demokracije, ki se je pokazala nesposobna, da bi premostila staro miselnost političnih zavezništev Komunistična senatorja Li Vigni in Colajanni sta zahtevala najprej pojasnilo zakladnega ministra glede govoric o morebitnem razvrednotenju lire in izjavila, da se v bistvu strinjata z ministrovim poročilom predvsem glede prednosti, ki jo je treba dati zagonu proizvodnje. Colajanni je še posebno poudaril, da je povečanje proizvodnje osnovno vprašanje za pospeševanje gospodarstva. izvodnjo ne samo zato, da bi ohra- j V tej zvezi je dejal, da je treba nila sedanji trg, ampak tudi zato,1 voditi resnejšo gospodarsko politi-da bi razširila in povečala proizvod- ko, ki je možna samo pod pogojem, njo. V tej zvezi je treba upoštevati da jo podpirajo najširše politične tudi vprašanje zaposlitve, hkrati pa : sile. MILAN, 28. — Družba Leyland In «' nocenti je danes začela pošiljati jji- j srna delavcem in uradnikom tovarne v Lambrateju pri Milanu, v katerih jim uradno sporoča, da so odpuščeni z dela z 31. januarjem. To pomeni, da so s koncem tega meseca vsi delavci in uradniki tovarne avtomobilov v Lambrateju odpuščeni z dela in da nimajo pravice hiti do dopolnilne blagajne. Upoštevajoč ta položaj so sindikalne organizacije v Milanu danes priredile veliko delavsko demonstracijo v podporo delavcem Leyland Innocenti in drugih tovarn, ki jim grozi zapora. Na trgu pred delavsko zbornico se je zbrala velika množica milanskih delavcev in študentov. Govorili so krajevni sindikalni voditelji in tovarniški predstavniki. Zahtevali so, da vlada takoj sprejme ukrepe, da bo državna ustanova GEPI začasno prevzela v roke tovarno in zaposlila delavce, da se jih lahko postavi v dopolnilno blagajno do dokončne rešitve tega vprašanja. To rešitev sta napovedala včeraj tudi minister za delo To-ros in minister za industrijo Donat Cattin, ki sta sindikalnim predstavnikom sporočila, da bo vlada v najkrajšem času sprejela gornje u-krepe. Na delavskem shodu so sindikalisti sporočili, da so sindikalne organizacije v Milanu sklenile, «proglasiti stalno pripravljenost delavcev» za nedoločen čas. V tem o-kviru bodo vsak dan manifestacije posameznih tovarn ali delavskih strok na katerih bodo delavci zahtevali ukrepe za okrepitev proizvodnje in zagotovitev delovnih mest. Nocoj pa so se v Milanu sestali na skupni seji deželni, pokrajinski in milanski občinski svet. Po kratkih govorih deželnega predsednika, predsednika pokrajine in župana, so odobrili vsebino brzojavke, ki so jo poslali vladi, v kateri zahtevajo, da se delavcem tovarne Leyland Innocenti zagotovi reden delovni odnos. V dopoldanskih urah so se sestali na skupščini delavci tovarne v Lambrateju in se nato skupno s številnimi študenti napotili na kolodvor Milano — Lambrate ter ga zasedli. Zasedba je trajala do 16. ure. Ves promet skozi to postajo je bil ustavljen za več kot štiri ure. Zasedbo kolodvora so delavci prekinili ob uri, ko so se napotili na veliko demonstracijo v 'Milanu. Vsedržavna sindikalna federacija je danes sporočila, da bo 6. februarja štiriurna vsedržavna splošna stavka vseh industrijskih strok. Stavke se bodo udeležili tudi uslužbenci javnih storitev. S stavko nameravajo sindikati e-notno nastopiti v boju za delovne pogodbe in za zaposlitev. Sindikalne organizacije bodo mobilizirale vse delavce proti morebitni restriktivni gospodarski politiki, kakor tudi proti poskusu, da se spremenijo sindikalne organizacije v običajno «posredovalno gibanje» za rešitev socialnih napetosti. V okviru boja vseh italijanskih delavcev, sindikalna federacija zahteva tudi čimprejšnjo vztrajal pri svoji odločitvi, češ da je treba pokazati tem ljudem ameriško solidarnost. Vodja rimskega urada CIA je kot kaže skušal še večkrat preprečiti izročitev vsote generalu Miceliju, kar je privedlo do tega, da mu je veleposlanik Martin zagrozil, da ga bo poslal s prvim letalom v ZDA. Šlo je tako daleč, da je moralo poseči samo vodstvo CIA iz Washingtona, kateremu pa je Martin odgovoril, da se je o vsej zadevi posvetoval s State Departmentom, Id je to operacijo odobril. To spet priča o dejavnosti «odbora štiridesetih» skupine, ki nadzoruje dejavnost a-meriških informacijskih agencij in ki ga je takrat vodil Henry Kissin-ger, ki še ni bil zunanji minister. Ker omenjeni odbor poroča predsedniku Združenih držav, je treba nujno zaključiti, da sta bila Kissinger in takratni ameriški predsednik Ni-xon na tekočem o stikih med veleposlanikom Martinom in šefom SID Micelijem in da sta stike med obema odobravala Potem ko je premostil nasprotovanje CIA. je torej veleposlanik Martin izročil Miceliju 800 tisoč dolarjev. Pri tem pa gre poudariti, da ni zahteval od Micelija nobenega poročila o načinu, kako je izkoristil denar. Marito je bil prepričan, da mu bo Miceli sam poročal o nadaljnjem razvoju načrta. Preiskovalna komisija pa ugotavlja, da ni bilo nikoli mogoče ugotoviti, kako je Miceli izkoristil pol milijarde lir, ki jih je prejel od ameriškega veleposlanika. Prav ta material je povzročil odkrit spor med Belo hišo in preiskovalno komisijo. Predsednik Ford je skušal večkrat onemogočiti objavo zaključnega poročila, ki je v bistvu še tajno. Kaže pa, da je edini rezultat, ki ga je dosegel Ford. črtanje točnih imen, ki pa so, spričo točnih podatkov, ki jih navaja preiskcval-! na komisija, popolnoma jasna. Ulj Delavci Leyland Innocenti med zase dbo kolodvora Milano - Lambrate. (Telefoto ANSA) iniiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiintiiiimiiiiM-nifiiitmiiiiiiftiiitiiiiiiiMiiiiiiimirniiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii SPOPADI ZA ZAHODNO SAHARO SE NADALJUJEJO Posredovanje vrste arabskih držav v sporu med Marokom in Alžirijo ALžIR, 28. — Alžirski radio je streli! 25. januarja nekje v Mavre-sporočil, da zasedata svet revoluci- taniji. Pri tem poudarja, da doslej je in ministrski svet na skupni seji Maroko ni . kršil alžirskih meja in pod predsedstvom predsednika repu- niti zračnega prostora, blike Bumediena, da bi proučila raz-1 Kar zadeva vojaški položaj v Za- voj položaja v Zahodni Sahari. Skupno sejo so sklicali po ponovnem spopadu med alžirskimi in maroškimi silami pri oazi Amgali, kjer je maroški oddelek napadel alžirsko kolono, ki je baje prevažala zdravila in hrano za saharsko prebivalstvo. Napetost med Alžirijo in Marokom je povzročila zaskrbljenost vseh a-rabskih držav. Sirija in Kuvajt sta poslala svoje odposlance v Alžir in Rabat, da bi skušali s svojim posredovanjem preprečiti nadaljnje spopade. Alžirska tiskovna agencija govori o maroški agresiji proti alžirski revoluciji. ki podpira pravične zahteve prebivalcev Zahodne Sahare in gibanja Polisario. Agencija tudi trdi, da je do spopadov med alžirskimi in maroškimi četami prišlo tudi danes zjutraj in da so še v teku. S svoje strani pa trdi maroška agencija MAP, da je maroški zunanji minister Laraki sprejel veleposlanike Kitajske, Francije, Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze ter zastopnike arabskih držav. Obenem trdi, da je Amgala, oaza, pri kateri je prišlo do spopadov, 280 kilome- __________________ _____ _____j__trov od alžirske meje v notranjosti rešitev vladne krize, da se prepre-1 Zahodne Sahare in da je alžirska čijo morebitne predčasne volitve, ki prisotnost tam popolnoma neopravič-bi zelo škodljivo vplivale na celoten ijiva. Omenja tudi maroško letalo, ki gospodarski in socialni razvoj i ga je sovjetski izstrelek SAM-6 .se- hodni Sahari se je dejavnost gverilcev fronte Polisario razširila tudi v notranjost mavretanskega ozemlja. Načelnik sirskega glavnega štaba general šebabi je medtem zapustil Bejrut, kjer je bil skupaj z zunanjim ministrom Abdelom Halimom Ka-damom in podtajnikom za obrambo Jamilom v posredovalni delegaciji, ki je preprečila nadaljevanje libanonske državljanske vojne in odpotoval v Alžir. Trdijo, da prinaša posebno poslanico predsednika Asada alžirskemu predsedniku Bumedienu. Baje je posegel tudi egiptovski predsednik Sadat, da bi skušal preprečiti nadaljnjo zaostritev napetosti med Alžirijo in Marokom. Tunizijski predsednik Habib Burgiba je naslovil na alžirskega predsednika Bumediena ter na maroškega kralja Hasana poziv, naj skušata na vsak način preprečiti nadaljevanje bratomorne vojne. Položaj v Libanonu BEJRUT, 28. — Libanonski ministrski predsednik Karame je ob koncu današnje vladne seje izjavil, da bodo kmalu objavili načrt za politično, gospodarsko in družbeno reformo, ki so jo v glavnih smernicah že izdelali. Nato . bo potrebno sestaviti vlado, v kateri bodo zastopane vse različne politične sile. Zaključeno zasedanje finančnih ministrov OPEČ PARIZ, 28. — V Parizu se j zaključilo zasedanje trinajstih finančnih ministrov držav OPEČ. Konferenca je bila v Parizu ob izrednih varnostnih ukrepih tamkajšnje policije, da bi preprečili morebitne teroristične akcije, kot se je zgodilo pred časom na Dunaju. Proti pričakovanjem so finančni ministri OPEČ sklenili ustanoviti sklad 800 milijonov dolarjev, namesto milijarde dolarjev, za pomoč državam v razvoju, ki ne proizvajajo petroleja in ki so v veliki finančni stiski. V sklepnem komunikeju je rečeno, da bo sklad začel delovati, komaj bodo države OPEČ ratificirale sporazum. Posojila iz tega sklada bodo brezobrestna. Ugotavljajo, da ni bilo mogoče doseči sklada milijarde dolarjev, ker Indonezija in Ekvador nista prispevala vanj, Gabon pa je prispeval samo milijon dolarjev. TOKIO, 28. — Japonski dnevnik «Asahi šimbun» trdi v svojem dopisu iz Pekinga, da bodo še pred soboto imenovali novega predsednika vlade namesto pokojnega čuenla-ja. Japonski časopis trdi, da je v Pekingu po vsej verjetnosti v teku zasedanje CK-kitajske- partije. Morov poskus, da bi sestavil e-nobarvno demokristjansko vlado je propadel, ker ga je demokristjansko vodstvo včeraj zavrnilo. Demokristjani menijo, da je jalova rešitev enobarvne vlade, če nima gotove podpore v parlamentu. Zato so naročili Moru, naj začne na novo poizvedovanja med strankami bivše levosredinske koalicije za sestavo vlade, ki bi imela gotovo podporo v parlamentu. Za sedaj je Moro o tem govoril z republikanci in po telefonu s tajnikom PSI. Republikanci bodo zavzeli stališče do novega predloga potem, ko bodo zvedeli za staTšče socialistov. PSI pa bo o tem razpravljala danes na seji tajništva stranke. Predsednik republike je sinoči sprejel Mora, ki mu je poročal o poteku vladne krize. Družba Leyland innocenti je odpustila vse delavce v tovarni avtomobilov v Lambrate pri Milanu. Zaradi tega je bila danes v Milanu velika delavska demonstracija. Z delavci, ki so bili odpuščeni z dela, so solidarno demonstrirali delavci ostalih tovarn in številni dijaki. V dopoldanskih urah so delavci tovarne v Lambrate zasedli kolodvor Milan - Lambrate in ustavili ves železniški promet do 16. ure. Na shodu v Milanu so zahtevali takojšnje posredovanje vlade, da se delavcem zagotovi zaposlitev in da se jim da začasna podpora dopolnilne blagajne. Sindikalna federacija pa je napovedala za 6. februarja 4-urno vsedržavno stavko industrijskih delavcev in uslužbencev javnih storitev. Spopad med Alžirijo in Marokom o Zahodni Sahari je povzročil dokajšnjo zaskrbljenost arabskih držav, ki skušajo posredovati med obema, da bi premostili nevarno stopnjevanje napetosti, ki je že privedlo do nekaterih oboroženih spopadov. Sirija in Kuvajt sta poslala v Maroko in Alžirijo svoje odposlance, da bi skušali posredovali, kaže pa, da bo imel naj-vač uspeha poseg tunizijskega predsednika Burgibe. Predsednik španske vlade Arias Navarro je podal toliko pričakovano programsko izjavo, ki pa je dokaj razočarala napredne politične sile, sindikate in delavstvo. Vlada naj bi uresmčila vrsto reform, tako n.pr. kazenskega zakonika, davčnega sistema in zakona o tisku, niti z besedico pa ne govori izjava o večjih sindikalnih svoboščinah. Navarro napoveduje postopno in zmerno demokratizacijo javnega življenja, z druge strani pa ohranitev reda in zakonitosti za vsako ceno. Dejansko pomeni Navarrova izjava korak nazaj v primeri z duhom, ki je preveval prvi govor predsednika vlade z dne 12. februarja 1974. Članek berite na zadnji strani. TRŽAŠKI DNEVNIK wm SOOČENJE S STRANKAMI USTAVNEGA LOKA SE NADALJUJE POČASEN POTEK SPACCINIJEVIH POSVETOVANJ 0 PROGRAMU OBČINE Danes sestanek s predstavnikom Slovenske skupnosti Spaccinijev osnutek programa bežno omenja Slovence Resolucija o slovenščini na občnem zboru NŠK Na svojem letošnjem rednem občnem zboru, 28.1.76 so člani Narodne in študijske knjižnice v Trstu razpravljali tudi o smernicah prihodnjega delovanja NŠK, ki se bo v veliki meri naslanjalo tudi na duha in črko italijansko-jugo-slovanskega sporazuma, podpisanega v Osimu 12. decembra lani in ugotovili, da odgovor predsedstva vlade glede rabe slovenščine v izvoljenih svetih, ki je bil objavljen 27. decembra lani in prepoved rabe slovenščine v tržaškem občinskem svetu na njegovi seji 20. januarja letos nista v skladu s čl. 6 republiške ustave, niti s čl. 3 posebnega statuta avtonomne dežele F-JK, ki ju odgovor predsedstva vlade izrecno o-menja, niti z določbami osimskega sporazuma in izjavami najodgovornejših oblastvenih vsedržavnih in deželnih osebnosti o njem. Zato občni zbor NŠK, izjavlja, da se strinja z IZJAVO SKGZ o rabi slovenščine od 11. t.m. in z vsebino PISMA SKGZ od 18. t.m. tržaškemu županu Spacciniju, pokrajinskemu predsedniku Zanettiju in strankam ustavnega loka. Zelo odločno pa občni zbor NŠK obsoja županovo prepoved rabe slovenščine na o-menjeni seji tržaškega občinskega sveta, sklicujoč se na dejstvo, da je bila raba slovenščine na tržaškem županstvu obvezna že pred 160 leti, ko jo je uporabljal tudi tedanji mestni tajnik Domenico Rossetti, znameniti tržaški pa-tricij in pisatelj, kar dokazujejo dokumentarne razprave, ki jih poleg naše, hranijo tudi druge krajevne knjižnice. NŠK kot članica SKGZ ugotavlja, da spada tudi ona, žal, med tiste slovenske organizacije v F-JK, katerih finansiranje iz javnih sredstev je «v zadnjih dveh letih nazadovalo, čeprav je vrednost denarja skokovito padla» kot je poudarjeno v PISMU SKGZ strankam ustavnega loka od 23. decembra lani. V Trstu, 28. januarja 1976 Posvetovanja župana Spaccinija s predstavniki strank ustavnega loka o programu občinske uprave se nadaljujejo z dokaj počasnim tempom, kar daje misliti, da se tržaška KD še ni odrekla svoji taktiki zavlačevanja v pričakovanju razjasnitev iz Rima. Trst pa je že skoraj tri mesece brez uprave, medtem ko se v prestolnici stvari zapletajo s čedalje večjo nevarnostjo predčasnega razpusta parlamenta. Spaccini pa še ni zaključil prvega kroga posvetovanj (na programu so Kar tri faze): po sestankih s predstavniki KD, PRI, PSDI, PSI in KPI so bili včeraj na vrsti liberalci, srečanje s Slovensko skupnostjo, ki je bdo prvotno najavljeno za včerajšnji dan, pa bo šele danes opoldne. Ob tej priložnosti bo seveda predvsem govor o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti, v prvi vrsti pa o kočljivem vprašanju rabe slovenščine v izvoljenih svetih, ki je bilo povod za «incident» na zadnji seji občinskega sveta, ko je predstavnik SS Dolhar iz protesta zapustil sejno dvorano, ker mu župan ni dovolil, da bi govoril v materinem jeziku. Današnje srečanje bo zato prva priložnost za daljši pogovor med Spaccinijem in Dolharjem: povsem naravno je, da bo Dolhar vztrajal na ugotovitvi, da ni nobenega zakona, ki bi prepovedoval rabo slovenščine v občinskem svetu, in da gre samo za vprašanje dobre volje s strani strank, ki bodo sestavljale novo večino v občinskem svetu. Vsekakor ni pričakovati, da bi Slovenska skupnost nudila podporo novemu odboru, dokler ne bo to vprašanje rešeno. Pri tem je treba dodati, da o-snutek programskih obvez, ki ga župan Spaccini v teh dneh daje v pretres strankam ustavnega loka, zelo bežno omenja vprašanja Slovencev, ki jih vključuje v poglavje o uresničevanju italijansko-jugo-slovanskih sporazumov iz Osima. 