Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din ^^^B^H ^^^^^H ^H^^r ^^^^ ^^^^^B ^^^^^H ^^^^V ^^^k. ^^^¦¦^^1 ^^^r^^^^k ^^^^H ^^^^H ^K^v M^^^ Izhaja vsak petek ob 14. — Naročnina ziutšii mcscčno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po razr.ašalcih 5.50 din, zu. inozcmstvo 10 din — TJrcdništvo: Celjc, Strossmayerjcva ulica štcv. 1, pritličjc, desno; uprava: levo — Telefon štev. G5 — Itačun pri poštncm čelcov- nem zavodu v Ljubljani štcv. 10.66G iefo XXII. Celie. petek 5. iulija 1940 Štev. 28. Bogdan Pušenjak: Danska in nevtralnost Zunanjepolitični dogodfei se razvijajo s fiimsko brzino in vsak dan nam pri- naša v tej ali oni obliki velike med- nairodne dogodke, ki izpreminjajo ob- ličje Evropc. Razšiirjenje vojne na sre- dozemski bazen je približalo vse bal- kanske države vojnemu vrtincu in šele odločne in jasne Mussolinijeve besede na dan vstopa Italije v vojnoi, s kateri- mi je obljubil spoštovati nevtralnoet Švice, Jugoslavije, Grčije, Turčije in Egiipta, so prineele nekolii'ko pomiirje- nja, Ta svečana Lzjava italijanskega vo- r. ditelja, ki je bila v vseh navedenih dr- žavah sprejeta -z zadoščenjeni, pa vse- buje tudi izrecen poudairek, da bo le od omenjerih držav odvisno, ali se bodo ta zagctovila v vsem obsegu izpolniia. Še nobena vojna ni postavila nevtral- nih narodciv pred tatko težko preizku- šnjo, kako>r sedanja. VMeli smn, da so postale žrtve svoje nevtralnosti ravno države, ki1 so izpolnjevale doižnosti nev- tratoosti z najvcčjo skrbncistjo in lcjal- nostjo in s svojim prevelikim razume- vanjem zlasti za goßpodairske potrtbe vojskujočih držav mnogcikrat občutno oškcdovale same sabe, samo da 'bi izpol- njevale svoje miiroivne obveznoatil Ž3 pred sedanjo vojno in sicer 27. maja 1938 so zastopniki danske, island- ske, norveškc in švedske vlade pod- pisaflii v Stodkho'lmu važniOi deklaraciijo, v kateri so se obvezali, da bodo v pri- meru vojne med velesilami izdali enotna pravilla nevtralnosti. Obenem je boil tej döklarrinji tudi priključeno besedilo teh pravil, ki naj bi zamenjala dotedanja nordijska pravila o nevttralnosti, ki so }-;iila cprejeta žs 21. decembra 1912 s svečano deklaracirjo Danske, Norveäke in Švedske. Ze prvi dan po izbruhu se- danje vojne je Danska ta praväüa s po- sebnim kiraJlo'eviim ukazom uzakonila in jih je tudi vostno in lojalno izpolnje- vala. Ta danski zakon o nevtralnosti obsega v prvi vrsti odiredbe vojnega značaja, ki naj predvsem v vojaškem ozii'u zajam- čijo popolno nevtralnost Danske. Te od- redbe so zlasti gllede pomorstva v po- polnem soglasju z določbami mednarod- nega pomorskega prava lin sta jih tudi Oibe vojskujoči se stranki aprejeli. Po- leg tega pa veje iz tega zakona tudi duh pravilnega pojmovanja nailqg nevtralnih držav, ki ne smejo nikali prekoračiti obvez mednarodnega prava. Danci so se dobro zavedali, da morajo ostati nevtralne držaive v pogledu vojne docela pasivnc, v poigledu vojskujočih še di'zav pa nepristranske. V ilzvajanju nevtralnosti je Danska posvečala g'lavno pozornoS't ohranitvi predvojne industrijjske in pdljedelske proizvodnje, zlasti ker &ta bila njena glavna odjemalca Angüja in Nemčija. Glavni element dansike politike gospo- darske nevtralnosti je bil, da svcQiona glavnima odjemalcema v nobenem prii- meru ne zmanjša predvojne dobave živ- ljenjskih potrebščin. To svojo gospo- darsko politiko je Danska kljub izredno težkeim poJožaju dosledno izvajala. Pri tern je biila najibolj prizadeta poljedel- ska industrija in to na eni strani vsled padca mednarodne vrednosti funta, na drugi strainiii pa vsled splošne podražitve vseh öurovin, potrebnih za poljedelsko iiidoistrijo. Toda tudi težka gmoüia Sko- da, ki jo, je vslsd tega utrpelo dansko gospodairstvo, ni odvrnila Danske od za- črtane poti« in izpoilnjevanja njenih predvojuiii gospodarskih obveznosti. Ta- ko je Danska manifestiraila svojo trdno odlocenosit, da lojaLno in. vestno iizpol- njuje dolžnosti nevtralnosti. Lanih 19,. septembra so se na dansko pobudo sestaH v Koipenhagenu pred- stajvniki danske, islamdsike, norveške, švedske in finske vlade in zavz(;li svoje staliäce napram sedanji vojni. To stali- šče je nato preciÄiirala konferenca nor- dijakah državnih poglavatrjev, ki je bila laei 18. in 19. cktobra v Stockholmu in Rusiia se širi Ruska zasedba Besarablle In severne Bukovine — Prijatelj- sfvo med sovjeffsko Rusijo in /ugos/avl/o — Anglija /e za- segSa veeino trancoskega vojnega brocfov/a — Pred nemškim napadom na Anglijo — Nova vlada v Rumunijl — Smrt maršala Balba Rumunska vlada je 28. junija sprejela zahteve sovjetske Kusije glede vrnitvc Besarabije in izročitve severne Bukovi- ne sovjetski Rusiji. Ruske čete so začele 28. junija popoldne vkorakati v Besara- bijo in severno BukGvino ter so v treh dnoh po načrtu a je bila angle- ska zahteva odklonjena, so angleške vojne ladje napadlo francosko brodovje. V bitki so bile francoske vojne ladje potopljene ali pa onesposobljene. Vojni ladji »Diuikcrque« in še nekaterim franco skim vojnim ladjam je uspclo po- be^niti v Toulon. Velik del francoskega vojnega brotlovja je sedaj v angleških rokah. Med pomorsko bitko pred Ora- nom se italijanske vojne ladje niso po- javile, prav tako tudi ne italijanska le- tala. Nemška vlada je dovolila Franciji, da potopi tiste svoje ladje, ki ne morejo uiti augleškemu nadzorstvu. V Angliji z veliko naglico izvajajo obrambne ukrepe proti bližnjem velikem nemškem napadu na Anglijo. V Rumuniji je po odstopu Tataresco- ve vlade v četrtek sestavil novo vlado Gigurtu. Nova vlada ima glaMio za- slombo v Železni gardi in se bo docela naslonila na os Rim-Berlin. Med letalsko akcijo pri Tobruku v Li- biji se je letalo, v katerem je bil guver- ner Libije, letalski niaršai Italo Balbo z nekaterimi Arišjimi funkcionarji in dve- ma sorodnikoma, vnelo in je treščilo na zemljo. Maršal Balbo in vsi člani po- sadke so se ubili. Napadi ansleškega letalstva na Nem- čijo in nemškega letalstva na Anj;lijo, so vsak dan nadaljujejo. Por Naša mSasSins Adam Pribičevič je pred kratkim na- pisal naslednje: Danes so narodi, katerih mladina ko- raka v vojaških vrstah ob bobnjenju bobnjev in tromb, s puškami v roki, v vražji službii uničevanja vseh duhovnih in moralnih vrednot, ki so bile ponos ci- viliaacije. Tudi mi se ne niislimo razorožiti, do- kler so drugi oborcženi, in tudi ne na- meravamo iiztrgati orožja iz rol?, ki so za puške. Toda v skladu z vest jo člove- štva, z nauki najivzvišenejše religije in