Leto LXV PoSfnlna plačana » gotovini V Ljubljani, v soboto, dne 30. januarja 1937 Štev. 24 a Cena 1.50 Din Kps ^^ W* % Ш 4 Ж / ji * ^^ sais t m BmJW°* l%[# si Uredništvo Je v J/Lh^ ^^ B^ JÊLm^J ^ T|> Uprava: Kopitar- Kopitarjevi uL6/UI ^ ^^^ ^ jeva ulica Stev. 6. Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana priloga „Teden v slikah4 Zgrešena kritika sodstva Višinski: Vsi na smrt! Zadnji ustanovitelji komunizma čakajo na smrt od rok kolovodje Stalina Ne spadamo v tisto vrsto ljudi, ki so maščevalni in ki nobene krivice ne pozabijo. Nasprotno! Ob nastopu sedanjega režima so potrebe na vseh straneh tako vpile, ljudstvo je ta.ko mirno in trezno prešlo v novi življenjski tok, da jc marsikatera krivica ostala nepopravijena in da je marsikateri krivični k ušel kazni, ker ni bilo nikogar, ki bi se pečal samo s preteklostjo, vsi porabili so morali začeti graditi bodočnost. Jeza ljudstva se je polegla, na driiçi strani pn tudi bojazen tistih, ki so pričakovali, da jih bo doloteju prej napetemu ozračju primerna kazen. Nikogar ni bilo, ki bi jezo ljudstva gojil in jo dražil in vzdrževal, nerešena vprašanja so čakala leta in leta in ves aparat se jili je lotil s polno paro. Državo jc bilo treba potegniti iz precepa, v katerem se je zvijala, in tako ni bilo časa zn tiste, ki so jo v tak usoden položa j pahnili. Zato je toliko bolj čudno, da se dnnes, ko še dobri dve leti nista minuli, oglašajo že tisti, ki so najbolj prizadeti in soodgovorni za težko stanje, ki je kot breme oviralo državo pri napredku, lzprevideli so, da je vlada vsa za-poslena « pozitivnim delom in da najbrž nikdar ne bo imela na ostajanje toliko časa. dn bi sestavljala cele komisije za preiskovanje krivde in njenih nasiteljcv v preteklosti. To jc njihovo razdiralno naravo zopet opogumilo, da skušajo ovirati to delo, ali pa vsaj stanje tako opisovati, da bi bilo videti, kakor da šc prav ničesar ni storjenega. Ni še vse storjeno, ni šc vse urejeno, to priznavujo nujnto-rodajnojši delavci, zato pa tudi še nihče izmed njih ni vtaknil rok v žep, vsi so še na svojih mestih in dobro vidijo, koliko dela jc šc pred njimi. Toliko bolj graje vredno je obnašanje tistih, ki rodnemu državnemu toku nc marajo jiri/.nuti proste poti in ki vsakemu ukrepu pri- fiisujejo zloben namen kakor so oni vse do-uli s spretno skritim sovraštvom. Kakor so takrat bili proti državi, tako so še dunes. Kakor so takrat brc/, vsake potrebe s strani države v masah prestavljali uradnike, ker jim njihovo izven uradno obnašanje ali delo ni bilo všeč, tako zdaj ne marajo priznati, da jc včasih treba prestaviti tega li onega uradnika, ampak vsakega skušajo proglasiti za žrtev političnega obračunavanja. Kakoi je njim celo sodišče bilo sredstvo politične cksekucije, tako si danes il pu jo obsojati sodno upravo, ker vedo. du i » i bil zanje najstrašnejši poraz, uko bi v javnem mnenju zraagulo prepričanje, da so sc začelo izvajati normalna državoslovna nučola, po kii-t cri ii dnevna politika na nolrcii urad nima nikakršnega vpliva. To mnenje, ki gu podpira redno in nepristransko poslovanje, ne sme prodreti, zato ga jc treba ob vsaki priliki podirati. Poslanec Prekoršek je najbrž mislil, da sc mu je v četrtek, na *eji finančnega odbora, ponudila prilika, da l>i mogel z govorjeno besedo, ki bo pozneje šla v tisk, i/.podkopati zaupanje v nujvišjo in zu notranji mir v državi najvažnejšo ustanovo, v sodišče. V njegovo kritiko splošnih razmer na sodiščih v Sloveniji se ne spuščamo, saj je dovolj zavrnjena v poročilu pravosodnega ministra. L)u pa jc upul govoriti tudi o nekakšnih sodnih premostitvah, to nas pa spominja na drznosti JNS biričev, na katere smo sredi važnejšega dela žc skoro pozabili. Prav je. da nas zastopniki JNS sami opozarjajo na točke, kjer so oni najbolj pokazali svojo protidržavno in protijugoslovunsko pojmovanje. Kukor hitro poslanec Prekoršek i/.pregovori besedo »sodne premestitve«, nam takoj vstanejo v spominu dogodki, ki siccr šc niso bili pozabljeni, pu so jih vendar drugi posli žc precej prerasli. Vsi. namreč vemo, da je beseda »sodne premestitve« dobila svoj pomen šole pod vlado tisto skupine, h kateri pripada tudi gosp. Prekoršek in v imenu katere jc tudi govoril. 7. uvedbo ustave leta 1931 je stopilo v veljavo sicer zelo izjemno določilo, da so sodniki 5 let še premostljivi. S tem jc bilo teoretično za to dobo podrto načelo o stalnosti sodnikov. Toda do nastopa JNS jc ostalo samo pri premestlji-vosti. JNS si je šele upula teorijo izpremeniti v prakso in premcstljivost izprevreči v premestitve. Dolia nasilju državljane vse bolj tira pred sodišče kakor pa dolm zakona. Nasilje po ne more prenesti, da bi bil kdo, ki gu nasilnež hoče kaznovati in uničiti, pred sodiščem spoznan za nedolžnega, zato mora imeti nn sodišču svoje ljudi, ki ne sodijo po zakonu, ampak po strankurski pripadnosti. In JNS sc ni ustrašila seči po tem za državo tako nevarnem sredstvu, ker ji jc bila njena moč- in oblast prvo, država pa samo tega »prvega« pritiklinu in ozemlje, kjer sc je lahko izvajalo V zgodovini Jugoslavije dotlej neznano sc jc pričelo: dobri sodniki, ki so bili na svojem polju priznani strokovnjaki in zaradi svoje modrosti priljubljeni med ljudstvom, so morali iti ne samo v drug kraj, ampak celo v drugo pravno področje. Ob kakih volitvah, ob kakem nubiranjii vdunostnih izjav, ob kakem sprevodu, kjer bi morali povečevati število udeležencev, pa ga niso, so se zamerili vladajoči stranki in premestljivost_ se jo izpromenila v premestitev in to na ta način, ki ni mogel skriti svojega sovražnega namena. Ali nn j gosp. poslancu Prekoršku navajamo imena? Vsakemu pristašu JNS so znana, tudi njemu morajo biti. pa tudi ljudstvu eo znana. To »čiščenje« sodniških vrst je šlo žc tako daleč. da je bila vsa javnost prepričana, da pri nas sodstvo ni več ločeno od uprave, ampak du ima okrujni glavar vpliv tudi na sodnijo. S tem je bilo praktično podrto drugo, v vseh modernih državah priznano načelo o ločitvi uprave in sodstva. Vzporedno s tako brezobzirnim izigravanjem osnovnih načel modernega državoslovja je seveda padel tudi ugled države, toda kaj jc iiilo JNS zu to. do je lo rastri strah pred nj'o. Ko jc upravno sodišče po zakonu razsodilo, da so internacije, ki jih je bonska uprava izrekla nad gg. dr. Korošcem, dr Kul6vccin, dr Nutla-čenom in nad dr. Ogrizkom, protizakonite, jc bil vc> senat brzojavno ra/gnan na vse strani Jugoslavije. Ali ni to najdrastičnejii dokaz, kako se je znala maščevati stranka uad sodnikom, ki ni maral sukati zakonov po njenih željah. To jc bilo rovarjenje proti temeljem Državni tožilec, poljski žid Višinski. Za zadnji seji glavnega sovjetskega tribunala, na kateri je državni tožilec Višinski predlagal smrtno kazen za vseh sedemnajst obtožencev, katerim njihova karamazovskn priznanja niso ničesar pomagala, smo slišali zadnje izpovedi ljudi, starih revolucionarnih borcev, ki so zadnje dni svojega življenja omadeževali s skrajnim samo-ponižanjetn. Gramofonske plošče Kakor gramofonske plošče, ki so navito na eno samo melodijo, so si sledila priznanja obtožencev. P u t e j i n jo izjavil, da jo bil lota 1934. od Katajčaka vpeljan v trockistično protirevolu-eijo. Zakrivil jo tri sabotažno akte v kemičnih tovarnah v Ciorlovski in Je izročil tajno dokumente nemškemu vohunu Lenzti. Obtoženec T a m m. bivši namestnik glavnega inženirja dušikovih tovarn, jo izjavil, da je vršil sabotažne čine po navodilu Putejina. Obtoženec (i r a c e, ki je prišel v sovjetsko Rusijo leta 1931. iz Češkoslovaške, je priznal, da je najprej bil v službi češkoslovaško, potoni pn jc prešel v nemško špijo-nažo. To svojo delavnost je podrobno opisoval in trdil, da je povzročal v kemičnih tovarnah nesreče po navodilu nemških špijonov Majerovi-č a, Len z a, L o in n d a in I)'o t v a j n o v a ter da je bil v zvezi tudi z danskimi trockisti Niste-feldom, Lundtom in VVilsonoill, ki so delali v Rusij kot specialisti in so bili v službi Pjatakova. S tem je bilo zasliševanje obtožencev končano. Trochisti so delali na voino Javni seji je sledila tajna, o kateri se jc izvedelo sledeče: Pjatakov, Sokolnikov in Radek so bili vprašani, kakše so bile njihove zveze z inozemskimi državami. Stari Ljeninovi gardisti so priznali, da so po navodilih Trockega hoteli izzvati vojno med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, ki naj hi povzročila padec režima in »raztrgala Rusijo na kose«. Priznali so tudi pristnost vseh dokumentov, ki dokazujejo njihovo veleizdajstvo. Radek jo priznal, da je leta 1935. v svojem letovišču sprejel diplomatskega zastopnika neke srednjeevropske države, s katerim je tudi pozneje vzdrževal zveze, in je izjavil, da mu je Pjatakov po svoji vrnitvi iz Osla sporočil, da je Trocki, sklicujoč se na svoje razgovore s H e s s o m in drugimi osebami narodnosocinlistične Nemčije, napovedal vojno za leto 1937.. ko ho Nemčija popolnoma pripravljena. Leta 193(i. si hoče namreč Nemčija— tako je baje Irdil Trocki— zagotoviti nevtralnost Angleške ter se tudi sporazumeti s Francijo. To pa samo z namenom, da bi v Franciji sami povzročila desničarsko revolucijo, nakar bi se nenadoma vrgla na Francijo, kar bi šele omogočilo napad na sovjetsko Rusijo... Podobne stvari, ki žo na prvi pogled izgledajo kot otročje fantazijo, so priznali tudi Raiajčak, Knjazjev, Turok, Clrace, Sestov in Strojilov, ki so tudi bili zaslišani na tajili seji. Višinski napada Na javni seji je zatem nastopil državni tožilec Višinski, ki se jo z vso silo zagnal v stare Ljeninove tovariše. Obrnil sc je osebno do obtožencev in vzkliknil: »Vsi smo priče, kako so obtoženci s svojimi samoizpovedmi sami dokazali, kako globoko so države, ker so tako zahtevali krhki temelji JNS Zato se je pu v tistih dneh pu nekod tudi pravica merilu upravi primerno in gosp. Prekoršek nuj bo prepričan, da tiste dobe ne l)i preživeli brez usodnejših posledic, ako v našiti sodnikih nc bi bil pravni čut tako visoko ra/.vit in ako v ljudstvu j>o desetletni in desetletni vzgoji ne bi bila tako vkoreninjena prava nacionalna zavest. Sodniki niso mogli prenesti, du bi se sodstvo tako podredilo nasilni upravi in so ga v stalni nevarnosti zn svoj osebni kruli vzdržali ua višini, in ljudstvo je kljub bridkemu ponižanju izpolnjevalo dolžnosti do države. Ali tli bil ta preprosti nacionalizem dovolj preizkušen? Danes gosp. Prekoršek govori o premestitvah sodnikov in obsoju sodno upravo da bi znova v/budil nezaupanje do vodstva države, «ko bi bila njegova beseda tako vplivna. Pa je njegova kritika padla v prazno Ako je bil kak sodnik po pndcu JNS prestavljen nuzaj na svoje padli trockisti.« Nnto je ponovil vse obtožbe in zločine obtožencev in ponavljal to, kar itak že ves svet ve iz obtožnice, na dolgo in široko, poudarjajoč, »s kako blazno trdovratnostjo in zločinsko propalostjo so peljali vojno zoper sovjetski režim.« Potem jo obdeloval vsakega posamič in z močnim glasom vzklikil: »Toda preteklost, trorki-zein in trockisti so odpravljeni za vedno. Opas-nosti dobe 1 i II. da se morejo rešiti snmô, če so lotijo še hujših in krutejših metod. Japonska je izdelala točne načrte za napad na sovjetsko Unijo. Imamo vse polno dokazov, da je našla Japonska podporo pri trorklstih.« Pri toni hudem napadu so obtoženci zbrali vse svoje sile. da se premagajo in državnemu - tožilcu ne odgovore. Samo Strojlov je nenadoma izbruhnil v jok. Posolmo se je Višiski lotil Pjatakova, Sokolnikova in Kadeku, ki jih je imenoval »kolovodje bande roparjev, p o i i g a 1 c e v. vohunov in p o d I e i e ve. Državni tožilec je nato navajal vso, ki so umrli in bili ranjeni ob priliki železniških in drugih nesreč, ki so jih |>ovzročili obtoženci, in jih imenoval »m o r i I c e delovnega 1 j u d-s t v a«. Treba ie plačali z glavo It a d e k se je ves čas premagoval, toda njegov obraz se je strašno spačil, ko jo Višinski navajal, s kakšnimi izrazi je Radek v »Izvestjih« ob priliki obsodbe Zinovjeva in Kamenjeva označil ta svoja tovariša; imenoval ju je namreč »izdajalce. umazane reptile« in še hujše. »Vi. Radek, pa ste saini izdajalec in umazan reptil. Vi ste v svojih člankih zahtevali, da je treba Zinovjeva, Kamenjeva in njihove tovariše uničiti, tnda pri tem ste pozabili na srhe samega. Sodni dvor mora danes to vašo napako popraviti.« Višinski jc začel tirat i neko liadekovo pismo zoper teroriste i i je vzkliknil: »Vi tukaj sami pišete, du morajo vsi, ki svojo domovino izdajajo, plačati s svojo glavo. K temu nimam ničesar drugega dodati, kakor da mora tudi Radek svoje zločine z lastno glavo plačati.« Višinski spominja sodnike na priznanje obtožencev, da so hoteli Japonski pomagati, da se polasti petrolejskili vrelcev na Salin-linu, katere potrebuje v vojski z Združenimi državami severne Amerike. »Na ta način« — vzklika Višinski — »se obtoženci niso samo za-rotili zoper sovjetsko Rusijo, ampak tudi zoper eno najbolj slavnih demokracij, zoper velik narod. ki deluje za svetovni mir.« „Dokumentov ni treba" Višinski, ki jo govoril že dve uri in pol. je napravil majhen odmor in nadaljeval: »Pjatakov, Sokolnikov in Serebrjokov so pa krivi tudi. da so zlorabljali svojo veliko oblast, v kateri so uživali veliko zaupanje režima. Že zaradi tega zločina samega zaslužijo smrt. Res je, da ti prnpali i n umazani zarotniki niso pisali zapisnikov o svojih sestankih in o svojih sklepih, toda vztrajam na trditvi, da v njihovem slučaju taki dokumentarni dokazi niso potrebni. Zarota in prizadeta škoda državi sta evidentno dokazani. Tako obtoženci kakor priče so nudili zadosten do-kpz s priznanji in izpovedliami. Vsi potrebni dokumenti pa so bili predloženi in obravnavani na Pariz, 29. jan. V zbornici se je nadaljevala debata o oboroževalni politiki Francije. Poslanec Chappedelaine je izrazil bojazen, da b! Magino-tova črta radi številnih nedeljskih dopustov, ki jih jemlje moštvo pod gotovimi okoliščinami neke lepe nedelje lahko postala žrtev nenadnega presenečenja Nato je izjavil vojni minister Daladier, da je s [losadko Maginotovo črte tako urejena, da je tudi ob nedeljah zavarovana pred vsakim iz-nenadenjem. Kljub pomirljivim izjavam Daladiera, je desničarski poslanec (juenette bil mnenja, da fran- Frejšnje mesto ga je ljudstvo povsod z voso-jem in ponosom sprejelo, ker jc v tem videlo samo popravo krivice, kolikor se taka krivica sploh dn popraviti Dne 3. septembra lanskega leta pa je itak stopila v veljavo stulnost sodnikov in premestljivosti in premestitev je konec! Že prej pu se jc uprava odtegnila od sodstva. kar je opazila vsa javnost. JNS z vsemi svojimi odbori pa ni javnost. Zopet so v veljavi preizkušena državoslovna načela o ločitvi upravne in sodne oblasti in o stalnosti sodnikov. Pri/nomo pn, da je za JNS bridko, ko mora gledati, kako neizprosno gine njeno ruz-dirnlno delo z vsemi svojimi posledicami Prav pa je. dn nam gosp. Prekoršek v svoji zugre-njenosti obnavlja spomin, da se ne pozabi, ku-teru skupina je napadlu državo tam, kjer jo po stoletnih izkušnjah najbolj občutljiva Ako ni pn lioiel a tnkimi govori pokazati svojo vnemo, bi se moral pa oglasiti takrat, ko je bilo to res potrebno. lajni seji.« Višinski je vsega skupaj govoril pot ur in za vse zahteval smrtno kazen. Končal je: »Zakon zahteva usmrtitev pn strelu, ki se mere spremeniti samo, če obstojajo omiljcvalne okoliščine. Teh pa v tem slučaju ni.« Žalostno zagovornišlvo Nato so dobili besedo zagovorniki obtožencev, ki so takoj izjavili, da smatrajo obtožence za krive in so obžalovali, du jih morajo zagovarjati. češ da je sovjetska zakonodaja lako liberalna. da nova ustava dovoljuje zagovor ludi za take zločine. Inozemski časnikarji pravijo, da so bili obtoženci, čeprav niso imeli preveč upanju, dn bi si rešili vsaj življenje, zelo pretreseni, lio-tovo so jim obljubili, čo bodo vse priznali, da se ne bo zahtevala smrtna kazen, todn kakor vedno so tudi to obljube bile lo sredstvo, da dobi režim poceni priznanja, katera jo rabil. Radek govoril dve uri Moskva. 29. jan. c. Moskovski proces proti Irockistom se nagiba li koncu. Snoči je govoril državni tožilec Višinski, ki je zahteval za vse smrtno kazen Danes dopoldne je govorilo troje odvetnikov za svojo tri klijento. Ostalih 11 obtožencev pa ho izreklo samo svojo lastne zagovore. Obsodbo bo sodišče izreklo pozno |>onoči ali jm jutri zjutraj. Dane3 so govorili tisli obtoženci, ki niso hoteli imeti zagovornikov. Radek je imel dolg obrambni govor, v katerem je rekel, da so ga deset tednov mučili v ječah, pa ni ničesar priznal. Priznavali je šele začel tedaj, ko so mu pokazali podpisane izjave drugih obtožencev. V svojem zu-govoru jo RadcK tudi priznal, da je res koniploti-ral skupaj s Trockim proti Stalinu in ga hotel spraviti s sveta, ker je izgubil vso vero v socializem, kakor ga izvaja Stalin ^ Rusiji. Radek je govoril nad dve uri. General Putna ustreljen Varšava. 