0-snutek govori le o «hitrem sproženju državnih zakonodajnih ukrepov za globalno zaščito slovenske manjšine» in torej ponavlja demokrščan-sko tezo, po kateri je za reševanje problemov slovenske narodnostne skupnosti pristojen edinole Rim. Ta teza je bila že deležna kritik na srečanju, ki ga je Spaccini imel v torek s predstavniki KPI, ki so med drugim zahtevali, naj občina v kratkem roku poskrbi za prevajalsko službo na sejah občinskega sveta. Na srečanju s Spaccinijem so komunisti postavili tudi zahtevo, da bi pospešili «programsko soočenje», tako da bi se občinski svet lahko sestal že čez deset dni, da bi izvo- lil novi odbor. Za sedaj pa ne kaže, da bi se pogajanja v tako kratkem času končala. Spaccini namerava namreč poslušati mnenje tudi tako imenovanih «enoceličnih skupin», se pravi tistih občinskih svetovalcev, ki ne pripadajo večjim političnim grupacijam, ampak predstavljajo samo manjše skupine. Po tej prvi fazi bi morale stranke odgovoriti na Spaccinijeve predloge, v tretji fazi pa naj bi skušali usklajevati stališča posameznih strank. Poleg tega — kot so zahtevali socia-listi in komunisti — bi morali prirediti tudi zaključno srečanje med predstavniki vseh strank ustavnega loka, zaradi česar lahko predvidevamo, da se bo občinski svet lahko sestal šele v drugi polovici februarja. Danes se bodo medtem deželni tajniki KD Tonutti, PSDI Bianchi in PRI Barnaba sestali s predsednikom deželnega odbora Comellijem, da bi proučili politični in gospodarski položaj v deželi. Tri stranke, ki sestavljajo novi deželni odbor, pripravljajo deželni gospodarski načrt in proračun za letošnje leto. PREMIERA V GLEDALIŠČU VERDI Mozartov «Beg iz Sera]a» Dirigent E. Maerzendorfer, režija F. Crivelli, scena in kostumi V. Coiasanti in J. Moore - Pevsko in igralsko neizenačene vloge Mozartova mladostna opera čju šolskih gradenj. To je eno najbolj perečih vprašanj vzhodnega Krasa in je zato skrajni čas, da se ga občinska u-prava resno loti. Druga točka dnevnega reda je obravnavala vprašanje urbanistične ureditve kraških vasi. Konzulta je z zadovoljstvom sprejela predlog koordinacijskega odbora vseh krajevnih organizacij o perimetraciji kraških vasi ter o novem gradbenem pravilniku. Podrobneje bo ta predlog proučila na prihodnji seji. Pred-sinočnjim je s tem v zvezi sprejela tri sklepe: prvič, da bo predlog dala na vpogled javnosti za morebitne pripombe in popravke (vsa dokumentacija bo izobešena na oglasni deski občinske izpostave na Opčinah, Proseška ulica 28, do 14. februarja, nakar bo dopolnjeni predlog posredovala občinski upravi), drugič, da se bo povezala s konzul-to za zahodni Kras za koordiniranje dela v tem pogledu, in tretjič, da bo sprožila pobudo za pričetek izdelave podrobnih načrtov za kraške vasi, potem ko bo dokončno sprejet sklep o perimetraciji. Iridino- ulcdnUtm >l|»iiiii|IIIIIU|||||||||||||||||I|||1|||||m|||||||||inllllul|luiiuuiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuii ZANIMIVO ZASEDANJE V ŠTIVANSKI PAPIRNICI Prosti čas v podjetjih naj urejujejo delavci sami Zasedanje je priredil koordinacijski odbor delavskih rekreacijskih krožkov Vprašanje usmerjanja prostega ča-a v podjetjih je bilo tema zanimi-i®a tedanja, ki so ga na pobudo 'jordmacijskega odbora delavskih , reacijskih krožkov priredili v soka ° ^Pr0storih rekreacijskega krož-Eloa- lvanske Papirnice. Tudi po-, 1 na to, za današnjo družbo ta- ra vi-°mernbRn vprašanje, so zelo m lc.m to deljeni in nobenega dvo-V,arini: R.a gre za razredni problem, sti naj<>c' razred izkorišča tudi pro-smo„as delovnega ljudstva in ga u-toia običajno na tak način, da Ravn tega sam največje koristi, sani -atc P3 m°rajo delavske or-vr,.. z.aciie posvetiti več pozornosti okH^?anJu prostega časa predvsem v tem u • sindikalnih pogajanj ter v i ‘ ““viru seveda vprašanju ure-je^anJa prostega časa. Prob' gre za nedvomno pomemben deležb*11’ ie dokazala že sama u-pri ';a na sobotnem zasedanju, skih ni 80 bili predstavniki delav-trjjz, SVetov tovarne Grandi Motori, drli m ladjedelnice in nekaterih la g . Podjetij. Poleg tega sta bi-Locriv '>tna Pokrajinski odbornik žinsič In odbornik devinsko-nabre-ko ip6 obòtoe Fragiacomo, medtem želni zafedanju poslal pozdrave debili t °,c bormk Bertoli. Prisotni so Acir • Predstavniki CGIL, ARCI, tjvJn drugih organizacij, sednit n° Poročilo je imel podpred-Antrl,- ^edržavne ENARS-ACLI gim a'0- Trernacere, ki je med dru-dejai, da morajo delavske or- ganizacije upoštevati vprašanje prostega časa ne le v obdobju pogajanj, temveč v širši perspektivi po-verjanja uprave delavskih rekreacijskih krožkov delavcem samim. Gre skratka za vprašanje samoupravljanja prostega časa in v tem okviru mora prosti čas postati sestavni del delavskega gibanja in sindikalnega boja. Le na ta način bo pridobil drugačno vrednost od tiste kvalunkvistične, ki mu jo skuša dati državna ustanova ENEL, ki vsiljuje rekreacijo, kot samo sebi namen. Po daljši razpravi je povzel zaključke zasedanja predsednik tržaške ENDAS—AGLI Tarcisio Barbo. Z zasedanja so namreč izšli sklepi, da je treba razširiti koordinacijski odbor med rekreacijskimi krožki v podjetjih tudi na videmsko in pordenonsko pokrajino ter okrepiti dejavnost teh krožkov v večjih tržaških tovarnah, da je treba imenovati v pokrajinsko tajništvo odbora predstavnike delavskih svetov in da bo odbor izdajal informativni mesečnik. Pred dnevi sem, po ponovnem neuspelem zasedanju šolske komisije konzulte za Vzhodni kras, saj se ga je udeležil razen mene samo še en član, kar kaže nedvomno na odnos ostalih do šolskih vprašanj, sklenil odstopiti z mesta predsednika komisije. Odločitev je dozorevala v meni dalj časa, vsekakor nima nobenega smisla biti predsednik ali član komisije, ki nima nobene pristojnosti in niti najmanjše možnosti vplivati na reševanje šolskih vprašanj v tržaški občini. Za odstop sem se odločil tudi zato, ker je moje predsedniško mesto vzbujalo v prebivalstvu varljivo u-panje ali prepričanje, da imam možnost vplivanja ali soodločanja na tem področju. Preveč je nerešenih in perečih vprašanj na šolskem področju, in preveliko je spoštovanje, ki ga gojim do prebivalstva, da bi lahko še vztrajal v takem položaju. Opčine, 26. januarja 1976. Milan Vremec to, da ostane slovenska ljudska šola, ki je sedaj nastanjena v Ulici Randaccio, v istem kraju ali pa da poskrbi občina za novo šolsko poslopje, ki naj ne bo predaleč od sedanjega. Sklep s tem v zvezi so sprejeli na torkovem sestanku okoliškega sveta in sklenili, da pišejo pismo goriškemu županu ter drugim pristojnim oblastem. O tem vprašanju so sklepali na podlagi govoric, da namerava go-riška občina preseliti nižjo srednjo šolo iz Ul. Randaccio v Ul. Alviano. Kaj bi nato nastalo s slovensko ljudsko šolo in z otroškim vrtcem, ki sta nastanjena v delu druge, notranje stavbe? Bi ostali šola in vrtec v sedanjih prostorih in bi v druge šolske prostore prišla kaka italijanska šola? Ali pa bi občina poskrbela tudi za preselitev neznano kam, teh dveh slovenskih šol? Člani okoliškega šolskega sveta za goriško področje so tudi zavzeli stališče, da mora goriška občinska uprava poskrbeti za modernejše šolsko poslopje, ki pa mora biti locirano v južnem delu mesta, nedaleč od sedanjega kraja ali pa celo v istem kraju. Vprašanje južnega centra slovenskih šol je bilo indikativno rešeno že pred leti, danes ga ne sme nihče zavreči. Člani tega sveta so tudi ostro obsodili mišljenje tistih ljudi, ki so na sestanku zastopnikov štirih občin prejšnji teden, bili za to, da bi lokacijo za gradnjo poslopja za slovensko nižjo srednjo šolo poiskali pri štandrežu ali pri pevmskem mostu. Slovenska šola in vrtec v Ulici Randaccio sta se lepo razvila v zadnjih letih prav zaradi lokacije, zato morata ostati v tem mestnem predelu. Člani okoliškega šolskega sveta menijo, da morajo tudi drugi slovenski faktorji preučiti to iyra-šanje in zavzeti ustrezno stališče. Na seji, ki jo je vodil predsednik Waltritsch, so preučili tudi proračun za letošnje leto. Ker so v zadnjem času dobili še malenkostno dotacijo so jo v celoti namenili nakupu novih učnih pripomočkov za potrebe raznih šol. Preučili so tudi vprašanje šolskih izletov ter prepočasno obnavljanje šolskega poslopja v Podgori. Tu bodo, tako je vsaj župan obljubil, uredili tudi šolsko rekreacijsko in športno igrišče, člani okoliškega sveta so tudi odobrili odločitev medrazrednega sveta šole v Ulici Randaccio, da prične z dodatnim poukom telovadbe. Govor je bil tudi o predlogu, da bi se v prihodnjem šolskem.letu določilo učitelja ali učiteljico, ki bi skrbela za pouk telovadbe na celotnem področju goriškega šolskega okoliša. V Locniku bodo gradili novo srednjo šolo Na sestanku demokristjanske sekcije v Ločniku so z zadovoljstvom sprejeli vest, je rečeno v tiskovnem poročilu, da je deželna vlada pred dnevi vključila novo srednjo šolo v Ločniku med tiste, ki jih bodo finansirali na podlagi najnovejšega državnega zakona (štev. 412 z dne 5. avgusta 1975). Triletno finansiranje, ki ga je država dala deželi Furlaniji-Julijski krajini znaša o-krog 11 milijard lir, dežela pa je pristojna, da ta denar porazdeli po svoji uvidevnosti. Za šolo v Ločniku bodo porabili 580 milijonov lir, služila bo nižje-šolcem iz Ločnika in iz Musa. Sedaj obiskujejo ti šolo na glavnem trgu v Ločniku, ki je zastarela, v njej je bila do pred približno Prošnjo za finansiranje te šole je deželi naslovila goriška občinska u-prava, v deželnem odboru sta se za to finansiranje potegovala odbornika Tripani in Cocianni, je rečeno v poročilu. Zadovoljni smo, da se reši vprašanje, ki tare prebivalce Ločnika. Radi pa bi izvedeli, če je v deželnem triletnem programu vključena tudi kaka slovenska šola in če se je kakšna javna oblast, n.pr. goriška občina, pozanimala za to, da bi zaprosila deželo za finansiranje za gradnjo kakšne slovenske šole. Romani, ki je omenil, da predvidevajo v tem letu za okoli 160 milijonov lir primanjkljaja. O Drevi bodo imeli demokristjanski upravitelji iz goriške pokrajine v Palače hotelu v Gorici shod. Predvideno je, da bo shodu prisostvoval tudi predsednik deželnega odbora odv. Comelli. O Na zadnji seji tržiškega industrijskega konzorcija so razpravljali o proračunu za leto 1976. O tem je govoril predsednik konzorcija Nazario Gorica v objemu mrzlega vala Na Goriškem ze nekaj tednov pritiska hud mraz. Ponoči redno zmrzuje, čez dan pa se komajda kaj malega otali. O zelo nizkih temperaturah poročajo iz vse mestne okolice. Pri Soči, v Sovodnjah in na Krasu, povsod beležijo od osem do deset stopinj pod ničlo, čez dan pa se toplota s težavo dvigne na plus 5. Sreča je edinole v tem, da je jasno in da sonce čez dan nekoliko greje, sicer bi imeli tudi podnevi razmeroma nizke temperature. Pri vsem tem pa se lahko tolažimo s tem, da pravega sibirskega mraza le še nismo občutili, takšnega, ki bi ga prepoznali po zaledenelih vodnjakih in z ledom prekrito Sočo kot se kdaj pa kdaj primeri tudi v Gorici. Beneški koledar 1976 nova pomembna pridobitev Trinkovemu koledarju, ki že to- ga bodo zaradi svoje posrečene liko let izhaja v Peneški Sloveniji, se je letos pridružila stenska izdaja Beneškega koledarja nova publikacija na tem področju, ki je izšla ob začetku leta 1976. Beneški koledar je izdala skupina župnikov, ki se zbira okoli lista DOM. V nekaj sto izvodih so ga tiskali v tiskarni Arti Grafiche Friulane v Vidmu. Tisk je v črni in rdeči barvi, publikacija ima za vsak mesec po eno stran ter naslovno stran z velikim rdečim napisom BENEŠKI KOLEDAR ZA LJATO 1976. Na vsaki strani, ki meri 20x55 cm, so objavljeni podatki enega meseca. Imena in tudi vsi ostali teksti so pisani v narečju. Vsaka stran ima v glavi sliko ene izmed glavnih središč beneških občin z italijanskim in slovenskim imenom ter podatke o številu prebivalstva. Poleg običajnega koledarja ter podatkov o vzhajanju in zahajanju sonca je na vsaki strani zbranih wliko število domačih izrekov in pregovorov, kar ima še posebno vrednost. Na vsaki koledarski strani je poleg svetopisemskega citata tudi krajša humoristična zgodba iz življenja v teh krajih. Pri zbiranju gradiva za koledar so sodelovali tudi nekateri predstavniki beneških društev, ki so prispevali fotografije in podobno. Izid zidnega koledarja pisanega v beneškem slovenskem narečju predstavlja pomembno dopolnilo k naši tiskani besedi v Benečiji ter iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiuiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii UGOTOVITVE S SOBOTNE JAVNE SKUPŠČINE Izražena potreba po preureditvi socialnih struktur v našem mestu Resolucija o uporabi občinskih dvoran za politične, kulturne in protifašistične prireditve «Socialne strukture v Gorici in njihovo upravljanje»; to je bila tema skupščine, ki jo je prejšnjo soboto pripravil krožek «La Comune» na sedežu goriškega univerzitetnega krožka. Sestanka so se udeležili številni vojaki, sindikalisti, predstavniki dijakov in demokratičnih profesorjev ter predstavniki Slovenskega kulturnega akademskega društva SKAD. Poleg teh so na sestanku bili prisotni še predstavniki raznih kulturnih in drugih krožkov. Namen srečanja je bil v tem, da bi vse prisotne komponente s svojega zornega kota poročale o slabem položaju socialnih struktur v mestu. Predstavniki kulturnega krožka iz četrti Sv. Ane so postavili v ospredje pomanjkanje rekreacijskih struktur, ki bi služile celotni skupnosti. S temi namreč sedaj razpolaga le župnija. Zanimivo je bilo poročanje nekaterih vojakov, ki so načeli vprašanje zdravstva v goriških kasarnah. Povedali so, da obstajajo v deželi le dve manjši vojaški bolnišnici, ki niti zdaleč ne zadoščata potrebam vseh vojakov. Poleg tega so vojaki poročali o slabih higienskih razmerah v vojašnicah, tako da obstaja nevarnost verižnih obolenj. Podčrtali so potrebo, da bi pokrajinski zdravnik (če bi mu vojaške oblasti dale dovoljenje) moral obiskati goriške vojašnice ter se osebno prepričati o njenih nehigienskih razmerah. Predstavniki študentov so se dotaknili vprašanj, ki že vrsto let tarejo naše šolstvo. Gre v prvi vrsti za publicizacijo javnih prevozov. S tem v zvezi so izrazili potrebo u-sklajevanja zahtev delavskega in študentovskega sveta. Študentje so izrazili nezadovoljstvo, ker niso v mestu uredili večje menze za dijake in delavce. Predstavnik SKAD je potrdil potrebo skupnega upravljanja social- nih struktur s strani italijanske in t plače. Po sporazumu med podjetjem slovenske narodnosti kot rezultat od prtega soočanja med tu živečimi prebivalci. Zadnji del skupščine je bil posvečen prepovedi s strani občinskega odbora krožku «La Comune», da bi v telovadnici v dolini Korna pripravil glasbeno prireditev. Pristojni so na sobotnem sestanku ugotovili, da se je občina represivno ravnala zaradi politične diferenciacije slednje s člani krožka. Zaradi tega so prisotni podpisali