filozofije in s svojo slovansko dušo mo- ramo iti po drugi poti ter čuvati svoje otroke pred človeškim grehom, jih učiti samo plemenitega, ustvarjajočega dela, katere so se udeiležili toralji Danske, Švedske in Ncxrveske ter predsednik finske republike, s svojimi zunanjimi minisüi. Po tej kenferenci je bil izdan skupen komunike, v katerem so nordij- skidržavni poglavarji jasno izrazili sta- lišče svojih držav napram tedanjemu težkemu mednarodnemu položaju. V po- gledu nevtralnosti je stdckhodmska kon- ferenca oistvojjla vsa načela konference nordijskih državnih poglavarjev v Mal- möju decembra 1914 z izrecnim poudar- komr da »je prerešctala vse težave, na katere so v sedanjem težkem medna- rodnem polozajdi naletelc njihove drža- ve in kijim grozijo odvzeti pravica la- stne odločitve o njihovi nevtralnosti, pravico, ki so si) jo' te države vedno za- sluzü'e in že fv začetkit sedanje vojne potrdile s svojimi ilzjavami o nevtralno- sti. Sogl'aisno je biüo sklenjeno, da si nordijske države ne bodo dale vzeti te pravice in da se bodo v najozjem med- sebojnem sodelovanju striiktno, držale ! nevtralno&ti. Vsi pogtodi teh držav na sodobne mednairodne' konfl'i'vte so pre- žeti s skrbjo za ohranitcv njihove svo- bode in neodVJtsricjsti ter nevtralnosti. Zato tudi najodločnejše zahtevajo od vseh velesil, da tudi one sipoetujejo nji- j hexvo zadržanje v sedanji vojni, k čemur ' jih opravičujjejo tudi njihovi prijateljski odnošaji do vseh velesil.« Razplet scdanje vojne pa je pokazal, da tudi korektno in lojalno izpo0.nje- vanje nevtralnoistil ni Danski in Notrve- ški nič pomagato. Danska in Norvcška ¦sta se prepozno spomnili,, da lahko samo. sila zadržuje silio. V tern pogledu je zna- čiilen radijski govor danskega ministr- skega predsednika M. Stauninga na le- tošnje Novo leto. V tern govoru je Stauning med dirugim dejaJ: »Izvajanje nevtralnosti zahteva tudi potrebna matorialna sredstva, kiii edina lahko/ pre- prečijo obema vojskujočima se stranka- ma uporabljanje nevtralnega czemlja za svoje vojaške namene in ki tudi obenem dajejo možnost nadzcrstva in straže nad našim ozemljem in morjem.« Te besede danskega miniEtrskega predsednika bi morale vzeti resno» v pretres vse nevtralne države. Bolj kot kdaj prej velja danes načelo: »Si vis pacem, para bellum!« (Ce hočeš mir, se pripra^vljaj na vojno!) Ne samo strikt- no fevajanje nevtralnosti, temveč pred- vsem odločnost in možnost to nevtral- nost tudi braniti, lahko zajamči nev- tralnim narodom njihovo ncvtrailnost in s tern tudi mir tor svobodo in neodvis- nost. Važno je, da zobe femeSJifo očisfimo ne samo zjufraj, ampak tudi vsak večer, predno gremo spat. Chlorodont z o bn a pas ta spremljanega s ptičjimi zbori in nasme- hoim zarje in večernim solnčnim zlatom. Pa bomo videli, kdo se 'bo poslednji smejal in vesöh'l! Krepitev države »Jugoslovenska otadžbina« piše: »Za vse, ki misllijo, Oibstoji danes ena politiika, ki postavlja na stran vse, kar je strankarskega in posameznega. To je politika jugoslovenske države, njenega obstoja in njene foodocnosti. Država, do- movina JugosJavija, vse toi tvori v mi- slih rodoljubov nerazdeljivo celoto.« 0 koncontraciji piše list sledeče: >;Koncenti-acija ni koncesija niikomur, tcmveč prevzem skupnih odgovornosti v najtežjih časih. Koncentracija ni sama sebi cilj, temveč je vredna toliko, koli- kor more krepiti duh soliidarnosti, od- porno sillo in vero v bodočnost..... Ne- sebi)čna in široka, v tragičnih dneh do- kazana ljubezen do države bi odstranila marsikateri strah in olajšala vsako re- site v.« Kai i'nt /e na pott Iz splitskega »Narodnega lista« po- snemamo: Pred dnevi so v Koševu pri Sarajevu svečano otvorili strelišče strelßke dru- žine Gavrilo Princip. Zagrebška katoli- ška »Hwatska straža« je posnela to vest iz sarajevske »Jugoslovensike po- šte« in podčrtala konec govora predsed- nika omenjene streiske družine in sicer nasledr#je besede: »Da vzgojimo mladi- no, ki jo vidite okrog sebe, da bo dosto- jen naslednik nesmrtnega heroja Gav-f riia Principa.« Kaj je v tern slabega in kaj je »Hr- vatski straži« na poti? Menda ji vendar ni krivo, da naša sedanja mladina dobro strelja, da dobro meri, kakor je dobro meril Gavrilo Princip na onega, ki ga je smatrail za narodnega sovražnika? Ali pa ravno to? Čudimo se, ker smo doslej vedno opa- zili odabravanje »Hrvatske straže«, ka- dar so streljali po zagrcbških vežah ... „Hntatska straža" Zagrebska katoliška »Hrvatska stra- ža« trdi, da nimajo oni od Rtisije niče- sar pričakovati, pač pa od Nemčije in Italije. Rusko prijateljstvo Kakor poroča zagrebska »Nova ri- ječ«, zagotavljajo iz Sofije, da Bolgari niso taiki, da bi mogli čez noč zamenjati rusko, prijateljstvo s kakšnim dnigim. Rusija In Zdruiene države Nekateri ugledni ameriški listi so u- vedli v zadnjem času kampanjo, da bi se naj Združene države čimbolj pribli- žale sovjetski Rusiji in sklenile z njo obrambno zvezo1. To zvezo zlasti zago- varjajo »New York Times«, »New York Herald« in »Washington Post«. Ti listi poudarjajo, da se interesi Amerike in Rusije nikjer ne križajo in da bi mogli obe državi z uspehom nastopati skupno. Dvojezicnl uliini napSsi v Pragi Na praških ulicah so pred dnevi na- mestili uličnc napise v nemškem in če- škem jeziku. Obenem so doibile mnoge ulice nova imena. Tako se n. pr, imenu- je Pariška ulica sedaj Nürnberger Strasse, ulico maršala Focha so prekr- stili v Schweriner Strasse, Francosko nlico v Bismarckstrasse, Londonsko uli- co v Münchener Strasse, Verdunsko ulico v Strasse der Ostmark itd. Pred- videno je tudi preimenoivanje ulic v ostalih mestih Češke in Moravske. Stran 2. »NOVA DOBA« 5. VII. 1940 Štev. 28. Domače vests — Sreda, eetrtek in petek so brezmes- ni tlnevi. Uredba o, varčevanju z živili je nekoliko spremenjena in so sedaj sreda, eetrtek in petek v vsej državi brezmesni dnevi. Te dni je prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, gove- jega in- svinjskega mesa. Restavracije, javne kuhinje in drugi gostinski obrati te dni ne smejo nuditi jedil s telečjim, govejim in svinjskim mesom. Ta pre- poved se ne nanaša na notranje dele ži- vali (možgane, jezik, pljuča, srce, jetra, ledvice, vampe in druge notranje dele). Polcg tega se je uredba spremenila v toJiko, da sme izjemno po predlogu živi- nozdravnikov pristojno splošno upravno oblastvo prve stopnje odobriti klanje telic in junic pod enim letom starosti, če niso dabre za rejo ali če nastopi pri- mer nujnosti. Za odobritev, ki jo