29. jan. AA DNB: Po vesteh i/. Moskve je bil tamkaj ustreljen bivši vojni ataše v Londonu general 1'utnn kar v ječi, brez obsodbe sodišča. Glavna obtoženca: žid S o h e 1 s o h n - K. It a d p k (Kradek) in žid Fisc h m а n n - P j а t a k o v. coske utrdbe na vzhodu danes gotovo nič več ne zadostujejo Francija mora sedanji obrambni sistem še okrepiti in razširiti na severu do morja in na jugu do Sredozemlja Razen toga je treba, da ima Francija na razpolago hitro »»klopno leteč« napadalno armado«, ki jc ne l>o mogoče vreči le na vsako ogroženo mesto, nni|>ak ki bo mogla hitro in nepričakovano tudi sama napasti. Velika živahnost se jo fKikazala v zbornici v govoru političnega urednika >Echo de Paris« Henry de Kerillisa. ki jo v svojem listu jionovno napadel ministra za zračno obrambo Cota Korillis jc trdil, da Francija pn zračnih silah ne doseže niti Nemčije, niti Italije. Obžaloval je. da je skoraj vso francoska zračna industrija osredotočena v Parizu in okolici in da torej noglavjih pod naslovom: r-Znanstvene akademije, knjižnice, arhivi, muzeji, posebni znanstveni zavodi itd.t Poglavje »Vseučilišča« izkazuje izdatno povečanje v znesku 4,011.992 Din. Povečana je anuiteta za poslopje vseučiliške knjižnice v Ljubljani in izdatek za ureditev predavalnice anatomskega instituta v Ljubljani. Za umetnostne šole znašajo poviški 2.835.163, dočim izdatki za višje pedagoške šole, pravoslavne -on Poplave v Ameriki Nad milijon ljudi brez strehe Newyork, 29. jan. AA. V poplavljenih krajih se položaj popravlja, ker reka Ohio stalno pada. Vendar pa je število ljudi brez strehe že preseglo en milijon. V Louisvillu prevažajo v čolnih trupla utopljencev. Vremenski elrokovnjaki izjavljajo, da je najhujše že mimo. Vse je sedaj zbrano okoli Mississippija in nasipi ob tej reki se naglo utrjujejo. Strokovnjaki izjavljajo, da bodo nasipi ob tej reki vzdržali pritisk vode. Število smrtnih žrtev v poplavljenih pokrajinah zelo narašča in ee je eedaj dvignilo že na 325 oseb, ki so utonile, 300 oseb pa je umrlo v bolnišnicah. Boje se, da bodo pri padcu vode našli še več utopljencev. Nad milijon oseb je brez strehe in škoda ee ceni že na 500 milijonov dolarjev. Boje se, da bo popustil nasip pri Cairu (Illinois) in se bo voda rek razlila še v druge smeri. Japonci brez vlade Hajaši dobil mandat Tokio, 29. januarja c. Ko se je danes vračal llgnki od mikada je izjavil časnikarjem, dn je moral vrniti mandat za novo vlado, ker ni mogel najti kandidata zn mesto vojnega ministra. Ugaki je rekel, da je položaj Japonske zelo resen tako v političnem kakor tudi v socialnem oziru. Mednarodni in notranji položaj Japonske je tak, da so upravičene največje skrbi. Svojo izjavo je zaključil, dn je moral propasti s svojo misijo, ker je uvidel, da ni bil dovolj spreten. Najprej se je nato mislilo, da bo mikado poveril mandat za novo vlado baronu Irana-muru, ki je predsednik cesarjevega tajnega sveta. Toda po nasvetu princa llajonšijn jc cesar dal mandat bivšemu vojnemu ministru Ha-jašijn. liogoelovnice in katoliška eeinenišča in bogoelov-nico ne kažejo posebnih izpremenib. Za islamske teološke šole so povečani iždatkl za 516.932 Din. Srednje šolstvo izkazuje povečanje za 4.893.737 dinarjev, za osebne, gmotne in izredne izdatke. Tu omenja minister, da število profesorjev v srednjih šolah ne ustreza, po številu oddelkov bi morali Imeti še 400 novih profesorjev, če bt botolt, da postane pouk reden. Zaradi proračunskega ravnovesja je prišel v načrt novega prosvetnega proračuna le znesek л58.795 Din za samo 100 novih suplentov od 1. dec. 1937. Razen tega emo morali povišati osebne izdatke za periodična povišanja razvrščenih profesorjev, zaradi prevedbo suplentov v razvrščene profesorje itd. Izkazalo se je. da je postalo posojilo 12 milij. dinarjev za gradnjo novih poslopij prve moške in prve ženske gimnazije v Belgradu, nezadostno, zato smo ga morali povišati za 2,400.000 Din. Zato je anuiteta med izrednimi izdatki v poglavju o srednjih šolah povišana za 2,400.000 Din. Osebni izdatki učiteljišč so povečani za 385.48-1 Din. Največje povečanje kaže poglavje o ljudskem šolstvu in narodni prosveti, kjer je 16.096.153 Din več, kakor v proračunu za osebne izdatke lanskega leta. Zu 22.079 razvrščenih in 6073 učiteljskih pripravnikov, torej ca skupno 28.153 rednih učiteljskih mest je določen kredit v znesku 505,178.754 Din, to je za 12.775.469 Din več kakor v sedanjem proračunu. Minister pojasnjuje to povečanje podrobno. Belgrad, 29. januarja, m. Na nocojšnji seji finančnega odbora narodne skupščine je pri pretresu proračuna pravosodnega ministrstva govoril tudi poslanec Vekoslav Prekoršek (JNS), ki je med drugim izrekel priznanje vladi, da je preskrbela kredite za namestitev 800 novih učiteljev in za ugodnosti, ki so jo dobili meščanskošolskl učitelji s tem, da lahko napredujejo do IV. skupine. Napo- sled se je Prekoršek v svojih izvajanjih obregnil ob vlado gled« premestiva učiteljstva v Sloveniji in izjavil, da bo iz političnih razlogov glasovat proti proračunu. Za njim je govorilo še več poslancev, nakar je dobil besedo poslanec JRZ dr. Šemrov, ki j« poudaril, da je la vedno 250 nezasedenih mest in okrog 750 učiteljskih kandidatov, ki še čakajo na namestitev. Zato prosi, da se v prvi vrsti zasedejo prazna mesta, vpokojijo vsi učitelji s polnimi leti, na njih mesta pa postavijo mlade moči. Zahteva, da se s posebnim zakonom sistematizirajo učiteljska mesta za vsako banovino tako, da pri tem ne smejo trpeti druge banovine. Zahteva, da se učitelj« po odslužitvi kadrskega roka spet namesti. Radi velikega števila brezposelnih intelektualcev predlaga dr. Šemrov, naj se črtajo iz vseh javnih služb žene, ki se poroče, ker je to v interesu službe same in v interesu številnih brezposelnih. Ker so se lani ukinile zasilne šole v dravski banovini, dr. šemrov predlaga, naj bi se te šole spet odprle in naj bi se duhovnike, ki na njih poučujejo, nagradilo iz državnih sredstev. Nato se je podrobno bavil e potrebami ljubljanskega vseučilišča ter med drugim zahteval zidavo kemičnega in hidrotehničnega instituta ter prosil, da se še v tem proračunu preskrbjo |X)trebtii krediti za anuitete obeh institutov v znesku 300.000 Din. Za Znanstveno društvo, ki je prehodnica slovenske akademije znanoeti in umetnosti, je zahteval, mi se v proračun vnese že obljubljena vsota I00.0C0 Din. Ravnotako se je zavzel za to. da se državni arhiv, ki danes tvori del narodnega muze|a v Liubljani, formalno loči od tega in da se ga slično drugim državnim arhivom osamosvoji in se mu s proračunom zagotovi potrebna uprava ter kritje tozadevnih stroškov. Zavzel se ie tudi za večje dotacije ljubljanski veeučiliški knjižnici za nabavo novih knjig. Ravnotako je |>odčrtal jwtrebo, da se v proračunu osamosvoji prirodoslovni muzej, ki ne more biti kot prirodoslovni oddelek samo dodeljen narodnemu muzju. Na koncu je clr žanrov še temeljito odgovoril gosp. Prekoršku, ki je napadel režim radi učiteljskih premestitev. Domači odmevi Ing. f. Košutič se je vrnil Maribor, 20. jan. Danes popoldne se je pripeljal z dunajskim brzovlakom nenadoma v Maribor bivši minister in Radičev poslanec, zet jiokojnega Stjepana Ra-iliča ing. Avgust Košutič. Prispel je v spremstvu Mačkovega poslanca dr. Janžekoviča. Ing. Košutič in dr. Janžekovič sta hotela nadaljevati potovanje z zagrebškim brzovlakom. Ker pa ni imel Košutič potnega lista, so ga na Pragerskeni obmejni organi pri pregledu listin ustavili in ga vrnili v Maribor. Obmejni komisarijat se je takoj informiral v notranjem ministrstvu v Belgradu ter je prispela od dr. Korošca naredba, naj se ing. Ko-šutiču ne dela nobenih ovir. Ing. Košutič je pri vrnitvi v Maribor odšel v pisarno odvetnika dr. Kukovca, s katerim je bil v gostiflni pri »Grozdu*. Tukaj ga ju našel dopisnik »Slovenca-: ter se z njim razgovarjal do odhoda vlaka. Ing. Košutič je izjavil, da se vrača po sedem in pol letih emigracije nazaj v Jugoslavijo, kjer vlada sedaj mnogo znosnejša atmosfera. Bivanje v inozemstvu nima zanj nobenega smisla več. V emigraciji je bil v Ameriki, v Angliji in nazadnje na Dunaju. Informiral je javnost o težnjah Hrvatov. Na vprašanje, če je poučen o pogajanjih za s|>o-razum s Hrvati, je dejal, da ne mara ničesar izjaviti, dokler se ne sestane z dr. Mačkom. Obširno izvajo je podal že inozemskim časnikarjem pred svojo vrnitvijo z Dunaja. Ing. Košulič je v spremstvu dr. Janžekoviča od|>olova! iz Maribora z osebnim vlakom ob 6 ter pride v Zagreb z brzovlakom ob 10.20. V Zagrebu mu bodo priredili slovesen sprejem. Sebično dobrodelnost S posledicami gospodarskih kriz in družabnega razkroja se je v znatni meri povečala tudi revščina. Kot naravna reakcija na to se je tudi bolj razvila dobrodelnost, ki pa se je seveda v laizira-nem svetu laiziraln. Dobrodelna društva s pokroviteljstvi in brez njih rastejo dan za dnem, prirejajo prireditve, nabiralno akcije, vsi pa čutimo, da se med reveži vso to ne pozna toliko, kakor bi bilo po časopisni hvali pričakovati. Nekaj bolnega je v tem delu, čeprav že skoraj spada v »visoke kroge« — ali pa morda prnv zaradi tega. Na občnem zboru Zvezo dobrodelnih društev v Belgradu je g. Bjelič v zelo ostrih besedah razgalil Iu kričavo dobrodelnost, v katero so se vrinili večkral zelo sebični ljudje, ki jim je častna funkcija v takem dobrodelnem društvu samo eden izmed klinov do hitrih napredovanj, odlikovanj in banketov, na prvi in glavni namen društva pa ob vsej tej »reprezentanci« kaj radi pozabijo. Taki streinuhi, ki se z dobrodelnimi znaki na prsih posebno radi smučejo okrog dostojanstvenikov in oblastnikov, so največ krivi, da ljudstvo izgublja zaupanje v društva in da se njihovim eezonskim klicem na pomoč odzovejo le tisti, ki vedo, da imajo reprezen-tirati odbora »zveze«, ki bi utegnil le škodovati, ako reven uradnik ne bi bil dovolj darežljiv. O prav takih razmerah tožijo zagrebško »Novosti« in zahtevajo, da mora biti delovanje takih društev, v katere še je nagnetlo že bogve koliko ambici- Flandin zagnal alarm proti Blumu Porazne posledice devetmesečne vlade Pariz, 29. januarja. TG. Francoski ministrski predsednik Leon Blum se je preteklo nedeljo v svojem govoru v Lyonu pohvalil, da je vlada ljudske fronte tako na gospodarskem kakor na političnem področju dokazala, da je prav lahko »vlada javnega blagostanja«. Proti temu govoru se je sedaj dvignil bivši ministrski predsednik Flandin in sicer dvakrat zaporedoma, v Bordeuaxu in Niordu, kjer je z velikim povdarkom povedal, da je to, kar je dejal Blum o svoji vladi, samohvala, ki pa ji stoji nasproti dejanska negativna bilanca devetih mesecev vlade ljudske fronte. Blum je uvedel žitno centralo, ki je vzela kmetu še tiste male dobičke, ki jih je v času svobodne trgovine dobil za svoje pridelke. Med delodajalci in delavci so zazijali prepadi nezaupanja. Država je izgubila vse zaupanje pri ljudstvu, kar dokazuje nizka vrednost državnih rent in nemogočnost. da bi država našla notranje posojilo. Končno pa stoji pred francoskim narodom nova strašna grmada 35 milijard frankov (70 miiljard dinarjev) novih dolgov, ki jih je v 9 mesecih napravil Leon Blum. Njegova vlada je prišla danes v položaj, da se mora klečeplaziti okrog kapitalistov za podporo. Socializem je razvezal sile, ki so mu sedaj že davno zrasle nad glavo. Cene živežnim potrebščinam rastejo z bliskovito naglico. Plače sicer sopihajo za njimi, toda jih ne morejo doseči. Prazna teorija, da bo kupna možnost delavčeva zrasla, če se mu plače dvignejo, se ie izkazala kot vrv. s katero je vlada ljudske fronte ravno delavstvo in srednje stanove okrog vratu zadrgnila. Število brezposelnih pa se niti za en odstotek ni zmanjšalo. Stavke pa so postale na dnevnem redu v Franciji. Tako je Flandin kritiziral Blumovo vlado 1er je brez dvoma njegov namen, dvigniti v državi in v parlamentu zdravo opozicijo, ki bo vlado ljudske fronte pomedla s pozornice, predno ne bo prepozno Flandin je dej.il, da se nalašč noče baviti z zunanjepolitičnimi uspehi Blumove vlade, ki so ravno tako katastrofalni za ugled in vpliv Francije, kot so gospodarski uspehi za procvit francoskega naroda. oznih in karijer željnih ljudi, pod kontrolo javnosti in oblasti. Če se jo moglo v »Narodni zaščiti« zgoditi, da odbor dve leti ni imel nobene seje, ila ni bilo nobenega nadzorstva po pisarnah, medtem pa eo nekateri uslužbenci prodajali železniške vozovnice, ki so bile namenjene za prevoz revnih otrok in njihovih spremljevalcev, in so se vdoma-čile še druge zlorabe, ne da bi javnost sploh kaj slutila, kaj vse se skriva pod tako dobrodelnostjo ali humanostjo — potem je zahteva po kontroli jiač upravičena. Ali je v LJubljani tudi kaj take dobrodelnosti, oziroma humanosti? Revščine je dovolj, prazne časti, odlikovanj in banketov željnih ljudi tudi, torej bi se mogla tudi pri nas zarediti. Zgolj strokovnost ZVeza strokovnih klubov tehniške fakultete v Ljubljani (to je edino strokovno društvo na vsej naši univerzi, v katerem imajo marksisti večino), je sklicala za sredo 3. februarja ob pol 2 v lokal juridičnega društva sejo meddruštvenega odbora s sledečim dnevnim redom: 1. medicinska uredba, 2. konkordat, 3. tehniška uredba, 4. šolnine, 5. menza. — Vabilo na sejo se zaključuje s tovariškim pozdravom. Kako je konkordat zašel v področje strokovnega zanimanja Zveze strokovnih klubov tehniške fakultete — tega pa res ne razumemo. Ko je šlo za zakon in ustavo srbske pravoslavne cerkve ali za ustavo muslimanske verske zajednice, ni bilo nobene take seje. Do te seje, ki bo v sredo, je bilo obravnavanje konkordata na dnevnem redu samo za zasedanje sv. arhierejskega sabora pravoslavne cerkve. Osebne vesti Belgrad, 29. januarja, AA. Finančni minister Dušan Letica je 6prejei v svojem kabinetu bana savske banovine dr. Viktorja Ružiča. Dalje je sprejel ljubljanskega nadškofa dr. Rožmana in grško-katoliškega škofa g. Njaradija. Belgrad, 29. januarja. AA. Premeščena sta za pomočnika davkarja v 9. skupini pri davčni upravi V Ljutomeru Andrej Perko, doslej v Slovenski Bistrici, in za davčnega pripravnika na davčni upravi v Slovenski Bistrici Ivan Smerov, doslej v Laškem. Belgrajske vesti Belgrad, 29. januarja, m. Kakor je »Slovenec« že jioročal, bo od 14. do 16. februarja v Sarajevu smučarski zlet. Pokroviteljstvo nad tem izletom je sprejel ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Za ta zlet je izvoljen poseben odbor, v katerem so tudi prometni, socialni, poštni iii vojni ininistci ter ministra brez portielja dr. Krek in dr. Behmen, ban drinske banovine Predrag Lukič in drugi, med njimi tudi predeednik Zimsko - športne zveze v Ljubljani. Belgrad, 20. januarja, m. Ob priliki snočnje razprave o j?roračunu pravosodneda ministrstva je predsednik finančnega odbora Janjič na intervencijo slovenskih poslancev JRZ predložil amande-ment glede zidanja sodnih palač v raznih mestih, tako tudi v Celju Člani finančnega odbora so amendement soglasno sprejeli. Belgrad, 29. januarja, m. Predsednik Vlade je danes priredil v zunanjem ministrstvu kosilo na čast Henriku Schmidtu, avstrijskemu poslaniku in njegovi gosjicj, ki bosta v kratkem zapustila Belgrad. Kosilu je prisostvovalo več ministrov in članov diplomatskega zbora. Italija prelomi s sovjetsko Rusijo Pariz, 29. jan. b. Rimski dopisnik >Mafina< poroča o informacijah iz diplomatskih krogov, da se Italija odločno bavi z mislijo prekiniti diplomatske odnose z Rusijo. Dopisniku se ni posrečilo dobiti uradne potrditve te vesti ,dobil pa je vtis, da italijanska diplomacija računa s to možnostjo in je torej vso odvisno o nadoljnem razvoju razmer v Španiji. Nunciatura v Washingtonu »Giornale d'Italia« piše:: Pogajanja za ustanovitev nunciature v Washingtonu so pred ugodnim zaključkom. Do sedaf fe bila v Washingtonu samo apostolska delegacija brez diplomatičnih pooblastil. Nemci o Angoli Berlin, 29. januarja. AA. (DNB) v dobro poučenih gospodarskih krogih trde, da včerajšnje poročilo angleških listov, da je 7 nemških tvrdk dobilo koncesije za eksploatacijo nahajališč rude v portugalski koloniji Angoli, ni resnično. Le tvrdka Krupp, naglašajo v teh krogih, si {e zagotovila nekatere pravice v Angoli. Pri tem gre za zasebne zadeve, ki niso v nobeni zvezi s politično etranjo nemških zahtev v kolonijalnih vprašanjih. Danes Hitlerjev govor Berlin, 29. jan. c. Nocojšnji lieti objavljajo, da bo Hitler v svojem jutrišnjem govoru povedal, pod kakšnimi pogoji bi se naravnost pogajal s Francijo. Zahteval bo tudi kolonije in svečano izjavil, da Nemčija nikdar ne bo sodelovala v družbi z evropskimi državami, če bi v tej družbi bila tudi sovjetska Rusija. V Iz Španije Poročila belih Sevilla, 29. jan. c. Tukajšnji radijski klub objavlja, da so neresnične vesti, da bi bili rdeči zavzeli park Moncloa pred Madridom. Nacionalisti razvijajo sedaj novo ofenzivo v smeri proti Aranjuezu. Salamanca, 29. jan. AA. Havas: Nacionalistično letalstvo je včeraj metalo letake nad Bil-baotn, v katerih se govori o bombardiranju madridskih čet na nezuičitene dele mest. Letaki navajajo, da nacionalisti nikdar niso metali bomb na civilno prebivalstvo. Doslej so nacionalisti dobro postopali z Baski, poslej pa se bo proti njim izvajala vsa strogost vojnih zakonov. Nacionalistično letalstvo lahko zelo hitro industrijo okoli Hilbaoa tako omeji, da ne bo mogla proizvajati več ničesar, kar je potrebuo za vojsko. Salamanca, 29. jan. Neki ubežnik iz rdečega tabora, ki se je javil pri belih četah, je poročal, da je v katalonskem mestu Cervera bil ustreljen duhovnik in 94 katoliških dijakov, katere so IKjinorili boljševiki, ko so se branili preklinjati Boga. Kmečki upori v zaledju rdečih Kakor poroča »Jour« iz Bayonne, pripovedujejo ubežniki iz boljševiškega tabora, da je položaj v Madridu zelo nepovoljeu. Zahteva po živilih je bila od valencijske vlade zavrnjena z odgovorom, češ, da tudi v Valenciji manjka hrane. Naduljno poročilo istega francoskega lista pravi, da jo boljševiška vlada v Valenciji, ki pa se v kratkem misli preseliti v Barcelono, odredila, nuj se vsakega kmeta ustreli, ki ue bi oddal tri četrtino svojega pridelka. Ta odredba je povzročila vstajo že itak čez mero obremenjenega knietskega prebivalstva. V bojih z rdečo milico jo bilo v zadnjih dneh pobitih 114 kmetov, 327 pa ranjenih. Članek v Barceloni izhajajočega lista »Batal-le«, ki jo organ marksistične ljudske fronte, piše o zmedi in o nasprolstvih, ki se vedno bolj pojavljajo v rdečih vrstah. List je mnenja, da je socialistom mnogo škodovalo vmeševanje boljševi-ške Rusije v šjiunske razmero iu z ostrimi besedami zavrača »diktaturo Stalina«, o kateri pravi, da je zločinska, kakor vsi teroristični režimi. Na koncu je [Kiziv španskemu ljudstvu, da naj ima pred očmi, kam ga »boljševiški teror vodi«. Anglija in „prostovoljci" Britanska vlada je svojim diplomatskim za-6toj)nikom v berlinu, Parizu, Rin.u, Ltsboni in Moskvi sjM>ročila, naj obvestijo vlade teli držav, da je i veseljem vzela na znanje odgovor na njeno noto z dne 9. januarja ker ti odgovori kažejo, da je prišlo do večje eoglasnosti med omenjenimi državami v španskem vprašanju. Angleška vlada nadalje prosi, da naj se določi gotov rok, v katerem bo prepoved pošiljanja prostovoljcev postala poluomočna. Lizbona, 29. januarja, c. Portugalska vlada je danes objavila zelo ogorčeno uradno izavo, v kateri pobija vesti tujega tiska o nekem najemu Angole s strani Nemčije. Uradno poročilo pravi, da ne ki tisk zadnji čas širi vesli, za katere tudi jx>rtugalska vlada ničet-ar neve, dasi se nanašajo na Portugalsko. Zemunska vremenska napoved: Oblačno, tu pa tam slab dež. sneg v gorskih predelih. V severni polovici bo nekoliko pritisnil mraz. Dunajska vremenska napovedi Vreme negotovo. Madjarska z Malo zvezo Toda samo pod dvema pogojema Budimpešta, 29. januarja. TG. Iz uradnega besedila govora, ki ga je imel ministrski predsednik Daranyi izhaja, da se je ipak dotaknil tudi vprašanja bodočih odnošajev med Madjarsko in državami Male zveze Daranyi je o tem predmetu dejal, »da je Madjarska pripravljena stopiti na pot, ki vodi do zbližanja s sosedami, ki so povezane v Mali zvezi, toda treba je, da se izpolnita najprej dva neobhodna predpogoia, ki sta: 1. Madjarska mora v vsakem oziru postati popolnoma enakopravna z vsemi sosedami in morajo prej izginiti vse kakršnekoli omejitve njene državnosti in neodvisnosti. 