resolucijo, v kateri vprašajo, da bi pristojne oblasti zagotovile vsem skupinam uporabo telovadnice v dolini Korna ter ostalih občinskih dvoran in telovadnic za razne glasbene in kulturne prireditve. Prostori naj bi bili na razpolago vsem političnim, demokratičnim in protifašističnim skupinam. Gornjo resolucijo je včeraj potrdilo tudi pokrajinsko tajništvo CGIL, po vsej verjetnosti bosta isto storili tudi tajništvi CISL in UIL. DREVI SINDIKALNA SKUPŠČINA Spet nezadovoljstvo v vrstah uslužbencev podjetja Ribi Drevi ob 20. uri bo na sedežu Delavske zbornice v Drevoredu 24. maja izredni sestanek delegatov avtobusnega podjetja Ribi in članov odbora za publicizacijo tega podjetja. Na dnevnem redu sestanka, ki ga je sklicala enotna sindikalna federacija, je predvsem vprašanje, ki trenutno najbolj zanima nad sto uslužbencev tega avtobusnega podjetja, ki niso dobili še vseh prejemkov, ki jim pritičejo. Znano je namreč, da ni podjetje do lanskega 31. decembra izplačalo svojim uslužbencem niti trinajste niti decembrske • Občina sporoča, da je župan odredil začasno prepoved parkiranja na strani parnih hišnih številk v Ulica Maiolica in sicer ob delavnikih od 8. do 17. ure zaradi dela za preob-novitev občinske hiše v Ul. Carducci 36. Prepoved velja za predel 30 m ob pregraji, kjer razkladajo material za delo. Zapadlosti IVA ob koncu januarja Ponovno opozarjamo operaterje na obveznosti, ki jih čakajo ob koncu januarja v zvezi z davčnim sistemom IVA. Vsi operaterji, ki s svojim prometom ne presegajo dveh milijonov lir. morajo do zadnjega dne v mesecu plačati pavšal 20.000 lir davka in izpolniti prijavo o delovanju. Do zadnjega dne v mesecu morajo vložiti prošnje za dodelitev olajšav IVA tudi običajni izvozniki. Redno morajo tudi predložiti mesečno prijavo vsi tisti operaterji, ki presegajo 120 milijonov lir letnega prometa. Vse ostale obveznosti so podaljšane do 20. februarja. • Občina sporoča krošnjarjem, da bo na razpolago v Drevoredu 20. septembra, ob pustnem obdobju, od 24. februarja do 2. marca, 20 prostorov za prodajo raznovrstnega blaga. Prošnjo je treba izpolniti na kolko-vanem papirju, ki mora dospeti na sprejemni urad (Trg Unità, občinska palača, soba št. 32) pred 14. uro 17. februarja, žrebanje prostorov bo 23. februarja ob 10. uri v sobi št. 30, v 3. nadstropju. Passo Costanzi 1. ■ uiiiliiiiililiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniruiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PROTI NJEMU JE OKROŽNI JAVNI TOŽILEC VLOŽIL OBTOŽBO V zaporu v Novi Gorici Franc Srebotnik nekdanji komandant domobrancev v Idriji Dolžijo ga, da je med okupacijo odrejal in izvajal mučenje civilnegu prebivalstva - Nazadnje je bil vojaški izvedenec za eksploziv in municijo v Bejrutu Okrožni javni tožilec v Novi Gorici Silvester Vremec je včeraj vložil pri okrožnem sodišču v Novi Gorici obtožbo proti vojaškemu izvedencu za eksploziv in municijo in bivšemu domobranskemu poročniku, 54-letnemu Francu Srebotniku. Srebotnika ,ki je bil sicer rojen v Loki pri Zidanem mostu in je nazadnje živel v libanonskem glavnem mestu Bejrutu ter je sedaj v priporu, dolži, da je med okupacijo odrejal in izvajal mučenja in nečloveška ravnanja s civilnim prebivalstvom. Zločine je izvajal v svojstvu komandanta domobranske postojanke v Idriji. Tja je prišel v septembru ali oktobra leta 1944, potem ko so spomladi istega leta okupatorjevi pomagači, voditelji tako imenovanega Slovenskega narodno varnostnega zbora v Trstu, odločili, da ustanovijo domobransko postojanko v Idriji, kjer je dotlej ni bilo. Srebotnik je imel nalogo, da na idrijskem območju okrepi pro-tipartizansko aktivnost, domobransko postojanko ojača z novimi pripadniki in sploh izvede vse potrebne policijske in vojaške naloge, da bi onemogočili delovanje borcev narodnoosvobodilne vojske. Zaupanih nalog se je lotil z vso «vestnostjo» in pri tem mu ni bilo žal trpljenja nedolžnega prebivalstva in se ni u-strašil nobenih oblik mučenja in ne- človeškega ravnanja, ki bi ga lahko vodile k temu, da zatre narodnoosvobodilno dejavnost civilnih oseb. Obtožnica navaja posamezne primere in načine mučenja oziroma nečloveškega ravnanja, ki jih je izvajal ali pa odrejal Srebotnik. Blaž Jereb iz Srednje Kanomlje, ki ga je 29. oktobra leta 1944 obtoženi ukazal aretirati, je pozneje umrl v nemškem taborišču. Jakoba Carla iz I-drije pa je dal pretepsti oziroma je dopuščal, da so ga njemu podrejeni v prostorih domobranske postojanke v Idriji med zaslišanji neusmiljeno pretepali, tako da je Carl za posledicami takega ravnanja umrl. Žensko Julijano Carl je Srebotnik naslednjega dne dal zapreti v klet, k truplu Jakoba Carla. Tam so jo večkrat pretepli po hrbtu, Srebotnik pa jo je nekajkrat prisilil, da je pred prostorom kjer so mučili druge o-sebe, igrala na harmoniko. Če ni u-bogala, jo je tepel. Iz obtožnice povzemamo nadaljnje primere mučenj oziroma dejanj, ki so v nasprotju z osnovnimi pravili mednarodnega prava. Ko so domobranci na primer 29. oktobra leta 1944 na kraju «Okrogli grič», to je na poti med Srednjo Kanomljo in Idrijo, zajeli 13 in pol let starega Adalberta Goloba in pri njem našli ročno bombo, je Srebotnik fanta u- daril po obrazu in odredil, da se kljub mladosti odvede v domobranski zapor v Idrijo, kjer so fantiča zasliševali in mučili. V noči na 2. november 1944. leta je skupaj s podrejenimi aretiral in dal privesti v Idrijo Marijo Zidarič, Jožefo Majnik in Frančiško Strnad, kjer so v tamkajšnji domobranski postojanki vse tri surovo pretepli. Marija Zidarič je prejela 77 udarcev z vojaškim pasom. Frančiško Strnad pa so pretepali celo noč. V začetku novembra istega leta je med zasliševanjem v prostorih domobranske postojanke dal pretepsti Heleno Medved in Alojzijo Žele. Pri tem so Medvedovo obesili za roke na steno. V času med 1. in 6. novembrom 1944. leta je Srebotnik v prostorih domobranske postojanke skupaj z nekim duhovnikom prisilil Adalberta Goloba, Ferdinanda Močnika in Cirila Gnezdo, da so pristopili k domobrancem. če tega ne bi storili, je vsakemu posebej grozil, da bo interniran. Okrožni javni tožilec Vremec je okrožnemu sodišču predlagal, da Franca Srebotnika na podlagi zaslišanja oziroma izpovedi prič in drugih dokazov, obsodi po členu 125 kazenskega zakonika. Ta člen določa kazen do najmanj 5 let strogega zapora ali tudi smrtno kazen. i in zastopniki deželne uprave, ki so zadnji dan prejšnjega leta podaljšali za dobo šestih mesecev koncesija podjetju Ribi se je to obvezovalo da bo svoje obveznosti do uslužbencev poravnalo takoj po novem letu. To se ni zgodilo, sedaj so u-službenci upravičeno razjarjeni in v sindikalnem tiskovnem poročilu je rečeno, da je to prva posledica neizvedene zahtevane publicizacije avtobusnih prevozov na Goriškem. Drevišnji sestanek je tudi v zvezi s sestankom ki bo v ponedeljek med sindikalisti in prof. Ferrari-jem, predsednikom četrtega prometnega področja in Agatijem, predsednikom goriške pokrajine. Sindikalna federacija že napoveduje naslednji sestanek, ki bo v ponedeljek 2. februarja, ob 20. uri, na sedežu CISL v Ulici Roma. Skupščina celice KPI v Jamljah Danes bodo imeli na sedežu celice v Jamljah redno skupščino, ki jo prirejajo vsako leto od ustanovitve dalje pred tremi leti. Prizadevanja članov celice težijo za tem, da bi ustanovili sekcijo in tako dobili večjo težo. Na skupščini bodo izvolili novi odbor ter predstavnike v sekcijo KPI v Doberdobu. V poročilu, ki ga bo imel prof. Venceslav Devetak, ter v razpravi bodo posvetili pozornost šolskih vprašanj naše narodnostne skupnosti, uveljavljanju jezika in položaju naše skupnosti po podpisu sporazuma v Osimu. S posebno vnemo se bodo lotili gospodarskih vprašanj, ki postajajo na Krasu vedno bolj občutna. S tem v zvezi bodo preučili tudi možnosti za njihovo reševanje v okviru gorske skupnosti. Sekcijski kongres v Doberdobu bo naslednji teden. oblike ter vsebine nrav gotovo radi sprejeli v vsaki beneški hiši, saj je Beneški koledar vrvi koledar v teh krajih, ki je po svoji praktični in tudi vsebinski plati zrcalo podobe Benečije in njenega prebivalstva. Z njim je postala koledarska publicistika, ki ima pri nas veliko tradicijo, še bogatejša. V Palači Attems koncert Madžarov Madžarski pevci, člani zbora «Madrigalisti iz Budimpešte», so i-meli koncert v goriški palači Attems v torek zvečer. Koncert sta omogočili goriška občina in pokrajinska turistična ustanova, katere predsednik Mario Dei Ben je goste tudi pozdravil. Madžarski pevci so na poti v Barcelono, kjer bodo sodelovali na nekem tamkajšnjem mednarodnem tekmovanju, nato bodo imeii turnejo v raznih španskih mestih. Kar se nam zdi vredno omeniti je to, da je bilo ob tej priliki v dvorani Attems precej praznih mest in da je bila publika sestavljena pretežno iz slovenskih ljubiteljev petja. Že res, da je bila isti večer tudi redne italijanska abonmajska gledališka predstava v Verdiju, vendarle se nam zdi, da premore italijanska Gorica več kot trideset ljubiteljev petja, saj jih je veliko več samo če seštejemo skupaj člane raznih tukajšnjih -italijanskih pevskih zborov. Odpovedana seja občinskega sveta v Doberdobu Občinske seje v Doberdobu, ki je bila napovedana za petek ne bo, ker dežela ni sprejela predloga občinskih uprav tržiškega območja, da se sestane z njimi in izve za nekatere njihove probleme predvsem pa za finansiranje javnih del. Tudi ostale občinske uprave na področju Tržiča so odložile svoje seje, ker z dežele niso še sporočili, da so pripravljeni na sestanek. • Goriški avtoklub obvešča zainteresirane, da bodo, za plačilo avtomobilskih taks, od 1. februarja dalje upoštevali ob delavnikih umik od 8. do 12. Sinoči je v goriški splošni bolnišnici umrla 68-letna gospodinja Stefania Medeot vd. Seresin iz Muše, Ul. Olives 97. Medeotova se je pred mesecem dni ponesrečila nedaleč od doma na državni cesti, ki pelje v Videm. Njeno stanje, ki je bilo že od vsega začetka resno, se je v zadnjih dneh poslabšalo in sinoči je po-nesrečenka podlegla poškodbam. Predavanji Kmečke zveze *i na Oslavju in v Števerjanu Kmečka zveza priredi drevi na Oslavju in jutri v števerjanu predavanje «Spoznavanje kvalitete vina», ki ga bo imel priznani enolog in ravnatelj vinske kleti na Dobrovem inž. Zvonimir Simčič. Predavanje je združeno s pokušnjo in ocenitvijo nekaj vzorcev vin letnikov 1974 in 1975. Kmetje z Oslavja so vabljeni, da se danes ob 19.30 zberejo v gostilni «Pri Tildi». Za Števerjance bo predavanje jutri zvečer ob isti uri na Valerišču. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «Vai gorilla», Fabio Testi in Claudia Marsani, barv. ni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 16.30—22.00 «D padrone e l’operaio». R: Pozzetto in F. R. Coluzzi. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 16.30—22.00 «La smagliatura», U. Tognazzi in M. Piccoli, barvni film. CENTRALE 16.30-21.30 «Bianchi cavalli d’agosto». J. Seberg in F. Stafford. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Peccato mortale». R. Verley in S. Hampshire. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 16.00—20.00 «Divina creatura». Barvni film. PRINCIPE 17.30—20.00 «L’ultimo colpo dell’ispettore Clark». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Zadnje pribežališče», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Hudič v možganih», ameriški banmi film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Policaj», francoski banali film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. PRI TA-TUM (ex Onda verde) K0RZ0 ITALIA 26 - GORICA se nadaljuje izredna prodaja: JEANS (Lee! Pooh! Union! Marine! Bea!) po bajni ceni 5.900 lir ČAKAMO VAS! KLJUB ALI MIMO SKLEPOV IN OBVEZNOSTI Ameriško in sovjetsko novo «čudežno orožje» Američani imajo «tavajoči izstrelek». Sovjeti pa letalo, ki med poletom spreminja obliko in površino kril ■ Kdaj bo o varnosti na svetu odločal tudi kdo drug in ne vedno le dva «velikana»? - Izigravanje vsega sveta «Sodni dan» na Dolgi kroni 0 nedavnem srečanju med Kis- iže pripravljen lani, ko bi bil mo-singerjem in Gromikom ni bilo v j ral Brežnjev potovati v Washing-uradnih poročilih veliko povedane- j ton samo na podpis. Danes smo ga. Vendar kaže, da je bilo nekaj i krepko stopili nazaj. Razlog temu sklenjenega, kar se bo odražalo na I vidijo nekateri opazovalci v tem, nadaljnjem razvoju sovjetsko-ame-riških odnosov. Kissinger in njegovi gostitelji v Moskvi niso odkrili javnosti tega, kar so na pogajanjih dosegli, vendar bi mogli o-zračje teh razgovorov razumeti iz tega, kar je ameriški zunanji minister menil, ko je dejal, da «razvoj sovjetsko - ameriških odnosov ni avtomatski proces in zahteva napore, hrabrost in tudi dozo fantazije». Sovjetski zunanji minister Gromiko pa je rekel, da «Sovjetska zveza in ZDA morata še naprej ohraniti močno voljo, da bi nikomur ne dali priložnosti, da o-maja ali onemogoči sovjetsko -ameriške sporazume». Gromiko je tudi rekel, da «mora se storiti vse, kar je možno, da bi zagotovili popolno izvajanje sklepov tako sedaj kot v bodoče». Če gornje izjave sprejmemo z optimističnim razpoloženjem, bomo rekli, da srečanje Kissingerja z Gromikom ni bilo negativno. Če pa zahtevamo od teh srečanj preveč in smo bolj pesimistično razpoloženi, bomo ugotovili, da je rezultat teh pogajanj neznaten, če ne celo negativen. In vendar bo tudi objektivni opazovalec ugotovil, da so zadnji moskovski razgovori med Kissingerjem in Gromikom potrdili željo obeh partnerjev, da se pogajanja nadaljujejo. Še več, najavljeni so že ponovni stiki strokovnjakov, ki se bodo sestajali v Ženevi, kjer so se ameriški in sovjetski strokovnjaki doslej sestajali v zvezi s SALT-1. Iz vsega, kar se je zvedelo iz stranskih, vsekakor ne neposrednih krogov, pa je gotovo, da je novi politični impulz, da je nove predloge za nadaljevanje pogajanj in za pravkar omenjene stike med strokovnjaki dala Sovjetska zveza. Kaže, da so Sovjeti predlagali znižanje «plafona» 2400 jedrskih raket in bombnikov, o čemer so se bili 1974. leta dogovorili v Vladivostoku, kjer sta se srečala Ford in Brežnjev. In res nekateri upajo, da se bo «gornja meja» znižala za 10 odstotkov, to se pravi, da naj bi se ZDA in SZ omejili na 2160 oziroma 2200 medcelinskih raket in strateških bombnikov. To znižanje pa bi šlo na račun drugih orožij, novih orožij. In tu prihajamo v odkrito protislovje, kajti skrčenje števila raket bi naj nadomestili z novimi še bolj «izbranimi» orožji, kakršni sta sovjetsko letalo «back-fire» in ameriški «tavajoči izstrelek». S tem «kompromisom» bi se stiki med obema velesilama ohranili, najstrahotnejšega orožja, raket, bi bilo manj, toda obe sili bi bili vojaško močnejši, ker bi se oboroževali z novinr orožji. Pravzaprav ne gre v. tem primeru za nič drugega kot za izigravanje določenih upov, ki jih je svet imel v stike med Sovjetsko zvezo in ZDA, v stike, ki so znani pod o-znako SALT. Če smo mogli za SALT 1 reči, da je bil do neke meje pozitiven, u-gotavljamo sedaj, da je SALT 2 na en način pozitiven, na drugi pa manj pozitiven. Ustavimo se pri razlogih, zakaj bi bil SALT 2 slabši od prvega. Pogajanja SALT 2 so se zavlekla in se bodo še razvlekla na račun novih orožij. Kljub pesimizmu nekaterih pa bi mogla pogajanja privesti do cilja še v letošnjem letu. «Optimistično prepričanje» poudarjajo opazovalci, ki pa hkrati podčrtavajo, da svoj optimizem utemeljujejo z mednarodnimi