izdaja splošno upravno oblastvo, ni treba pla- čati nobenih taks. Ta spremenjena uredba je stopila v četrtek 4. t. m. v veljavo. — Novi prosvetni minister. Prosvetni minister Boža Maksimovic je podal o- stavko, Za novega prosvetnega ministra je bil imenovan dr. Anton Korošec. — Za predsednika zemljoradniške stranke je bil izvoljen foivši narodni poslanec dr. Miloš Tupanjanin. Kakor znano, je bil dosedanji predsednik zem- ljoradniške stranke dr. Milan Gavrilovic imenovan za jugoslovenskega poslanika v Moskvi. — Zagrebška »Nova riječ«, katere lastnik in izdajatelj je dr Večeslav Vil- der, je zaerakrat prenehala izhäjati. — Žrtev strele. V nedeljo okrog 15. je Oibiskala Dobje pri Planini in okolico huda nevihta. Na Slatini pri Dobju je posestnik Vodišek s svojo rodbino na travniku spravljal seno v kopice in so kljub nevihti nadaljevali delo. Nenadno je treščilo. Strela je udarila v 171etno Vodiškovo, hčerko Nežo in jo na mestu usmrtila. — Dva požara. Pred dnevi se je vnela viničarija posestnika Antona Golovška v Šeščah pri St. Pavlu pri Preboldu., V ikletnih prostorih je stanoval delavec Franc Užir. Ker ni> bilo ob izbruhu po- žara nikogar doma, so, opazili ogenj se- le, ko je bilo že vse poslopje v plame- nih. Hiša je zgorela do tal. Skoda zna- ša nad 10.000 din. Vzrok požara ni znan. V Bukovju pri Slivnici je nastal pred dnevi zaradi pokvarjenega dimnika ogenj na podstrešju hiše posestnika Guzeja. Požar se je hitro razširil na vso hišo in jo upepelil. Gasilcem je uspelo rešiti bližnje gospodarsko po- slopje in svinjak. — Mrtvec v cestnem jarku. Pred dne- vi je odšel 651etni urpokojeni rudar Franc Polak iz Migojnic pri Grižah z doma, da toi obiskal svoje sorodnike v okolici Jurkloštra. V ponedeljek pa so našli Polaka mrtvega v cestnem jarku v Kostrivnici pri Kalobju. Ni še ugotov- ljeno, ali je umrl Polak naravne smrti ali pa je postal žrtev nesreče ali celo zločina. Celieinokolica c Kresovanje. Moška in ženaka po- družnica CMD v Celju sta zažgali v če- trtek, na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov, velik kres na Starem gradu. Les za kres je prispevala mestna občina. Znana tvrdka »Pyrota je prire- dila med kresovanjem izredno lep in učinkovit umetni ogenj na Starem gra- du. Obenem i© bil pred kolodvorom ob veliki udeležbi občimstva promenadni koncert celjske vojaške godbe, gotovo privabila vse zvesite poslušalce naše lepe narodne in umetne pesmi. Celjskoi občinstvo pozivamo, da ne zamudi te lepe prilike in da se ude- leži koncerta v čim večjem številu. Dru- štveni zbor »Jadran-Nanos« posveča vse svoje sile tudi razmahu narodne misli na naši severni meji. Zbor sodeluje pri viseh narodnih prireditvah in zasluži tu- di iz tega razloga, da mu ob priliki nje- govega gostovanja v Celju izkaže na- rodno zavedno, prebivalstvo vso pozor- nost. V nedcljo torej vsi h koncertu v mestni park! Koncert se bo pričel toe- no ob VLll.. dopoldne. Zvečer bo priredil zbor koncert tudi v zdraviliški dvorani na Doibrni. c Drnžl>a sv. Mohorja v Colju slävi danes 801etnico svojega obstoja in de- lovanja. Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najhitreje in nojbo- lje kupite, prodatc ali zamenjate v trgo- vinijosip Uršič, Ccljc, Narodni dom. c Tujski promet, unirljivost in brez- poselnost. V mesecu juniju je obiskalo Celje 914 tujcov (884 Jugoelovenov in 30 inozemcev) nasproti 1028 v letoä- njem maju in 1066 v lanskem juniju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 40 oseb in sicer 14 v mestu in 26 v javni boibiici,. Tudi v lanskem juniju je umrlo v Celju 40 oseb. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m].i v evidenci 244 brezposelnih (191 moških in 53 žensk) nasproti 230 (182 moškim in 48 ženskam) dne 20. junija in 303 (236 moškian in 67 žen- skam) dne 1. junija 1939, Delo dobi 15 cestnih delavcev, 5 čevljarjev, 4 Mapci, 3 poljski delavci, po 1 frizerski in kro- jaški pomočnik, 8 kmeökih dekel, 6 ku- haric, 3 siužkinje, 2 natakarici in 1 po- strežnka. c Vprasanje podaljšanja Saiaostanske ulice do Vodnikove ulice je rešeno sarao v toliko, da je mestni svet dovolil po- daljšanje te ulice mimo bodočega pri- | zidka pri poslo.pju ekstpoziture OUZD v ; Vodnikovi ulici, ki bi naj bil širok 10 m in bi ga lahko zgradili tudi v obliki pa- saže pod hišo g. Dolžana. Ker pa bi moral SUZOR v ta namen odkupiti vsaj del hiše g. Dolžana in ta zadeva sploh še ni rešena, vprašanje podaljšanja Sa- mostanske ulice zaenkrat ni aktualno. c Lep uspeh gdč. Slavke Batištutove pri pevskih tekmah v ljubljanski operi. Za pevske tekme se je prijavilo čez 150 pevk in pevcev; cela množica teh se je učila in se še uči solističnega petja pri raznih priznanih pedagogih, vendar je bilo k večerni glavni tekmi pripuščenih le 32 pevk in pevcev. Med temi izbranci je bila tudi gdč. Slavka Batištutova iz Celja, ki sicer ni dobila nagrade, a je dosegla lep uspeh. Saj pravi o njej g. Ado Darian, ki je bil organizator tekem in clan o,cenjevalne komisije, v nedelj- skem »Jutru«, »da ima kultlviran glas in format za ikoncertno pevko«. K lepe- mu uspehu in laskavemu priznanju mo- ramo gdč. Slavki Batištutovi iskreno čestitati, zlasti če upoštevamo, da ni imela niti ene lekcije v solističnem pet- ju, temiveč poje samo v pevskem zboru Celjskega pevskega društva. c Sreski odbor društva Rdečega križa v Celju vabi vse one gospode, ki so do- vršili samarijanski ali bolničarski tečaj v Celju od 1. 1934. do marca 1940 in se doslej niso javili zaradi podatkov mest- nemu fizikatu, da se tarn čimprej zgla- sijo ob uradnih urah. c Javna mestna knjžžnica bo do 22. t. m. zaprta. Prvo poslovanje bo v torek 23. t. m. c Traftična nesreča v rudniku. Ko je SOletni rudar Friderik Zuppjic delal v torek okrog 17. v premogovnücu rudar- ske združbe »Bohemije^< v Osenci pri Celju, se je v rovu nad njim odtrgala plast premoga jalovca in ga zasula. Ko so Zupanca kmalu nato odkopali, je bil že mrtev. Težka plast premoga mu je bila zmečkala prsni koš. Zupanc zapu- šea ženo in t.ri otroke, ki živijo v Loki pri 2usmu. Zupančevo truplo so prepe- ljali v Loko in ga položidi v četrtek na pokopališču v Žusmu k zadnjemu po- čitku. c Smrten patlec z drevesa. V Prelogah pri Konjicah je padla 511etna dninarica Ana Marinäkova v ponedeljek pri obi- ran ju češenj z drevesa 7 m g-loboko in dobila težke notranje poškodbe. Prepe- Ijali so jo v torek popoldne v celjsko bolnico, kjer pa je kmalu po prevozu iz- dihnila. . Pred dopustom si preskrbite pisem- ski papir, nalivna