2. One države Male zveze, ki želijo prijateljskega zbližanja z Madjarsko, morajo najprej dati madjarsk:m narodnim manjšinam, ki prebivajo v njihovih mejah, vse tiste pravice, ki jih prepisujejo mednarodne pogodbe o zaščitah narodnih manjšin. Prav ice se morajo narodnim manjšinam zagotoviti v duhu pomirljivosti in razumevanja njihovega položaja. Kakor hitro bosta ta dva pogoja uresničena, je Madjarska pripravljena storiti vse potrebno, da se poderejo meje nezaupanja, ki ločijo sosede v podonavski kotlini. Daranyi se je izrazil, da je Madjarska proti sklepanju vojaških pogodb in sploh proti pogodbam, ampak da daje mnogo več važnosti ustanovitvi prijateljskega ozračja, ki bo pripomoglo, da se bodo vsa medsebojna vprašanja hitro rešila v obojestransko korist. H koncu se je Daranyi lakorekoč zaobljubil, da bo Madjarsko branil pred hitlerjevsko propagando z vso odločnostjo, kajti režim sloni na krščanstvu, s katerim narododnosocialistično poganstvo nima ničesar skupnega, Kruh tn mesto nezaposlenim učiteljskim kandidatom (-injam)! Škof dr. Gr. Rozman: Problem nezaposlene inteligence je boleč ne samo za osebno prizadete, ampak za ves narod in za državo. Inteligenca je poklicana, da z vsemi silami duha služi narodu in gradi njego'vo kulturo. Nezaposlena inteligenca more postati velika nevarnost, kakor kri, ki ne cirkulira, marveč na enem kraju zastaja. Poseben problem je nezaposlenost učiteljskega naraščaja. Na eni etrani šole in razredi brez učiteljev, na drugi strani stotine učiteljskih abitu-rijentov brez službe. Kdo ne čuti nenormalnosti tega stanja? Energična in hitra odpomoč je nujna! Mlada inteligenca mora dobiti prdiko udejstvova-nja! V to mora pomagati vsakdo, komur je blagor naroda in države pri srcu. Najusodnejše bi bilo, ako bi najbolj poklicani zakrivali oči pred trpkim dejstvom. Najprej torej odprite oči, poglejte trdemu problemu v obraz in potem na delo! Iz vsake stiske je izhod, tudi ta problem ee bo dal rešiti, če je spoznanje in volja. Gregorij Rožman, škof. Prof, dr. Stanko Gogala Vsak človek je toliko socialno omejen, da so mu vedno najbližji oni ljudje, katere osebno pozna, s katerimi je dalj časa delal in ki so povezani z njim tudi po istem poklicu ali vsaj po tem, da so si izbrali bietveno enak poklic. To velja celo tedaj, če so gospodarske in socialne težave drugih ljudi mogoče večje in je kje ogroženo res najelementar-nejše življenje. Zgodi se, da imam opravka na prosvetnem oddelku, pa erečam tam svoje nekdanje učenke in učence, objokane ali pa vsaj eilno zagrenjene in skoro cinične. Vprašam po razlogu in povedo mi, da je ta izvedela, da ima številko 293, ona 354, tretja 402 itd., in da torej na kruh in mesto treba čakati še toliko časa, dokler ne pridejo na vrsto one srečne, ki imajo nižje številke. V šoli pa sem imel priliko delati z vsemi temi ljudmi in sem spoznal, da bo ta ali ona zelo dobra učiteljica, da jo doma komaj še vzdržujejo in da nepotrpežljivo čakajo, da bo lahko pomagala tudi domačim. Grem po cesti in srečam učenko, ki je končala leta 1932. Pripoveduje mi vsa obupana, da je dol-«o iskala kakršnokoli primerno službo, za nataka rico ni hotela iti, čeprav je to radi življenjske nujnosti storila neka njena sošolka, in da je sedaj po dolgem iskanju našla mesto pri neki družini, kjer skrbi za otroke in jih pripravlja za šolo. Skozi besede, ki hočejo ole|>šati, pa vendar čujein, da je vsa nezadovoljna, ker je postala dekla in da ji je za izvrševanje takega posla pač v nepotrebno navlako in celo v breme to, da ima učiteljišče in da se je učila tam celo gosjxxlinstva in ročnih del. Grem po mestu in vidim tam dobro in zelo pridno nekdanjo učenko, ki je prisiljena služiti kruh, kako vodi dva otroka in čeblja z njima v nemškem jeziku. Nasmeji se mi skozi solze in mi nove da je pač težko na svetu in da je celo zelo srečna, da je dobila mesto otroške čuvarice 1er da se ji zelo smili ta in ona, kateri je tudi zelo hudo, pa. ne more dobiti nikakršnega mesta. Tako srečujem vsak dan tudi neko drugo učenko, ki prevaža v vozičku majhnega otroka m ga z veliko ljubeznijo neguje, pa vendar silno težko pričakuje, kdaj ji bo dano in dovoljeno, da bo prišla v šolsko sobo in da bo tam s svojim duhovnim in osebnim bogastvom obsula večje otroke, ker se Pogajan'a za novo kolektivno pogodbo KID Ljubljana, 29. januarja. Danes ob pol 10 so se zbrali zastopniki SID, Inšpekcije dela, Trgovske zbornice, Del. zbornice ter zastopniki delavskih strokovnih organizacij k nadaljnji razpravi. Uvodoma je delavska delegacija podala izjavo, da bo podjetju sporočila v ponedeljek, dne 1. februarja 1937 stališče, ki ga bo zavzel akcijski odbor SMRJ, JSZ, NSZ do odklonilnega stališča tovarne z ozirom na odpust treh delavcev. Ker se približujejo razprave v novi kolektivni pogodbi, v času, ko nastopi brezpogodbeno stanje, izjavi zastopnik podjetja, da bo o nadaljnjih ukrepih delavstvo obveščeno. Razvila se nje daljša debata, na podlagi katere se je sestavila deputa-cija ISJ, SMRJ, NSZ (ZZD se tej deputaciji ni pridružila, ker do danes še ni prišlo do skupnega sodelovanja), ki je odšla k g. Praprotniku, predsedniku upravnega sveta KID. Medtem so se pogajanja nadaljevala o porazdelitvi posameznih strok. Da se pospešijo pogajanja se je sporazumno sklenilo z zastopnikom podjetja, da se razprava deli v dva dela, da se ugotove napake o načinu preračunjavanja v protipredlogu Akcijskega odbora. Ob 1 se je vrnila deputacija od g. Praprot-nika in sporočila navzočim zastopnikom skupin, ki so v akcijskem odboru, stališče KID. Po kratki utemljitvi izraženih izjav se je sklenilo predlagati zastopniku podjetja, da se pogajanja danes zaključijo zaradi informacij, katere je dobila deputacija. Pogajanja se prekinejo do obvestila, ki ga bo sporočila KID zastopnikom organizacij. Razprave se bodo verjetno nadaljevale v ponedeljek, 1. februarja. Afera pri mestnem pogrebnem zavodu Ljubljana, 29. januarja. Mali kazenski senat: predsednik g. Ivan Bre-lih, sosodnika gg. Ivan Kralj in Anton Žigon. Zastopnik javne obtožbe dr. Julij Fellaher, obtoženec 32 letni bivši dnevničar pri mestnem poglavarstvu Marjan Potnik, rodom Ljubljančan, njegov branilec odvetnik dr. L. Lulik. Marjan Potnik, ki je bil že 2 leti nastavljen pri mestnem pogrebnem zavodu, je bil obtožen večkratnega zločinstva zoper službeno dolžnost po § 397/II k. z. in uradne poneverbe po § 318/11 k. z. Obtožnica mu očita, da je vnesel v službene spise neresnične podatke, jih overovil in si za sebe prilastil gotove zneske v višini 735 din, ki jih je kasiral od strank. Njegove manipulacije z denarjem so bile izvršene šele po izvršeni glavni reviziji mestnega pogrebnega zavoda, to od junija do avgusta, ko so mu prišli na sled. Pred razpravo je zastopnik mestne občine, komisar g. Slavko Pele izjavil sodišču: »Škoda je poravnana in mestna občina umakne svoje odškodninske zahtevke.« Sledila je nato razprava. Obtoženec je odkrito priznal svojo krivdo, poudarjajoč, da ni imel namena si denar trajno pridržati. Bil je v stiski. Kot dnevničar je imel 1282 dinarjev mesečne plače. Odtegnili so mu za stanovanje v mestni hiši 800, ostalo so zasegli upniki, tako da je prejemal mesečno samo 28 din. Za nadure pa je dobival okoli 280 din. Priznal je dalje dejstvo, da je bil pri glavni reviziji zavoda zapisnikar. Očrtal je poslovanje zavoda kakor tudi, kako so l je pač odločila za to, da bo učiteljica in ne pe stunja. Srečam nekdanjega učenca, s katerim smo imeli nvorda kdaj v šoli kake sitnosti, pa je vendar končal učiteljišče in dobil upravičenost, da postane učitelj. Že dolga leta čaka na službo. Nt mu lahko, doina mu sicer ne reko nič, vendar dobro čuti, da z njim vred zelo težko čakajo, kdaj bo dobil mesto in kdaj bo on 6taršem pomagal. Гако težko gleda pritrgovanje staršev in ker je že precej star, bi se rad osamosvojil in dobil kje kakršnokoli mesto. Kdaj jia kdaj vjame kje kako instrukcijo, toda honorar je danes tako pičel, da ee skoro ne izplača. S stisnjenimi ustnicami in з srdom v duši hodi po cestah, iz obupa kdaj tudi malo pije, pri vsem tem pa dobro čutim, da se jezi tudi name, ker sem ga v šoli pripravljal na učiteljski poklic, ki se mu sedaj od daleč nekje pcemehljivo blešči, on pa ne more do njega. Našel sem še drugega nekdanjega učenca, ki :e bil navdušen za učiteljsko delo in je komaj ča-treben, postavljen na slep tir, da gre življenje mimo njega in da je prav vseeno, ali je ali pa ga ni. Večno čakanje in večno upanje, to trga in ub'ja mladega človeka, ki bi hotel dela in s tein jxwtati jxilnovredni in jiolnopravni član človeške družbe. Zavest nepotrebnosti in zapostavljenosti je zelo težka in ubija ter uničuje telesno in moralno silo naše mladine. Ne mislimo, da smo brez krivde. Ti mladi ljudje žive sredi med nami in kdor je kako jx>klican, in kdor ima kakršnokoli moč in sredstvo, da bi lahko pomagal, ta je osebno in za naše narodno občestvo JX) vesti dolžan, da pomaga. V šoli me je skoro strah, da pripovedujem 6vojitn učencem o lejxiti in namenih izobraževalnega in kulturnega dela med mladino, ker se bojim, da ne bi tudi za vse te mlade j>ostalo vse to enkrat prazna beseda in da se ne bi cinično smejali idealizmu svojega učitelja, ki ima svoje mesto in 6voje delo in zato ne ve, kaj pomeni težko življenje in da je »ledena plošča« za nje kos resničnega življenja. Iz duhovnih, kulturnih in jîosebno še moralnih razlogov je torej nujno, da pridejo vsi absolventi naših učiteljišč čimpreje do kruha in do primernega mesta, ker bo sicer slabo za naš učiteljski naraščaj, za svetovni in življenjski nazor te mladine in ker se bodo posledice vse«;a tega nujno pokazale na naši šoli. In tega nikakor ne smemo dopustiti. Dr. Gogala Stanko. odkrili nejegov slučaj. Poprej ni izvršil nikake malverzacije. Državni tožilec: »Niti velika revizija vas ni držala nazaj, ko ste vedeli za velike malverzacije.« Obtoženec: »Vedel sem, saj sem bil zapisnikar pri glavni reviziji.« V dokaznem postopanju so bile prečitane iz-povedbe prič, tako inšpektorja Cirila Tavčarja, Andreja Pristova in oškodovancev. Državni tožilec je v glavnem vztrajal pri obtožbi. Branilec pa je med drugim poudarjal, da je treba smatrati mestni pogrebni zavod kot trgovsko, privatno podjetje občine in da torej ne gre za zločine po zakonu o uradni zlorabi in uradni poneverbi. Kazenski senat je zavzel stališče, da je mestni pogrebni zavod trgovsko podjetje ter je Marjana Potnika obsodil le zaradi napravljanja lažnih domačih listin na 1 mesec 15 dni strogega zapora, pogojno za 3 leta. V ostalih točkah obtožbe je sodišče Potnika oprostilo, zavrnilo pa je obtožbo v pogledu poneverbe. Državni tožilec je prijavil revizijo in priziv. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jo-sef grenčice«. Ljubljanskemu meščanstvu ! Preteklo nedeljo je bil v Belgradu slavnostno fiodpisan pakt večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ves južnoslovanski svet je pozdravil ta važen zgodovinski dogodek z največjim navdušenjem in po vseh mestih širom Jugoslavije in Bolgarije se v zvezi s tem vršijo sf>ontane manifestacije. Tudi naša bela Ljubljana ne sme zaostati. Da bo lahko dala vidnega izraza svojim čustvom iskrenega veselja nad velikim zgodovinskim dogodkom, je sklenila Jugoslovansko-bol-garska liga sporazumno s podpisanimi društvi prirediti jutri, v nedeljo dne 31. januarja, veliko manifostacijsko zborovanje, ki ho ob 11 dopoldne v dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ulica). Pozivamo ljubljansko prebivalstvo, da se udeleži zborovanja v čim večjem številu, obenem pa prosimo vse ljubljanske hišne |>oscstnike, da izobesijo na ta dan na svojih hišah državne zastave ter dajo tako tudi na zunaj vidnega izraza našemu veselju nad sklenjenim večnim prijateljstvom med dvema bratskima južnoslovanskimn državama. Mestna občina bo na svojih poslopjih izobesila zastave. Narodna društva v Ljubljani Navodila udeležencem manilestacijskega zborovanja. Manifestacijsko zborovanje v proslavo sklenitve pnkta o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki se bo vršilo jutri, v nedeljo 31. januarja, v Trgovskem domu, se Ik> pričelo zaradi radijskega prenosu točno oh 11. Vse udeležence prosimo, da so ob pričetku že v dvorani in da s prepoznim prihajanjem ne motijo prenosa. Vsa društva naj prisostvujejo manifestaciji s svojimi prapori, ki morajo biti zbrani v dvorani že vsaj četrt ure pred pričelkom. Cenjene dame, ki jxjsedujejo narodne noše, prosimo, da prisostvuieio zborovaniu v narodnih nošah. Nadškof dr. Jeglič v novem frančiškanskem kolegiju V sredo, 27. jan., je obhajal svoj god gvar-dijan frančiškanskega samostana v Ljubljani p. Krizostom Sekovanič. Ob tej priliki je bilo povabljenih več odličnih gostov, med drugimi gosji, ban dr. Natlačen iu minister dr. Kulovec. obenem je bil najiovedan nadškof dr. .leglič. Prišel je okoli jx>l treh jiopoldne v spremstvu stiškega oputa dr. Kastelica. Ko se je sivolasi, pa še vedno čili nadškof prikazal, so mu navzoči napravili prisrčne ovacije. Med igranjem orlovske himne se je Prevzvišeni vsedel na častno mesto. Potem pa je iz vseh prs zadonela pesem >Hej Slovenci!« Nato smo peljali visokega gosta v novi serafinski kolegij. Z velikim zanimanjem si je ogledal najprej ta naš najmodernejši konvikt za dijake, ki jo po svoji 0|>remi, higieničnosti in smotrenosti napravil nanj globok vtis. Nadškof je z dijaki očetovsko jiokrainljal ter jih vzpodbujal k pridnosti in stanovitnosti in jih blagoslovil. Iz konvikta se je j)odal visoki gost v kleri-kat. V tretjem nadstropju so ga čakali kleriki, bogoslovci in gimnazijci. Ogledal si je dnevno sobo, nekaj kleriških celic in kopalnice. Pri odhodu je klerike prisrčno nagovoril. Kleriki so svojega ljubega očeta, prijatelja mladine, prosili za blagoslov, ki jim ga je z veseljem podelil. Po ogledu konvikta se jo udeležil proslave Franči-škove mladine v novi dvorani. Pazljivo je sledil vsem točkam, ki jih je mladina izvajala. Posebno mu je ugajala godba frančiškanskih klerikov. Okoli 5 pojtoldne je nadškof Jeglič navdušeno pozdravljen zapustil dvorano. Visoki obisk bo ostal vsem, jiosebno |>a serafinski mladini v najlepšem spominu. Odkod je cerkveni prt Ljubljana, 29. januarja. Ljubljanska jiolicija je včeraj iu danes raz|>o-slala svoje agente |x> raznih ljubljanskih župniščib, da bi ugotovilu, kje je I5il ukraden cerkveni prt, ki ga je te dni zaplenilo orožništvo v Domžalah. Domžalsko orožništvo je namreč te dni aretiralo nekega Janeza Gabrovcu, ki je bil že večkrat kaznovan radi tatvine. Pri hišni preiskavi je orožništvo našlo pri njem cerkveni prt, v katerega so vkvačkane razne rože in okraski, na eni strani je Srce Jezusovo, na drugi pa Marijino. Na sredini je hostija z. okraski, pod njo pa vkvaikan napis: v,!e-su, Deus noster«. Policija je poizvedovala v Trnovem, kjer so bili |>red časom ukradeni sliSni prti. toda v trnovskem župnišču so izjavili, da ta prt ni njihov. Prt je bil najbrže ukraden pri kakšni drugi župniji, najbrže kje na Gorenjskem. Župni urad, ki pogreša tak prt, naj se zglasi pri najbližji orož-niški postaji. Brezdno nemorale v Novi vasi pri Celju Celje, 2б. januarja. Pred malim senatom so je danes zagovarjalo 7 obtožencev, večinoma žensk iz celjske okolice, ki so bili obtoženi, da so na nedovoljen način morili še nerojena življenja. Glavna obtoženka na razpravi je bila 35-letua žena brivskega pomočnika iz. Nove vasi Filipič Josipina, katera je bila obtožena, da se je že dalje časa obrtonia bavila z odpravljanjem telesnega plodu in sicer proti denarni nagradi. Na vesti ima tudi mlado brezposelno mo-distinjo Ano Ilolobarjevo, ki je zaradi tega tudi dne 11. oktobra 1930. v celjski javni bolnišnici umrla. Poleg Filipičeve je sedela na zatožni klopi 4G-letna babica Jelen Amalija iz Sp. Hudinje, h kateri se je tudi zatekla Holobarjeva in ji je Jelen proti nagradi odj>ravila telesni plod. Dalje jo sedela na zatožni klopi 39-letna delavka Buč Justina iz Nove vasi, ker je dajala Holobarjevi zavetje in jo vodila' k Jelenovi. Poleg tega se zagovarjata 21-letna natakarica Ambrož Berta in 22-letna delavka Farčnik Frančiška, ker sta meseca februarja 1930 dopustili Filipičevi, da jima je s telohovo koreninico odpravila telesni plod. Konč- Morilec Karel Adler no sta sedela na zatožni klopi še 80-Ietni pekovski j>omočnik Stefančič Ivan in 29-letni mesarski jxj-močnik Koželj .losip. Štefančič zato, ker je zavedel |>okojno Ilolobarjevo, da sta ji FilipiČeva iti Jelenova odpravili telesni plod, Koželj pa zaradi tega, ker je zavedel in imenoval Ambroževo lierto k dejanju, ki smo ga pravkar omenili. FilipiČeva je priznala, da je odpravila |>lod še pri kaikh 30 nadaljnjih ženskah, ki jih pa ne fxizna. Današnja razprava je bila tajna. Po končani razpravi se jo podal senat, kateremu je predsedoval s. o. s. g. dr. Subadolnik k posvetovanju, ki ju trajalo pet četrt ure. Nato je predsednik malega senala razglasil sodbo. Obsojeni so bili: Filipič Josipina na 1 leto in 3 mesece zapora; Jelen Amalija na 4 mesece strogega zapora; Buč Justina na 3 mesece strogega zajiora; Farčnik Frančiška na 2 meseca zapora jiogojno na 3 leta; Ambrož Berta na 2 meseca zapora, pogojno na 5 let; Štefančič Ivan na 2 meseca zapora, pogojno na 3 leta; Koželj Josij> pa na 1 mesec za|>ora. Vsi obtoženci morajo plačati stroške kazenskega postopanja, dalje 10(H) Din povprečnine, FilipiČeva -1000 Din, ostali vsak po 1000 Din. obsojen na dosmrtno ječo Ludvik Žunko Maribor, 29 januarja. Sentiljski umor, ki se je dogodil mračnega večera, dne 18. nov., je globoko pretresel vso mariborsko okolico. Se večje presenečenje, kakor zločin sam, pa je jx>vzročilo odkritje morilca, katerega so aretirali v Mastekovi trgovini v Mariboru v trenutku, ko je izmenjaval tisočdinarski banko-kovec, ki ga je uplenil svoji žrtvi. O aretaciji morilca Karla Adlerja je prinesel »Slovenec« prvi obširno poročilo. Vzbudilo je zlasti v St. Ilju v Slov. goricah ogromno pozornost. Danes pa je Adler sedel na za'ožni klopi mariborskega okrožnega sodišča in pred velikim kazenskim senatom se je odigravalo zadnje dejanje te pretresljive tragedije. Napad na poštnega sla 18. novembra okoli šestih zvečer je nosil šentiljski poštni sel, stari in nadložni Ludvik Žunko jx>štno vrečo s šentiljske pošte na fiostajo. 