razmerami. To se pravi, kolikor se bodo razmere v svetu poslabšale, manjša bo možnost uspehov za SALT 2. Kolikor pa bi se razmere v svetu izboljšale, večje možnosti bi imela tudi ta pogajanja. Ne moremo pa govoriti o nekem sporazumu, ki je bil tako rekoč da so Američani «odkrili» sovjetsko «čudežno orožje». Govoriti o nekem orožju, da je čudežno, je zgrešeno, kajti orožje je vedno nekaj negativnega, pa čeprav gre za strateško «odlično orožje». V konkretnem primeru gre za sovjetski nadzvočni bombnik «tupoljev», ki ima 5600 kilometrov radiusa. Niti nadzvočnost niti radius nista kaj posebnega, če ne vemo, kolikšna je njegova nosilnost. Posebnost tega letala pa je v tem, da ima tako imenovano «spremenljivo geometrijo kril» to se pravi, da je sovjetskim strokovnjakom uspelo izdelati tudi za tako nagla letala mehanizem, da letalo med poletom spremeni površino in obliko kril. Kar zadeva bombnikov radius 5600 kilometrov pa strokovnjaki pravijo, da to ni neka «napaka» letala, ker se more, podobno kot ameriška strateška letala, polniti z gorivom med poletom. Strategi pravijo, da je «backfire» kot «tupolevu» pravijo Američani začetnik nove generacije letal v sovjetskem vojnem letalstvu. Nekateri pa menijo tudi, da ne gre več izključno za vojaško letalo, pač pa da bi ta tehnična rešitev mogla privesti tudi k uporabi letala v civilnem prometu. Če so Američani odkrili sovjetsko «čudežno orožje», so Sovjeti odkrili ameriško. Gre za tako imenovani «tavajoči izstrelek». Ta izstrelek je pravzaprav razmeroma majhen. Izdelali so ga v dveh variantah. Večji izstrelek meri 6 metrov v dolžino in 50 cm v širino in je primeren za letalstvo. Za mornarico pa so izdelali manjši izstrelek, ki meri 4 metre v dolžino in je zelo podoben torpedu, ker ga ladje ali podmornice lahko izstrelijo iz torpednih cevi. Značilnost «tavajočega izstrelka» je v tem, da razmeroma malo stane. Ponavljamo razmeroma, kajti kljub vsemu velja pol milijona dolarjev, toda ena medcelinska balistična raketa stane 10 milijonov dolarjev, to se pravi sedem milijard lir. Prednosti «tavajočega izstrelka» so številne. Izstrelek ima lahko o-bičajno «glavo», to se pravi napolnjeno z navadnim razstrelivom, lahko pa ima tudi atomsko glavo. Nadalje smo že ugotovili, da ga lahko izstrelijo iz zraka, z ladje, iz-podmornicenrariudi s topovske lafete oziroma s tanka. Potemtakem je «tavajoči izstrelek» manj ranljiv kot so .medcelinski izstrelki, ki so «nameščeni» na svojih fiksnih iz-streliščih, pa čeprav po navadi v bunkerjih. Američani so že preizkusili ta svoj izstrelek in baje se je kar dobro izkazal tudi na razdalji 3000 km. Izstrelek je skupek najsodobnejših elektronskih naprav od komp-juterjev do radarskih sistemov in zgreši na 3000 km kvečjemu, za 30 metrov. Eno napako pa vendarle ima. Leti ali drvi z brzino 800 kilometrov na uro in ga rcr^e torej lovec sestreliti. Ima pa prednest, da se med poletom prilagaja konfiguraciji terena. To se pravi, da lahko leti tudi nizko in v t°m primeru mu letalstvo le stežka pride do živega. supersili ponovno «enakovredni», seveda v oborožitvi, kajti obe sta ustvarili po eno novo orožje. S tem nekateri pravijo, da je medsebojna varnost večja zaradi — ravnotežja. To tekmovanje pa gre na škodo obeh dežel in vsega sveta, kajti to se odraža tudi na oboroževanju drugih dežel. Vrh tega pa bi bil že skrajni čas, da se tudi manjše dežele v svetu vprašajo za mnenje, ko gre za varnost na svetu. Tekmovanje dveh velikih bi znalo privesti do katastrofe, ki bi ne zajela le njiju, pač pa tudi njune sosede, skratka ves svet. Tudi v tem primeru se ponovno postavlja vprašanje zakaj bi se o vsem tem ne spregovorilo kaj več v samih Združenih narodih . .. Nekaj na račun suše, predvsem pa na račun malomarnosti ljudi in So /dni požari se vrstijo. Tako je na primer v ponedeljek gorelo kar na petih ali celo sedmih krajih. Iz Mačkolj so nam v pozni večerni uri sporočili, da imajo na Dolgi kroni «sodni dan». In res je gorelo pol hriba, kot kaže naša slika. Ker je pihala burja, so se ljudje tudi preplašili. Ob tolikerih požarih pa se je treba vprašati, kam nas bo vse to privedlo. Trst ima razmeroma malo zelenega okolja. In še to malomarnost ljudi uničuje. Posebno vprašanje pa je vprašanje škode, ki jo požari povzročijo lastnikom gozdov, še posebej vinogradov in oljčnih nasadov. Pod Mačkoljami je zadnjič bilo uničenih na desetine oljk niiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiir RAZMIŠLJANJA OB SEDANJEM LABILNEM PREMIRJU V BEJRUTU Švica Bližnjega vzhoda-Libanon njegova zgodovina in stvarnost Teorije o razdelitvi dežele v smislu verskih skupnosti - Drugi pa menijo, da bi bilo treba ustvariti kantonsko «ureditev» po švicarskem vzoru - Komu vse to koristi? Palestinska prisotnost je le e-den izmed elementov spopada. Palestinci so «krivi» za spopad le kolikor so pospešili razvoj - revolucionarne zavesti libanonskih nižjih slojev, kar je zaskrbelo mednarodne finančne kroge, ki so se za svoje posle upirali na maronite, ki so imeli, kot rečeno, tudi vso oblast v svojih rokah. Še malo, pa bi bila sprememba ustave neizogibna, maroniti bi izgubili oblast in tuje naložbe bi ne bile več varne. Po uspehu «Fronte naprednih strank» na volitvah aprila 1972 je ta nevarnost postala očitnejša. Vlada Rašida el Solha (okt. ’74 -maj ’75) je bila zadnji poskus, da se zakrpajo večje reže v libanonskem družbenem tkivu. Zaradi preveč prijateljskih odnosov s 'tpalestinskim osvStedilnim gibanjem je moral Solh odstopiti zaradi pritiska starega vodilnega razreda. Pripravljal je laicizacijo u-stave, spremembo volilnega zakona, skratka pravičnejšo družbeno ureditev. Za libanonske vladne kroge je bilo verjetno že tedaj jasno, da bodo kristjani lahko ohranili svo-. jo privilegirano vlogo le s silo in da se bo bodočnost Libanona odločila v spopadu. Na ta spopad se je desnica začela takoj pripravljati. In dejansko je kmalu zatem svetovna javnost vedno bolj pogosteje slišala o «falangistih», ki so že s samim nazivom povedali, na kateri breg zgodovine spadajo. Trinajstega aprila lanskega leta je bito ubitih 13 Palestincev in ta datum se lahko šteje kot u-radni začetek državljanske vojne. Od tedaj je bilo ubitih nad 10.000 V Washingtonu so zainteresirani ! oseb, 2.Ó0Ó le od začetka letošnje- razvoj novega orožja, Sovjeti pa upravičeno menijo, da to orožje spada med že «vezane» strateško orožje, saj gre vendar za raketo tudi z atomsko glavo. Potemtakem bi to novo orožje bilo treba vključiti v okvir skiepov SALT 1, ki so 1972Ì lèta privedli do tako imenovane zamrznitve jedrskih izstrelkov. Kakor smo videli pa niti to orožje kot tudi ne sovjetski «backfire», id prav gotovo spada med strateške bombnike, ne prideta v okvir SALT 1, pač pa ju štejejo med novo orožje in v določenih krogih so i celo «kar zadovoljni», ker sta si •mmiNiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiHiiiiifMiiiiiiuitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiH-niii Reka Pad umira in mori Januar, 28. — Največja italijanska reka Pad «umira». Tako trdijo italijanski ekologi, ki so proučili ves njen tok od Monvisa do izliva v Jadran. Kot je znano, meri reka 652 kilometrov in predstavlja največji vodni tok v Italiji, ki pa se je v zadnjih desetletjih spremenil v nekakšno odvodno strugo odplak največjih italijanskih industrijskih središč, saj sprejema odplake neposredno na svojem toku skozi nekatera mesta ali pa preko svojih dotokov, ki prinašajo odplake iz drugih mest. Pad prinese na leto v svojo delto od 25 do 27 milijonov ton razkrojljivih in tudi nerazkrojlji-vih odpadkov. Med temi je po ugotovitvah italijanskih strokovnjakov 11 milijonov ton amoniaka, 8 milijonov ton ogljikovih spojin, 5 milijonov ton žveplenih spojin in sestavin, 64.000 ton odpadkov iz naftnih čistilnic ter tovarn, ki uporabljajo plastične mase. Nadalje so ekologi odkrili, da pride vsako leto iz raznih tovarn in proizvodnih objektov 243 ton arzena, torej zelo nevarnega strupa, ki se uporablja v kemijski in tudi farmacevtski industriji, pa tudi v raznih drugih industrijah. Vsako leto pride v Pad tudi nič manj kot 65 ton živega srebra, ki je prav tako zelo nevarno. Živo srebro je namreč nevarno zato, ker prihaja v organizem rib, z ribami se človek hrani, se pravi, da pride nato v človeka. Živo srebro pa lahko povzroči paralizo živčnih in mišičnih centrov. Menda smo navedli dovolj konkretne podatke, kaj vse prihaja v Pad in z vodami te velike reke v Jadransko morje. Če upoštevamo še razne druge manjše reke ter odplake obalnih mest severnega Jadrana z našim mestom, Benetkami in še drugimi mesti, ni nič čudnega, če postaja severni Jadran že sedaj napol mrtvo morje. V tolažbo naj nam bo, da so drugod, posebno na Japonskem, pa tudi na Baltiku razmere še hujše, znanstveniki pa so živo srebro odkrili v ribah, ki so jih ulovili visoko v severnem Atlantskem oceanu že blizu Arktiki. Te tolažbe pa strokovnjaki ne sprejemajo, ker pravijo, da Pad u-mira, toda njegovo umiranje zadeva Italijo, hkrati pa Pad mori življenje v Jadranu, Jadran pa ni izključno italijansko morje . .. ga leta, ranjenih in brez strehe je neprimerno več. Banke in druga predstavništva so se pravočasno umaknila iz Bejruta; v glavnem v Aman, jordanska vojska pa je urila oborožene oddelke krščanskih falangistov kar potrjuje «sum», da izbira ni bila naključna. Od nekod je prišlo tudi orožje in ogramno denarja. Ključno mesto v vladnem aparatu za preprečitev spopadov je imel minister za notranje zadeve Chamoun, ki pa se je jasno opredelil v korist desnice, kar sicer ni bilo presenetljivo glede na njegovo prejšnje početje v krizi leta 1958, ko je, spet po naključju, zasedal ključno mesto. Primer, kako je izvajal svoje odgovorne državniške posle, ki je prodrl, do nas se je pripetil že na samem začetku spopadov: nedaleč od Bejruta se je približala obali ladja natovorjena z orožjem «nedoločenega izvora» za falangiste; raztovarjanje orožja je bilo tako nerodno organizirano, da so zanj zvedeli vsi, a kljub temu je Chamoun o-dredil vojski, da je zastražila področje in omogočila falangistom, da so pospravili celotno pošiljko neke «dobrodelne» ustanove. Dosedanji boji so zahtevali o-gromno denarja. Samo strelivo je stalo skoro milijon dolarjev na dan, desettisoči krščanskih «prostovoljcev» dobivajo plačo, ki gre od 15.000 do 30.000 lir dnevno, o-rožje samo, ki ga imata obe strani danes v rokah, pa naj bi bilo vredno milijarde lir. V čigavem interesu je bilo, da se ta vojna razplamti in privede do razcepitve te majhne državice, ki meri toliko, kot polovica Slovenije? Znani «Le monde» je v svoji diplomatski izdaji jasno zapisal, da falangistična akcija koristi: Združenim državam severne A-merike. ki so morale poseči v dogajanja v tej deželi, ki ogroža njih interese na Bližnjem vzhodu, kot posegajo istočasno v drugih deželah istega področja,. kjer se razvijajo njim nevarna gibanja; v Bahreinu, v Južnem in Severnem Jemenu in v Omanu so jasni znaki posrednega ali neposrednega ameriškega poseganja, ponekod samostojno, drugod pa z zavezniki ali pa ;)reko «poverjenikov», kakršni so v Libanonu falangisti. In Izraelu, ki vidi v državljanski vojm v Libanonu priložnost, da si zavaruje severno mejo, ki je po zadnji vojni ostala edina šibka točka v njegovem obrambnem sistemu, razen ozke «špranje» na Golanu, kar pa ni nič v primerjavi s sto kilometrov meje z Li-banom preko katere so fedajini čedalje pogosteje vpadali na izraelsko ozemlje. Kissinger je Izraelu zakrpal mir na sinajski fronti, jordanska meja je varna odkar je arabski kralj Husein,. septembra, 1970. poskrbel, da se je v krvi zadušil «nevarni» zarodek palestinske ljudske oblasti onkraj reke Jordan, na njenem • TOhodilem bregu. Če pa bi v Libanonu zmagali mohamedanci, bi Palestinci, ki so duša in oborožena hrbtenica revolucije v Libanonu, dobili proste roke in libanonsko - izraelska meja bi ne bila več varna, ampak za Izrael zelo nevarna. Poleg tega širšega interesa, da ne zmagajo Palestinci, ima Izrael še eno korist od tega, korist, ki je neodvisna od izida spora: Arabci se koljejo med sabo in čim več mrtvih je v tem boju, tem šibkejše je palestinsko gibanje; čim globlje poženejo korenine sovraštva med Palestinci in narodom, ki jih je sprejel na svoje ozemlje, tem težje se bodo sestavine arabskega sovraštva povezale med seboj in stisnile Izrael v tisti obroč, ki se ga upravičeno boji. Tako ZDA, kot Izrael sta že naplavila vse korake, ki jasno nakazujejo njihovo vlogo pri tem spopauu. Ford je pisal sirskemu predsedniku Assadu, da mu odsvetuje nepremišljena dejanja, kajti «ZDA bodo sprejele svojo odgovornost, da zaščitijo krščanske interese v Libanonu» (citirano po Le monde diplomatique) in nekateri poznavalci sirskih razmer so med temi vrsticami prebrali namig na sirske družbene in verske razmere, ki v marsikaterem smislu spominjajo na libanonske pred konfliktom. Izrael pa je bombardiral palestinska področja in s tem podčrtal svoje namene. Tudi sedaj, ko je «neurje» vsaj kolikor toliko ponehalo, ko so spopadi le sporadični, se še vedno govori o razcepitvi države v dva dela. In vendar večina Libanoncev te razcepitve noče. Ne le mohamedanci, tudi velik del kristjanov se je izrazil v tem smislu. Kljub temu odporu pa je veroizpovedih terorizem dela kristjanov zemljepisno in demografsko cepitev dežele že izpeljal. Množice beguncev obeh veroizpovedi se v iskanju varnejšega okolja med i-stovernimi prelivajo v večje e-note; «verski zemljevid« dežele se je spremenil; področje, kjer živijo eni ali drugi, so se bolj strnila, kar je uresničevanje osnove za delitev Libanona na dvoje. Časnikarji imenujejo tak pojav «leo-pardiziranje», kajti zemljevid spominja na leopardovo kožo. Za Palestince bi razdelitev pomenila dvojni poraz: izgubili bi glavno bazo za vpade v Izrael, ki ostaja njih glavni cilj; če bi kristjani dobili južni del, torej prav tistega, ki meji z Izraelom, bi to v bistvu pomenilo še nadaljnjo ekspanzijo sionistične države, pa naj bi se krščanska odcepitev smatrala le kot «varnostna blazina» ali pa kot «influenčno nova sfera» Izraela. Prikrito ali odkrito zavezništvo krščanske reacionarne vlade z I-zraelom bi pomenilo, da je klin imperialističnega pritiska še močneje zabit v arabski svet. Poleg hipoteze o razcepitvi se vedno bolj širi tudi glas o drugi možnosti in sicer o razdelitvi Li- banona na kantone. Po švicarskem zgledu. Vsaka pokrajina bi imela svojo vlado in vse skupaj bi bile povezane v federacijo. To bi bila ublažena oblika razcepitve. Že od vsega začetka je bilo opazovalcem jasno, da strategija falangistov stremi k temu, da bi čim bolj vpletli vladno vojsko v spopad proti mohamedancem in v glavnem proti Palestincem. Razmišljanje o dogajanju v Libanonu privede do nekaterih zaključkov: Velesile, ki so botrovale ustanovitvi Izraela, si niso predstavljale, da so s tem vsaj posredno sprožile verižno reakcijo osveščanja in revolucionarnega razvoja palestinskega naroda. Ta razvoj so skušale na vse načine zatreti, milijonski narod je celo generacijo gnil v taboriščih, a kakor ob judovskem prehodu skozi Sinajsko puščavo, kot ga opisuje Sveto pismo stare zaveze, je novi rod nastopil neprimerno bolj odločno od starejšega in ko jim je usahnilo sleherno upanje, da bi problem svobodne Palestine rešile druge države, so nastopili sami. Palestinci so postali narod, šele ko so izgubili domovino in Judje, ki jim značaja narodnosti niso priznali, ko so jim vzeli deželo, jim ga morajo priznavati danes, ko se morajo z njimi boriti. : Rečeno je že bilo, da reakcionarne sile skušajo Palestince zatreti, ker jim ne morejo zamašiti ust; nevarnost sedanjih razmer v Libanonu je prav ta, da se ponovi «črni september» leta 1970 v Jordaniji in z njim novo poglavje genocida, ki se bo zapisal v našo zgodovino z nič manj temnimi črkami kot genocid Judov v času druge svetovne vojne. Najhujša posledica, ki pa se je delno že uresničila, bi bila, če bi se ponovila tragedija, kakršni smo bili priča v Biafri, v Kongu, v Pakistanu in drugod, ko so zaradi interesov ožje skupine ljudi morali krvaveti celi narodi. Upati pa je le, da nam nekega dne občila ne bodo postregla s .takšno obrazložitvijo kot nam je nedavno postregla TV, ko je komentator zunanjepolitičnega dogajanja med opoldanskimi poročili rekel, da so Libanonci «odrekli gostoljubnost Palestincem». Mož. ki je tako razložil razmere, je pač skušal omiliti odgovornost kralja Huseina in ZDA, ki so pred leti Huseinu v ta namen poslale posebno poši’ :ko orožja za znani pokol leta 1970. PAVEL STRAJN IMH« inni m mm m mi mn m m im m n inni, n i mi um ||||l■||II»lllllllll1llllllllll|||| iniiiiii nun im (iii|i,ll|TI|n Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zelo zanimivo poslovno obdobje. Vaša zvestoba bo poplačana kot niti ne pričakujete. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S svojim dinamizmom boste uresničili načrte, ki so vam pri srcu. Z nasveti bodite bolj previdni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Odločno se lotite tvegane in težavne zadeve. Zvečer skušajte o-stati med svojci. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Med vami in sodelavci bo prišlo do spora. Vljudnost bo bolj zalegla kot trma. LEV (od 23. 6. do 22. 8.) S svojo avtoriteto si boste utrdili položaj. Vaše mnenje bo obveljalo. V družini prijetno razpoloženje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vse kaže, da boste pri delu dosegli velik uspeh. Preveč ste zamerljivi. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Nesporazum na finančnem področju. Potrpeti bo treba. V družini prijetno ravnotežje. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Svoje sposobnosti in zasluge skušajte uveljaviti. Ne zadovoljite se s sedanjim položajem. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Bodite skrajno previdni, kajti sicer bodo šli vaši načrti po vodi. Dokažite vse možno razumevanje do nekoga. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaše pobude bodo rodile izredne rezultate. Ne skušajte vsiljevati svojih idej. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Neki vplivni ljudje se bodo postavili na vašo stran. Prebrodili boste težko obdobje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Iz lastnih izkušenj skušajte izvleči čim večjo korist. Nekdo grozi vašemu dobremu imenu. ČETRTEK, 29. JANUARJA 197G ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Filmi in glasbena spremljava 12.55 Sever kliče Jug, Jug kliče Sever 13.30 DNEVNIK 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše: Kaj je pod klobukom? 17.45 Program za mladino: Zorro 18.10 Mickey miška, risani film 18.45 Poljudna znanost: Šport in zdravje 20.00 DNEVNIK 20.40 Šolski tovariši Ameriški TV film, ki ga je režiral John Dadham pripoveduje o napetosti, ki je nastala zaradi vrste smrti, katerim ni razlage. Neki Justin Oakes prispe v ameriško mestece in najame sobo v motelu, ki je last vdove Tate, prijateljice policaja Daniela Barnesa, ki bi ga bili morali že imenovati za šerifa. Kmalu zatem pa vidimo Oakesa, ki se pritihotapi na dom gospe Janet Barbour, da bi ji tu vgradil neko zapleteno napravo. In že kako uro pozneje odkrije Jesse da je gospa Barbour mrtva. Po zdravnikovi ugotovitvi je ženska umrla od srčne kapi. Nekaj dni pozneje umre tudi njen mož Ralph. In tudi temu je odpovedalo srce. S tem pa vrsta umorov še ni končana. Tudi Jessa najdejo mrtvega. Zadeva se torej zapleta . . . 22.00 Vino, whisky in žvečilni gumi: V NOČNEM LOKALU 23.00 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 Športni dnevnik 19.00 VELIKI KOMIK BUSTER KEATON Danes bosta na sporedu dva filma z znanim ameriškim komikom iz dobe nemega filma. Oba filma izhajata iz leta 1921 in oba je režiral sam Keaton, ki hkrati igra tudi glavno vlogo. Pr vi film nosi- naslov «Čoln», drugi pa je «Belopolti človek» 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 ITALIJANKA V ALŽIRU Rossinijevo opero je dirigiral Gary Bertini, ob orkestru in zboru drezdenske Statskapelle pa nastopajo Sesto Bruscantini, Norma Rossi Palacios, Gigliola Caputi, Alfredo Mariotti, Ugo Be-nelli itd. itd. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.00 TV šola: Kocka, Sri Lanka, Glasbeni pouk, človek gradi, človek uničuje 17.25 Lovec na race, poljudno-znanstvena oddaja 17.40 PRIHOD, igra iz cikla Ariel oziroma Tako so živeli 18.05 Obzornik 18.20 Veliki lov, poljudno-znanstvena oddaja Film «Veliki lov» prikazuje raziskave znanstvenikov, ki se trudijo, da bi dosegli večji izkoristek rib za prehrano človeštva. Med bogatim ulovom so namreč tudi neužitne ribe, ki jih sedaj po navadi zavržejo. Znanstveniki si prizadevajo, da bi s posebno metodo tudi te ribe naredili užitne. Film, ki o tem govori, so posneli v Angliji in na škotskem 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Oskar Davičo «Pesem» 20.50 Kam in kako na oddih? 21.00 «DOMOVINA, SI ŠE KAKOR ZDRAVJE?» Naslov opredeljuje jedro oddaje. Potreba po živi oddaji je občutena, še posebej v času, ki ga opredeljujejo kot «izrazito obdobje revolucioniranja ustvarjalnosti, odprtosti in neposrednosti». Namen cikla je opredeljen. TV išče in vzpodbuja odprte angažirane odgovore na nova vprašanja, ki so bila do včeraj ob strani in so ostala zato preveč poenostavljena ali nanja ni bilo odgovora. Gre torej za prizadeto, angažirano razmišljanje med mnogimi razvojnimi silnicami, ki dajejo svoj dragoceni delež napredku. Tema prve oddaje je onesnaženi zrak, ki je eno najbolj resnih vprašanj na svetu in postaja osrednji problem v Sloveniji in tudi marsikje v Jugoslaviji 21.40 POROČILA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček 20.1.5 DNEVNIK 20.30 Pred zimskimi olimpijskimi igrami — 21.30 CHARLIE ŠE MUHE NE BI UBIL, serijski film ZAGREBŠKA TELEVIZIJA 18.15 Izkopavanje bodočnosti, angleški dokumentarni film 20.00 Paralele, zunanjepolitična oddaja 20.50 Domača književnost na ekranu: BREZA TRST A 7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- NACIONALN1 PROGRAM ..______ 7.00, 8.00, 13.00, 15.00 19.00 Poro ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 ^!a.: 6-30 Jutranje popevke; 9.00 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba vi >n jaz; 11.00 Drugi zvok; 11.30 po željah; 17.00 Program za mia- Varietejski program; 12.10 Četrti dino; 18.15 Umetnost in priredit- Program; 14.05 Drobec satire; ve; 18.30 Zbor «B. Krsmanovič»; 19.10 Dopisovanje F. L. Savio — 15.30 Plošče za mladino; 17.05 «Rasputin», nadaljevanka; 17.25 Matija Čop; 19.25 Program za naj- Toperna komorna glasba; mlajše; 20.00 Šport; 20.35 «Veseli- JazzL 20-20 ppnovno na spo- jo se angeli v nebesih», radij, dra- koncert* ^ 22.15 SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 ma; 21.45 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.35 Glasbena galerija; 9.00 Folk glasba; 9.15 Melodije; 10.10 Program za najmlajše; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 “uari «/v «oiioh- 14 nn TnrisHa™ s usaJ0’ 14-40 Enajsta sola; 15.45 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za šolarje; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 12.10 Predstavljamo vam; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; Priporo- čajo vam. . .; 14.10 Kaj radi po- Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče; 14.45 La Vera Romagna; 15.20 Lahka glas- Vrtiljak»; 16.45 Jezikovni pogovori: Mira Mihelič; 17.00 Januar 76; 17.30 Iz opernega arhiva; 18.05 ba; 16.45 Iz opusa velikih moj- l\jaj gost; 18.20 Iz kasetne produk-strov; 17.00 Mladinski klub; 17.20 cije; 18.35 Vedre melodije; 19.40 Ansambel Dundar; 18.00 Glasba po željah: 18.35 Mladi izvajalci; Ljubljanski jazz ansambel; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Večer do- 19.00 Prenos RLj 19.30 Lahka mačih pesmi; 21.00 Ob 150-letnici glasba; 20.00 Večerni sestanek; rojstva Saltikova ščedrina; 21.40 21.00 Ljudje iz istrskega in dalma- Lepe melodije; 22.20 Slov. poezi-tinskega gledališča; 21.15 Glasbeni ja v pesmih- 23.05 K. šour: Tvoj koktajl; 22.35 Slov. solisti. mož; 23.15 Paleta popevk. Piše: C. GALE Riše: V. ČUK NOGOMET V TRENING TEKMI V NICI NOGOMET TEDENSKI PREGLED 3. AMATERSKE LIGE NOGO M ET Q NOGOMET MED ZAČETNIKI Hali j ani premagani z golom Katalinske ga «Azzurri» so v tem srečanju povsem razočarali Nica — Italija 1:0 (1:0) NICA: Barateli!, Grava (Doujs), Zarnbelli (Asserj), Adams, Katalin-ski, Jouve, Huck, Bocchi, Toko (Castellani), Massa, Sancez. ITALIJA: Zoff (Castellini), Rocca, La Palma, Capello, Roggi, Scirea, Causio, Antognoni, Savoldi (Oraziani), Zaccarelli, Bettega. SODNIK: Smagnoto (Francija). Priprave italijanske državne nogometne reprezentance za nastope na kvalifikacijskih tekmah svetovnega prvenstva so se začele izredno nesrečno. To pa ne le zato, ker so «azzurri» izgubili srečanje z drugouvrščenim klubom francoske prve lige (francoski nogomet, to je splošno znano, pa je na dokaj nizki stopnji), ampak predvsem zato, ker so italijanski nogometaši igrali izredno slabo. Lahko rečemo, da so Italijani pokazali zadovoljiv nogomet le zelo poredkoma, od časa do časa, pa še tedaj je bila to posledica prizadevanja kakega posameznika, ne pa enajsterice kot celote. Te improvizacije niso prav nič doprinesle k temu, da bi lahko o današnji tekmi zapisali vsaj malo pozitivnega, kajti to kar so reprezentanti pokazali v srečanju s Francozi je razočaralo še tako nezahtevnega poznavalca te igre. Italijanski igralci so se skoraj ves čas zadrževali na sredini igrišča, kjer so ustvarjali pogosto pravo gnečo, medtem ko je posebno na levi strani stalno zevala velika praznina. Savoldi je igral tako neučinkovito, da ga je moral Bearzot sredi tekme zamenjati z Grazianijem. Če k temu dodamo še dokajšnjo zmešnjavo v razporeditvi igralcev na igrišču, potem smo verjetno u-stvarili že precej jasno sliko tega, kar se je dogajalo v Nici. Edini gol tekme je padel v 60. min. ko je Jugoslovan Katalinski streljal penai z roba kazenskega prostora. Žoga je šinila nizko pri tleh «okrog» živega zidu, rezervni vratar Castellini ni bil postavljen na najboljšem mestu, vrgel se je na usnje in se ga dotaknil, toda za Prijem je bilo prekasno in žoga je skončala v mreži. To pa ni bila edina priložnost, ki so jo imeli Francozi. Ti so se sploh predstavili s hitro igro ter z dobro urejeno obrambo in sredino igrišča, kjer je vsak igralec točno izpolnjeval svojo nalogo. Italijanska ekipa je zaigrala v drugem polčasu nekoliko bolje. ODBOJKA V 2. MOŠKI DIVIZIJI Drevi Dom v Gorici proti Novalinei (TS) . Nocoj, ob 20. uri, se bosta spoprijeli v Gorici v odbojkarskem srečanju šesterki Doma iz Gorice in Cucine Novalinea iz Trsta. Tekma sodi v 2. kolo odbojkarskega prven-stva 2. moške divizije. Nocojšnjo tekmo bi morali odigra-u že prejšnjo soboto, toda zaradi meddeželnega finalnega turnirja mladincev, ki je bil ravno tiste dni v Padovi in na katerem je nastopala tudi Novalinea, so tekmo prenesli na danes. Ta bo prvi letošnji nastop Noyalinee v prvenstvu 2. moške di-.Vlzije, saj je v prvem kolu počiva-la; za Dom pa je drugi, saj je v Prvem kolu igral v Trstu, kjer je lzSubil z Rozzolom z 2:3. Novalineo sestavljajo v glavnem mladinci, vseeno pa je solidna in ehnično dobro pripravljena ekipa. Eomovci se zavedajo, da jih čaka ezka naloga, toda če zaigrajo kot , ® uigrali v Trstu proti Rozzolu, ahko upajo na dober izid. Poleg te-w -e tn nastop «belo-rdečih» prvi v ctosnjem prvenstvu na domačih tleh n zato se bodo še bolj potrudili, da «a bodo dobro opravili. Tekma Dom (Gorica) - Cucine No-vahnea (Trst) bo drevi ob 20. uri v telovadnici šole ITI (Ul. Puccini, Dorica). Opozarjamo, da bo sreča- nje potekalo pri zaprtih vratih, ker je občinstvu v to telovadnico vstop prepovedan. Trener Doma, J. Prinčič, je za to tekmo sklical vse igralce prve ekipe, ki se bodo morali zbrati ob 19.15 pred zgoraj omenjeno telovadnico. I. K. BOKS Estaba — (ideila CARACAS, 28. — V venezuelski prestolnici se bosta 21. marca letos spoprijela za svetovni naslov minimušje boksarske kategorije svetovni prvak Luis Estaba in Italijan Franco Udella. Pred tem dvobojem pa bo Venezuelec Estaba boksal (7. februarja) z mehiškim prvakom Leonom Pa-laciosom. Moštvi Primorca in Brega na prvih mestih lestvice Iretaci trenutno nimajo resnega tekmeca, ki bi jim oviral pot to zmage V nogometnem prvenstvu 3. amaterske lige smo tudi v nedeljo zabeležili očitno premoč vodečih ekip nad ostalimi in zato na vrhu lestvic ni prišlo do bistvenih sprememb. V skupini P, kjer igrajo naše e-najsterice, je Primorec z gladko zmago proti Unionu (3 zaporedni poraz) povišal svojo prednost pred zasledovalci in s tem so Trebenci jasno potrdili, da trenutno res nimajo tekmeca, ki bi jim lahko ogrožal pot do končne zmage. Drugouvrščeni S. Andrea je klonil na Padričah razigrani Gaji, ki je s tremi zadetki Bolcicha spravila na kolena Tržačane in jih tako potisnila na tretje mesto začasne lestvice. Gaja je s tem podvigom dohitela GMT, ki je premagal Don Bosco in Domio, ta pa je remiziral proti Bregu. Brežani pa so se z osvojeno toč- KOŠARKA POKAL R. K0RAČA Partizan odpovedal predvsem v obrambi Tesna sknpna zmaga splitske Jugoplastike BOLOGNA, 28. — Partizan je v Bologni zamudil edinstveno priložnost, da bi se kvalificiral v četrtfinale Koračevega pokala. Beograjčani so izgubili s 23 točkami razlike in s tem tudi skupno srečanje s 174:180. V Bologni sem imel dokajšnjo mero sreče, saj je poleg mene sedel Aca Nikolič, znani jugoslovanski strokovnjak in trener Alca, ki je seveda navijal za Partizan, a je po tekmi objektivno priznal: «če sta v prvem polčasu sodnika nesramno oškodovala Beograjčane, so pa Beograjčani sami izgubili tekmo v drugem polčasu. Igrali so brezidejno v napadu, lagodno v obrambi.» Komentar trenerja Partizana Čor-koviča: «Nemogoče je tako slabo igrati v obrambi. Igrali smo brez srca. Sojenje je bilo pod vsako kritiko.» Todor Lazič, trenerski pomočnik Beograjčanov pa je ponosno pristavil: «Naši fantje so povsem zanemarili Antonellija, ki je bil moj košarkar,, .ho.