peresa in albume pri tvrdlii Karl Goričar vdv. Celje, Kralja Petra cesta 9. c Spet nesreca na železniškem prelazu v Medlogu. V nedeljo okrog 16.30 se je peljal 301etni zidar Franc Jelen od De- vice Marije v Polju s svojo 281etno že- no Terezijo z mo.tornim kolesom po dr- žavni cesü proti Levcu. Ko je privozil do zloglasnega železniškega prelaza v Medlogii, ni opazM, da se bliža potniški vlak iz Celja, ki je imel v nedeljo skoraj pol ure zamude. Motorno kolo je na prelazu zadeio v vlak in se razbilo. Je- lena in njegovo ženo je vlak odbil in oba sta zletela v velikem loku na cesto. Jelen si je zlomil desno roko v ramenu in se potoil po nogah ter dobil tudi no- tranje poškodbe, njegova žena pa se je potoLkla po rokah in ostalem telesu. Oba ix)jiesrečenca so prepeljali v celjsko bolnicö. Na železniškem prelazu v Med- logu se je dogodila pred leti znana ka- tastrofa mestnega avtobusa. Poleg tega je bil ta prelaz tudi pczorišče številnih drupih težkih prometnih nesreč. Celjski mestni svet jo na zadnji seji ponovno j kritiziral dejstvo, da železniška uprava I kljub številnim nesrečam doslej še ved- no, ni namestila na tern prelazu nujno potrebnih železniških zapornic. Celo- kupno prebiivalstvo odločno zahteva, da železniška uprava takoj zavaruje ta ne- varni železniški j)relaz na izredno pro- j metni državni cesti. c Žetev smrti. V celjski bolnici so umrli: 27. junija 301etna žena mesarja in gostilničarja Hennina Baštevčeva, roj. Kinclova, iz St. Jurija ob juž. žel., 28. junija 631etna žena železniškega zvaničnika Marija Boletova iz Šrnartne- ga ob Paki in 441etni upokojeni pismo,- noša Peter Mlakar iz Cerovca pri Roga- ski Slatini, v nedeljo 741etna dninarica Marija Zagajškova iz Predence pri Šmarju, v ponedeljek 431etni hlapec Ivan Jeraj iz Lok pri Mozirju in štiri- letni posestnikov sinček Leopold Slaper- nik iz Zavrha pri Dobrni, v petek pa KINO METROPOL CELJE ¦mm anna ¦¦¦¦an» ¦¦¦¦¦(¦¦nan« an an Danes 5. julija zadnjikrat francoska umetnina BILA SEN PUSTOLOVKA... (J'ETÄIS UNE ÄVENTUSIERE ...) Tragedija ruske emigrantke grofice Vere Vronske. Edvige Feuilliere Jean Murat Mona Goya Od 6. do 8. julija Zlomlieni eves Frou-Frou jc bila divna, toda njena ljubezen ni prinašala sreče. V glavni vlogi: LUISE HAINEfi V nedelje 7. julija m a t i n e j i: »BÄNDITI DIVJEGÄ ZÄPÄDÄ« 801etna preužitkarka Julijana Vidčeva iz Male Breze pri St. Juriju ob juž. žel. in 671etna dninarica Barbara Lampreto- va iz Tržišča pri Rogaški Slatini. N. p. v m.! c Iz so<1ne dvorane. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo 341etnega krojaškega pomočnika Viljema Dularja iz Vavte vasi pri Šmihelu na Dolenjskcm na 2 > leti ro.bije, ker je v času svojega služ- bovanja v Vojniku ogoljufal več oseb za znatne zneske s tern, da si je od njih iz- posodil denar pod pretvezo, da bo denar vrnil, ko bo prejel svojo do,to, ki znaša 65.000 din. Nadalje je okrožno sodišče obsodilo 521etnega rudarja Jožeta O- merzo iz Rajhenburga po čl. 3. zakona 0 zaščiti države na 7 mesecev zapora. c Nagradno streljanje prireja Strel- ska družina odslej vsak četrtek zvečer v Celjskem domu, ob nedeljah popoldne pa na strelišču v Pečovniku. c Zaščitni urad mestnega poglavar- stva v Celju bo v kratkem razdelil med prebivalstvo poljudno pisano, brošuro »Letalski napad ... varujmo se!«. Ker so iz navedene brošure razvidna vsa na- vodila za zaščito pred zračnimi napadi, kakor oprema zaklonišč, zavarovanje stanovanjskih objektoiv proti pozaru, organizacija hišne zaščite itd., je nujno potrebno, da ima to brošuro vsaka dru- žina. Brošuro bodo razdeljevali' inka- santi mestne elektrarne proti plačilu 1 dLn pri lcasiranju računov za električ- ni tok. c Zaradi čiščenja uradnih prostorov mestnega poglavarst\a bo mestni urad v ponedeljek 15. t. m. in torek 16. t. m. zaprt. Stranke, ki so povabljene za o- menjena dneva k mestnemu poglavar- stvu, naj se zglasijo v sredo 17:, t. m. ob navadnih uradnih urah, , c Oddaja kolodvorske restavracije v Celju. Direkcija drž. železnic v Ljub- ljani odda s 1. septembrom 1940 po predpisih pravilnika 135 v zakup za nedolocen čas kolodvorsko restavracijo srednje vrste in stanovanjske prostore na postaji Celje. Za obratovanje po- trebna glavnica znaša 40.000 din, če reflektant nima nobenega inventarja in opreme; v nasprotnem primeru pa 12.000 din, a mora predložiti dokaz o posesti inventarja in opreme. Letna zakupnina za obratne prostore znaša 4.000 din, letna najemnina za stano- vanjske prostore pa 2.400 din. Prošnje 3e vlagajo do vključno 27. julija t. 1. na naslov direkcije drž. železnic v Ljubljani. Do tega dne do 11. dopoldne je položiti pri depozitni blagajni direk- cije v Ljubljani predpisano varščino v znesku 1.000 din v gotovini. Natanč- nejša pojasnila glede pogojev ae dobe pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, soba St. 39 odn. 54, in pri šefu postaje Celje. c Sreskemu odboru dmštva It!lerre«a križa v Celju sta naklonili :kalnica >;Metka« v Celju 5.000 din, covarna. vol- nenih izdejkov Majdič v Skolji vasi pri Celju pa 100 din podpore. G »3p. Ervin Luhn.. namesčenec tv. Rakusch v Celju, pa je daroval 200 din namesto venca na grob g. Franca Cölestina v St. Juriju ob juž. /el. in sicer 10Q din v svojom in 100 din v imenu g. Josipa Luhna v Ljubljani. c Dijaški kuhinji v Celju je daroval g. dr. Dragotin Skrinjar, odvetniik v Krškem, 100 din namesto cvetja na grob g. Frana Batjela, industrijea v Ljubljani. c Najdeni predmeti. V času od 1. ja- nuarja do 30., junija t. 1. so bili najdeni sledeči predmeti, ki jih hrani predstoj- ništvo mestne poliicije v Celju: denarni- ca z vsebino 66 din, 3 bankovci po 100 din, denarnica z vsebino 127 din, denar- nica z vsebino 15 din, denarnica z vse- Stov. 28. »NOVA DOBA« 5. VII. 1940 Stran 3. bino 97 din, denarnica z vsebino 187 : din, kovanec za 20 din, 2 dežnika, žen- ski sviter, vrlmja jopa, 2 očali, ženaka torbica, moški klobuk, denarnica z vse- bino 11 din, nälivno pero, žonski klo- buk, 2 kanarčka, srebrn obesek, kožu- hovinast ovratniik, 3 beli prti, moški šal, { ženslke usnjene rokavice, ženska zape- stna ura in svctilka. Lastniki lahko dvignejo izgubljene predmete ob urad- nili urah pri predstojništvu mestne poli- cije v sobi ätev. 32. c Poslo\ilm koncert vojaške godbe. Celjsika vojaška godba priredi v soboto 6. t. m. od 20.30 do 24. na vrtu hotela »Uniona« poslevilni koncert svojemu tamborju mažorju g. Henriku J. Stra- hu, 3ti je premeščen v Ljubljano. Pobi- rali se bodo