1 ežko je stopal pod jiezo vreče in zavojev. Ko pa je v temi prišel čez železniški vijadukt, je nenadoma vstala za njim iz grmovja jwstava moža, ki je držal v rokah sekiro. Dohitel je poštnega sla ter ga od zadaj z V60 silo udaril s topim ušesom sekire po glavi. Žunko ne je [X)d silovitim udarcem brez besed sesedel. Ležečega je zločinec še dvakrat udaril |x> glavi, potem pa se je sklonil, mu naglo odvzel |x>štno vrečo in zavoj ter zbežal v temo. Žunka бо našli kmalu nato ljudje, ki so prišli po cesti. Spravili so ga na njegov dom. kjer je še isto noč umrl, ne da bi se bil zavedel. Za morilcem, ki je v poštni vreči uplenil 14.000 Din, pa je zmanjkala vsaka sled. Oblasti so bile prepričane, da je izvršil zločin tuj človek, ki je sicer jîoznal razmere v št. Ilju, pa je po umoru naglo pobegnil. Sumili so nekatere ljudi, izdane so bile tiralice za njimi, vendar jih niso mogli izslediti. Nihče pa takrat ni mislil, da bivi pravi morilec v neposredni bližini, da je v St. Ilju dobro znana osebnost in da občuje vsak dan prijateljsko v krogih tako zvanc »boljše« šentiljske družbe. Tisočak ga je izdal Med tem. ko so oblasti jio vsej državi mrzlično zasledovale domnevne morilce, pa je prihajal zločinec skoraj vsak dan v Maribor ter zamenjaval tukaj oropane tisočake. Bil je to mladi, jedva 23-letni Karel Adler. Tisočake je menjaval v mariborskih trgovinah, kjer je kupoval obleko, čevlje in razne darove za svoje prijateljice. Vračal se je zopet v St. Ilj lejx> oblečen icr še naprej igral glavno vlogo v tamošnji družbi. Dne 7. decembra ga jc pot zanesla zopet v Maribor. Prišel «i je kupovat v Mastekovo trgovino smučarsko obleko Plačali je hotel zopet s tisočakom. Blagajničarka gospodična Llizabeta Malko pa je bila previdna. Imela jc pri blagajni seznam številk uropanih tisočakov, katerega je dala mariborska jiolicija vsem trgovcem. Pogledala ie seznani, pa je presenečena ugotovila, da se številke bankovca in seznama ujemajo. Duha- Crisotno je dejala čakajočemu kujKu, da nima dro-iža in da bo zamenjal bankovec šel, nato pa je naglo obvestila o svojem odkritju g. Masteka. Ta je takoj posla! po stražnika, ki je Adlerja aretiral in odvedel na policijo. Po kratkem tajenju jc Adler naposled vse nriznal. Kdo je morilec? Kari Adler je nezakonski otrok. Oče in mati sta mu umrla, ko je bil še mlad ter ga je od develega leta vzgajala babica. Potein j>a je prišel na občino v St. Ilj. Pa se mu ni slabo godilo. Dali so ga v rejo posestniku Francu Tišlerju, ki je bil brez otrok. Tišler ga je vzel za svojega 1er ga vzgajal, kakor da je njegov lastni sin. Adler je bil deležen skrbne in trdne vzgoje v krščanskem dulu. Tišler mu je nameraval jwzneje izročiti svoje |x>sestvo. Mladi rejenec je svojemu krušnemu očetu vračal njegovo skrb z vestnim učenjem v šoli in lepim obnašanjem. Bil je marljiv in pošten in vse je kazalo, da ee bo razvil v dobrega človeka. Vpisan je bil v krščanskih društvih, kjer je marljivo deloval. Potem je zašel v slabo družbo, odšel je od Tišlerja ter se vdinjal na raznih krajih za hlajx:a, dokler ga niso 15. marca 1935 nastavili kot občinskega slugo s 000 Din mesečne plače v St. Ilju. Ta dohodek mu je jiopolno-ma zadoščal za življenje, ker ni zapravljal ter ni niti pil, niti kadil. Toda zopet je 6laba družba |K>-gubno nanj delovala. Zaslužek imi ni zadoščal, začel je f>oeegati |X) tujem. Poneveril je parkrat neke zneske, jx>neverbe so prišle na dan in Adler je izgubil službo pri občini. Postal je nato agent in inkasant za Singerjeve šivalne stroje. Tudi tn jc služil na mesec 500—000 Din. kar mu pa zo|>et ni zadostovalo. Hrepenenje po „boljši družbi" Že v deški dobi je Adler kazal stremljenje, da bi se prerinil višje. Na vse načine je stremel, da ne bi ostal samo kmet ali kmečki hla|iec. Hotel se je na vsak način približati »boljšim ljudem« ter je vse svoje delo usmeril edino za tem ciljem. Začel se ie živahno udejstvovati v »naprednih« društvih. Postal je pomembna osebnost pri Sokolu i ta pri gasilcih. Bil je namestnik načelnika Sokola, voditelj naraščaja, vršil je svoje jx>sle vestno in temeljito in tako je med Sokolom užival splošen ugled. Družil se je z zdravniki in drugimi odličnjaki napredne družbe, hotel je bili v vsem njim enak in vse to je zahtevalo denarja, zaslužek pa je bil tako majhen. Ni čuda, da je pri tem lezel vedno bolj v dolgove. Sam pikro pravi sedaj, da ga niso njegovi somišljeniki nikoli marali ina'erijalno |iodpreti. Prišlo |e v njem do nesoglasja med tem, kar je v resnici bil in med tem, kar je hotel po vsej sili j>ostati. To nesoglasje je vidoma pronicalo tudi v njegov značaj in ljudje, ki ga jxj/najo, ga označujejo kot stremuha in bahača. Tudi pismo o glasu ga slika kot naduteža, dt/mišljavca. zviteža in dela-mrzneža Le dr. Just Bačar. ki je imel r njim veliko opraviti, je v svoji sodbi bolj mil in pravi, da je bil Adler samo zelo ambicijozen. Zadolžen in razdvojen je Adlet dočakal preteklo jesen, ko 60 se približale zojjet razne društvene prireditve, na katerih jc hotel zojKt igrati prvo vlogo, pa ni imel denarja in ne lejie obleke Takrat mu je šinila v glavo misel, da napade in oropa postnega ela Ludvika Žunka. Kako je izvršil umor V vseh podrobnostih je Adler zasnoval svoj zločin. Že izza časa svoje zaposlitve pri občini jc vedel, da nosi poštni sel Žunko vedno sam pošto na kolodvor. Žunko je bil star nad 60 let, nadložen in počasen, pa je bil prepričan, da se mu pri napadu ne bo mogel upirali. Pri svojem stanodajalcu posestniku Mrmolji v Strihovcu je Adler izmaknil sekiro ter se že 16. novembra zvečer podal v zasedo v grmovje tik vijadukta. Žunko je res prišel po cesti, za njim pa so prihajali še neki drugi ljudje in Adler rii izvršil napada, ker je bila stvar riskantna. Pustil je sekiro kar v grmovju, sam pa je odšel. Dne 18. novembra se je še pri dnevu pre-obul v čevlje z gumijasti podplati, s katerimi je ne slišno hodil ter se zvečer podal zopet v zasedo. Napadel je Žunka od zadaj, ga z udarcem pobil na tla ter vzel poštno vrečo. Sekiro je odvrgel na bližnji njivi, z vrečo pa je odšel v svoje etanovanje ter jo tam naslednjega dne prerezal in jx>bral iz nje denar. Vrečo s pismi pa je skril na Mrmoljevetn seniku. Po zločinu - h žrtvi Komaj je morilec po zločinu prišel domov, se je takoj preobul ter se podal nato po kolovozu naravnost na mesto zločina. Tant je našel gručo ljudi, ki so ogorčeni in žalostni stali okrog pobitega Žunka ter mu skušali pomagati. Adler se je pomešal med nje, spraševal, kaj se je zgodilo ter začel nato z vso ostrostjo obsojati gnusen zločin. Pomagal je nositi Žunka na njegov dom, ostal nekaj časa poleg svoje žrtve ter je kazal silno ogor čenje nad zverinskim človekom, ki je pobil starega moža. Dejal je, da je moral biti tisti, ki je kaj takega izvršil, prava zverina v človeški jrodobi ter ne zasluži drugega, kakor da ga takoj obesijo. Od Žunka se je podal nato k telovadbi v sokolsko dvorano ter tudi tam ožigosal zločin pred vsemi tovariši. — Naslednjega dne pa si je ogledal svoj plen, si prisvojil denar ter se začel voziti v Maribor in zamenjavati tisočake v trgovinah. Nenavaden zagovor Obtoženec je že v preiskavi priznal dejanje v vseh podrobnostih. Zanimiv pa je njegov zagovor. Rad bi se predstavil kot žrtev političnega preganjanja. V pismu, ki ga je hotel poslati iz zapora svojemu prijatelju dr. Bačarju, ki je starosta šen-tiljskega Sokola, navaja, da je izvršil zločin zaradi tega, ker je bil vnet Sokol, tako da je njegov zločin jirav za prav samo jx>sledica političnega prega njanja. Poleg tega je sestavil v preiskovalnem zaporu še osnutek prošnje za pomilostitev. Potom te bi rad dosegel oapust kazni in potem še sprejem v državno službo. Ogromno zanimanle za razpravo Za današnjo razpravo je vladalo ogromno zanimanje. Z jutranjim vlakom se je iz St. Ilja pripeljalo v MariboT nad sto radovednežev. Pred sodno palačo je napolnila prostor ogromna množica. Ljudi so puščali drugega za drugim v razpravno dvorano. Dvorana je bila nabito polna in mnogo jih je moralo oditi, ker niso dobili prostora. Razprava se je pričela točno ob 9. V razpravno dvorano je stopil senat, ki so ga tvorili predsednik dr. Tombak ter prisedniki Lenart, dr. Turato, Kolšek in dir. Lešnik. Istočasno so pazniki pripeljali v dvorano močno vklenjenega morilca Adler-ja, ki je bil videti zelo potrt. Takoj po otvoritvi je državni pravdnik prebral obtožnico. Morilec je med čitanjem obtožnice jokal in tudi ves čas med raZpTavo je odgovarjal predsedniku in prisedni-kom vedno z jokajočim glasom in tako tiho, da eo ga morali opominjati, naj govori glasneje. Krivdo je takoj priznal. Pripovedoval je nato zgodovino svojega življenja. Na koncu pa se je zagovarjal, da je žrtev j>olitičnega preganjanja in da ni imel namena Zunka ubiti, ampak ga je hotel samo raniti. Zasliševanje obtoženca je trajalo nad eno uro. Potem so prišle na vrsto priče. Zasliševanje prič Veliko pozornost in zanimanje je vzbujal zaslišani zdravnik dr. Bačar, ki je obtoženca najbolj poznal. Izjavil je, da pozna Adlerja samo iz So-kolskega društva in da ga pozna samo z dobre strani. Pri njem ni nikdar opazil kaj nekorektnega. Če bi mu Adler potožil, da ima dolgove, bi mu pomagal. Zaključil je svojo izjavo s tem, da je pač Adlerju kakor v vsakem človeku prirojen zločinski nagon, ki ga pomanjkljiva vzgoja ni mogla odpraviti. Tudi priča Baumann pravi, da je bil Adler silno marljiv in delaven. Na isti način je zagovarjala obtoženca tudi priča Mermolja. Državni pravdnik ie v svojem govoru vehe-mentno pobijal izvajanja prič, ki so govorile v obtožencev prid ter ga skušale naslikati kot nekako nesrečno žrtev političnega preganjanja. Nastopil je tudi proti izjavi dr. Bačarja o zločinski človeški naravi. Sodba: dosmrtna ieča Ob 13 se je sodni dvor umaknil k posvetovanju, ki je trajalo precej časa. Sodni dvor je nato razglasil sodbo: Senat je spoznal obtoženca za krivega ter ga obsodil na dosmrtno robijo ter trajno izgubo častnih pravic. Kot olajševalno okolnost je upošteval senat dosedanjo neoporečno mladostno dobo. Sodba je ljudi očividno iznenadila, ker so pričakovali ostrejšo kazen. Obtoženčev zagovornik si je pridržal tridnevni rok. Litija Občni zbor J HZ. Okrog 300 zavednih volilcev je napolnilo vse restavracijske prostore pri Ce-rarju, kjer je bil redni letni občni zbor JRZ za občino Litija. Bil je res pravi ljudski parlament, ki je združil na tem zboru vse stanove iz prav vseh krajev naše obširne litijske občine. Zupan Hinko Lebinger jo kot predsednik litijske JRZ, ene naših najmočnejših organizacij Slovenije, otvoril občni zbor, omenil sijajno zmago pri lanskoletnih občinskih volitvah, ko je morala naša ljudska stranka v borbo proti vsem združenim nasprotnikom, 1er se je vsem strankinim pristašem, agitatorjem in volilcein iskreno zahvalil. V nadaljnjem govoru je med drugim omenil delo litijsko občinske uprave, ki se jiošteno in močno trudi, da se olajša v prvi vrsti j>edni položaj naših brezposelnih in ki bo v lelošnjeni letu rešila električno vprašanje tako. da dobimo priključek k velenjskemu vodu KED in stem seveda precej znižano ceno za električni tok. Podrobno je orisal delo občinskega odbora s sprejetjem novega proračuna, v katerem so upoštevani vsi stanovi in vse panoge našega javnega življenja. Predsednikovo poročilo je bilo z navdušenim pritrjevanjem sprejeto. Pri volitvah predsedstva je bil soglasno zopet izvoljen za predsednika JRZ v Liliji župan Ilinko Lebinger, za njegovega namestnika župnik Vinko Lovšin, za tajnika zobo-tehrik Kdo Glavič, za blagajnika pa tov. Primožič Ivan, posestnik iz Grbina. Za vsako vas so bili nato še izvoljeni odborniki, nakar je bil res sijajno usneli občni zbor zaključen. Kaj pravite? Gospod urednik! J a/ imam več otrok, ki obiskujejo razne Sole, pu me starejši že nekaj časa neutrudljivo naganja, naj mu dam 10 din, da jih bo nesel o šolo za neki fond — menda zdravstveni... 1'raoi, da jih mu moram dati, ker jih o šoli na vsak način zahtevajo. V šoli pa pravijo, da jih morajo izterjati, ker njihova nudrejena oblast strogo to zahteva. Povejte mi, fi. urednik, kako naj otroku spolnim prošnjo, ko pa velikokrat niti pare nimam o žepu? Si redko, ko otroci odhajajo o šolo brez zajtrka; obleko imajo pa takrat novo, kadar jo jim napravijo dobri ljudje! Saj bi jaz rad delal, če bi le mogel dobiti stalen zaslužek. Kaj pravite: Ali bodo otroci, ki sedaj od stradanja hirajo in bolehajo, potem — bolj zdravi in kaj večkrat siti, če bi šel jaz od hiše do hiše, pa naprosil tiste dinarje, da bi jih otrok nesel za zdravstveni fond? Kaj sodite, g. urednik, ali je lo res o duhu zakona, če prizadeti uradnik terja od reveža tO din, ko dostikrat še pare nima? Ali ne bi tisti gospod, ki ima tako vestno skrb za razne fonde, storil dobro delo kršč. usmiljenja, če bi sam segel o žep, pa bi založil liste dinarje, samo da zadosti mrtvi črki zakona? Saj je brez dvoma večkrat sit, kol pa moji otroci. Kako sodi . . k . . Ali se s tako A:i hoče iz siromaka iztisniti zadnjo paro, res dela usluga in korist državi, „ Koledar Sobota, 30. januarja: Martina, devica mučenica. Iliacinta, devica. Novi grobovi + Župnik Anton Papež. V Vrhpolju pri Vipavi jc dne 25. januarja t. 1. po dolgi in mučni bolezni umrl tamošnji župnik Anton Papež. Rodil se je v Antbrusu na Dol. dne 18 maja 1882, posvečen pa je bil dne 12. julija 1006. Kot kaplan je služboval dobra 4 leta v Sv. Križu pri Litiji, od koder ie šel I. avgusta 1911 za župnika v Vrhjsolje, kjer je bil župnik ob smrti, to je 25 let. — Naj v miru počiva! — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Ogl. reg. S. br. 50-174/33. — Februarska številka »Bogoljuba« ima tole izbrano in zanimivo vsebino: Marija v božji nara vi (2. V samoti. — Pesnitev SS.). — Članki: Ojačite zavore! (Jos. Šimenc). Važne, pretresljive ugotovitve zlasti v pogledu na naše sodobne šolske razmere! — Otroci luči (Premišljevanje za Svečnico. — A. V. M.) _ Razgled s Triglava. (Dr. Ant. Zde-šar.) — Naši odgovori. (»Ce bi bil jaz Bog...