^sera. treniral.,Chietj. An-tonelli je dal 28 pik in je bil tako njegov doprinos odločilen.» Pokalne tekme so pač pokalne tekme. Igra se na razliko v koših. Sodniki vse preveč navijajo za domače ekipe in, kar sta počela češkoslovaški in francoski sodnik, je bilo pod vsako kritiko. Najboljši košarkar v tem srečanju je spet bil Kičanovič, ki je dosegel 32 točk, pri prostih metih pa 10:10. Dalipagič je dal 24 pik (p.m. 8:8). Pri domačinih smo že omenili Antonellija, Driscoll je dal 18 pik, Bertolotti 22. Sacco in Martini pa sta v glavnem igrala, da bi pretepala Kičanoviča (in to so priznali sami vodje Sinudyneja!). Kaže torej, da se je tudi letos končala Partizanova pot v tem pokalu. «Naše sile bomo seveda vložili v prvenstvo, kjer smo prvi in prvi mislimo tudi ostati,» je dejal čor-kovič. V ostalih tekmah bi omenili tesno skupno zmago Jugoplastike in ponoven poraz Barcelone proti China-martini ju. IZIDI 2. KOLA SKUPINA A: Juventud Badalona (Španija) — Eveil Monceau (Belgija) 91:84, skupno 178:170. Brina Rieti (Italija) — Le Mans (Francija) 91:74, skupno 185:182. LESTVICA: Juventud 4; Le Mans in Brina 2; Monceau 0. SKUPINA B: Jugoplastika Split (Jugoslavija) — Berck (Francija) 79:99, skupno 169:168. Boul d’Or Liege (Belgija) - Mobilquattro Milan (Italija) 75:62, skupno 165:149. LESTVICA: Jugoplastika 4; Berck in Boul d’Or 2; Mobilquattro 0. SKUPINA C: Sinudyne Bologna (I-talija) — Partizan Beograd (Jugoslavija) 98:75, skupno 180:174. Leverkusen (ZRN) — Akademik Varna (Bolgarija) 75:90, skupno 165:153. LESTVICA: Sinudyne 4; Partizan in Leverkusen 2; Akademik 0. SKUPINA D: Chinamartini Turin (Italija) — Barcelona (Španija) 74:69, skupno 149:143. Hapoel Tel Aviv (Izrael) — Antibes (Francija) 106:75, skupno 182:176. LESTVICA: Chinamartini 4; Barcelona in Hapoel 2, Antibes 0. Tretje kolo bo na sporedu 3. in 10. februarja. B. Lakovič ko (bili bi lahko tudi dve, če bi bili bolj pazljivi, saj je Domio izenačil tik pred koncem) povzpeli na častno drugo mesto. Trenutno mislimo, da so «plavi» morda edina ekipa, ki lahko povzroča nekaj skrbi vodečemu Primorcu. Seveda, pa tudi Gaje ne smemo podcenjevati. Banalna napaka vratarja Puriča je spet pokopala vsako upanje Krasa, ki je tudi proti skromnemu Sampvitu doživel poraz in tako so predstavniki Krasa skupaj z Unionom ter Don Boscom ostali na repu lestvice. SKUPINA P IZIDI 13. KOLA IZIDI PREJŠNJEGA KOLA Falco - Juventina 0:4 Mladost - Staranzano 1:0 Fossalon - Edera 4:0 Vermegliano - Poggio 1:0 Sovodnje - Romana 0:3 Gaja - S. Andrea 3:1 Breg - Domio 1:1 GMT - Don Bosco 3:1 Kras - Sampvito 0:1 Union - Primorec 0:3 RIO DE JANEIRO, 28. — Ameriška jadrnica «Ondine» je prispela danes ob 16.05 (po krajevnem času) v Rio de Janeiro in je tako osvojila 2. etapo jadralnega tekmovanja preko Atlantika, ki poteka na trikotni progi. «Ondine» je preplula 3.500 milj dolgo progo od Capetow-na do Rio de Janeira v 17 dneh 5.35’20” in je s tem postavila nov rekord proge. Prejšnji rekord je pripadal južnoafriški jadrnici «Stormy» s časom 19 dni 18.20T8”. LESTVICA Primorec 21, Breg 17, S. Andrea 16, Domio, GMT in Gaja 15, Samp-vito 10, Ginnastica 6, Kras, Union in Don Bosco. PRIHODNJE KOLO (1. 2.) Union - Ginnastica, Kras - Primorec, Breg - Sampvito, GMT - Domio, Gaja - Don Bosco. SKUPINA O IZIDI 13. KOLA Opicina - Campi Elisi 1:1, Duino -Barcola 1:0, Baxter - Acconciatori 2:0, CGS - Cave 2:0, Inter SS - S. Marco 1:2. LESTVICA S. Marco in Duino 17, Opicina in Baxter 16, Campi Elisi 14, CGS 13, Inter SS 12, Barcola 10, Virtus 9, Acconciatori in Cave 3. SKUPINA Q IZIDI 13. KOLA Rozzo! - Giarizzole 0:2, Mediano -Esperia SL 1:3, Roianese - Donatori 3:2, San Vito - Zaule 0:2, CMM «B» - S. Sergio 4:0. LESTVICA Op. Supercaffè 19, Giarizzole 17, CMM «B» 16, Zaule in Roianese 15, Esperia SL 12, S. Vito 10, Rozzol 7, Donatori S. 6, Mediano 3, S. Sergio 2. B. R. # * # Drugo kolo povratnega dela tretje amaterske nogometne lige na Goriškem je potrdilo trenutno dobro formo doberdobske Mladosti. Nedeljsko kolo je potrdilo tudi prvo mesto Ju-ventine, ki je izbojevala zmago na tujem proti Falcu. Kot smo že povedali, so Sovodenjci klonili pred lastnim občinstvom. Juventina s 23 točkami (5 točk prednosti pred drugo na lestvici) še vedno vodi v N skupini in menimo, da bo to prednost težko izgubila. Je že res, da dor[ konca prvenstva manjka še 9 kol, treba pa je upoštevati, da ni trenutno ekipe, ki bi lahko ogrožala štandreško ekipo. Priložnost se bo v nedeljo ponudila prav Mladosti, ki bo ob 14.30 igrala v Štandrežu proti Borghesovim varovancem. Mladost je torej trenutno v odlični formi, kar dokazujejo uspehi zadnjih petih tekem (tri zmage in dva remija). Doberdobci so v nedeljo pokazali lepo in zanimivo igro, čeprav je treba povedati, da je napadalna črta slabo izkoristila številne podaje. V nedeljo bomo v Štandrežu videli, kaj res veljajo Kraševci. Ne vemo kaj reči o nedeljskem neuspehu Sovodenjcev. Marsonovi varovanci so igrali slabo, brez vsake povezave, tako da je bilo Romi precej lahko osvojiti obe točki. Sovodenjci bodo v nedeljo ob 14.30 gostovali v Gorici proti ekipi Borgo Fasulli. LESTVICA Juventina 23, Vermegliano 18, Poggio 16, Romana in Fossalon 13, Sta-ranzano 12, Mladost 10, Sovodnje 9, Edera 8, Borgo Fasulli 7, Falco 1. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Romana - Falco, Juventina - Mladost, Staranzano - Fossalon, Edera -Vermegliano, Borgo Fasulli - Sovodnje, počiva Poggio. P. R. RECITE, 28. — V okviru kvalifikacijskega nogometnega turnirja za olimpijske igre v Montrealu je Brazilija odpravila Čile z 2:1, Urugvaj pa Peru s 3:0. iiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiii KROS V PRIJATELJSKI TEKMI Genova izgubila GENOVA, 28. — Danes sta se v tem kraju spoprijeli drugoligaš Genoa in italijanska vojaška reprezentanca. Zmagali so «vojaki» z 1:0 (0:0). Zmagoviti goi je v 83. minuti dal Desolati. POSTAVI Vojaška reprezentanca: Tancredi (Fabris), Guida, Mosti (Punziano), P. Sala (Restelli), Chinellato, Bini, Conti (Paris), Pecci (Maggiora), Pruzzo (Altobelli), D’Amico (Nicolini), Desolati. Genoa: Girardi (Lonardi), Casa-dei, Croci, Campidonico (Favaro), Rosato, Mendoza (Castronaro), Corradi, Chiappara (Arcoleo), Rizzo, Catania, Bonci. Pred 3.500 gledalci je sodil Ballerini iz Aulle. Naše bralce obveščamo, da bomo s prihodnjim tednom (ob četrtkih) začeii objavljati posebno planinsko rubriko, v kateri bomo poročali predvsem o življenju in delu naših slovenskih zamejskih in primorskih planincev, pa tudi zanimivejše planinske vesti iz Slovenije, Italije, Jugoslavije in drugod. Zmaga Inventine s teniškim izidom Dva poraza podmladka Mladosti Tudi za kolesarje tek čez drn in strn Stefano Grasso prvi na cilju - Najboljši tekač Adrie je bil Bonanno športno uredništvo Primorskega dnevnika in Športno društvo Polet prirejata v nedeljo, 1. februarja 1976 popoldne nagraditev najboljših zamejskih slovenskih športnikov v preteklem letu, ki so bili izbrani na podlagi tradicionalne ankete našega dnevnika ŠPORTNIK LETA 1975 Nagrajevanje bo v okviru posebne prireditve v dvorani openskega Prosvetnega doma. Naše bralce že zdaj opozarjamo, da bodo organizatorji razdelili več lepih nagrad tudi med občinstvom, ki se bo udeležilo te prireditve. Začetek prireditve ob 17. uri. V nedeljo je bilo v Lonjerju drugo tekmovanje v teku čez drn in strn za kolesarje ter za vse tiste, ki so vpisani v italijansko kolesarsko zvezo. Zaradi slabega vremena (saj se je precej prijavljenih ustrašilo ostrega mraza) se je na startu predstavilo le petindvajset tekmovalcev, med temi pet predstavnikov lonjerskega športnega društva A-dria. Tekmovanje, ki se je odvijalo na 2.000 metrov dolgi progi (katero so morali tekmovalci peš preteči dvakrat) in katero je organiziral tržaški kolesarski klub SCAT, je bilo zelo naporno. Kljub temu pa je bil čas zmagovalca presenetljiv: kar 2’45” nižji od časa lanskoletnega prvega na cilju. Zmagal je mladinec Stefano Grasso, ki je pustil za seboj za 30 sekund dolgoprogaša Cerasarija. Ta se je sklenil od letos dalje posvetiti aktivnemu udejstvovanju med kolesarji veterani. Tretji je bil presenetljivo Zuzich, edini pravi kolesar, ki je že lani nastopal (in to uspešno) med amaterji. Trije .tekmovalci so se v nedeljo oddaljili od drugih v začetku drugega kroga in so nekaj časa sami vodili, kakih osemsto metrov pred ciljem pa je potegnil Grasso, ki se je kmalu o-tresel svojih tovarišev na begu in sam prispel na cilj s pol minute prednosti pred Cerasarijem ter dobro minuto pred Zuzichem. V «sprintu» za tretje mesto sta se pomerila lanskoletni zmagovalec Cotterle in ionjerski predstavnik Bonanno, vendar je bil mlajši Cotterie hitrejši. Dobro se je odrezal tudi mladi Sosič, ki je prispel na cilj sedmi in to še precej svež, medtem ko je bil Ruzzier osmi. Proti vsem pričakovanjem se je na deseto mesto u-vrstil Benčič, ki je bil poldrugi krog v vodstvu z zmagovito trojico, vendar je v finalnem delu drago plačal začetni napor. Siabše pa se je odrezal čač, ki je zasedel devetnajsto mesto, vendar je treba pripomniti, da ni dolgoprogaš. Vrstni red na cilju (4 km dolga proga): Stefano Grasso (Cottur) Antonio Cerasari (UCT) Zuzich (Inter 1904) Cotterle (SCAT) Bonanno (Adria) Skergat (Cottur) Sosič (Adria) 8. Ruzzier (Adria) 9. Raimondi (Gentlemen) 10. Benčič (Adria) 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 15T5” 15'45” Radi ROTTERDAM, 28. — Belgijca Merckx in Sercu sta zmagala na Juventina — Pro Farra 6:3 (4:0) JUVENTINA: Leban, Russian, Makuc, Marcolina, Mervič, Petarin, Klanjšček, Lepore, Marvin, Devetak, Predan, Brajnik, Košuta in Markočič. STRELCI: Lepore in Devetak (2), Predan in Klanjšček (1). Juventina je uspešno pričela povratni del prvenstva. S to zmago so se varovanci trenerja Plesničarja utrdili na prvih mestih lestvice. Srečanje s Pro Farro se je pričelo precej dobro, saj so domačini v prvem polčasu že vodili s 4:0. V tem delu tekme so juventinci pokazali lepo in hitro igro, ki je zadovoljila trenerja in občinstvo. V drugem polčasu pa so štandre-ški igralci zaigrali nekoliko slabše, tako da so gostje dosegli kar tri gole. Mladost — Romana 0:1 U Mjpri m U I rtu ira m MLADOST: Gergolet, Jarc, Deve-V NCbcLJU V LUNJtKJU tak, Lakovič, Devetta, Černič, Lavrenčič, Gerin, Frandolič, Kadeš, Košič (Lavrenčič). Varovanci trenerja Ferletiča so v soboto doživeli drugi zaporedni poraz in tokrat na domačih tleh. Končni izid pa vsekakor ne odraža prikazane igre, saj bi morali Doberdobci vsaj remizirati. Trener je v tem srečanju izvedel zaradi odsotnosti nekaterih standardnih igralcev nekaj menjav. Domačinom so se v začetku prvega polčasa ponudile nekatere lepe priložnosti za gol, ki pa jih žal, napadalna črta ni znala izkoristiti. Gostje so do prednosti prišli po avtogolu Černiča. Po tem zadetku so domačini izvedli več napadalnih akcij, a brez vsakega uspeha. F. G. mednarodni šestdne\ ni dirki v Rotterdamu. kolesarski MILAN, 28. — V milanski športni palači bo od 14. do 20. februarja mednarodna šestdnevna kolesarska dirka. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje v petek, 6. februarja ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ui. Geppa 9/a V. REDNI OBČNI ZBOR 1. Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev predsedstva občne ga zbora 3. Poročila 4. Pozdravi poročila 5. Razno in diskusije na Odbor NARAŠČAJNIKI San Canzian — Mladost 2:0 MLADOST: Peric, Boneta, F. Gergolet, Frandolič, Gretti, Bagon, D. Gergolet, E. Gergolet, Passan (Košič), Kobal, Lakovič. SODNIK: Manera iz Škocjana. V prvi tekmi naraščajniškega prvenstva je ekipa Mladosti klonila na tujem proti San Canzianu, ekipi, ki je zasedla prvo mesto v predpr-venstvu. Z nekoliko več sreče bi Kraševci lahko v tem srečanju celo remizirali, saj so pokazali zanimivo igro. Domačini so do gola prišli že v prvih minutah igre, kar je seveda spravilo v težave Doberdobce. Položaj se je zaostril nekaj minut kas- neje, ko so domačini podvojili. Mladost je v drugem delu ves čas pritiskala na nasprotno obrambo, ki je dobro odbijala vse doberdobske akcije. F. G. Muggesana — Breg 0:0 ! | i BREG: Mauri, Klabjan, Mangino, Grizonič M., Ražem, Lovrečič, Kalin, Saražin, Grizonič P., Prašel, Sancin. Breg in Muggesana sta odigrala na miljskem četverokotniku zelo grdo tekmo. Igra je bila dolgočasna in igralci so zakrivili celo vrsto velikih napak. Prvi polčas je bil vsekakor zelo uravnovešen. Breg in Muggesana si nista znala ustvariti niti ene res u-godne priložnosti za gol. Po odmoru so «plavi» zaigrali nekoliko bolje in so prevladovali nad sicer šibkim nasprotnikom, vsekakor pa ni prišlo do nobenega zadetka in tekma se je končala pri belem izidu, ki točno prikazuje potek dogodkov na igrišču. Jolo PLAVANJE RAVNE NA KOROŠKEM, 28. — Na Ravnah na Koroškem se je začel drugi mednarodni plavalni miting, na katerem nastopajo moštva Darmstadta iz ZRN, Genove, Ber-forda in Raven na Koroškem. Domača vrsta je ojačena z najboljšimi slovenskimi plavalkami in plavalci. Skupno pa nastopa preko sto tekmovalcev. V prvem dnevu je bila najboljša posameznica Tatjana Blažič, ki je postavila dva jugoslovanska rekorda za mlajše mladinke; 400 m prosto je preplavala v 4’53”23, kar je tudi absolutni republiški rekord in 200 m hrbtno v 2’27”2. Zmagovalec nedeljskega teka čez drn in strn v Lonjerju Grasso in član lonjerske Adrie Fabio Ruzzier (65) med tekmovanjem OBVESTILA ŠD Kontovel sklicuje redni občni zbor, ki bo danes, 29. t.m., ob 20.30 v prvem, oziroma ob 21. v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Proseku. DNEVNI RED: 1. otvoritev 2. izvolitev predsednika in zapisnikarja 3. poročila 4. razprava 5. razrešnica staremu odboru 6. volitev novega odbora 7. razno Odbor • • « ŠD POLET vabi vse člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 30. januarja 1976, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah in sicer ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu bo: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo tajnika 3. Poročilo blagajnika 4. Poročila odgovornih za sekcije 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Razprava 7. Volitve novega odbora Vse člane, ki morda še niso poravnali članarine, prosimo, da to storijo pred občnim zborom. Odbor ŠD POLET « • • Združenje slovenskih športnih društev v Italiji obvešča športna društva, da zapade rok za predstavitev prošenj na deželo 31. januarja 1976. Društva imajo na razpolago na uradu združenja obrazce za prošnje za: gradnjo športnih objektov; opremo; dejavnost. Za vse potrebne informacije je urad združenja v Ul. Geppa 9 na razpolago od 8. do 14. ure vsak dan. • « « SPDT priredi v nedeljo, 1. februarja IZLET po delu zamejske planinske vertikale. Odhod ob 9.15 s postaje avtobusa št. 46 (Trg Oberdan) do Zgonika, od koder bo pot vodila čez Veliki vrh in Volnik do Repna. Hoja bo trajala približno 4 ure. MAI V DEŽELI SOVJETOV I I POT K SVETLOBI .Tu, v mali okrajni bolnišnici, se je Vladimir Petrovič Prvič pobliže seznanil s trpljenjem bolnikov, ki so bili lzgubili vid in spoznal, kako koristno je za zdravnika Praktično delo. Ko je končal univerzo 1897. leta, star dvaindvajset let, Je začel delati kot ordinarij na očesni kliniki medicinske akultete moskovske univerze, od tam pa je kasneje prešel moskovsko očesno bolnišnico. Leta 1903 je profesor S. S. Golovin povabil Vladimira etroviča v Odeso, da bi opravljal službo ordinarija v pravkar odprti kliniki medicinske fakultete novorosijske uni-erze. V tem sončnem obmorskem mestu je minil pomem-en del življenja našega akademika. Tu je odkril nove rani znanosti, tu so prišli k njemu priznanja in slava, elo rad je imel Odeso in vedno ji je ostal zvest, čeprav 0 ga velikokrat vabili, naj bi šel delat v druga mesta. Kmalu po prihodu v Odeso je Vladimir Petrovič pomi asistent na kliniki, 1908. leta je obranil disertacijo m Postal doktor medicinskih znanosti. K j ego va doktorska disertacija je velikp eksperimental-• teoretično delo o tkivnih strupih v oftalmologiji in je celo s stališča sodobne imunologije pomemben znanstveni dosežek. Leta 1911 je profesor S. S. Golovin prešel v Moskvo in od takrat je mladi profesor