samo prostovoljni prispev- iki. Splošno priljubljenemu g. Strahu- »Brkonji« želimo mnogo zadovoljstva na novem službenem mestu! c Izguba. Na dvorišču mestne osnovne šoJe je izgubila sestra Milka Lojkova v nedeJjo 30. junija nalivno pero »Penka- la«. Navedeni sestri je bilo pero poklo- njeno v spomin, ki ji je postal dragocen, in je zaradi tega tembolj prizadeta. Naj- ditelja prosimo, da blagovoli pero izro- čiti bodisi lastnici sami alii pa v pisarni celjske soikolske župe v Narodnem do- mu. c Kanarček z obročkom. na nogi se je našel. Lastnik ga dobi nazaj pri Karlu Gučku v Čretu pri Celju. c Zdravniško dežurno slu/bo za Clane OUZD bo imel v nedeljo 7. t., m. zdrav- nik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici. Iz obiinstva Proin/a mesini policiji zaradi varnosti ce&tnega prometa 2e dolgo časa se v Celju, zlasti v ne- katerih, delih, zelo neprijetno občuti iz- redna nadloga, ki jo povzročajo razni tovorni avtomobi'li, avtobusi in motoci- klisti. Imamo zelo točne in jasne policij- ske predpise glede vožnje motornih vo- zil. Potrebno pa je, da se ti predpisi tudi točno izvajajo in predvsem, da po- licija strogo nadzoruje promet in od- pravi nedcstatke, če treba tudi z dra- koničnimii kaznimi. Ker gre delonia za ulice, M so od središča niesta nekoliko, oddaJ^ene, naj služijo policiji spodnja sporočila kot opozorilo, da bo mogla potrebno ukreniti. Predvsem je treba ugotoviti, da vozi- jo tovomi avtomobili po celjskih ulicah z mnogo preveliko brzino in da obstoji trajno velika nevarnost nesreče. Zlasti se opaža, da vozijo ti težki avtomobiili z izredno naglico, na oglu s Cankarjeve na Kralja Petra cesto in od tarn dalje proti Gaiberju. Ce bi rv takem trenutku pasiral križišče na oglu Cankarjeve ceste kak starejši ali bolehen človek ali pa kak otrok ali otroški voziček, bi bila kata- strofa skoraj neizogibna. Isto velja za naravncst divje dirjanje najtežjih to- vornih avtomobilov po Gregorcičevi uli- ci in od tarn dalje proti Gaberju, pa de- loma tudi po Milklošičevi uilici. Brezob- zirnost vozačev v tem delu mesta je skrajna. Nujno potrebno, bi bilo, da bi mestna policija ravno v tem delu mesta zelo strogo nadzorovala promet, četudi bi bilo niorda v to svrho treba pomno- žiti številoi straž, ki je verjctno za da- našnje razmere že mnogo preniziko. Druga nadloga so motociklisbi. Ti so se navadili, da smatrajo mestne ulice, posebno pa one, ki so nekoliko vstran od središča mesta, za priljubljen kraj za prelzkušnie s'vosjih vozil in pa za vaje v vožnjj, ter dirkajo po takih ulicah z največjo brezobzirnostjo in brzina Po- sebno radi si izbirajo za to Ključavni- car'sko, Levstikovo, Frankopanovo, Mi- klošičevo in Gregorčičevo ulico, torej kraje, ki so v neposredni bližini šol in kjer je na ulicah med šolskim lotom včasih zelo mno,go šolske'mladine, ka- tere življenje in zdravje je s takim brezvestnim početjem resno ogrožono. Clovek bi mislil, da je na teh fcrajih pravcato dirkališče, ako vidi, s kako slastjo se vozijo tamkaj razni, navadno zeJo mladi motociklisti brez ozira na pa- sante in na policijske predpise. Vse te vožnje se opravljajo navadno z odprtim izpuhom. Posebna slast je takim brez- obzirnežem, ako morejo pred kako hišo postati in pustiti tamkaj včasih cele če- trt ure ropotati svoj motor in izpuh. V Levstikovi ulici je zastopstvo in garaža motociklov. Tarn se zbirajo dnevno zla- sti proti večeiru mnogi motociklisti, ki preiizkušajo vozila z divjo vožnjo in ve- likanskim ropotom v pozne večerne ure, pa tudi ponoči. Enako se godi redna v Miklošičevi in Levsitikovi ulici. Vozila stoje na ulicah, kjer se avtomobili po- pravljajo. Po tleh so dostikrat mlakuže olja in druga nesnaga. V Ključavničar- ski ulici stoje često po trije avto- mobili in ovirajo promet, tovorni avto- mobili pa odlagajo tamkaj goreoe oglje in drugo ter povzročajo s tem nevarnost za poslopja. Pred nekaj leti je na tem kraju že začel goreti plot zaradi take šoferjeve neprevidnosti, Iki bi bila lahko povzroci'la velil: požar in mnogo škode. Zlasti smo mnenja, da nikakor ne gre, da se avtomobili, posebno pa mo- torna kolesa iz raznih delavnic preizku- šajo po mestnih ulicah. V vseh teh ozirih prosimo vodstvo poli-cije nujne odpomoči. —n— Sokolstvo Sokolsko drisštvo Celše-matica Pctdesetletnica Za nami so dnevi, namenjeni pokra- jinskemu zletu v Celju v proslavo dru- štvene petdesetletnice. Kakor nam je bilo težko sprijazniti se ü preložitvijo zleta, nam je bilo vendarle v uteho sla- bo vreme, ki je prevladovalo zlasti ves dan 29. junija, dne 30. junija pa je toil naliv ravno ob času, ko bi bil popoldan- ski javni nastop. Lahko si mislimo, v kakšnih neprilikah bi bili tisoči gostov, v nič manjši zadregi toi bili tudi priredi- telji. Tako je pa nebo potolažilo drage goste, iki so se veselili na prihod v Cclje, in brate in sestrs, ki so se veselili na sprejem gostov. Usoda je zadovoljila | ene in druge. Zlet je samo preložcn, ' zato je dolžnost vsakega pripadnika matičnega društva, da nadaljuje delo v društvu in pripravlja temelje bodočemu jubilejnemu zletu v Celju, ko bodo na- stopili mirnejši časi in ko se bo v Celju zgrnilo še večje število sokolstva, kakor bi se bilo y ravnokar minulih dneh. Ne vemo, kdaj bodo tisti dnevi, toda če bo- mo živeli v veri, da niso daleč, bo naše delo plodno in uspešno in nas bo zlet dohitel pripravljene. Br. dr. Dragotin Treo Sestanek pripravljalnega odbora za ustanovitev društva, ki mu je bil duša pokojni brat dr. Dragotin Treo, je bil 4. junija 1890., ustanovni občni; zibor 31. julija, ustanovna slavnost pa 7. in 8. septembra istega leta. Zivimo v jubilej- nih meseeih, zato bomo tu in tarn se prinesli kakšno krajšc. notico iz pretek- lega društvenega življenja. Izlet. V nedeljo 7. t. m. bo izlet v Laško, Ck Sv. Jederti in preko Dola v Hrastniik. Odhod iz Celja ob 6.58, po- vratek iz Hrastniika ob 19.31. Izlet je obvezen za telovadeče clanstvo in nara- ščai, želja je pa, da se izleta v kar naj- večjem številu udeleži tudi ostalo clan- stvo, da se naši medsebojni st iki ravno v današnjih časih se bolj poglobijo. Vsi člani in članice ter naraščaj se lahko poslužijo skupne objave, da kupijo v Celju celo vozovnico do Hrastnika, ki velja tudi za povratek in stane 12 din. Ti naj pridejo, v soboto 6. t. m. ob 19. v telovadnico zaradi vpisa v objavo. V zvezi z objavo morajo imeti veljavno člansko legitimacijo. Komur ni do po- tovanja s skupnt» objavo, naj potuje z nedcljsko povratnico, ki stane do Hra- stnika