« Jan. Langerholz.) — Dve besedi našemu |>obo/iie-mu ženstvu. (J. K.) — Žalostno jioglavic. (A. C) — Povest: Soncu nasproti. (Acherman-Pucelj.) — Lurdska kapela. Pesem (R.) — Iz življenja Cerkve: Po svetu, po domovini, јх> Marijinih kongregaci-jah. — Anekdote. — V častno stražo! (Okrožnica za fante in može.) Odgovori. — Opazovanja. — Koledar apostolske molitve. — Odpustki za tnese«. februar i dr. Naslovna slika v bakrotiskit: Lurdska Marija. (Praznovanje 11. fabruarja.) Med besedilom l0 ilustracij, med njimi »Marija v samoti«. — K pesnitvi na prvi etrani. Vse slike v bakrotisku. Naročite! — Še je čas. Celoletna naročnina 20 Din. Naslov: Uprava »Bogoljuba« — Ljubljana. — Zakaj tako nerazumevanje? — Pod tem naslovom smo na prošnjo Protituberkulozne zveze v Ljubljani priobčili apel na naročnike na njeno jako dobro urejevano glasilo »Delo proti tuberkulozi«, naj lista, ki izhaja šestkrat na leto in znaša celoletna naročnina samo 10 din, nikar ne vračajo, temveč naj s to — četudi skromno — naročnino podpirajo človekoljubne namene Zveze. Apel je imel jako lep uspeh, vendar so tudi zadnjo (šesto) številko lista vrnile nekatere osebe in tvrdke. od katerih tega ne bi pričakovali. Iz sočutja do onih, zaradi katerih izhaja list, pa tudi zaradi priznanja vsem listini, ki se vsi po vrsti brez nagrade trudijo z izdajanjem lista, naj nihče lista ne vrača in naj plača skromno naročnino. — — Tekmovalčeva smola. V sredo zjutraj okrog devetih se je na znanem trojanskem klancu pripe-M karanibol, ki je k ereči ostal brez hujših posledic. Znani madžarski dirkač g. A. Wilheim, ki se je z uspehom udeleževal mednarodnih avtomobilskih krožnih voženj in je to jx>t poizkušal srečo pri krožni vožnji v Monte Carlo, je že v Italiji imel nezgodo, ki mu je odvzela vsako nado, da bi se mogel uspešno plasirati. Vračajoč se proti Budim pešti, ga je na trojanskem klancu drugič doletela nesreča. V njegov mali voz znamke »Fiat« 6e je zaletel težek tovorni avtomobil in mu zmečkal ves prednji del. Hujšega ni bilo, če izvzamemo nekaj malih prask, ki so komaj potrebne zdravniške nege. O vzroku karambola si izjavi voznikov obeh avto-tomobilov povsem nasprotujeta Dočim trdi tekmovalec, da je vozil pravilno po desni strani ceste in da se tovorni avto, po sredini ceste vozeč, ni hotel umakniti zagotavlja šofer tovornega avtomobila, da je Madžar vozil |x> levi strani, namesto jx> desni strani, da je torej on kriv nesreče. Končno sta se oba pogodila, da plača tujec malenkosten znesek kot odškodnino za bencin, ki ga je porabil tovorni avto, ko je privlekel jx>škcdovanca v Ljubljano. — Vremenska napoved. Evropa: Topli val zraka se razprostira nad zahodno in južno Evropo. Hladni val zraka nad Rusijo. Poljsko in Nemčijo. Oblačno jx> vsej Evropi. Dežuje v zahodni Franciji, na Sredozemskem morju in Balkanskem fioloto-ku. V ostalih delih sneži. — Jugoslavija: Oblačno in dež v vsej kraljevini. Temperatura se je dvignila. Najnižja je zabeležena v Mariboru — 4, najvišja v Sibeniku plus 16 stopinj. — Napoved za danes: Oblačno, ou časa do časa dež. V planinskih predelih sneg. V severni polovic' kraljevine se bo temperatura znižala. — Na pošti v Rajhenburgu že delj časa vladajo izredne razmere. Pismonoša za trg in ožji dostavni okoliš je že več tednov bolan. Ž?radi tega mora njegovo službo vršiti selski pismonoša. vsled česar je krajevna dostava ukinjena. Ljudje morajo iz naj oddaljenejših krajev prihajati sami na jx)šio Ker je rajon rajhenburške pošte zelo obsežen ter promet velik, je to za maloštevilno poštno osebje ogromno breme, ko Ijudie v trumah prihajajo na pošto. V mnogih slučajih pa nujna |X>šta zaleži, ker je nima kdo dostaviti. S tem so poeebno prizadeti obrtniki tn trgovci po zunanjih krajih, zlasti se pa v takih razmerah ne izplača imeti nnročenega dnevnega časopisja. Poštno osebje vrši službo po 16 ur dnevno. Ker prihaja pošta že 6 prvim jutranjim vlakom, je treba že takrat jx>što oddati in sprejeti Prej sta se pismonoši tedensko izmenjavala, a sedaj mora vršiti to samo eden. Ker pa še ni izgleda na skorajšnje ozdravljenje prvega pismo-noše, apeliramo na j:oštno ravnateljstvo v Ljubljani, da za ta čas dodeli rajhenburški pošti pomožno moč. — Železniška nesreča. V Svesvetskem Kraljev-cu, zadnji |x>staji pred Dugini Seloin, je iztiril tovorni vlak. S tira je skočilo овет vagonov. Zaradi te nesreče so imeli vsi vlak do sedem ur zamude. — V spanju pila sodo namesto vode. V Belo-varju je neka žena popoldne prala jierilo ter je pustila v loncu raztopino sode. Ponoči je začutila hudo žejo. V polsnu je vstala in prijela za lonec, v katerem je bila eoda ter začela jjiti. Takoj je začutila hude bolečine. Prepeljali 6o jo takoj v bolnišnico, kjer so ugotovili hude opekline v ustih in grlu. Zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje. — Pritožba proti proračunu primorske banovine. Obrtna zbornica v Splitu se je pritožila finančnemu ministru proti proračunu primorske banovine za leto 1947/38. V pritožbi navaja, da je poleg že obstoječe 20% banovinske doklade v proračun vstavljene še 35% šolske doklade, tako da so pridobitniki Dalmacije obdavčeni z doklado 55%. Tolikega bremena pa siromašna Dalmacija ne zmore, zato zahtevajo, da se ta doklada ukine. — Smrt očeta in sina pod snegom. Iz Som-bora poročajo: Neki oče in sin iz bližnjega mesta Kupusine sta se peš podala v sosednje občine iskat dela. Ker se več dni nista javila, so se domači bali, če se nista morda ponesrečila v hudem snežnem metežu, ki je takrat divjal. Ta bojazen je bila opravičena. Te dni so našli oba zmrznjena pod snegom. Oče, Gjorgje Bujak, je bil star 75 let, njegov sin Stevan pa 45 let. — Operna šola v Zagrebu. Zagrebški operi manjka solistov. To se posebno čuti ob uprizoritvah oper, v katerih nastopa večje število solistov V zboru imajo več absolventov glasbene akademije, ki so študirali petje. S temi si dirigenti pomagajo, kadar jim manjka pravih solistov. Sedaj bodo otvorili ->pernc šolo, ki bo trajala pet mesecev, to je do konca gledališke sezone. Kandi- ! dati se bodo učili teorije in operni repertoar. Na koncu šole bodo morali opraviti izpit. — Zlorabe z brezplačnimi železniškimi kartami. Poročali smo že, kako so neki uslužbenci zagrebške »Narodne zaštite« prodajali železniške karte, katere je društvo brezplačno prejelo od ravnateljstva državnih železnic. Koliko kart so prodali. doslej še ni ugotovljeno. Ve se le, da je železniško ravnateljstvo v preteklem letu dalo »Narodni zaštiti« 6000 brezplačnih kart in da niti tretjina teh kart ni bila porabljena za namene, za katere so bile dane. Aretirani so še vedno zaprti. Zanimivo je, da je tajnik Pužar, ki je tudi zaprt, imel mesečne plače samo 1500 dinarjev, njegova stanovanjska oprava pa je vredna nad 50.000 din. — Smrtna nesreča v rudniku. V Siveriču v Dalmaciji v premogokopu Monte Promino se je zgodila smrtna nesreča. Trije rudarji, med njimi Peter Lončar, so kopali v rovu premog. Naenkrat pa se je zrušil dosedanji opuščeni rov. Dva rudarja sta se pravočasno rešila. Lončarja je pa podsulo. Ko so ga odkopali, je bil že mrtev. — PRI RAZPOKANt KOZI ozeblinah, lišaiib in izpuščajih čudovito deluie »OBLAKOVO KA-MILICNO MAZ'TO« — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku F r. P. Zajcu izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Ljubljana V soboto, 30. januarja Gledališče Drama: Sobota, 30. ian.: »Kvadratura kroga«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Nedelja, 31. jan. ob 15: »Repoštev«. Mladinska predstava. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20: »Dež in vihar«. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Opera: Sobota, 30. jan.: »Navihanka«. Opereta«. Red B. ^ Nedelja, 31. jan. ob 15: »Pod to goro zeleno«jjpven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: »Pt^v maskah^. Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca. Predavanja Predavalnica mineraloškega instituta univerze: Dr Oton Baje, asistent I kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani bo 1. febr. ob 6 zvečer predaval o temi ^Možganska kirurgija*, to je o tisti vrsti operacij, o katerih se je do nedavnega mislilo, da sploh niso bile mogoče, Vstopnina 4 din, za dijake 2 din. — Pri-rodoslovno društvo. Prireditve in zabave V frančiškanski dvorani bodo v nedeljo, dne 31. januarja, uprizorili prelepo igro »Marija iz Magdale«. Igrala bo Frančiškova mladina. Igralci bodo nastopali v prekrasnih in razkošnih novih kostumih. Nova frančiškanska dvorana: Ljudski oder priredi dne 1. februarja oh 8 zvečer in 2 febr. ob 5 pojioldne Di-jtzenschmidtovo igro iKrištof<. Igra je naslonjena na današnje ,Jni in ob legendarni zgodbi o svetem Krištofu ki išče najvišjega Gospoda, se nam odkriva vsa lažna ureditev današnje družbe in države Predprodaja vstopnic je v dobrodelni pisarni v frančiškanski pnsaži. Prosvetno društvo Sv. Krištof (Bežigrad) priredi v jx>nedeljek 1. februarja ob 10 v dvorani Rokodelskega doma društveni družabni večer, na katerega vabi vse člane in prijatelje društva. — Pri pogrnjenih mizah in oh zelo živahnem programu! Vstopnina je malenkostna. Velika filharmonična dvorana: Glasbeni Matici ljubljanski se je posrečilo, da je dobila za en koncert enega najslavnejših sodobnih komponistov Vašo Prihoda. Vaša Prihoda je že dvakrat nastopil v Ljubljani na koncertu in imel vselej popolnoma razprodano dvorano. Njegov letošnji nastop bo v petek, 5. februarja ob 20. Gledališki karneval bo prihrumel v Ljubljano v torek, 9. februarja, in sicer k Mikliču, kamor ga je povabilo Združenje gledaliških igralcev. Napočil bo točno ob 10 zvečer in izbruhnil z naj-pestrejšim. a obenem tudi z najrazburljivejšim programom. Ves čisti dobiček bo blagodušno poklonil Bolniškemu fondu slovenskih igralcev. Sestanki Filozofski seminar na univerzi: Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo danes, 30. ianuarja ob 18 svoj II. redni občni zbor. Članstvo ee ga naj v polni meri udeleži. — Odbor. Cerkveni vestnik Praznovanje sv. Janeza Boska v Salezijan-skem mladinskem domu na Kodeljevem. Jutri, na praznik sv. Janeza Boska, bo ob 6 peta ev. maša, ob 8 slovesna sv. maša v čast ev. don Bosku. Popoldne ob 3 pa bo v dvorani slavnostna akademija, na kateri bo imel govor g. Fran Erjavec, referent v prosvetnem ministrstvu. Kongregacija gospodlčen pri «v. Jožefu v Ljubljani. Svečnica, drugi glavni praznik kongre-gacije, ee leto« praznuje: V nedeljo, 31. januarja, ob pol 7 sv. maša in skupno sv. obhajilo. — Na praznik sam, 2. februarja, ob 3 popoldne slovesen shod in darovanje. Rokodelski oder Rokodelski dom, Komenekega ulica 12: Jutri bo popoldanska predstava veseloigra s petjem »Utopljenca«. Pričetek ob pol 5 popoldne. Predprodaja vstopnic bo jutri od 10—12 v Rokodelskem domu. Kino Kino Kodeljevo igra danes in jutri Millôcker-jevo opereto »Dijak prosjak« (Marika Rôkk, Jo-hannes Heesters) in serijo barvanih Miki-mišk. Kino Vič predvaja drevi ob pol 9 in jutri izjemoma ob pol 4, 6 in pol 9 planinski film »V kraljestvu zlatoroga«. Predigra: zvočni tednik in mi-ki-miške, Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste. 1 Na praznik mladinskega apostola sv. Janeza Boska, prihodnjo nedeljo, bo opravil ob 10 slovesno sv. mašo v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku etolni dekan, kanonik dr. Kimovec. Gojenci ealezijanskega zavoda bodo proizvajali Gries-bacherjevo mašo »Stella maris«. Pred mašo kratka pridiga. Popoldne ob pol 4 pa bo govoril 6tolnf župnik, kanonik dr. Tomaž Klinar o salezijanekih napravah in don Boskovem delu. Ob 5 bo elav-nostna prireditev v dvorani (opereta »Kneževič iz Trebizonde«) za dobrotnike in dobrotnice. Za vstopnico služi spored, ki ga dobite pri vodstvu sotrudstva. 1 Maša za turiste, izletnike in smučarje bo jutri, v nedeljo, in v torek, na Svečnico, v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob pol sedmih. 1 Izplačevanje pokojnin. Pošta Ljubljana I. bo pokojnine za februar dostavljala na svečnico, dne 2. februarja. Da ne bodo pismonoše prinašali denarja nazaj, bi bilo želeti, da jih upokojenci počakajo doma. 1 K nerednostim pri mestnem pogrebnem zavodu. Na drugem mestu poročamo o aferi pri mestnem pogrebnem zavodu, ki jo skuša tisk v Knafljevi ulici bagatelizirati, češ, glejte, kaka malenkosti Tresle so se gore, rodila se je miš. — Naj jenesarji nekoliko potrpe, ker ne bo samo pri tem ostalo, čeprav tudi tega, o čemer je včeraj sodišče razpravljalo, mi nikakor ne smatramo kot malenkost. Tresle pa se bodo gore in se bo javnost čudila, kako so bili živi pokopani in kako so mrliča prevažali iz Zagreba v Ljubljano, ne da bi ga tu pokopali. Na merodajnem mestu smo zvedeli, da že sestavlja državno tožilstvo obširno obtožnico proti glavnim krivcem, ki so na podlagi revizije osumljeni velikih malverzacij in nerednosti. Gotovo je, da se javnost zanima za vso afero in se bo še, kajti razčiščenje je nujno potrebno in bo prišlo. 1 Gimnastične vaje in šport, igrice za otroke. SK Planina prireja vsako soboto popoldne (ed'3 do pol 5 za deklice, od pol 5 do 6 za dečke) vi telovadnici Vzajemne zavarovalnice gimnastične vaje in šport, igrice za otroke v starosti od 8. do 12, leta. Starši, ki želite, da se vaši otroci tudi telesno razgibajo, pošljite jih tja. 1 Nikoli jim ni prav! — Ko je mestni socialni odbor oziroma urad povedal, da bo z darovi, zbranimi za brezposelne, začel gradili javna dela z brezposelnimi, smo imeli priliko brati razne ugovore, med drugimi n. pr. tudi take, da ni prav, če iz fonda za brezposelne, v katerega prispeva največ središče mesla, gradijo kanale v šiški, češ da to središču mesta nič ne koristi itd. Včeraj-šji ->Slov. narod* pa se vznemirja, češ da socialni urad ne pošlje brezposelnih kidat snega na periferijo. kjer da leži nad pol metra snega po ulicah. Kdaj bo torej ustreženo? Toda v tolažbo lahko povemo, da socialni urad dnevno pošilja brezposelno mestnemu cestnemu nadzorstvu, da jih ta zaposli pri kidanju snega; saj je doslej zaposlilo že nad 250 brezposelnih iu ima najetih nad 60 voznikov ter jih še vedno najema. Socialni urad izvršuje z darovi za brezposelne javna dela, ki jih iz rednih proračunskih sredstev ne bi mogel in ki so v trajnejšo občo korist. Kredit 200-tisoč din pa ni nikakšna vsota, da bi jo smelo nadzorstvo kar na debelo tratiti, kajti, kje je rečeno, da jo zdaj zadjič padel sneg v letošnjem proračunskem letu?! Pri vsaki stvari je treba previdnosti, zlasti še, če so tako majhna sredstva na razpolago. 1 Bolgarski obrtniki v Sofiji so ee z navdušenjem pridružili manifestaciji povodom podpisa prijateljske pogodbe, zato tudi slovenski obrtniki nočejo izostati ter ee bodo polnoštevilno udeležili nedeljske manifestacije v Trgovskem domu. na katero že danes opozarja ljubljansko obrtništvo Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani. 1 Lastnikom psovl Mestno poglavarstvo ponovno opozarja vse lastnike psov, da jih prijavijo, v kolikor jih že niso, mestnemu izvršilnemu uradu v Lingarjevi ulici l/III. in da plačajo predpisano pasjo takso najkasneje do 15. februarja 1937. Po tem terminu bo treba plačati dvojno takso ali pa bo neprijavljene f>se pobral konjač. Prav tako pa ie treba prijaviti tudi pse čuvaje, ki so oproščeni takse in se na to lastniki psov čuvajev še posebej opozarjajo. I Prvovrstne zajce in fazane kupite po 28 Din v trgovini Riba, Pogačarjev Ug (škofija). 1 Dober lov policije. Pred tedni je celjsko okrožno sodišče izdalo tiralico za znanim tatom, 38 letnim Tonetom A. s Sladke gore. Tone je po poklicu pekovski pomočnik, toda kruha se mu ne ljubi več peči ter rajši krade, kjerkoli kaj najde. Grehov ima na vesli precej, za 14 dokazanih tatvin pa je že odsedel svojo zaporno kazen. Zaradi petnajste tatvine v okolici Celja pa ga je včeraj ustavil na cesti stražnik in mu napovedal aretacijo. Tone je moral na ljubljansko okrožno sodišče, ki ga bo poslalo v obravnavo celjskemu sodišču. I Nevaren goljuf. Ljubljanska policija je dobila sporočilo od okrožnega sodišča na Dunaju, da so tam prijeli nekega dozdevnega trgovca Aleksandra Ranzenhofferja, kateremu so dokazali, da ie po vseh srednjeevropskih državah goljufal kar na debelo. Posebno so bile njegove žrtve razni špediterji, izvozniki in uvozniki in pa menjalci denarja. Goljuf je sleparil po Avstriji, po Češkoslovaški, na Madjarskem, zlasti pa v Jugoslaviji, Ljubljanska policija in druge oblasti poizvedujejo, koliko ie mednarodni slepar Ranzenhoffer napravil sleparij pri nas. Al! ste že poravnali naročnino? Gospodarstvo Položaj ljubljanske trgovine iz poročila predsednika g. Sossa in tajnika g, Smuča Na skupščini Združenja trgovcev v Ljubljani je podal predsedniško poročilo g. K. Soss ter iz njegovega poročila posnemamo nekatere zanimive podatke o položaju ljubljansko in sploh slovenske tt-govine. V zadnjem času čujemo vesti o izboljšanju crospodarskega položaja, toda tega izboljšanja v .Sloveniji ne čutimo. Lani je imela Slovenija izredno slabo letino ter je morala uvoziti do novo letine okoli 1000 vag. več žita kot prejšnja leta. Nadalje je bil slab v Sloveniji pridelek vina, pa ludi jabolka so zelo slabo obrodila. Slab je ostal položaj v lesni stroki, kjer še vedno nismo dobili nazaj za nas tako važnega italijanskega trga. Naša slovenska lesna trgovina še vedno zahteva odpravo važnih nedostatkov, pa ji doslej še ni bilo dovolj pomagano. Krošnjarstvo. Lansko leto je združenje zalotilo v Ljubljani cel krošnjarski magacin, kar je kazalo, kako zelo se je razvilo krošnjarstvo posebno z manufaktur-nim blagom po naših krajih. Obrtna oblast se je tedaj postavila na stališče, da ni povoda za uradni postopek, toda združenje se je obrnilo na Zbornico, ta pa zopet na bansko upravo, ki je intervenirala na merodajnib mestih, naj sploh ministrstvo prepove krošnjarstvo z manufaktur-nim blagom. Tudi pri mestnem poglavarstvu so začeli proti krošnjarjem postopati z vso strogostjo, za kar se uprava zahvaljuje pristojnim referentom. Mestna uprava. Glede mestne uprave pravi predsednik g. Soss, da se je povečala njena ekspeditivnost in to predvsem zaradi njene organizacija. Omenja pohvalno, da se je posrečilo novi mestni upravi, da je dosegla znatno znižanje obrestne mere za svoje dolgove pri denarnih zavodih. Trgovstvo je pa krepko podprlo akcijo mestne uprave za povečanje likvidnosti mestne hranilnice. Posebno pozornost je posvečala uprava združenju konzuma ter industrijskim prodajalnicam. Davčno breme se lani ni znižalo, ampak poostrilo, zlasti je omeniti tu povečanje poslovnega in luksuznega davka, nadalje povečanje ažija itd. Nekateri mislijo, da se vsi ti direktni in in-direktni davčni poviški ne tičeio trgovstva, ker jih trgovci itak prevale na potrošnika. Toda znano je, da ee mnoge davščine sploh no dajo prevaliti. Pa tudi čo bi se mogle, vendar trpi zaradi njih trgovina ker postaja blago predrago in se konzum zmanjša. Nadalje je potrebno, da se odpravijo trdote komunalnih davûïin, ker konkurira ljubljanski trgovini občutno periferijska trgovina in ostalih večjih krajev. Kot zastopnik trgovstva v občinskem svetu je vložil g. Soss v mestnem svetu štiri interpelacije, ter zagotavlja, da bo vedno strmel, da se bodo upoštevale zelje in zahteve ljubljanskega trgovstva. Prosi navzoče, da upoštevajo težko staje mestne občine, kjer se trgovstvo še vedno bori za odpravo in zmanjšanje avtonomnih trdot. Treba bo poskrbeti za to, da dobimo v Ljubljano industrijo. • Pozdraviti }e izboljšanje položaja občinskih denarnih zavodov v najvažnejših središčih Slovenije, toda dejansko smo morali tudi to izboljšanje sami plačati. Slovenski pupilni denar gre pa moramo zanj " "... Likvidacija kmetskih dolgov tudi ni rešila vprašanja likvidnosti našega denarništva. Tudi ljubljansko trgovstvo se pridružuje zahtevam, da se bolnišnica izpremeni v vseučiliško kliniko in da univerza postane popolna. Pričakuje nadalje, da bodo tudi privilegirani denarni zavodi doprinesli k napredku našega gospodarstva v Ljubljani in si Hipotekama in Agrarna banka zgradili svoje palače v Ljubljani. Na koncu apelira na vse merodajne činitelje, da složno z gospodarskimi krogi sodelujejo za kulturni in gospodarski ter socialni prospeh slovenskega naroda in Ljubljane. Tajniško poročilo Tajniško poročilo na občnem zboru ljubljanskega združenja je podal tajnik g. Lojze Šmuc. Iz njegovega poročila posnemamo naslednje najvažnejše podatke: Ljubljansko združenje je štelo na koncu leta 1990 1.368, pa je število trgovcev padlo v naslednjih letih do 1934 na 1.162 in 1935 na 1100 članov. Na koncu leta 1936 je štelo ljubljansko združenje 1.315 članov (380 protokoliranih in 935 ne-protokoiiranih) v primeri s 1.257 na koncu 1935. Nadalje je imelo Združenje v evidenci 1930. leta še 1.362 sotrudnikov, leta 1935 1.204, lani