V. P. Pilatov začel voditi katedro in kliniko očesnih bolezni. Razcvet njegove znanstvene dejavnosti se je začel šele po veliki oktobrski socialistični revoluciji. V. P. Pilatov je bil novator v znanosti. Nadarjen in usmerjen k cilju, je blesteče razrešil vrsto perečih problemov. Takšna njegova odkritja kot metoda plastike na okroglem (filatovskem) steblu, nova originalna metoda zdravljenja — tkivna terapija so daleč prešla okvire oftalmologije in postala dragocen prispevek k medicini. V začetku tridesetih let so bila dela Vladimira Petroviča na področju presaditve mrene roženice in drugi problemi že na široko znana in 1936. leta je sovjetska vlada, da bi še bolj razširili njegovo 'znanstveno delo, ustanovila v Odesi znanstveno-raziskovalni in eksperimentalni inštitut oftalmologije — danes odeški znanstveno-raziskovalni inštitut očesnih bolezni in tkivne terapije, kjer je bil V. P. Pilatov do svojega zadnjega dne življenja direktor in znanstveni vodja. Pod njegovim vodstvom je naš inštitut zares postal «klinika sonca» kot so ga označili nekateri bolniki, ki so se zdravili pri nas in to zato, ker smo prav pri nas obdelovali nove učinkovite metode zdravljenja najhujših bolezni in poškodb oči. Gradnja inštituta je bila končana 1939. leta. Novo, lepo poslopje očesnega oddelka in ostala poslopja so bila zgrajena na visokem, obrovastem bregu morja, daleč od središča, v zdraviliškem območju Odese. Začelo se je kipeče življenje na našem inštitutu. Na stotine pisem bolnikov, tistih, ki so vse življenje poslušali samo besede, ubijajoče sleherno upanje «tu ni moč ničesar storiti», so se stekala na naš inštituL Vladimir Petrovič in njegovi učenci se niso na novo organiziranem inštitutu ukvarjali samo s presaditvami roženic, temveč so hkrati obdelovali tudi probleme glavkoma, trahoma, tkivne terapije in druge probleme. Odeški Inštitut Filatova, kamor lem pripeljal Mička na zdravljenje Vse pa se je pretrgalo nekega brezoblačnega dne vročega poletnega meseca. Ta dan je bil 22. junij 1941. leta, k° se je bila začela vojna s fašizmom. Inštitut je opustel. V poslopja klinike se je namestila bolnišnica. Vladimira Petroviča so z majhno skupino sodelavcev evakuirali iz Odese. Ostali so odšli na fronto. Vojna leta je V. P. Pilatov preživel v Srednji Aziji, v Taškentu. Tu so v zvezi s prihodom Filatova organizirali očesno bolnišnico za ranjence, kjer je bil glavni konsultant. Vladimir Petrovič je takrat živel v eni izmed tihih taš-kentskih ulic na naslovu Ujezdnaja 19, ki je bil znan tako taškentskim kot evakuiranim zdravnikom. V tistih surovih dneh se je na temelju očesne bolnišnice in veterinarskega inštituta rodil v Taškentu inštitut oftalmologije. Že ob koncu 1944. leta se je Vladimir Petrovič s skupino sodelavcev vrnil v Odeso. Potem pa je napočil dan zmage, ki smo ga vsi štiri leta tako težko pričakovali. Pred nami je bilo takrat ogromno delo obnove razdejanega in delno porušenega inštituta, ki ga je bilo potrebno zgraditi tako rekoč na novo, pri čemer je postal skoraj dvakrat večji kot pa je bil pred vojno. Zdaj naj bi bilo v njem 280 bolniških postelj in osebje inštituta je naraslo na tristo oseb. . ^ .I®!**1 obnove našega velikanskega ozemlja, ki ga je bil uničil sovražnik, je bila obnova inštituta zelo težavna naloga. Neukrotljiva energija sedemdesetletnega Vladimira Petroviča je storila tisto, kar se je zdelo nemogoče. Kmalu so vsi klinični oddelki in eksperimentalni laboratoriji inštituta začeli z delom. Pilatov je imel ogromno delovno energijo. Njegov delovni dan na inštitutu očesnih bolezni je bil vedno izredno nabit. Razen tega je bil še na čelu katedre in klinike očesnih bolezni odeške medicinske fakultete, (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemslvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» . DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno - upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. 29. januarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Trst PO ŠTIRIDESETIH LETIH FAŠISTIČNE DIKTATURE PREDSEDNIK ŠPANSKE VLADE NAPOVEDAL VRSTO REFORM Pred delno liberalizacijo političnega udejstvovanja in tiska - Splošne amnestije ne bo, pa tudi ne večjih sindikalnih svoboščin MADRID, 28. — španski vladni predsednik Carlos Arias Navarro je napovedal takojšnjo revizijo zakona pioti terorizmu, ki je bil uveden avgusta lani, kakor tudi številnih členov kazenskega zakonika, ki so bili dcsiej predmet estrih kritik s strani opozicije in tako imenovanih liberalnih elementov madridskega režima. Napoved sodi v okvir programa reform, ki ga je Navarro orisal danes in ga bo seveda moral še parlament («cortes»). Predsednik ministrskega sveta pa je predlagal čimprejšnjo preobrazbo volilnega zakona, ni pa pojasnil, kako. Razen tega je poudaril potrebo po ustanovitvi dveh parlamentarnih zbornic, to je poslanske zbornice in senata po vzoru zakonodajnih teles v večini drugih, zlasti še evropskih držav. Med prikazom reformnega programa je predsednik vlade priznal «omejen uspeh» sistema političnega združevanja, čeprav ni v tej zvezi neposredno omenil političnih strank, ki so po njegovem kislo jabolko spora. Pač pa je napovedal določeno liberalizacijo političnega dogovarjanja na osnovi načela, po katerem bo prepovedano uradno združenje v stranke tistih političnih gibanj, ki bi jih že sam njihov u-stroj izključil iz političnega dialoga na širši ravni. Arias Navarro je nato zanikal možnost splošne amnestije za politične jetnike in dodal, da bo vlada vsekakor preučila način, kako še nadalje skrčiti število takšnih zapornikov po pomilostitvenih ukrepih, do katerih je prišlo, odkar je prevzel oblast v državi kralj Juan Carlos. Madridska vlada bo tudi odpravila nekatere omejitve glede svobodnega združevanja in izražanja in v ta namen ustrezno spremenila zadevne zakonske predpise. Prav tako bo vnesla v zakon o prestolona-s’edstvu popravek v smislu, da se najnižja dovoljena starost prestolonaslednika, ki znaša sedaj 30 let, j potisne še nekoliko navzdol, kot ! tudi, da sme na prestol ženska. Na- j varrò je napovedal zatem korak naprej v procesu tako imenovane re-g'onalizacije, to je deželne ureditve šcanskega ozemlja, a z druge strani | izpopolnitev zakona iz 1. 1066 o ti- j sku v smislu določene liberalizacije, ki naj bi upoštevala višjo zrelostno stopnjo javnih občil. Na sindikalnem področju ni predsednik vlade omenil nobene preosno-ve, kar je seveda negativno, saj širši delavski sloji pričakujejo predvsem večje sindikalne svoboščine, ki naj jim omogočijo izboljšanje de lovnih pogojev. Tako pa bodo sedaj prepuščeni na milost in nemilost odločitvam enotnega uradnega sindikata, ki je bil ustanovljen za časa Francovega režima; Navarro je namreč povedal, da pritiče beseda o morebitnih sindikalnih spremembah izidjučno temu sindikatu, ki naj bi v ta namen upošteval novi položaj v španski družbi. Na sindikalnem torišču je bil torej storjen nov korak nazaj, potem ko je že vse kazalo, da se bo socialno obzorje polagoma razjasnilo. Težko je seveda verjeti, da bo ostalo delavstvo križem rok, saj so njegovi predstavniki oziroma sindikalisti v preteklih tednih med stavkami dali jasno razumeti, da ne bodo zlahka popustili v boju za svoje pravice. Namesto sindikalne je predsednik vlade napovedal davčno reformo, ki naj bi pomagala zmanjšati socialne razlike med bogatejšimi sloji; kako, ni povedal. Preosnova davčnega a-parata seveda nikakor ne more zadovoljiti demokratične opozicije in najširših slojev prebivalstva, kjer se opaža hudo razočaranje zaradi pomanjkljivosti v programski izjavi. Kolikor zadeva notranjo politiko, je Navarro izrecno poudaril, da bodo državne oblasti skozi ves proces demokratizacije skrbele za red in zakonitost, in to kar najučinkoviteje. Družba, ki želi predvsem miru, je dejal španski premier, ne more trpeti terorističnih, anarhističnih in separatističnih skupin, pa tudi ne tistih, ki bi s pomočjo iz tujine radi uvedli v Španiji totalitarni komunizem ali diktaturo ene same stranke. Vladni predsednik je potem omenil možnost odprave izrednih sodišč. Dejal je namreč, da bodo po novem priznana le vojaška in verska sodišča, katerih dejavnost pa ne bo smela segati prek ustreznih pri-stojnostnih meja. Iz Navarrovih besed je potemtakem mogoče razbrati, da se vojaška sodišča sploh ne bi več smela vmešavati v delovanje civilnih. V pogledu zunanje politike je govornik poudaril pomen «evropske integracije», a v zvezi s pristopom Španije k Atlantski zvezi je naglasil, da bo najprej treba preveriti ustrezne prednosti oziroma negativne plati takšnega koraka. Kakor rečeno, bo moral- reformni program vladnega predsednika sedaj odobriti parlament. Navarrov govor je trajal približno eno uro in ga je neposredno prenašala televizija. Med obrazložitvijo programskih smernic je bil ministrski predsednik dokaj polemičen nasproti levi opoziciji in sploh vsem, ki si želijo, da bi se Španija v najkrajšem času preoblikovala v resnično demokratično deželo. Utrditi je treba vse, kar je dobrega, je dejal, nikakor pa ne gre odklanjati predlogov in pobud, katerih cilj je doseči kar največji napredek naše družbe. Vendar bo vladna politika postopna in umerjena: nadaljevali bomo po poti demokratične alternative, ne bomo pa trpeli brezglavih zahtev o ta- kojšnjm korenitih spremembah. Te izjave pomenijo odkrito opozorilo naprednim političnim silam, ki jih madridska vlada tudi sicer drži na vajetih s proademokrtičnimi odlo- čitvami. Oblasti so npr. prepovedale neodvisnemu listu «Guadiana», da priobči intervju z vodjo španske komunistične stranke Santiagom Ca- rillon!, ki ga je opravil te dni v Parizu posebni dopisnik tega časopisa. Ardirani!! šest etiopskih oficirjev ADIS ABEBA, 28. — Etiopski vojaški svet je izgnal iz svojih vrst ter aretiral šest oficirjev. Kakor je sporočil radio Adis Abeba, so prizadeti obtoženi «nediscipliniranega in sramotnega obnašanja». Dejansko naj bi kršili zakonska načela revolucije. Skupina angleških plačancev na londonskem letališču. KVIZLINŠKIM SILAM PREOSTAJA LE SE GVERILA Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole napreduje na vsej črti Štiri afriške države posredovale pri varnostnem svetu OZN zaradi «agresije» Netovih čet - Angleški plačanci za boj proti MPLA LUANDA, 28, — Oborožene sile ljudskega gibanja za osvoboditev Angole (MPLA) nadaljujejo svojo silovito ofenzivo proti četam separatističnih gibanj FNAL, ki ga podpirajo Američani in UNITA, ki se opira na Južno Afriko. Dejansko zavzemajo vojaki MPLA čedalje pomembnejše sovražne položaje, tako da se morajo sile kvizlinških skupin nenehno umikati. Kakor je sporočil radio Luanda iz glavnega mesta LR Angole, so čete MPLA že prav blizu Huamba, tj. središča sil UNITA, napredujejo pa tudi proti mestu Silva Porto, kjer je glavni štab Savim-bijevih oboroženih sil. Spričo ofenzive MPLA je Savim-bi pozval prebivalstvo vse južne An- iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniuiinigaiuHniiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiHHiiiiiiHiiiiHiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinviiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiutuiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB NAVALU HLADNIH ZRAČNIH GMOT S SEVERA Val snežnega neurja je zajel južno Jugoslavijo in Italijo V Beogradu pol metra snega, le v Sloveniji ga primanjkuje Ovire za zračni promet - Na Siciliji tudi do dva m snega NOV SKRIVNOSTEN ATENTAT V RIMU Šest strelov iz revolverja na državnega funkcionarja Visoki funkcionar ministrstva za pravosodje, ki je bil na srečo le ranjen, je vodil odsek, ki je odločal o premestitvah zapornikov Slikovit pogled na zasnežen beograjski drevored. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. - Večji del Jugoslavije je te dni zajelo zelo slabo, zimsko vreme z obilnimi snežnimi padavinami. Tako je na primer v Beogradu že približno pol metra snega, v Sarajevu pa okrog 70 cm. Le v Sloveniji, kjer imajo zimski športi največjo tradicijo in priljubljenost, sneg zadnje dni ni padal, pa tudi prej ga m bilo kaj prida, tako da je le na nekaterih smučiščih dobra smuka. Pač pa je sneg v notranjosti države povzročil vrsto težav v cestnem prometu, zia- GBLGZEN KRUHEK... BOČEN — Okrajni sodnik iz Monguelfa (Welfsberg) je obsodil 49-letnega Josepha Tren-kerja iz Toblacha na 250.000 lir denarne kazni in na objavo razsodbe v krajevnem časopisju, ker je prodajal «obložen kruh ki je bil okužen od živalskih parazitom. Izraz, ki ga je uporabil sodnik pri razsodbi, je precej splošen, ker je vojak bataljona «Trento», ki je kupil štručko, našel v njej Kar celo pečeno miš. Pek se je zagovarjal, češ da so morda miš podtaknili vojakovi norčavi tovariši, toda sodnik je bil neizprosen: miš je bila pečena ter je bila torej v moki še preden so jo zamesili in potem spekli. sti v Srbiji in Črni gori. Tudi vlaki, ki prihajajo na beograjsko železniško postajo imajo približno uro zamude, še slabše pa je v zračnem prometu. Poleg nekaterih letališč v notranjosti države je bilo danes zaprto tudi beograjsko letališče, tako da niti na domačih niti na mednarodnih progah ni poletelo nobeno letalo. Vsa letala na mednarodnih progah, ki bi morala pristati v Beogradu, usmerjajo v Zagreb, kjer je, tako kot v Ljubljani, letalski promet nemoten. Potnike nato iz Zagreba z avtobusi vozijo v Beograd. Poletov z beograjskega letališča, ki so predvideni za jutri, za zdaj še niso odpovedali, vendar pristojni menijo, da tudi jutri ne bo mogoč letalski promet iz Beograda, če se bo takšno vreme nadaljevalo. VLADO BARABAŠ BEOGRAD, 28. — Po vesteh iz Titograda, ki jih je posredovala a-gencija ANSA, naj bi na nekem goratem področju v Črni gori pogre- šali kakih 20 ljudi, šlo naj bi za starše otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v Mratinjah in ki se niso pravočasno vrnili domov z avtobusom. Otroci sò sicer vsi zdravi, ker se je šofer vrnil v Plužine, toda o starših do sedaj še niso zvedeli ničesar. Ta dogodek je morda najbolj dramatičen od vseh, ki se odigravajo na jugoslovanskem jugu zaradi slabega vremena. RIM, 28. — Tudi po vsej Italiji se slabo vreme še ni poleglo. Posebno na alpskih področjih vlada hud mraz. Iz Cortine D’Ampezzo sporočajo, da je na sedlu Pordoi temperatura padla na 25 stopinj pod ničlo. Tudi v dolini so se temperature gibale od 12 stopinj pod ničlo v Gortini do 16 v Sapadi ter, celo 19 pod ničlo v Toblachu (Dobiaco). Davi so se temperature nekoliko dvignile, vendar pa so še vedno precej nižje od vsakoletnega poprečja. V nekaterih krajih občutijo pomanjkanje vode, ker so reke in potoki zmrznili. Zato so nekatere občinske uprave pozvale prebivalstvo naj štedi z vodo. Obstaja tudi nevarnost gozdnih požarov. Medtem ko je vreme v severni Italiji skoraj normalno, pa se položaj še ni popolnoma normaliziral v južni Italiji. Po mnogih cestah, ki prečkajo apeninsko gorovje, na primer med Neapljem in Barijem, je promet mogoč samo z verigami. Mnoge ceste so poledenele. V Bariju se je ponoči vreme spet poslabšalo. V ravnini je začelo močno deževati, v gorah pa snežiti. Poleg tega se je dvignil močan veter, ki je sploh gospodaril po vsem Jadranskem morju. Iz Catanie sporočajo, da je snežilo vso noč na vulkanu Etna. Močni vetrovi so izruvali drevesa ter prekucnili prometne znake. Tudi na področju Mesine je vreme še vedno zelo slabo. Avtomobilski promet je zelo oviran zaradi snega. Na nekaterih gorskih cestah je snežna plast dosegla dva metra. Pri Palermu je neki snežni plug zdrsnil s ceste. Šofer in neki delavec sta bila ranjena. Na vseh področjih južne Italije od Abrucov do Sicilije so policija, gasilci in drugi organi civilne o-brambe v stalni pripravljenosti ter skušajo pomagati prebivalstvu, posebno v goratih krajih, ki je večkrat odrezano od sveta. konzulat v glavnem mestu Zvezne republike Nemčije. Pregnali so o-sebje ter razdejali vse prostore. Medtem je približno 100 njihovih kolegov demonstriralo na ulici pred konzularnim poslopjem, študentje so se odločili za ta korak iz protesta proti smrtnim obsodbam oziroma usmrtitvam političnih nasprotnikov iranskega režima, ki so jih odredile zadnje čase iranske oblasti. Demonstracije tudi očitajo, zahodno-nemški vladi in tisku, da dajeta potuho iranskemu šahu. RIM, 28. — Neznanci so davi nekaj po 8. uri lažje ranili sodnijske-ga funkcionarja Pietra Margariti-ja, kakih 500 m proč od njegovega stanovanja. Funkcionar se je, kljub trem ranam na nogah vrnil v svoje stanovanje, od koder je telefoniral na poiicijo, ter na postajo za hitro pomoč. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da so ga krogle le ranile in da bo verjetno ozdravel v kratkem. Margarit; je visok sodnijski funkcionar, saj je svetnik kasacijskega sodišča. Že pred leti ga je ministrstvo za pravosodje določilo za vodstvo tretjega oddelka, ki se u-kvarja z vprašanji kaznilnic, sodnij-skih zaporov in podobno. Margariti se ni direktno ukvarjal z zaporniki vseh vrst, toda zijan je bil zaradi svojega podpisa pri številnih ukazih, ki so zadevali premestitev zapornikov iz ene kaznilnice, oziroma zapora, v drugo. Dr. Margariti je star 63 let. Vsako jutro je malo po 8. uri odhajal iz svojega stanovanja v IH. Fogazzaro ter šel peš do avtobusne postaje, ki je v neki bližnji ulici. Ko je čakal na avtobus, ki naj ga bi popeljal do bližine urada na ministrstvu za pravosodje, ali v zapor Rebibbia, kamor je tudi večkrat zahajal, se je v bližini ustavil avto športnega tipa, rumene barve. Skozi okence je neznanec izstrelil šestkrat iz revolverja. Preiskovalci so ugotovili, da je šlo za šest strelov, ker so našli tri krogle in šest praznih tulcev. Kot smo dejali, je bil sodnijski funkcionar ranjen s tremi streli. Krogle so mu prebile tkiva na nogah, ter se izgubile. Margariti se je s pomočjo navzočih dvignil s tal ter odšel na svoj dom, odkoder je telefoniral na policijo. Zdi se, da ne bo potrebna nobena operacija, ker so rane blažje narave. Zdravniki so bili spočetka zaskrbljeni, ker je Margariti ja že dvakrat zadel srčni infarkt. Zato so se bali, da mu ne bi šok zaradi | ta 1975 in njihove premestitve v naj- atentata povzročil ponovnega srčnega napada. To pa se menda ni zgodilo, ker ga je že davi pomočnik državnega pravdnika obiskal v bolnišnici ter ga zasliševal eno uro. Istočasno so zaslišali tudi njegovo ženo, in sicer na njenem domu. Pozneje so Margaritija obiskali številni visoki državni funkcionarji in poveljniki policijskih in karabinjerskih organov. Obiskal ga je tudi sam minister za pravosodje Reale, ki mu je prinesel pozdrave samega predsednika republike. Kaj je v ozadju tega novega atentata, in v tem primeru, na visokega sodnijskega funkcionarja v Rimu? Policijski organi so doslej ugotovili le maio; da je na Margaritija streljal neznanec iz avba športnega tipa rumene barve z evidenčno tablico iz Palerma, da je izstrelil šest krogel in da je izginil brez sledu. Od bližnjih stanovalcev (vratarja nekega poslopja, ljudi, ki stanujejo tam in tudi drugje) ni bilo mogoče zvedeti nič. Vsi so izjavili, da sploh niso slišali nič in da niso videli nikogar. Vse to bi kazalo, da gre za morda tipičen mafijski obračun z državnim funkcionarjem, ki je bil trn v peti nekaterim krogom. Toda to so le domneve, ker je imel Margariti opravka zaradi svojega položaja v državni upravi številnimi ljurfmi, bodisi navadnimi kriminalci, bodisi s političnimi priporniki te ali druge barve. Gotovo je le to, da gre za akcijo, katere namen je ustrahovati državno u-pravo. V zvezi z atentatom na funkcionarja Margaritija je treba še omeniti, da so- policisti našli v nekem poštnem predalu kratek sestavek, ki so ga podpisali «Nuclei armati prò letari», ki si lastijo očetovstvo atentata. V sporočilu je rečeno, da NAP obtožujejo sodnika, da je odgovoren za poskus pokola proletarcev, ki so bili zaprti v Rebibbii v avgustu le- bolj zloglasne zapore v Italiji. Nobene sledi za morilci karabinjerjev v Alcamu Marina ALCAMO (Trapani), 28. - V tem sicilskem mestecu so karabinjerji postavili svojo operativno centralo, da bi prišli na sled morilcem dveh karabinjerjev, ki so ju neznanci umorili včeraj ponoči na postaji Alcamo Marina. V središču je bil velik živžav. Karabinjerji v uniformah in v civilu so prihajali in odhajali, že gole, naj zapusti domove in začne gverilo proti Netovim vojakom. UNI TA pripravlja sedaj vrsto utrdb v smeri Nova Redondo (Atlantik) — Zaire. Slednji, kot znano, ravno tako nasprotuje gibanju MPLA in podpira separatiste. Iz Kinšase pa je prišla vest, da so čete MPLA skupaj s kubanskimi in sovjetskimi vojaki vdrle na zairsko ozemlje, in sicer v obmejno mesto Dilolo, kjer so razstrelile več cestnih in železniških mostov. Zairski predsednik Mobutu je označil to dejanje za agresijo in zadevo predložil varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov z zahtevo po u-miku iz Angole vseh tujih oboroženih sil. V tej zahtevi so ga podprli predsedniki Srednjeafriške republike, Liberije in Ugande. Zaradi zmagovitih akcij Netovega gibanja MPLA so začele imperialistične sile pošiljajo v Angolo angleške plačance. Gre za razne kriminalce, ki jih novači samozvano podjetje Security Advisory Service iz Surreya z denarjem, ki naj bi po pričevanju britanskega lista «Eve-ning Standard» dotekal iz Zaireja, tjakaj pa iz Združenih ameriških držav To tudi ni nič čudnega, ko pa se Američani tako hudujejo nad prisotnostjo Kubancev in domnevno navzočnostjo sovjetskih vojakov v Angoli. Prva skupina plačancev je odpotovala iz Londona prejšnji teden, drugi dve pa danes — vsega kakšnih 130 ljudi, ki bodo prejeli vsak teden za svoje «delo» 220.000 lir. Ameriški republikanci so naklonjeni G. Fordu NEW YORK, 28. - V Združenih ameriških državah si kar drugo za drugim sledijo poizvedovanja o tem, kakšne so možnosti posameznih republikanskih oziroma demokratskih kandidatov, da bi bili izvoljeni na letošnjih novembrskih predsedniških volitvah. Najnovejše poizvedovanje, ki ga je izvršilo televizijsko omrežje NBC kaže, da si je v republikanskem taboru zdajšnji predsednik Gerald Ford zopet nekoliko opomogel v primeri z najresnejšim kandidatom Ronaldom Reaganom, bivšim ..................... ZARADI UBIJALCA, KI JE ŠE VEDNO NA SVOBODI Prebivalstvo francoskega mesteca živi šest let v nepopisnem terorju Ustrelil ali zadavil je sedem mladih žensk Vse so bile temnolase - Policija tava v temi BONN, 28. — Okrog 30 perzijskih študentov , je danes zasedlo iranski PARIZ, 28. — Prebivalstvo francoskega mesteca Nogent-sur-Oise, nekako 50 km severno od Pariza, nikakor ne more biti naklonjeno policiji. V poslednjih šestih letih je bilo tam umorjenih sedem žensk, policijskim funkcionarjem pa še vedno ni uspelo razkrinkati ubijalca. Menijo, da gre za blazneža, vendar je to kaj malo verjetno, kajti neuravnovešen človek se pač ne bi znal toliko časa in tako pošteno skrivati. Svojo zadnjo žrtev, komaj 20-letno Francoise Jakubowsko, je morilec zadavil 6. januarja letos in sedaj se vseh 15.667 občanov mesteca s terorjem vprašuje, kdo bo prihodnja žrtev. Med prebivalci je povsem razumljivo nastala huda psihoza, ki ima tudi neslutene posledice. Več družin se je izselilo, ker nočejo več živeti v nenehnem strahu in v mestu se od dneva do dneva množijo napisi, kakor «stanovanje oddajamo» ipd. V večernih urah. zlasti po 19. so mestne ulice skoraj docela prazne, a marsikatera ženska si je dala prebarvati lase al: pa si nadela lasuljo, kajti vse žrtve so bile temnolase. .Dolga serija umorov se je zaéèla I začeti. Dodelili so mu kar 50 agen-23. januarja 1969: ko se je 49-letna tov, toda vse zaman. Therese Adam nekaj pred 22. uro vračala domov, jo je nekdo pokončal s streli iz karabine «22 long ri-fle». Deset mesecev pozneje je enaka usoda doletela 44-letno Suzanne Merienne. Naslednja tri leta so imeli prebivalci Nogent-sur-Oise mir, a leta 1973 so se zločini nadaljevali v strašnem zaporedju: 6. februarja je bila umorjena 26-letna Annick Delisle, 29. maja 23-letna Mauricet-te Van Hufte, 8. januarja 1974 29-letna Josette Routier, 25. novembra 1975 25-letna Jaulia Goncalves in slednjič 6. januarja tega leta Francoise Jakubowska. Kot da ne bi bilo vse to še dovolj, je slovita vedeževalka Soleil napovedala, da bo število ubojev narastlo na trinajst, nato pa bo mir. S tem jé seveda še bolj razburila duhove in marsikdo si je skrito zaželel, naj bi prihodnja žrtev domnevnega blazneža bila «madame Soleil»... Policijski komisar Christian Jacob, ki so ga poslali iz Pariza v «mesto groze», da bi razvozlal u-ganko, sam priznava, da ne ve, kje Komisar Jacob ni seveda ostal križem rok: večkrat je popolnoma obkolil mestece z živim obročem a-gentov, a 250 orožnikov in 50 nadzornikov je opravilo temeljito preiskavo v vseh 6.000 stanovanjih oziroma hišah, kolikor jih je v mestecu. Zaslišani so bili vsi posestniki «22 long rifle», kakršno je uporabil morilec^ a nad 500 kosov orožja je bilo začasno zaplenjenih. Opravljen je bil korenit pregled sprejemov in odpustov iz psihiatričnih bolnišnic v vsej državi. Enako velja za kaznilnice, a z druge strani so agenti registrirali imena vseh gradbenih in drugih, zlasti priložnostnih delavcev, ki so se zaposlili v določenem obdobju. Policija je celo zasumila, da gre pri morilcu za tujega delavca, zaradi česar je zaprosila sodelovanje španske, italijanske, alžirske, maroške,_ tunizijske in celo latinskoameriške policije, vendar brez vsakega rezultata. Preiskava se mrzlično nadaljuje ter sodelujejo pri njej tudi vidni psihiatri, medtem pa grozi prebivalcem Nogent-sur-Oise Damoklejev meč novega zločina. včeraj popoldne so poslali iz Paler- | kalifornijskim guvernerjem. Od 2 ma leteči bataljon karabinjerjev, ki j tisoč 175 povprašanih pristašev reso vso noč preiskovali vso bližnjo in | publikanske stranke, r,e jih je na-tudi oddaljeno okolico. Med drugim i tanko 50 odst. izreklo za Forda, ven-so tudi preiskali razne sedeže izven- \ dar le, če bodo na volitvah morali parlamentarnih političnih skupin. Prav'- j izbirati samo med njima. Med u-zaprav je prav preiskava na sedežu streznim poizvedovanjem pred me-skupine «Lotta continua» povzročila | sečem dni pa je bilo 42 odst. povpra-odločen protest pripadnikov te orga- ; šancev naklonjenih Reaganu in 40 nizacije, ki v neki svoji izjavi trdi- j odst. Fordu. Poizvedovanje je tudi jo, da gre preiskava v eno smer. I pokazalo, da 56 odst. republikancev se pravi v smer preganjanja levi-1 odobrava Fordovo politiko (poprej carskih političnih skupin. Policijske oblasti pa seveda zavračajo te obtožbe, ter trdijo, da ne zanemarjajo nobene možnosti. Te možnosti pa naj bi bile tri: 1. politični atentat, 2. atentat mafijskega značaja in 3. maščevanje zaradi ljubezenskih razprtij. V tej zvezi je treba omeniti, da je prišlo na področju Alcama v zadnjih časih do nekaterih dogodkov, ki so čisto, mafijskega značaja. Utegnilo bi se zgoditi, da so karabinjerske oblasti dregnile v kako sršenovo gnezdo četudi nevede, ter sprožile reakcijo prizadetih, župan v Alcamu trdi, da v zadnjih časih ni bilo na tem področju kakih posebnih zakonskih prekrškov, ki bi bili povezani z mafijo, čeprav pa je res, da je bilo tam zgrajenih več kot 3000 «črnih» zgradb. Kar se tiče političnih nagibov, so tile prav gotovo zaviti v popolno meglo in nihče ne more povedati kaj stvamejšega njih. Obstaja še tretja možnost, se pravi maščevanje zaradi ljubezenskih zadev. Oba ubita karabinjerja sta bila samca: eden zelo mlad (20 let), drugi pa nekoliko starejši (35 let). Karabinjerski general, id poveljuje celotnemu zboru italijanskih karabinjerjev, Enrico Mino je izjavil, da je vsa preiskava obdana s popolno temo in, da se preiskovalcem še ni posrečilo, da bi odkrili sled, ki naj bi jih pripeljala do uspeha. Danes dopoldne so prepeljali krsti dveh ubitih karabinjerjev v cerkev, kjer je bila pogrebna svečanost. Po svečanosti so odpeljali krsti v rojstna kraja dveh padlih. 51 odstotkov). Med pristaši demokratske stranke pa je še vedno največ tistih, ki so za izvolitev sen. Edwarda Kennedy-ja, čeprav se je v zadnjem času močno utrdil položaj nekdanjega guvernerja Georgije Jimmyja Carterja. Zavarovalninski sporazum mod Italijo in ZR Nemčijo BONN, 28. — Zahodnonemški državni tajnik Gelhoff ter italijanski poslanik v ZRN Luciolli sta podpisala sporazum o zavarovanju italijanskih državljanov, ki so 1. 1939 optirali za Nemčijo. Sporazum je bil sklenjen po dolgotrajnih pogajanjih na ravni izvedencev in se Salonske prostitutke bodo prevzgojili SAIGON, 28. — Ministrstvo za socialna vprašanja vietnamske revolucionarne vlade je na lastne stroške odprlo v Saigonu zavod za prevzgojo nekdanjih prostitutk z nazivom «zavod za rehabilitacijo ženskega dostojanstva». Zavod, katerega ustanovitev je naznanila uradna vietnamska tiskovna agencija in ki je bil odprt 15. t.m., naj bi bivše «lahkoživke» spremenil v zdrave, i-zobražene in družbi koristne žene. Prvega ciklusa prevzgoje se udeležuje 306 deklet starosti okrog 20 let. Učni oziroma prevzgojni program predvideva politične, kulturne in umetniške tečaje, pa tudi ročna dela, kakor npr. šivanje, tkanje in pletenje. Dekleta so po večini nepismena. Razdeljena so na več delovnih skupin glede na njihovo različno kulturno raven. Izdatke za pouk in temeljito zdravniško oskrbo mladih žensk je v celoti prevzela revolucionarna vlada. NEPISMENOST V ZDA _ NEW ORLEANS, 28. — Vsak šesti Američan je praktično nepismen in tako nesposoben u-spešno reševati probleme vsakodnevnega življenja. To trditev so objavili v študiji o problemih nepismenosti v ZDA, ki jo je sestavila skupina pod vodstvom prof. Norvella Northcut-ta na teksaški univerzi* Za A-meriko vsekakor «šokantne» podatke so dobili s lesti, ki so jih izvedli v 38 državah ZDA, kažejo pa, da je največ nepismenih med mladino. Okoli 16 odstotkov mladine med 18. in 29. letom je praktično nepismenih. Po izjavi dr. Northcutta šole ne dajejo dovolj znanja iz osnov pisanja, branja in računanja... Vse to pomeni, da se okoli 20 odstotkov Američanov slabo znajde v vsakdanjem življenju, 33 odstotkov pa jih kaže slab interes za učenje in napredovanje o vedno bolj zapletenih razmerah sodobnega življenja. Po podatkih iz študije je največ nepismenih v ZDA na jugu — okoli 25 odstotkov, študija pa upošteva izključno Američane anglosaškega jezikovnega področja. nanaša v prvi vrsti na italijanske državljane iz Gornjega Poadižja, ki so 1. 1939 odšli v Nemčijo ter se po vojni vrnili v domovino. Tedaj je nastala v izplačilih zavarovalnin-skih prispevkov zanje vrzel, ki pa sta jo Gelhoff in Luciolli zapolnila. RANGOON, 28. - V vodah Ada-manovega morja je danes potonilo kakšnih 150 ljudi, potem ko sta silovito trčili trajektna in motorna ribiška ladja. Po neuradnih vesteh naj bi se rešilo 40 oseb, ki so bile vkrcane na trajektu.