in nazaj 15 din. — Bratje in se- stre naj pridejo pravočasno na kolo- dvor, da ne bo tik pred odhodom preve- like gnece» Pričakujemo,, da se nam bo- do v Laškem priključili tudi bratje in sestre iz Laškega, nato pa še od Sv. Jederti in z Dola, da bo naš razstanek v Sokolskem domu v Hrastniku razgi- ban in veselejši. Zdravo! Sport * Polfinale za srednjeevropski pokal. V prvi polfinalni tekmi je BSK v Beo- gradu premagal enajstorico Ferencva- rosa samo z 1:0 (1:0), zagrebška tek- ma med Gradjanskim in bukareškim Rapidom pa se je končala neodločeno 0:0. * Prvenstvo SNZ. V drugi finalni tekmi za prvenstvo Slovenske nego- metne ziveze je ISSK Maribor v nedeljo v Mariboru premagal Žclezničarja z 2:1 (0:0). Ker je 2elezničar teden prej zmagal z istim rezultatom, bosta morala oba kluba igrati še eno finalno tekmo. :; Propagandni juniorski atletski mi- ting priredi SK Celje v nedeljo 7. t. m. ob 9. na Glaziji. Pravico nastopa ünajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, včlanjenih v SAZ. Prijave se bodo sprejemale pol ure pred pričetkom tekmo van ja. Vrstni red tekmo van ja: 100 m, krogla, višina, 200 m, disk, 1000 m, kladivo,, daljina, kopje, tr-oskok, 4 X 100 m. Sah Šahovski brzi turnir. Celjski šahovski klub je priredil na Vidov dan zvečer brzi turnir za prvenstvo v mesecu juniju., Prvo mesto si je priboril inž. Srečka Sajovic s 7 točkami in pol od 10 do- segljivih, drugo mesto pa Josip Graser s 7 točkami. Iz naiih kraiev Petrovee p Konec stavke. V ponedeljek poj- dejo delavci Keramične industrije v Libojah po stavki, ki je trajala 60 dni, spet na delo, ker je. podjetje sprejelo zahteve delavcev. Iskreno se veselimo, da je prišlo med delodajalcem in de- lojemalci do končnega sporazuma. Vsa čast delavski složnosti ! p Požar v Levcu. V teku enega tedna smo imeli v naši občini kar dva požara. V nedeljo 23. junija je zgorel Ježovnikov kozolec v Arji vasi. Na Vidov dan okrog 23. pa se je vnel velik kozolec posestnika Repinška v Levcu, v katerem je bilo mnogo sena ter nekaj voz in poljedelskega orodja* Kozolec z vsem senom in inventarjem je zgorel do tal. Združenemu naporu gasilcev iz Levca, Arje vasi, Drešinje vasi, Celja, Gaberja, z Babnega in Lo- pate se je posrečilo rešiti sosedna po- slopja. Ta požar je najbrž zanetila zlo- činska roka istega požigalca, kakor v Arji vasi. Posestnik Repinšek ima ve- liko škodo, ki je le delno krita z za- varovalnino. p Tatvine koles. Tatovi koles so tudi pri nas na delu. Ko je gorel Je- žovnikov kozolec v Arji vasi, so se kolesarski »speciaiisti« polastili dveh koles, drugi večer, ko je imelo pevsko društvo »Savinja« svojo vajo v Soli, pa sta izginili dvema peveema skoraj novi kolesi s hodnika. p Nov grob. V Libojah je umrl v ponedeljek 33-letni posestnik Franc Vizjak, po domače Nahod. Šele pred dobrim letom je prevzel obširno po- sestvo po svojem pokojnem očetu An- dreju, ki je bil mnogo let načelnik krajevnega šolskega odbora v Libojah. Zapušča vdovo in hčerkico. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, težko pri- zadeti rodbini naše iskreno sožalje! p Doba cerkvenih praznikov. S praznikom obiskovanja Marije Device se je pričela pri nas minuli torek doba cerkvenih proSčenj. Ta dan je vsako Ieto kramarski in živinski sejem. Le- tos je bil prvi boljši od drugega, do- gon živine je bil skoraj neznaten. To nedeljo bo cerkveni »shod«, teden dni pozneje pa »lepa nedelja«. Največjt dotok rornarjev je ob Marijinih praz- nikih dne 15. avgusta in 8. septembra, p Vreme. Če je na dan Marijinega obiskovanja lepo, prerokujejo pri nas, da bo 40 dni lepo vreme; če dežuje, pa ie 40 dni zapečatenih z moČo. Ker je bilo ta dan solnčno, upamo, da se bomo izkopali iz moče in bomo srečno jadrali v suho in vroče poletje, tako da bosta sv. Marjeta in sv. Magdalena mokri od potu in ne od dežja. Žalec ž Vidovdanska proslava. Meščan- ska in narodna sola v Žalcu sta pri- redili r;a Vidov dan v Sokolskem do- mu v Žalcu skuono proslavo Vidovega dne. V začetku je strokovni učiteij g. Praprotnik v isklesanem govoru orisal zgodovinski ponien Vidovega dne. Nato je mladinski pevski zbor meSčanske Sole pod spretnim vodstvom g. prof. Biaža Tomaževiča izvajal Adamičevo »Molitev za vladarja«. Siedili sta dve deklamaciji učencev narodne Sole in sicer »Mi mladi« in dvogovor »Do- movini«, dijaki meščanske sole pa so deklamiraSi Župančičev »Zemljevid« in Iga Grudna »Tuji gost». Koncert mla- dinskega zbora meSčanske Sole je imel dva dela. Prvi del — med deklama- cijami — ie obsegal pet zborov, in sicer mo§ke, slovaške in gorigke na- rodne pesmi v koncertni harmoniza- ciji, drugi del pa Milenkovo »Let', let' tičice male«, Mokranjčevo H. rukovet in pet belokranjskih narodnih. Mladi pevci in pevke so zaključili lepo uspeli koncert z državno himno, ki jo je Ste- vilno občinstvo poslušalo stoje. Pevski nastop sta prevevala fina dinamika in čustveno predavanje. Uspeh pa bi bil brez dvoma Se lepši, če bi bil pevski pouk obvezen tudi v III. in IV. razredu meščanske Sole. Posebno zanimanje za mladinsko petje z mladinskim zborom pa bi radi pozdravili tudi na žalski in gotoveljski narodni Soli, kjer je obilo dobrega pevskega materiala, ki bi bil v narodni Soli deležen najboIjSe pri- prave za nadaljnjo pevsko izobrazbo v meSčanski Soli. StarSe pa prosimo, da bi skrbeli, da bi posečali njihovi otroci — četudi prostovoljno — petje v mladinskem zboru, ki ima najlepši zgled v Petrovčah, kjer je uveden si- stematičen pevski pouk, kakor na me- Sčanski Soli v Žalcu. ž V izložbi na poslopju Savlnjske posojilnice v Žalcu je razstavljena fo- tografija devetorice pevcev, ki so na- stopili na zgodovinskem žalskem na- rodnem taboru dne 6. septembra 1868. Pod sliko so tudi imena sodeluiočih v prvern žalskem zboru, k! mu je bil pevovodja sloviti žalski nadučitelj Fran Kovač. Opozarjamo občinstvo na to redkost. Ali je morda shranjena Se bolj§a slika teh Žalčanov v kakSni žalski hiši ? ž ZvoČni klno Žalec. V nedeljo 7. t. m. ob 16., 18.45 in 20.45: »Ulica brez radosti«. Velefilm iz pariSke- (^a podzemlja. V glavnih vlogah Dita Parlo, Albert Prejean in Valerij Inki- Sinov. Gorngi grad g Tujski promet bo tudi v naSem letoviščarskem kraju v letoSnji sezoni zelo trpel. V drugih letih smo imeli v tem času že Stevilne prijave letovi- ščarjev, letos pa je le malo prijavlje- nih, čeprav so naSi gostilničarji in zasebniki le neznatno povišali cene za stanovanje in hrano. Kdor se Se ni odločil, kam pojde v letoSnjih počitni- cah, ima