pa le še 1.132, kar pomeni, da se je med temi vrstami nameščencev zelo povočala brezposelnost. Večinoma so se pojavile nove trgovine v novih hišah, ker nihče ne zida, ne da bi pri tem računal na rentabilnost poslovnih prostorov. Krajevno potrebe pa ne zahtevajo tako velikega števila trgovin, saj pride na 60 prebivalcev ze ena trgovina. Tu se pozna ostra konkurenca in borba nekaterih strok za obstanek. Davčna obremenitev ljubljanske trgovine. Tajniško poročilo zaznamuje tudi prav zanimive (KKiatke o davčni obremenitvi ljubljanskega trgovstva pod nekdanjimi režimi in sedaj. Tako je znašala v milij. din: odmerna jiodlaga davčni odbor ocena davka znižal na 1933 193-1 1935 1930 39.9 51.0 31.0 30.4 26.0 45.0 26.0 22.8 Tako se je končna podlaga zvišala leta 1934 v primeri s 1933 od 26 na 45 milij., ko pa je prišel v inančno ministrstvo dr. Stojadinovič, se je |xxllaga znižala na 26 milij., leta 1936 za celo na 22.8 milij. din. Leta 193« je bilo 1.508 davkoplačevalcev. Te ocene davčnega odbora pa je še znatno znižal reklamacijski odbnr, ki je imel lani še posebno srečno roko. Prizive proti odmeri za leto 1936, katerih je nad 700, bo reševal reklamacijski odbor žo prve dni februarja. Ta mesec poteče tudi rok za vlaganje napovedi, pa opozarja na pravočasno vložitev, ki velja tudi do 15. februarja s primernim opravičilom. Trgovstvo se močno zavzema za akcijo gos-jiodarskib zbornic iz vse države, ki zahtevajo reformo davčne zasonodaje, ker je praksa pokazala da se davčni zakoni ne obravnavajo povsod enako in se tolmačijo povsod drugače in po svoje. Proti koncu leta 1934 jo bii položaj v davčnem pogledu v resnici nevzdržen, vsi dobrohotni predlogi, da je lok prenapet, niso zalegli in po vsej državi so se začele zapirati trgovine. V letu 1935 se jo položaj nekoliko izboljšal, vendar je združenje nadaljevalo svojo akcijo za omiljenje davčnih trdot in bremen, v čemer je delno tudi uspelo obenem z ostalimi trgovskimi organizacijami v vsej državi. Ugotavlja, da vseh nevšečnosti ne bi bilo treba, če bi se merodajni faktorji pravočasno ozirali na predloge in zahteve gospodarskih krogov. Danes se. izvaja veliko javnih del, ceniti je, da je za java dela v Sloveniji določenih okoli 100-milijonov dinarjev tako iz državnega kot bano-vinskega in samoupravnih proračunov. Ljubljana mora postati središče tujskega prometa, čemur naj služijo moderne ceste, za katere se morajo dati potreba sredstva. Posebno pa je še treba poudarjati potrebo zveze Slovenije z morjem, na kateri je odločno interesirana tudi ljubljanska trgovina in katera se pridružuje zahtevam za zgraditev avtomhilske ceste Ljubljana-Sušak in zgradbo železniške zveze z morjem. Poleg rednih sej uprave je imelo združenje lani 54 sestankov in anket posameznih sekcij. Nadalje so bile v okvirju Združenja ustanovljene tri nove sekcije, tako da jih je sedaj skupno 16. Trgovsko nadaljevalno šolo obiskuje 202 učenka in učenki, katere poučuje 12 izprašanih učiteljev. Solo vodi g. Rado Grum. Gospodarski sporazum Avstrije in Nemčije (Od »Slovenčevega : posebnega poročevalca) Dunaj, 28. jan. 1937. Včeraj je bil sklenjen med Avstrijo in Nemčijo Ze dolgo pričakovani ^gospodarski sporazum-, ki se razlikuje že po svojem imenu od običajnih mednarodnih trgovinskih pogodb s svojimi širšim obiležjem pojma. Ta sporazum je sledil političnemu sporazumu, katerega je Avstrija sklenila 11. julija lanskega leta z Nemčijo. O gospodarskih koristih, ki se jih ima Avstrija sedaj nadejati od tega sporazuma, šo prav za prav ne bi mogli govoriti spričo dosedanje gospodarske strukture Avstrije. Ako pogledamo splošni gospodarski položaj Avstrije v pretecenem lelu, tedaj moramo priti do čisto drugačnega sklepa, kot pa so prišli oni, ki so sklepali novi gospodarski sporazum z Nemčijo. V lanskem letu se je uvoz v Avstrijo iz držav z devalvirano valuto (Italija, Češkoslovaška, Francija, IIo- landija in Švica) po devalvaciji zmanjšal povprečno za okoli 21.1%. To dokazuje, da so bili tudi v primeru Avstrije računi držav, ki so devalvirale svojo valuto, popolnoma napačni; kajti celo Avstrija sama je povečala svoj izvoz v države r. devalvirano valuto za povprečno 33%. Največji odstotek od tega odpade na Italijo, s katero je sklenila Avstrija izredno ugodno trgovsko pogodbo. V splošnem je napredoval celotni avstrijski izvoz v države z devalvirano valuto za 2.7%. Ta rezultat je v toliko zanimivejši, ker se je od časa devalvacije dalje obenem znižal avstrijski izvoz v Romunijo in Jugoslavijo (ki nista devalvirali svoje valute), v prvem mesecu za 3.2 milij. šilingov, v drugem pa za 2.5% milij. šil. Avstriji se je v lanskem letu posrečilo povečati svoj izvoj na Poljsko (za 25%), v USA (za 65% napram letu 1935) in v Nemčijo (za 18%). Ako primerjamo pasivnost trgovinskih bilanc Avstrije lani (34.4 milij. šil.) z pasivnostjo na pr. Švice (76.4 milij. šv. fr.), Holandije (35 milij. hol. for.), Francije (1376 milij. fr.) in Češkoslovaške (109 milij. Kč), tedaj vidimo, da je pasivnost avstrijske zunanje trgovine razmeroma brezpredmetna, fo še pomislimo, da je Avstrija imela lani okoli 200 milij. šil. dohodkov iz tujskega prometa. Gospodarska politika, katero je doslej vodila Avstrija, jo popolnoma odgovarjala njenemu realnemu položaju in je zato tudi popolnoma razumljiv gospodarski rezultat te politike. Po podpisu gospodarskega sporazuma z Nemčijo, ki je industrijska država kakor je Avstrija sama, si slednja ne more odpovedati v svojo škodo onim gospodarskim koristim, ki jih je imela od svoje dosedanje realne gospodarske politike. Zato pa je popolnoma pravilno mnenje onih avstrijskih krogov, ki trdijo, da je spričo sedanjega gospodarskega položaja Avstrije kakršnakoli bistvena preusmeritev avstrijske zunanje trgovine nemogoča, ako ne bodo odločevali pri tem zunanji politični vplivi, kateri so bili merodajni za sklenitev tega gospodarskega sporazuma, saj pri tem sporazumu niso sodelovali zastopniki gospodarstva, ki so lemu sporazumu nasprotovali, marveč je cel sporazum vodje šefa zunanjepolitičnega urada Avstrije dr. Sehmldta. —n. Borza Dne 29. januarja 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt v Ljubljani neizpremenjen na 238 denar, v Zagrebu pa ee je učvrstil na 237.45—239.05, dočim je v Belgradu ostal neizpremenjen na 237.20—238.80 Avstrijski šiling jc v Ljubljani neznatno popustil na 7.97—8.087, v Zagrebu in Belgradu pa je ostal neizpremenjen na 7.95—U.05. Grški boni eo beležili v Zagrebu 31.90—32.60, v Zagrebu pa 31.55—32.26. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.42 do 12.62, v Zagrebu na 12.34—12.54, za sredo februarja so beležili 12.34 12.54, za konec februarja 12.35—12.55, za sredo marca 12.3250—12.5250, za konec marca pa 12.30—12.50. V Belgradu 60 beležili 12.3092—12.5092. Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu v Zagrebu po 2.42, v Belgradu 2.47. Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 1,088.810 Din, na belgrajski pa 3.100.000 Din. — Efektni promet je znašal v Belgradu 1.400.000 Din, v Zagrebu pa je bil slab, Ljubljana. — Tečaji s primo m. Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2388.66—2403.25 Berlin 100 mark...... 1752.03—1765 91 Bruselj 100 belg....... 734.69— 739.76 Curih' 100 frankov...... 996.45—1003.52 London 1 funt.......213.33—215.39 Newyork 100 dolarjev .... 4328.50—1361.82 Pariz 100 frankov...... 202.94— 204.37 Praga 100 kron . . , a . « . 152.14— 153.24 Trst 100 lir......... 228.70—231.78 Curih. Belgrad 10—, Pariz 20.3925. London 21.435, Newyork 437.375, Bruselj 73.725, Milan 23.025, Amsterdam 239.60, Berlin 175.90, Dunaj 77.70 (81.60), Stockholm 110.50, Oslo 107.70, Ko-penhagen 95.75, Praga 15.27, Varšava 82.55. Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingsfors 9.4625, Buenos-Aires 132. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% inv. pos. 86—87, agrarji 52—53, vojna škoda promplna 384—386, Begi. obveznice 71—72, 8% Bler. pos. 90—91, 7% Bler. pos. 78—80. 7% po«. Drž. hip. banke 94—96, Trbov. 230 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 85.50 den., agrarji 52—53, vojna škoda promptna 384 do 385 (386), begi. obveznice 72 bi., dalm. agrarji 69.50 bi., 8% Bler. pos. 89.25—90, 7% Bler. pos. 79—79.50. Narodna banka 7300 den., Priv. agrarna banka 195—198, Trboveljska 240 den., Gutmann 40 do 50 (40), Osj. livarna 177.50—180 (185, 180), Osj. sladk tov. 181—188 (175, 184), Dubrovačka 320 den., Jadr. plov. 400 den., Oceania 250 den. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 86.50 den., vojna škoda promptna 383.50—384 (383.50), 2. 383—383.25 (383), begi. obv. 71.25—72 (71.50), Likvidacija kmelskih dolgov Izročitev dolžnikov PAB Po uredbi in pravilniku k uredbi morajo izročiti denarni zavodi iz čl. 7 vse svoje kmečke terjatve Privilegirani agrarni banki. Pravilnik predpisuje v čl. 20, da morajo denarni zavodi izročiti do 31. januarja 1937 sezname svojih dolžnikov-kmetov obenem z obračuni dolga za posamezne dolžnike, potrdila o tem, da je kmet, popis izkazil in ostale podatke o dolgu itd. Doba treh mesecev za tako veliko delo pa se je izkazala za prekratko, na kar so denarni zavodi in njih organizacije stalno opozarjali banko. Da se omogoči denarnim zavodom pravilen obračun ter izročitev, je že v začetku meseca ju nuarja banka odredila, da morajo denarni zavodi izročiti do 31. januarja banki samo sezname dolžnikov z osnovnimi dokumenti kot n, pr. mc-nice, obveznice, zadolžnice itd., za predložitev obračunov in ostalih dokumentov pa je rok podaljšan do 30. aprila 1937. Do tega drugega roka pa morajo denarni zavodi predložiti posamezne obračune, potem dokumente kot n. pr. potrdila o tem, da so dolžniki kmeti, podatke o nepremičninah, sodne odloke itd. Ta olajšava Privilegirane agrarne banke bo olajšala delo denarnim zavodom. Pri ljubljanski podružnici je doslej le manjSe število denarnih zavodov izročilo svoje dolžnikc-kmete Priv. agararni banki, drugje v državi pa je bilo podobno, vendar se n. pr. v Belgradu izročajo večji paketi. Tako piše »Vreme« z dne 29. t. m., da je samo dne 25. t m. izročilo v Belgradu spiske dolžnikov 30 denarnih zavodov za 17.070 dolžnikov za vsoto dolgov 42.6 milij* din. Od teh 30 denarnih zavodov je 10 izročilo vse svoje stvari glede kmečkih dolgov (obračune, vse dokumente itd ), dočim je 20 denarnih zavodov izročilo samo sezname dolžnikov z menicami. V centrali kot pri podružnicah sprejema le dolgove sedaj več skupin, katero vsako tvorijo trije uradniki. V. kolikor izročajo denarni zavodi po svojih pooblaščencih sezname in dokumente osebno pri centrali ali podružnicah, prisostvujejo izročitvi poleg omenjene skupine majhne komisije, tudi naravno pooblaščenci denarnih zavodov. Seveda lahko izročajo denarni zavodi sezname in osnovne dokumente tudi po pošti. Sezname in dokumente naj pošljejo po pošti v zapečatenem paketu na zavoju pa mora seveda biti tudi označeno, da vsebuje material po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Vsak paket mora vsebovati seveda natančen seznam dokumentov in vsebine sploh. Če pošiljajo denarni zavodi pakete s pošto, naj pazi|o na to, da se bo na samem paketu poznalo, kdaj so paket oddali, kar je važno, ker velja ta dan kot dan izroičtve Priv. agrarni banki. Banka bo potem te pakete dala odpreti posameznim skupinam svojega uradnišlva kot smo že omenili, Tudi pregledu paketov morejo prisostvovati zastopniki denarnih zavodov, če se za to pismeno dogovorijo z banko, odn. podružnico. Opozarjamo vse de-narnc zavode, da je treba za podaljšanje roka za izročitev obračuna in dokumentov vložiti pri banki prošnjo obenem, ko pošljejo osnovne dokumente in sezname svojih kmečkih dolžnikov. * Iz Belgrada poročajo, da bo v kratkem izšlo avtentično tolmačenje uredbe, po katerem bodo vsi kmečki upniki, ki ne bodo pravočasno izročili svojih kmečkih dolžnikov banki, izgubili praviço izterjevanja nadaljnjih plačil od svojih dolžnikov? kmetov. To bi bila logična posledica čl. 7 uredbe, ki določa, da se prekine vsak odnošaj med dosedanjimi upniki in njihovimi kmečkimi dolžniki. 8% Bler. pos. 88 den., 7% Bler. poe. 78.75—79.25. 7% pos. Drž. hip. banke 93 den., 7% etab. posojilo 85.50 bi., Delnice: Narodna banka 7.250 do 7.450, Priv. agrarna banka 198—200 (198). Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno — Tendenca mirna; promet srednji. Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor 156—158 bč. ladja Begej 163—165, ban. potška, šlep 154 do 158. Ostala pšenica neizpremen. Oves bč. 117.50 do 120, srem., slav. neizprem. Rž bč. 132.50—137.50 Ječmen bč., srem. neizprem., bč. pomladni 67—68 kg 130—132.50, bar. pomladni 67—68 kg 132.50 do 135. Koruza bč. nova 76—78, srem. nova, suš. 86—88. Moka bč. og, ogg 242.50—257.50, štev. 2 222.50—237.50, št. 202.50—217.50, št. 6. 187.50 do 202.50, št. 7. 147.50—157.50, št. 102.50-107.50. — Otrobi bč. 91—93. Fižol neizpremč Tendenca mirna, promet 39 vag. širite katoliško časopisje! Kutturni obzornik Tintoreitov sv. П/lihlavž v Novem meslu Slovenec je 26. t m. objavil poročilo o veliki Tintorettovi razstavi, ki bo letos v Benetkah. S tem v zvezi se je poročevalec dotaknil tudi novomeške slike sv. Miklavža. Vtis, ki ga dobimo iz tega poročila je ta, da novomeška podoba ni originalno delo velikega mojstra. O podobi le nekaj zgodovinskih jx>datkov, ki jih posnemam iz poročila centralne komisije. (Mit-teilungen 1914). Podoba je prišla v Novo mesto med 1. 1582—1593. Leta 1580 je požar uničil vso cerkveno opravo. Ko je dve leti za tem nastopil proštovsko mesto Polydor de Montagniana, je takoj začel s popravili. Od meščanov, ki so biii sami po požaru hudo prizadeti, se ni mogel nadejati velike pomoči. Zato se jc obrnil na koadjutorja oglejskega patrijarha, ki je bil cerkveni gospod novomeškega kapitlja, Giovannija Orimanija s prošnjo za pomoč, l'a je pri 1 intoretlu naročil sliko sv. Miklavža in jo jicslal v Novo mesto. Na ta način je slika prišla v mesto vsaj do 1. 1593, kajti to leto poroča patrijarh Francesco Barbari, da je cerkev popravljena. O njeni prisotnosti danes nihče več ne dvomi, kajti njen stil govori odločno za Tintoretta. Tako so ugotovili tudi I. 1914 na Dunaju, ko so jo restavrirali. O kaki Tintorettovi delavnici tu ne more biti govora. Tintorctio ni nikoli imel svoje šole. Pri slikanju mu je |x>magal le njegov sin Domenico, medtem ko o njegovi hčerki Marietti tega ne moremo reči. Sin Domenico je sode oval tudi pri novomeški sliki. Toda kako? Kompozicija slike izvira od lacopa Tintorct'a. o tem ne more biti dvoma. Slika kaže vee odlike Tintorettovih kompozicij iz ka«nejših let in je sorodna mnogim beneškim slikam. To skico je jxitcm njegov sin prenesel na platno in nato sliko v osnovnih barvah izvršil. Ko je bilo to, rekel bi »težaško delo« končano, je šele nadaljeval Tintoretto sam. Tako so delali takrat vsi slikarji. Kako naj bi eicer izvršili toliko silk? To bi bilo tehnično nemogoče. Zato je slikar nujno rabil pomočnika. Tako je delal pri novomeški sliki, tako pri vseh neštetih delih v Benetkah. Na novomeški sliki so vidne vse korekture, ki jih jc izvršil Tintoretto sam. Predvsem so to korekture, izvršene radi komjxjzicije. Tu so korekture zabrisane, tam razširjene. Posebno v gornjem delu slike ni mesta, ki bi ga Tintoretto ne retu-širal. In ne samo to. Preko vse |x)dobe je razlil Tintoretto inočno luč, ki ostro kontrastira z najtemnejšo бепсо. S leni je dosegel polno plasličnost teles. Na vseli teli korekturah čutimo, da tega, kar je izvršil on. ne bi mogel nikdo drugi. To jc njegov stil. njegove drzne poteze čopiča, njegova kompozicija — skratka, Tintoreitov veliki genij, ki ga v kompoziciji in široki potezi čopiča še nihče ni dosegel. Ce pa mu je sliko podslikal njegov sin Domenico, zato slika še ni njegova. Skica in končna izdelava je delo Tintorettovih rok iu njegovega slvariteljskega duha, zato moramo sliko pripiso vati le njemu, ki jo je sjxxel in ki ji je dal zadnjo obliko, vsekakor pa bi bilo več kot le naša želja, da slika sodeluje na beneški razstavi. Naša dolžnost je. da se za to pobrigamo. Jože Gregorič. Proteus Pred seboj imamo prvo letošnjo številko tega ilustriranega časopisa za poljudno prirodo-znanstvo, ki ga izdaja Prirodoslovno društvo in ureja dr. Pavel Grošelj. Takšno časopise imajo mnogi drugi narodi že dolgo časa, naš »Proteusi pa Je nastopil četrto leto in s svojimi odlikami se je tudi takoj uveljavil. Saj smo gotovo že y>o-Ireliovali zanesljivega posredovalca med nami in prirodo, ki bi njene skrivnosti odkrival z znanjem, zbiral jih iz čistega odnosa do stvari ter jih ne iskal in opuščal s kakimi zamolčanimi računi, l'a tudi oblika, v kateri jih podaja, nam budi zanimanje, zadržuje znanstven jKigled in je prikladna količkaj izobraženemu človeku. Jasne, lepo izbrane slike spremljajo in poudarjajo tekst. V novi številki nam dr. Ladislav Kline jiojas-njuje vitamine, danes že tolikokrat imenovane sestavine hrane, ki jih naš organizem ne more sam graditi, pa jih vendar nujno [»otrebuje. Saj so neobhodno potrebni za vzdrževanje zdravega življenja, in kadar primanjkujejo, se jiojavijo olioletija, imenovana avitaminoze. — Jovan Hadzi je posvetu nekaj misli spominu dr Dragutina Gorjanoviča Krambergerja, najditelja krapinske-ga človeka. Gorjanovič je bil akademik in vse-uoiliški profesor geo'ogiie in paleontologije ter jc lani decembra meseca v Zagrebu umrl. Hadži se je dotaknil onih Krambergerjovib razmotri-vanj, ki poizkušajo ugotoviti položaj in odnos krapinskegq pračloveka do soplemenjakov in mu določiti meSlo v razvoju ljudskega rodi). — Žive luči pa nas uvajajo v razumevanje lepega pri-rodnoga pojava, ki se jovlja v svetlikanju nekih organizmov, kakršne so svellohne bakterije in mnogi prebivttlci morja. Članek, ki ga je na-jiisal A. M., ima tudi 6 slik. — List zaključujejo jI'roteja< znaša 50 din. Morje Adrijansko Jugoslovanski emigranti iz Julijske krajine imajo svoj Jadranski koledar, ki ga je izdal kon-zorij lista »Islrat Koledar prinaša v splošnem današnjem položaju predvsem mnogo pogledov in jiodalkov zgodovinskega