priliko, da se v kratkem pri- iavi in pride v naS kraj. g Dve premestltvJ. Zvaničnika pri r.ukajSnjemu sreskemu načelstvu gg. Ivan llijaš in Drago Ačko sta preme- f5Čena in sicer prvi k sreskemu načel- stvu v Laškem, drugi k sreskemu na- čelsvu v Ljutomeru. G. IlijaS se je zlasti mnogo udejstvoval v tukajSnjem sre- skem odboru Rdečega križa, ki utrpi z njegovim odhodom hudo izgubo, mnogo pa se je udejstvoval tudi pri Sokolskem društvu, zlasti kot diletant. G. Ačko je svoj prosti čas uporabil za požrtvovalno delo pri strelski družini in gasilski četi, ki bosta tega marlji- vega delavca zelo pogreSaii. Obema gospodoma želimo mnogo zadovoljstva na novih službenih mestih ! Vransko v Počastitev spomina Ivana Jakšeta. Preteklo sredo je bila na vranskem po- kopališču tiha in intimna slovesnost. Pozno, vendar ne prepozno, so se vran- ska društva oddolžila pokojnemu g, Iva- nu Jakšetu s tem, da so mu postavili Stran 4. »NOVA DOBA« 5. VII. 1940 Štev. 28. skromen, toda ličen spomenik. G. Ivan j Jakše je bil nad 20 let, od 1. 1900.-1922., duša vsega društvenega življenja v vranskem okraju. Navdušen Sokol, do- ber pevec in igralec, inteligenten govor- nik in organizator nam je ostal svetel vzor nesebičnega narodnega prosvetne- ga borca. Slava njego.vemu spominu! Laško Laški Qbiinski proračun za f. 1940-41 Oscbni izdatki. Predsednik 8400 din, tajnik Jenko 16.320, blagajnik in vojni referent Podreberšak 22.600, stražnika zvaničnika Deželak 12.260 in Kolšek 10.560, redar Šon 10.560, nočni čuvaj Blagotinšek 10.800, monturni prispevek za redarje 2000, cestarji 22.900, gozdni čuvaj 500 (kdo?), babica 3600 (ga. Senica), mrliški oglednik Drolc 500, upravitelj občinskega vodovoda Šipek | 2.000, stanarine po 2.400 din imajo sol- ski nadzornik Vranc, občinski tajnik Jenko, stražnika zvaničnika Deželak in Kolšek, redar Son in nočni čuvaj Blago- tinšek. Kot nagrado dobi mestni orga- nist Drolc 2.400 din, razglasilci in pošt- ni raznašalci 650, rodbinske doklade | za dva uslužbenca po statutu 4.680 din (Deželak in Podreberšak). Skupni oseb- ni izdatki znašajo 146.130 din. Materialni izdatki. Uprava: potnine in provozni stroški 2000 din, za pisar- niški, material, kurjavo, razsvetljavo, eiščenje, socialne daiatve za uslužbence, razne pristojbine, tečaje, članarine, voj- ne zadevc itd. 30.400 din. Osebna in imovinska varnost: vzdrževanje sreske- ?ra načelstva 17.680, gasilske čete 5000, | javna razsvctljava 22.000, odgoni 500, \ požarni ogledi 1000, protiplinska ob- ramba 38.000 din, skupno 84.180 din. Šolstvo: Laško 35.344, Svetje 12.264, Kmiklavž 16.500, Reka 4.800, St. Rupert 1.422, St. Lenart 1.372, Šmarjeta 2.709, meščan&ka šola v Celju 8.570, kulturna I •tiruštva 300 (Sokol ali Prosveta ali obo- ji?), šolska kuhinja v Celju 300, Rdeči križ 500, obvezna telesna vzgoja 2.400 din, skupno 86.481 dini, Finančna stro- ll a: odplačilo posojilne anuitete vodo- voda 109.814 din. Vodcvod je stal 1 mi- lijon 200.000 din in je še 650.287.30 din dolga. Gradbena stroka: občinske ceste 15..000 (lani 25.000!), mostovi 3000, | občinske zgradbe 10.000 (poprava ma- ' rijagraške stavbe!), regulacijski načrtni \ obrok 750, vrnitev posojilnega obroka ! za pokritje Zikovce 15.000, Masarykovo j obzidje 2000, asfaltno cestišče 8000, ; dimnikar 750 din. Za kmetijstvo, živi- | norejo in gozdarstvo 18.000 din. (To je j malo, če pomislimo, da smo kmečka ob- | čina in prispevajo poleg tega kmetje po novi banski odredbi po 15-6% letno od | zemljarinc brez dopolnilnega daivka za |! kmetijske odbore in zbornico. Edino kmetje v gornjejgfajskem srezu še pla- čujejo višji odstotek nego kmetje v na- ; šcm srezu, a imajo od tega sorazmerno ' malo, koristi.) Postavka za zdravstvo znaša 4.250 din. Za socialno skrbstvo je namenjenih 67.700 din, za obrtne na- daljeyalne in trgovske tečaje je določe- i nih 5.250, za tujski promet 1000, za I ohranitev spomenikov 500 (lani 3.200), stari zgodovinski spomenik »Stari grad« pa stoji tik pred popolnim razpadom j "kljub Olcpševalinemu društvu in znane- ] mu »Kotu«. Za vzdrževanje občinskega j vodovoda gre 10.000 , za nabaivo nove tchtnice 5000, za vzdrževanje pokopa- lišča 400 din. Subvencije bodo dobili: Mestna godba 500, Slomškov dorn v Ma- riboru 100 (lani 500), Jegličev dom v Ljubljani 100 din (lani 250). Za Planin- ski dom na Šmohorju sploh ni postav- ke, ker za kmečko občino tujski promet menda nima pomena, poleg tega pa še j imajo tuji domovi pred domačimi pred- ] nost! Za nezadostno preliminrrane in nepričakovane materialne i7/iatke po vseh strokah proračuna je določ&nih 5.325 din. Vsi materialni izdatki znašajo i 501.870 din, celokupni izdatki pa 64&000 j din. Dohodki. Občinske doklade na vs3 državne neposredne davke znašajo i 240.000 din (lani 234..000) od predipisa | 300.000 din. Občinske trošarine: od 1 ' vina 1.40 din (128.800 din), vinskega roošta 0.50 din (5000 din), piva 1 din (.30.000 din), od hi alkohola, špirita, žfsanja, likerja, ruma in konjaka po 5 <:in (10.000 din), od živinskih pristojbin 17.000 din, od takse na uvoženo meso, tcvarniške izdelke in isgotovljene oble- favin/f fra posoiilmca v Žalcu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranllne knjlžlce In v tekoöem raöunu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodul Raöun Poštne hrantlnlce ät. 10.094 Brzojavl: „Posojllnlca" Telefon št 2 BLAGAJNIŠKE ÜRE: ob delavnikih od 8- do 12. In od 15. do 17. 1 Iz iiaročij mater v prerani grob... Letos obiskuje našo župnijo zelo pogo- sto smrt, ki trga materam njihove otro- čičke iz naročij. Tako je sprejela zemlja v svoje hladno okrilje od Novega leta dalje že blizu 20 malčkov. Ta teden so preminuli: pri Šmihelu rudarjevi hčerki Vida in Pavla Brečkova, na Vrtečah pa kmečki sinček Janez Nagode. Skoraj vsak teden milo toži naš mali svon in oznanja otrokovo smrt. 1 Kino Laško bo predvajal v"sobo.to 6. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 7. t. m. ob 16.30 in 20.30 veliko slovansko glasbeno filmsko delo, ponos češke filmake indu- strije po romanu K. M. Capka-Choda »Gosli vabijo...