značaja na vseh |>oljih, i Cerniclj. Prof. Ferdo Grškovič poroča o dogodkih na Reki, ko jo je 1862. leta obiskal Strossinoyer. Liijo Legiša je zajel kos kraškega .larečja. Poleg doneskov iz umetnostno zgodovine srednjega veku na vzhodnem Jadranu (arh. Ante Lorencln), pa o Benečanih — roparjih naše svoliode (Andrej Gabršček) in o glagolski knjigi v Istri (jirof. Ante Sepič) jo zanimivih tudi v literarno zgodovinskem pogledu dvoje pisem, ki jih je znameniti istrski škof in narodni buditelj Jura j Do-brilo pisal Blelwcleu. Posebno prvo pismo, ki je najstarejši nam znani dokument v književnem, kulturnem in gospodarskem programu Dobrili-nem, ima med drugim ludi tole priznanje veli-kego škofa: ... naučil sem so pač od Slovencev, da in kuko mora človek dejansko ljubiti svoj narod kot kristjan, kot človek in zvest podanik. Pisma objavlja Avgust Pirjevee. Še mnogo zanimivih stvari obsega Jadranski koledar, ki ima v drugem delu tudi beletristične doneske, kolikor motivno pripadajo njegovemu okviru. Med njimi so lepi soneti Janka Samca in prisrčna čakavska lirika Draga Gervaisa. Uvodno besedo je napisal Rudolf Golouh, ki naroča emigraciji v današnjem položaju, naj stvar poveže s stvarjo demokratskega dela sveta. Izšla je 6 številka Podmladka Jadranske stražo za februar, ki nadaljuje svoje lepo tradicijo in seznanja naše najmlnjšc z morjem, z njegovo prirodo in pomenom za človeku, in z mornariškimi vprašnnji. Mornariški glasnik jo s 6. dvojnim zvezkom zaključil svoj četrti letnik. Izdaja gn komanda mornarice Glasnik razpravlja o vseh vprašanjih, ki zanimajo predvsem vojno mornariške kroge. Slika iz poplavljene Amerike Nad en milijon ljudi je prizadela povodenj! Mraz stiska ljudi O silni povodnji v Ameriki prihajajo vedno nova strašna poročila. Med tem, ko v dolini reke Ohio, kjer so je povodenj že zdivjala, poročajo, da tamkaj vode upadajo, se pa iz doline veletoka Missisippi slišijo vedno hujši klici na pomoč. Tukaj bod te dni izpraznili vso deželo ter izseliii nad pol milijona ljudi, da bi jih ue zajela voda, ki hrumi nad pokrajino. V sredo je imel v Washingtonu ameriški vojni minister posvetovanje s predsednikom Koosevel-tom, s katerim sta odobrila velikanski načrt za izselitev pol milijona ljudi. Sklenjeno je bilo, da bodo izpraznili vsa mesta in vasi v dolini reke Missisippi, in sicer na obeh straneh reke na 80 km na široko. Izpraznili bodo vso pokrajino od Cairo do New Orleansa, ki sta narazen '2300 km. Več |K>-Veljujočih generalov je že zapustilo glavno mesto te odpotovalo na kraj nesreče, da bi v Jacksonu zgradili taborišče za begunce. Pol milijona ljudi vnovič beži Glavna nevarnost za kraje ob reki Ohio je menda že minila, ker je bilo v torek in sredo lepo vreme. Zato pa je toliko večja nevarnost za doslej neprizadete kraje ob dolenjem .Vlissisippiju, kamor se sedaj vale ogromne množine vode od gorenjih pritokov. Zato je ameriška vlada dala izprazniti vue to velikansko ozemlje, da bi se preprečile človeške žrtve. Vsa ameriška armada je sedaj tam rja nogah, da izprazni to veliko deželo, ki jo ogroža povodenj. Ob reki Missisippi IkkIo izpraznili vse naselbine od mesta Caira v državi Illinois do velikega mesta New Orleansa. Ti dve mesti «ta 2300 km vsaksebi. Čeprav pa to ozemlje ni še posebno gosto naseljeno, bo treba vseeno odstraniti iz dosedanjih bivališč kakih i>ol milijona ljudi. Zemlja, katero bo treba izprazniti, je seveda precej rodovitna in dobro obdelana. Ta ogromni kos ameriške zemlje pa bo v kratkem spremenjen v mokro puščavo, kjer se bo razlila silna voda. Vse te dni oblasti zbirajo v ogroženih krajih čim največ železniških vagonov, v katerih bodo odpeljali ljudi iz ogrožene dežele. Poleg tega je ameriška armada dala na razpolago 35.000 tovornio avtomobilov, s katerimi mislijo prevažati ljudi. Na ta način upajo preprečiti večjo nesrečo, kakršna je itak že zadela prebjvalce doline Ohio. Res je sicer, da so zadnje dni ob spodnjem teku reke Missisippi noč in dan delali nove nasipe ter stare utrjevali, vendar skoro nihče ne verjame, da bi ti nasipi mogli zadržati velikansko silo valov, ki se vale proti tej dolini. Naglica, s katero se grozeči valovi vale proti dolini Missisippi, je neverjetno velika. Poročila vele, da drve vode z naglico 50 kilometrov na uro. Tam, kjerse razdivjana reka Ohio steka v veletok Mississippi, leži mesto Cairo. Tu pričakujejo največje povodnji šele v nedeljo zvečer. In štiri dni nato, bodo valovi pridivjali nad mesto Memfis. Toda že sedaj, to je 28. januarja, je voda v mestu Cairo segala skoro do vrha nasipov. Tukaj dela na tisoče delavcev, ki hočejo utrditi nasipe, da bi se mogli ustavljati vodi. Med tem pa zunaj na krajih, ki niso v nevarnosti, grade taborišča za 500.000 beguncev, ki bodo vsak čas morali zapustiti svoj dom. Že sedaj so vsa )X>ta in ceste v dolini reke Mississippi podobna ogromnemu, premikajočemu se taborišču. Ogromne množice beguncev so že na begu na svojih vozvih, na tovornih avtih, na poljedelskih voziiih s konjsko vprego itd. Kjer se vode odtekajo lludo prizadeto je mesto Cincinnati. Dasi tamkaj voda ne narašča več in se [k)iiekod čuti, da reka Ohio celo po malem upada, vendar je reka Ohio v Cinciniiatiju globoka 24.3 m, torej 9.1 m nad nor-malo. Vode, ki dero skozi poplavljeno mesto so blatne in nosijo seboj vse, kar se jim skuša ustavljati. Od mnogih most in vasi so videti samo Se strehe. Toda tudi strehe je mnogokje voda že odnesla. Pod mestom Marietta v državi Ohio se je zgodilo, da sta se dva moža pred divjimi valovi rešila na streho svoje hiše. Voda pa je hišo od nesla ter oba moža vred. Cela dva dni ju je nosila razdivjana reka, na 6trehi trepetajoča, dokler ju ni 05 kilometrov nižje vrgla na suho. Oba sta bila na tako čudovit način rešena. V mestu Cincinnati je bilo v sredo samo za en dar. še pitne vode v rezervoarjih Ker je v nekaterih mestnih delih znova začelo goreti, so oblasti sklenile, z dinamitom razstreliti tiste mestne dele, da bi se ogenj ne razširil. V snlnčni Kaliforniji je tudi mrzlo. Celo iiljnski zvezdniki, ki delajo zunaj na prostem, si mefj odmorom morajo ogrniti svoje suknje 1er se hite gret k peči, ki je postavljena zunaj na prostem za nje. L©¥EMECe pmû S© Ш1: V soboto, 27. januarja 1877. Domače novice. (V odbor »Matice slovenske«) so bili 24. t. m. izvoljeni: Dr. Sterbenc 402, Herman s 401, Košar s 400, Tomšič s 400, Poklukar s 399, dr. Tonkli e 399, Šavnik s 392, Souvan s 382, in Klun s 274 glasovi. Razun tega so dobili àuklje 162, dr. Grego-rec 9, Winkler 6, Berbuš 4, Leveč 3 in 10 drugih gospodov po 1 glas. (Valvazorja) hvalijo tudi dunajski in drugi li sti, rekoč, da je oblika zvezkov lepa, podobe natančne in tisek čedec. blišiir.c, da se je zdaj oglasilo toliko naročnikov., da je izdavanje zagotovljeno. Tretji zvezek bo začetek 12. knjige, ki obsega Hrvaško; med slikami bo prva kazala Zagreb, kakor je bil o Valvazorjevem času. (Iz seje deželnega odbora 20. januarija.) Sklenilo se je, da se pripravijo poročila in predloge deželnega odbora za prihodnji dežlni zbor. — Izpraznjena deželna štipendija za učenca v deželno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu se je podelila Antonu Deklevi iz Vrema. — Deželni odbor jo sklenil, da se c. kr. glavnemu poveljstvu v Zagrebu izreče topla zahvala za podarjeni, jako zanimivi in važni knjigi pod naslovom »Regulacija Save, za tieni izsušba i natapanje Posavja u Hrvatskoj i Slavoniji «in »Kras Hrvatske krajine i kako da se spasi, za tiem Kraško pitanje uploške«. — Sklep mestne občine v Kranji za pobiranje 20% mestno priklade na vžituino leta 1877. se je potrdil. (XII. občnega zbora »Matice slovenske«) 24. t. m. vdeležilo se je čez 700 udov. Prvosednik dr. Rleiweis je v svojem govoru omenjal, da se je sklical občni zbor, ker je odbor dovršil račune za preteklo leto in proračun za tekoče leto, ktera predla ga Matičarjem v potrjenje. Omenjal je tudi, da so se knjigo razposlale in daje prvemu predsedniku dr. Toinanu Matica stavila spominek, ki se pripravlja tudi drugemu, dr. Costi. Življenje njegovo se spisuje in ga bode Matica dala na svitlo, vendar se je osnoval tudi odsek, ki nabira darove, da so mu napravi vnanji spominek, a žalibog, da je do-sedaj prejel silno malo darov. Naj tedaj Matičarji v prihodnje popravijo, kar so dozdaj zamudili. Za holnike s srčno boleznijo. Kislo zelje. Kislo zemlje nalahno opereš z mrzlo vodo, prav malo vdušiS sesekljane čebulice, v precejšnji količini svinjske masti, daš zelje v to, dodaš precejšen kos prekajene slanine in posodo do polovice napolniš z vodo in kuhaš 2 do 3 ure Malo prej, preden daš zelje na mizo, nastrgaš dva ali tri surove krompirje v zelje. Da je okus boljši, zlij v zelje četrt litra belega vina. Sirov narastek. 3 rumenjake, 25 gr presnega masln. 1 žlico smetane vtepaš na ognju, dodaš ščepec soli, 100 g nastrganega bohinjskega (ali parmezanovega) sira in še iz в beljakov sneg. Daš v oosodo in počasi pečeš. 200utopljencev v mestu Louisville Med tem, ko v dolini Mississippi grozi vedno večja nesreča, pa v dolini reke Ohio voda začenja jiočasi upadati. Zaradi tega je bilo sedaj mogoče tamkaj začeti pospravljati in iskati žrtev nesreče. Kakor poročajo iz Newyorka, so v mestu Louisville našli blizu skupaj že 10 utopljencev, katere so potem pokopali v skupnem grobu. Voda pa jih je tako skazila, da niso več mogli spoznati, kdo so ti nesrečneži. Ena poročila trde, da je v mestu Louisville voda pokončala 200 ljudi, pa vele druga poročila, da je po izjavi zdravstvenega urada v mestu, tamkaj zaradi povodnji umrlo najmanj 900 ljudi. Vsega prebivalstva, ki je udarjeno zaradi povodnji, je sedaj nad en milijon, toda to število se bo še povečalo za najmanj pol miljona, ako voda predere nasipe v dolini reke Mississippi. Toda v tej dolini se bo največja nesreča pokazala šele čez 4 dni. — Najmanjši človek na sveta Najmanjši človek na svetu. Tale možiček je 13 let star. Piše se Pavel del Rio ter prebiva v ameriškem velemestu Čikago. .le prav gotovo najmanjši človek na evetu, ker vkljub svojim 13 letom ne meri več kakor 45 cm. »Koliko bratov imaš?« — »Dva.« — »Kako je to mogoče, tvoj oče je vendar rekel, da ima tri sinove?« Amerikanski Fort Knox, kamor vozijo sedaj milijarde zlata hranit. Ob smrti nadvojvode Friderika Dne 30. dec. 1936 je na svojem ogrskem vele-posestvu Altenburgu uinrl 80-letni avstrijski nadvojvoda Friderik, ki je bil med svetovno vojno vrhovni poveljnik avstro-ogrske armade. Njegov oče je bil nadvojvoda Karol Ferdinand, drugi sin nadvojvode Karla, slavnega zmagovalca pri Aspernu. Nadvojvoda Albrecht, ki je umrl 1. 1895 in ki je 1. 1866. pri Cu6tozzi premagal Italijane, pa je bil stric rajnega nadvojvode. — Leta 1871 je nadvojvoda Friderik nastopil vojaško pot. Kar naglo je prehodil različne vojaške stopinje in že leta 1889 je bil poveljujoči general 5. armadnega zbora v Požunu. Leta 1907 so ga povišali v enega izmed šestero armadnih nadzornikov. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je postal Friderik, kot najstare^i armadni nadzornik, vrhovni poveljnik vseh vojaških sil monarhije. Čeprav je imel nadvojvoda Friderik dosti smisla za taktične vojaške operacije avstro-ogrskega in tudi nemškega generalnega štaba, je bilo njegovo vrhovno poveljstvo med vojno vendarle bolj navidezno in je v resnici generalštabni šef Conrad von Hôtzendorf vse vodil. Vendar je bil nadvojvoda Friderik odgovoren za vse važnejše ukrepe v vojni. Poglavitna njegova naloga je bila ta, da je posredoval med Conradom in raznimi vojaškimi in državnimi oblastmi. — Ko je umrl cesar Franc Jožef, je prevzel vrhovno poveljstvo novi cesar Karol I. in nadvojvoda Friderik je bil vpokojen in je leta 1918 odšel v Švico. Čez tri leta se je preselil na Ogrsko, kjer je odtlej živel le upravi svojih dveh obširnih velèposestev, ki sta mu še ostali od neizmerne dediščine po svojem stricu nadvojvodu Albrechtu. Rajni nadvojvoda Friderik je imel nekoč 154.672 hektarjev zemlje v 55 ekonomskih okrajih in 144 majerij in 45 gozdarskih revirjev. Nadvojvoda je svoj čas zamudil priliko, da bi bil svojo velikansko bogatijo zapustil za kake kultur- no-verske ustanove, za znanstvo, za umetnost. Tega ni storil in je bil za svojo »skopost« bridko kaznovan, ker je itak skoraj vse izgubil. Pokojni je bil od leta 1878 poročen z belgijsko princeso Izabelo-Croy; njegov dedič je njegov sin Albrecht. Neznana bolezen O•• • **e v Sibiriji Nemški berlinski listi poročajo 17 Moskve, da seje v zahod. Sibirji začela razširjati doslej neznana nalezljiva bolezen. Samo okoli Bajkalskega jezera je obolelo za to boleznijo 20.000 ljudi. Sovjet-eki znastveniki so v veliki zadregi, ker si ne znajo le nove bolezni razložiti. Bolezen povzroča bolniku hude bolečine. Ko pa bolečine čez čas nekoliko ponehajo, mu otrpnejo udje V Sibirijo je bila poslana posebna znastvena ekspedicija pod vodstvom znanega učenjaka profesorja Vinogradova. Ta ekspedicija pa se je pred kraikim vrnila ter ni mogla doseči svojega namena, da bi bila razvoljala vzrok in bistro bolezni. Komisija je le na kratko izjavila, da znanost stoji pred ne. »?*no uganko. Iz okolice članov znanstvene ekspedicije pa pripovedujejo, da posamezni člani ekspedicije trde zaupno, ua je vzrok bolezni preslaba prehrana tamkajšnjega prebivals'va Na carinski meji. Ooepa, ki je dejala, da nima nič carini podvrženega. ★ Kaplar novincu: »Odkod prideš tako pozno in še brez puške? Ali nisi slišni, da sem vam vsem snoči naročil, da morate biti ob petih zjutraj že vsi na »marš« pripravljeni?« Novinec: »Res, rekli ste lo, rekli, a jaz vam nisem za gotovo obljubil.« Neža: »No, Metka, ali si slišala, da je včeraj vaški stražmojsler odpeljal sosedovo Ivanko izpred oltarja?« Metka: Za božjo voljo, kaj pa je storila?« Neža: »Nič, za ženo jo je vzel.« Penočni skoki v Oarmisch-Partenkirchen-u, kjer je avstrijski športnik, mladi Bradi dosegel največjo daljavo 54 m. Bradi je na Planici skočil 101 ni. Sodnik obtožeiVcii : »fttiri dni ali 500 Din.« Obtoženec: »Prosim za 500 Din.': Iz Newyorka poročajo, da je reka Mississippi pri mestu Moutid City že napravila nesrečo. To mesto leži v državi Illinois. Pretekli četrtek ga je zadela velikanska nesreča, ker je reka Mississipi tam že predrla nasip. V pol ure je bno nato vse mesto pod vodo. Ker pa se prebivalstvo do takrat še ni vse izselilo, je bila nesreča toliko večja. Mraz stiska ljudi. V Berlinu so na cestah postavljene peči e koksom, kamor se hodijo gret delavci, ki morajo delati zunaj. Gledališče in koncerti Jara Beneši Navihanka Operetna novost. V zadnjem času si svojevrstna češka opereta zelo močno utira pot na vse strani in zato ni nič čudnega, če se tako pogosto zateka tudi k nam v naše operno gledališče, ki je z operetami sklenilo pogodbo in stoji zato sedaj stalno v odvisnosti od njih boljše ali slabšo vrednote prav enako, kot v odvisnosti od operetnega občinstva, ki se seveda loj hrani ne bo več zlahka odpovedalo. O značaju teh čeških operet beremo v »Gledališkem listu--, da je v njih nam eorodnejši okoliš in da so njih postave bolj zdrave. No, čo človek primerja okoliš Beneševe »Navihanke cz onim Straussovega »Ne-lopirja«, mu bo sorodstvo prve kaj malo bližje in ob isti primerjavi tudi zdravja ne bo našel mnogo več v postavah prve operete, kot v onih druge; obratno bo lahko ugotovil celo presenetljive podobnosti, ali, recimo, sorodstvo med umetninama samima. Pač pa se bo ob takem primerjanju kritični glasbenik kaj hitro zavedel velike razliko v glasbenih vrednotah obeh del in to v prednost Straussovi muzi, za katero Beneševa kar ne moro v iste višave, zlasti ne v »Navihanki« katere glasba za prejšnjimi deli (recimo za glasbo operete »Pod to goro.. .«) precej zaostaja. A pustimo tako primerjanje, ki končno nikomur ni v prid. Navedeno je bilo samo zato, ker kljub poizkusu resnega zagovarjanja današnje operete vendar vsi tako dobro vemo, da vsej tovrstni danšnji produkciji, pa naj nam bo njen okoliš blizu ali daleč, naj bo v njej manj ali več zdravja, podlaga umetniško manjvredno načelo in v njem na prvem mestu — dobiČ-kaželjnoet. In to bi mi na liho priznalo celo vodstvo našega opernega gledališča, ki dopolnjuje z operetami operni repertoar, ter bi nain s tem potrdilo, da ima celo reprodukcija teh operet nekam sumljivo sorodno podlago. Pa naj bo končno temu kakorkoli, dejstvo je vendarle, da je nova opereta dosegla s svojo uprizoritvijo pri nas priznanj avreden uspeh. Za delo so je zavzel režiser Osip Sest, katerega prisotnost se že opaža v opernem gledališču in mu jc dal učinkovito odrsko podobo. Sceno je razgibal v bogatem življenju, iznajdljivo je vporabil in razpre- Maribor m Sv. mata za smučarje bo jutri v nedeljo na Smolniku nad Rušami ob 9 dopoldne. Do Smolnika je udoben dostop v dveh urah, po svoji centralni legi pa je Smolnik prvovrtsno izhodišče za smu-ške ture po Pohorju. m Zaupanje se vrača. 18 milijonov dinarjev, ki jih je vrnila mestna občina svoji hranilnici, se v mariborskem gospodarstvu močno pozna. Zaupanje v zavod se zopet povrača, kar najlepše dokazuje močan dvig novih vlog. V zadnjem času so vloge narastle za 1 milijon dinarjev. Sedanje vodstvo zavoda more biti ponosno, da je rešilo enega najvažnejših in najtežavnejših mariborskih problemov — sanacijo Mestne hranilnice, m Društvo za podporo revnih učencev v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor dne 10. fe-brttirja ob 18, uri v glasbeni sobi Cankarjeve dekliške meščanske šole. m Pogreb ponesrečenega delavca Ivana Tik-viča, ki ga je doletela tako tragična smrt v obratu Splošne stavbene družbe na Teznu, bo danes popoldne ob 3. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. m Ljudski oder v Mariboru igra na pustni torek zabavno veseloigro »Dva para se ženita«. Oskrbite si vstopnice topot že v predprodaji v Ci-rilovi knjigarni! m Sestanek kluba SKAS bo drevi ob osmih v Del. zbornici. Predava univ. prof. dr. Viktor Korošec. m Mestna podjetja pozivajo vse reflektante za najem zemljišč v tekočem letu, naj najkasneje do 10. februarja t. 1. v prošnji sporočijo, kateri kos zemljišča želijo najeti. Odškodnino za zemljišče bo treba plačati naprej. m Vojaški urad mestnega načelstva sporoča k razglasu o sprejemu 15 zdravnikov in 8 lekarnarjev v aktivno vojaško službo v činu sanitetnega oziroma apotekarskega podporočnika, da je rok za vlaganje prošenj podaljšan do 15. februarja t, 1. Prosilci, io-eegla še z ene strani mladi, elegantni in lahkoživi veseljak Andy Doodle, v katerem Jo g. Peček ugodno sprostil boljšo stran svoje Igralske umetnosti, in pa mala navihanka Sallv Barringtonova, kateri je dala_ dovolj prikupne razposajenosti ga. Lube-jeva, ki je nastopila kot gost. Nekako v isti krog je jwsegef grof Morettl, v katerem smo prvič špo-znali g. Gotovina z dobrim smislom za šaljivo satiro. Vsa Ia družba je bila |>odprla s prijetnim humorjem, ki ga je z ene strani s krepkimi potezami risal g. Sancin kot nekdanji filmski igralec Jeanjou tako, da je stopil s svojo vedrino kar v sredo igre; z druge strani g. Daneš, ki jo s srečno priostreno lipi ko upodobil policijskega inšpektorja Flltta. Se mnogo drugih vlog je dopolnjevalo cnlo-to in so jih v njih manjši poudarjenosti lopo podprli ostali igralci. — Za spremembo je ugodno skrbel balet. Mnogo je k lepemu vtisu pripomogla vsebini primorna, iz žive fantazije uresničena in okusno izdelana inscenacija, ki je vsebinsko vseskozi dosledno podpirala. Oskrbel jo je Ing. Franc. Glasbena stran, ki Jo zopet sestavlja šlagerskl tip, Je pogrešala nekoliko prave krvi in živahne gibljivosti, vendar ji je da! mladi dirigent Zebre dostojno lice ln značaj, na katerega se suma oslanja. V. U. solidnega dela, ki ni samo ponos obrti, temveč je tudi socialno. G. nadfaktorju želimo tudi v bodoče mnogo sreče, ki bo njemu v zadovoljstvo, delu pa v čast. c Ogenj r Cinkarni. V četrtek popoldne je okrog 4, nastal v skladišču celjske Cinkarne ogenj. Ogenj se je hitro širil, ker je bilo v skladišču mnogo blaga in ie zajel tudi že tramovje. Pomagali so gasiti delavci, prišli so pa hitro na lice požara tudi celjski gasilci in se je kmalu posrečilo ogenj popolnoma pogasiti, Škoda je precej velika. Kàko je nastal ogenj, še ni znano. c Kino Metropol. Danes ob 16 matineja »Cirkus Barnura«. Predstavi ob 18.15 in 20.30 odpadeta. Spctt Trbovlje Zahvala. Združenje vojnih invalidov ee zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so prispevali za božičnico njihovih članov. Priporočajo so še za nadalje starim in novim dobrotnikom. Za jetiko je umrl Znpobnik Franc, upokojeni rudar. Bil je prvi ranjenec izmed Trboveljčanov v svetovni vojski. Tedaj so ga pri prihodu domov sprejeli s častjo vsi zastopniki javnega življenja. Vojna pa se je vlekla naprej in ranjenci množili, a tiste pozornosti ni bil nobeden več deležen ko rajni. Vrnil se je še v vojsko in se na-lezel bolezni, na kateri je sedaj umrl. Naj v miru počiva! »črna žena« se imenuje igra, ki jo vprizorijo naši igralci prih. nedeljo popoldne v Društvenem domu. Gospodarsko predavanje, posebej o kmečkih dolgovih in denarnih zavodih, bo imel prihodnjo nedeljo zjutraj ob 8 g. ravnatelj dr. Basaj v dvorani Društvenega doma. O. predavatelj bo dal tudi podrobna pojasnila o navedenih zadevah. Samovoljnost. Rudniški nameščenci volijo sedaj svoje obratne zaupnike. Dosedaj so v tej skupini volili tudi preddelavci, ki opravljajo posle nameščencev in so tudi zavarovani pri pokojninskem zavodu. Letos pa je dosedanji predsednik obratnih zaupnikov Volčanšek izločil preddelavco iz skupine nameščencev in ni pustil v volilni odbor, ki ga po zakonu tvorijo dosedanji zaupniki, lani pravilno izvoljenih in od Delavsiie zbornice potrjenih zaupnikov preddelavcev. Pritožba bo gotovo napravila tej samovoljnosti konec. Mariborsko gledališče Sobota, TO. Januarja ob 20 nri: «Sveti Anton, vseli r.a ljubljenih patron» Kod C. Prvič Gostovanje l'ovin Udovičeve. Nedelja, 31. januarja ob IS.: «Zorka«. Globoko znižan* cone — (Hi 20.: 'Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron*. Gostovanje Pavle- 1'dovlScvo. Naše dijaštvo Drevi ob (i. In jutri dopoldne ob 1(1. pevska vaju z« akademsko svelo mašo pri oo. frančiškanih v ne-deljo ob 11. nri. Ker bo (udi nn svečnieo akademska sveta maša, so vaja lirične brez. običajno akademske četrti. Vabljeni vsi pevci in pevke. Radio Programi Radio Ljubliana i Sobota, :m. januarja. 12 Dnina zn druiro plošče hitijo, vil! pa 7.л boljšo voljo skrbijo. — 12.4.) \ renie, poročila. — 13 f nn, spored, obvestilu. — 13.15 Druga /a .druiro ploščo hllijo, vse p» zn holjfto voljo skrbijo. — '11 Vreme. — 1H '/,u delopust (Tiadijski orkesterj. - !.'.4M O relativnostni teoriji (irosp. prof. Miroslav Adlešičb — 10 Cas, viemo. poročila, spored, obvestila. — 19.30 Nacionalni! u rn : 9(1 letnica i/.vedbu prve naše opero ( Anl.vč Dobrovič b Xagre bel. — ID..V) Pregled sporedu. — 20 O zunanji politiki (gosp. urednik dr. Alojzij Kuhar). - '.'O'.II N'a Trški gori Vesela iuni s petjem in godbo. Spisal« Metku Huènrjova, (rodbo zložil Dn-II i lo Bučnr. Igraio i-loni ïtndijske druin družine, so delujejo: Radijski orkester, Kantjo nu vasi in harmn niknr gosp. Kovač. Vmes plošrii. — ïîoiiru gospa M. Iluëurjuvu. glasbeno vodstvo imn gosp. II llučur. -22 fus. vreme, poročjbi, spored -J:;.l,-> Kadilski orkester. Oragi programi» Sobot,i. :i0, januarja. Itclflrad: IS.ûl) M ilojeviče.ve skladbo — /iinrrh Ju.Ul Violina. - Dunaj: 20.1(1 Pester veter. — Trst I/i/o a; 1Т.1Г» Plesna glasba 20.411 Mu soriškega opera Boris (iodunov . Hi m Itari; 20.40 Stinworn drama -Wvelu Ivam, — !'m n П • -»u..su Opereta 'I,epa (ifl)aleja - i'aršara; t.i,45 Zabavni večer. \Yrapostaji20.1(1 lïa/liêni znhavnl progrnml. ПчкагеШп; 20.IS Plesna irlasbn. Villacher S. V. : SK Ilirija sobota ob 20.15 zvečer, nedelja ob 10. dopoldne. V slučaju ugodneg avremena bo drevi na športnem drsališču SK Ilirije pod Cekinovim gradom druga letošnja mednarodna tekma v koeskeju na ledu. O gostih smo že poročali, da so rcnoniiratio moštvo in eden najstarejših klubov Koroike. Tudi Ilirija se je temeljito pripravila na to srečanje. V motvo je pritegnila mlajše moči, kar se pozna pri drugem napadli. Belo-zeleni bodo nastopili predvidoma v sledeči |>ostavi: Ice (Franzot), Kačič — Pogačnik, Crregorič — Jauk —• Gogala Aljančič — Lombar — Morbaclier. Cc bo vreme južno, se tekme ne bodo vršile ter bo to javljeno v |iopoldanskih dnevnikih. Občinstvo se vabi, da ]>oeeti to prireditev ter s tem podpre idealne športnike. Tretja alpinistična šola TK Skale Turistovski klub >Skala' l>o priredil letos že tretjo alpinistično šolo. O uspehu že končanih šol ne bo nihče dvomil, kajti klub jo vzgojil z dosedanjimi alpinističnimi šojami znatno število kvali-riciranfh plèzàTcév, Ki Imajo za seboj med drugim tudi nekaj težjih prvenstvenih vzponov. Toda T. K. Skalar letoe 11e bo več nadaljeval 7. alpinistično šolo v starem smislu in obsegu. Dejstvo, da so postali tudi izvežbanl plezalcl-tehniki, žrtve letošnjih plezalskih nesreč In pa dejstvo, da so bile vse to nesreče 110 objektivnega temveč subjektivnega značaja, naj nujno vodi do zaključka, da za plezalca ni dovolj, čo je tehnično usposobljen zn plezanje, ampak mora biti tudi zrel alpinist. Jasno Je, da nam alpinistična šola ne more vzgojiti zreli alpinistov. Mi «1110 prebrodili lo težavno pot sami. Toda, če pomislimo, koliko naših vrelnikov in ožjih tovarišev je padlo kol Žrtev alpinistično eamovzgoje, nam dokazuje, da tako ne sme iti več dalje. Zato je tudi naloga Skale alpinistična vzgoja tečajnikov, kar pa klub lahko dosega edino le s tem, da pritegne tečajnike takoj v svojo sredino, kjer bod dobili prilko Za alpinistično udej-stvovanjo s starejšimi člani in so tako ognili pogubnim nevarnostim, ki prête mlademu nezkuše-noinu plezal™, pa naj si bo še lako dobro tehnično izvežban. S tem bo dosežena tudi [»odlaga /a orga-nični napredek slovenskega alpinizma, kujti mlajši člgni bodo nadaljevali svoje delo, obogaten! 7. izkustvi starejših. Ravno v tem je nasa starejša alpinistična generacija največ grešila. Iz tega razloga ne bo lelošnja alpinistična šola imela več značaja Javnih predavanj, temveč se 1к> vršila interno v klubovib prostorih. Tudi program predavanj bo iZpremenjon. Predavanja o planinski lavni in flori odpadejo, ker «e s predavanji tečajnika ne da naučiti. Tudi nekatera druga manj zanimiva predavanja se bodo zamenjala /. t »olj aktualnimi. Namesto predavanj o prvi pomoči, se bo priredil kratek tečaj. Po končanem teoretičnem delu šole se bodo vršile v pečina h šinariiogorske Grmade praktične vajo v plezalni tehniki. Absolventi teoretične in praktične šole se bodo lahko udeležili v polotju plezalnega tečaja, ki bo predvidoma v Savinjskih Alpah. Letošnjo alp,mistično šolo se bo izpopolnilo ? tečajem za zimsko alpinistiko, ki se bo vršil v prihodnji zimski sezoni. Vendar pa bodo imeli dostop v ta tečaj le oni absolventi alpinistične šole, ki bodo redno obiskovali predavnaja, praktične vaje v plezalni tehniki in ki se bodo udeležili jio-letnega plezalnega lečaja. Nn koncu poletne dobo pa se bodo morali izkazati z zadostnim plezalskini delom. Seveda morajo reflektanti za zimski nlpin-ski tečaj obvladati smučanje v terenu. Upamo, da je med našo mladino dovolj krepkih, jeklenih ljudi, ki se bodo udeležili letošnje alpinistične šole ter kasneje kot zreli alpinisti sodelovali pri dvigu slovenskega alpinizma na svetovno višino. Prijave sprejma turistovski klub ,Skala- do pričetka šole, t. j. do druge polovice februarja v klubovih prostorih, Slomškova 1, vsako «rpdo ob 8 zvečer. Slavija (Varaždin) : SK Ljubljana Jutri ob 14 se vrši v Ljubljani nogometna tekma med gornjima nasprotnikoma. Razpis medklubske tekme r teku na 18 km, ki jo priredi Smučarski klub Jezersko v nedeljo. 7. februarja. Slarl ob 15 pred hotelom Kazina. Pravico starta ima vsak tekmovalec .IZSZ, ki so izkaže z verifikacijsko legitimacijo. Tekmuje se po pravilih JZSZ. Prijavnimi 10 din. Prijave jo poslati na Smučarski klub Jezersko do 5. febr., naknadne prijave na dan tekme pa pol uro pred slirrtom v Kazini, nakar bo žrebanje startnih številk. Nagrade: Prvi trijo plasirani prejmejo lepi: Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani J. K. Kalan: »Pridige enega leta«. Nedeljo za nedeljo in praznik zn praznikom se oznanja beseda božja z vseli prižnic na Slovenskem. Pridni iu zvesti poslušalci najbrž nimajo pojmu, koliko je v teh pridigali duševnega truda. Beseda božja se ne stresa kar iz rokava, zahteva namreč mnogo priprave. Posebno čo govornik govori mnoga lota na istem kraju, da so preveč 11e ponavlja. lo nikakor ni lahko. Vsak pridigar pove islo resnice po svoje, rabi pa vendar pripomočke, h katerimi si svoje misli oploja. — V ravnokar izšlih Kalatiovih pridigah je jiodan izboron lak pripomoček. Dve važni lastnosti jih odlikujeta: praktične so in poljudne. Tu imate obilico lepili misli in zdravili naukov, podanih v lepi. prlkup-Ijivi obliki. Znan je Kaianov prijetni, domači, živahni, poljudni slog, ki ga lina tudi v pridigah. Zgled: Na praznik Marijinega rojstva: 1'uHOko smo dobili, punčko! I11 kakšno punčko!" Vendar pu je pri leni slog vseskoz resen in slovesen. Slovesen posebno o praznikih. Govornik rad vpleta v svoje govore kitice Iz cerkvenih pesmi, ki govore veselo, poživljajo in jim dnjejo |>oeličoii zanos. Nekatero pridige bi lahko imenovali bisere cerkvenega govorništva. 11. pr. na božič. 11:1 Veliki petek, nn dan celodnevnega češčnija. itd. Zelo praktično so 11. pr. Konec preklinjevanju Matere božje;, kjer gre prulilinjevalceiii z vso silo do živega, da bi se tu sramota iz našega ljudstva docela izkoreninila. ("'ust kmečkega stanu , Denar in druge. Mnoge bi lahko služili1 tudi za premišljevanja. Nalog Pridig ni velik. 1I11 bi ne ostale nerazprodane. Ker se pričenjajo s 1. mlventno nedeljo, bo zdaj ravno primeren čas. da jih nabavite. Naročajo sc v .Tuk« slovanski knjigarni v Ljubljani zn mul denar. Broširan izvod stane 44 din, vezan 00 din. plakete z diplomami. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo po tekmi v hotelu Kazina. Tekmovalci, kot vsi drugI, ki se nameravajo udeležiti te tekme, so oi>oznrjajo, da imajo iz Kranju avtobusno zvezo ob 13, preskrbljeno рл bo tudi za povratno vožnjo na večerne vlake. Smuški técaji SPD Podr. SPD v Celju priredi tudi letos brez plačne enodnevne smušlto tečaje v raznih krajih Savinjske doline. Tečaje bo vodil zvezni smuški učitelj. Pričnejo se v nedeljo, 31. jan., in bodo trajali do 7. febr. v sledečih krajih: Mozirje. Srni-hel, Gornji grad, Ljubno, Luče, Solčava. Smuški tečaj. SPD v Celju priredi od 8. do 14. februarja osemdnevni smuški tečaj za začetnike. Kraj tečaja je določen 11a Marovškem travniku za hribom Sv. Jožefa. Začetek pouka vsak dan ob 13. Poučeval bo zvezjii smuški učitelj g. Ivan Hilliger, kateremu naj se interesenti prijavijo nu kraju tečaja. Mladinski odsek SPI). Pri podružnici Slov. pln niiiskogu društva, je ustanovljen mladinski odsek 7,a mladino dO Upolnjèlieea IS. leta. Celoletna članarina 7.a mladino zna*n 0 Din, vpisnina pn 3 Din. Člani min dinsknea odseka prejmejo planinsko izka/niee in so deležni istih rieiidnosti kol redni člani 8ГП. Točni: informacije lahko dobile pri tajništvu SPD, Celje, lio tel Bell vol, I. nadstropje. Po športnem in telovadnem svetu Hud poraz je doživela avstrijska smučarska elita v Ga-Pa pišejo inozemski športni listi. O tem, da so »profesijonalU podlegli amaterjem, je obširneje poročal tudi naš lisi. Poraz sicer ni bil tako hud, kajti Nemci so tekmovali na lastnih tleh in diference so bile prav neznatne. Seveda, če vzamemo besedo »profesijonal« dobesedno, bi se dal ta poraz težje opravičiti. Vprašanje pa je seveda, če so imeli tako zvani avstrijski »profesijonali« več prilike za trening kakor nemški amaterji. Dve norveški drsalki v umetnem drsanju se podasla na evropsko prvenstvo v Prago. Sta to komaj 14 letna Gerd Hclland Bjoernstad ter Ana Marija Saeter. Pravijo, da je dobila Norveška v mladi Gerdovi dobro nadomestilo za Sonjo Iienie. — Iz Osla pa poročajo, da se udeleže svetovnih akademskih prvenstev v Zeli am See trije norveški hitrostni drsalci in to: Peter Leschly, Georg Krog in Arve Sinnerud. Smučarji pa najbrž ne bodo Mar-tali; vzrok finančno vprašanje. Celo v Chamonix bodo šli radi tega precej okrnjeni. Avstrijci so že dobili letošnjega prvaka v hitrostnem drsanju. Je to Maks Stiepl, svoječasni svetovni rekorder. Pri teku na 500 in 5000 je vodil tesno Wazuleli pred Stieplom; na 1500 in 10.01X1 pa jc Stiepl gladko zmagal. Dva nova svetovna rekorda v hitrostnem drsanju je postavila norvežanka Laila Schou-Nielsen in sicer na 500 m, katero progo je pretekla v času 47.9 sck., 1er v teku na 1500 m, za katero progo je rabila 2:38,1. Na 5000 m pa je tekla v Oslu njena rojakinja Synnoeve Lie v času 9:58, kar je tudi nov svetovni rekord. Svetovno nogometno prvenstvo se vrši v času od 4.—19. junija t. 1. v Parizu o priliki svetovne in kolonijalne razstave. Izločilne tekme bodo v Parizu, Marsejlu, Le Havru, Bordeauxu, Lille, Stçass-bourgu in event. v Lionu. Za tc, doslej tretje, svetovne tekme se se prijavile naslednje narodnosti: Češkoslovaška, Francija, Luksemburg, Belgija, Jugoslavija, Švica Portugalska in prvič ludi Norveška in Finska. Do 15. februarja, ko bodo zaključene prijave, se bo gotovo prijavilo še veliko število narodov. l rancoska katoliška telovadna in športna zveza priredi v dneh 10. in U. julija t. 1. v Parizu svoj veliki zlet, združen s telovadnimi in športnimi tekmami. Udeležijo se tega zleta in tekem tudi nekatere inozemske telovadne in športne zveze, tako da bo dobilo to srečanje na pol oficielen značaj mednarodnih tekem. Veliko prahu v telovadnih vrstah je dvignil predlog Čehov za prihodnje svetovne telovadne tekme, ki bodo leta 1938 v j'ragi. Poleg telovadnih vaj so dali namreč Čehi na spored tudi tri lahko-atletske točke (tek na 100 m, skoke v višino in suvanje krogle). Zlasti Švicarji se zelo upirajo temu predlogu. V svojih protestnih pisanjih se pritožujejo zlasti čez vajo na krogih, ki je v resnici izredno I težka in ki je precej nad višino ostalih orodij. ' Lahka atletika jim pa poleg tega, da imajo v svojih vrstah predvsem »Kiinstturnerje«, še zato ne prija, ker je tabela tako sestavljena, da bodo sla-bejši lahkoatleti izgubili silno veliko točk. Švi-varji se sprašujejo, če naj se pod takimi okolišči-1 nami sploh udeleže tekem. Uradna vremenska poročila Zveza za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani, Tujsko-prometna zveza v Mariboru, Slovensko planinsko društvo, Jugoslovanska zimsko-športna zveza in meteorološki institut javljajo dne 29. januarja ob 7 zjutraj: Val južnega zraka, ki bo trajal predvidoma še čez nedeljo, je zajel vse naše planine in poslabšal smuko predvsem v dolinah. Temperatura se je dvignila. barometer je zelo pa del. Vrh ovi so zaviti v oblake. Bohinjska Bistrica danes: —1, 50 cm južnega snega; Kranjska gora danes: —1, 15 cm južnega snega na 55 cm podlagi; sankališče in drsališče ugodno. Vršič in Krnica: —1, 30 cm južnega snega na 100 cm podlage; Rateče: —1, 15 cm južnega snega na 55 cm podlage; Planica: —1, 15 cm južnega snega na 55 cm podlage; skakalnica in drsališče ugodna; Tamar: 30 c mjužnega snega na 100 cm podlage: Polževo: —2, vetrovno; Osebe«: 25 cm snega; za smuko manj ugodno: Scniorjev dom: 40 cm snega na 60 cm podlage; Pesek: 25 cm južnega snega na 65 cm podlage. Opomba: Ostali kraji danes niso poslali popolnih poroči!. Siiiučar-ke tekme nn Ljubljanskem gradu. (irajski fantje pririido v nedeljo, 31. t. 111.. vsakoletni1 smučarske tekmo. Zn tekmovalce so pripravljena ludi praktična darila. Prijave so sprejemalo v nedeljo do i) ure v gostilni na Oradn. \Sk Primnrje (Inliknatlotska sekcija). V nedeljo dopoldne ob 10 trening na igrišču zu vse croRS-country tekače. Zaradi trening-marša naj vsak atlet prinese s seboj težke čevlje, oziroma gojzerice. II' N N N ^ «i v m л > > > g f"» J O .. h e «o Z :s S C S s, je > eu » o — 2 C J! Ш «® _ и t: a g 3Î 0 * -T, (0 o B"S f a ° T, C » -a S o es o o 3 Л Sat .b ® o л 4) JNM e « S "»oP