« V glavnih vlogah J. Pruha, L. Bohač, F. Smolik, J. gejbalo- va. Ta velsfilm mora videti vsakdo. Predigri: tednik in »2elezniška nesreča pri Ozlju«. Hrastnik h Sokolska tombola. Sokolsko ctruštvo priredi letos, po presledku nekaj let, spet veliko tombolo in sicer v nedeljo 21. t. m. pri Rošii., Gla\Tii dobitek je 3.000 din v gotovini. KupimdobroohranjenoMOSKO JKOE.O Ponudbe z navedbo cene poslati upravi lista pod »Štev. 10« Brivski vajenec se sprejme. R. Grobelnik, Celjc. V Celju oddam s 1. avgustotn 5-sobno komfortno stanovanje v I. nadstropju s kopalnico, toplovocino in plinsko napravo. Stanovanje je zelo primer- no za zobozdravnika ali tehnika, oddaljeno 5 minut od kolodvora, o'> glavni cesti. Vpra- 5ati:Celje, Mariborska cesta 11/1. nadstropje. Renomirana gostiloa v glavni ulici sredi mesta Celja s sta- novanjem se odda s 1. avgustom. Naslov v upravi lista. 14~letr&öL äelclicai z dežele Jšče mesto vajenke v trgo- vini. Naslov v upravi lista. Razpis licitaeije Osred ji urad za zavarovanje delavcev raz- pisuje prvo javno ofertalno licitadjo za oddajc del za novo stavbo poslovalnice Ijubljanskega okrožncga I urada za zavarouanje delavcev v Cei;u | na 27. julija 1940 ob 11. uri dopoldnc | v prostorih Okrožncga urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 20. j Licitirala in oddala se bodo vsa stavhna ! in obrtniška dela skupno razen instalacijskih delzacentral'io kurjavo in sanitarno oprerno. Ponudbe se morajo vložiti najkasneje do navedenega roka v zapečateni kuverti z označbo: »Ponudba del za novo stavbo poslovalnice Okrožnega urada za zavarova- nje delavcev v Celju«. Obenern s ponudbo mora ponudnik yloziti kaveijo v sniislu pogojev licitaeije. Brzojavne, zakasnele ali nepravilno stavljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Razpisne pripomočke dobe intereseuti vsak dan pri tehnienem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrcbii ali pri Okrožnetn uradu za zavarovauje delavcev v Ljubljani, soba 200, med uradnimi urami proti plačilu din 100'- Okrožni urad za zavarovanje delavcer v Ljubljani Zakouca brez otrok iščeta 2-sohno stanovanje v Celju ali neposredni bližini. Stare, Logatec. Prvovrsten jaboienik se prodaja od 5 litrov niiprej v Celju, Trubarjeva 3/1. Stanovanje 1 soba in kuhinja, se takoj odda. Vila Brglez, Lava, Krekova cesta. Priložnostein nakup dobro ohranjene jedilnice. Naslov v upravi lista. Sodarskega pomočnika in vaienca sprejrrle ob prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Hepič, sodar, Ljublja- na, Trnovo. Nastop takoj. Odliexio banatsko moko oves in koruzo nabavite po najnižji ceni pri tv. Jugo promet, lastnik Golob Ivan, Celje, Krekova cesta 11. Zavseženeindeklefa! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10— zbirko pnMzkuSenih receptov, ki jlh je spisala pokliena kuharica po lastiiih dolgoletnih iz- kušnjah ? - Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejSe mesne specialitete, od navadne moenate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse pri— like, razne likerje in barske pijače ter razne druge domačc in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle! — To vam jamči pisateljica knjige, ki je ku- hala v prvovrstnih restavracijali in hotelih in ki je prebrodila že pol svefa. Kuhajte po teh receptih in vaSa družina bo z vašo kuho zadovoljna. — Nakažite din 10"— na račun Poštne hranilhice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. Oezideri/ Mizerft, Zidani most šf. 21. Vodovode Rleparska dela Strelovode Vam naredi solidno in po konkurenčnl cenl, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan Celje, Za kresljo 4 Telefon 245 Freinfo I Zahtevajte ponudbe in proratune I | Celiska posoiilnica d. d. Celie (Narodni dom) Yelefon 22 o Poštni iek. raiun 10.591 Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11, TeL 21-99 * Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 Sprejema hranilne vloge proti najugodnejšemu obrestovanju in izvršuje vse bančne posie najkulantneje Urejuje in za konzorcij j-Nove dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnilc — Oba v Celju ke (3% prodajne cene) skupno 8.800 din, za sprejem inozemca v članstvo občine 500 din, sprejem tuzemca 200 din, za ogled pritličnih in enonadstrop- nih zgrad'b po 25 din, vecnadstropnih. po 50 din, stavbna dovoljenja: no.va po 50, prezidave 25, dovolitev stanovanja in porabe po 25, plesne zabave, policij- ske ure, igre na dobitke po 25, davščina na luksuzne pse po 100, na lorvske in j mesarske po 40 in na pse čuvaje po 10 j din, tujske nočnine po, 3 din, tržnina j 3000, za i'zdajo živinskih potnih listov po 1 din, podaljševanje Oi.5O in prenos \ lastništva 0.50 din. Dohodki občinskih | posestcv in podjetij znašajo: zakupnina j zemljišč 1500, zakupnina lova 518 din j (lani 1580), kar so brezmiselno po.vzro- j čili naši odborniki z znano »samodraž- j bo«, misleč doseči neko bajno vsoto.,.. ] Najemnina posloipij znaša 4000, voda- j rina 82.000, tehtarina 8000 (lani 6000), ; elektrarna »Fala« 30.000 din (lani J 20.000). Državna podpora za stanarino j sreskega načelstva znaša 3.600 din, j kazni 6000, podpora cestnega odbora za | ass alt 7000, obrcsti glavnice pa 2.882 \ din. Dolgovanii dohodki, odnosno neiz- j terjane obeinske davščine znašajo 60 j tisoč din (lani 51.420!), ki jih dolguje- i jo večinoma kmetje, in smo na ta na- ¦ čin prevzeli od bivše marijagraške ob- j čin« še nesrečo neizterljiivih davščin, ki ovirajo obeinski gospodarski razmah. j Tudi to je uspeh komasacije . .. Celo- i kupni dohodki znašajo prav tako 648J tisoč din. Občinski očetjc so torej sreč- I no uravnovesili naš proračun. Kakšnih j javnih del in njih blagodati pa boino j Laščani še deležni v mejah takih prora- >. cunov in atmosferi sedanjih gospodar- jev, bo pokazala najbližja bodočnost. I Komentar k temu proračunu za naše • mestne davkoplačevalcs pa bomo obja- vili prihodnjič. ' 1 Koncert. Dne 29. junija so sprejeli Laščani z bratskoi prisrčnostjo moSki pevski zbor »Maribor - Nanos« iz Ma- ribora, ki je v tem poldnevnem izletu ponesel lepoto slovanske pesmi v ta lepi kotieek Sav. doline. Kljub skrajno sla- bemu vremenu se je zahvaliti -agilnosti br. dr. Delaka, da je v kratkem času obvestil petje ljubeče Laščane, ki so se z veseljem odzvali in skoraj zasedli pro- strano dvorano Sokolskega doma. Spo- red večernega koncerta je obsegal 16 najrazličnejših skladb iz slovenskega j in slovanskega sveta; vpletene so bile j tudi narodne pesmi. Vse pevske točke j so bile sprejete z velikim odobravanjem, j a najbolj je vžgala Aljaževa »Slovan na j dan« s prijetno donečim baritonskim solom. Resno in samozavestno je zbor podal med drugim tudi ruske, češke in dalmatinske pesmi; sledn^a Go.toveeva je posebno navdušila poslušalce, ki se I kar niso mogli naužiti lepote otožno zvenečega tenorja. Zadovoljno obcinstvo si je dalo duška pri vsaki tcčki in je z j viharnim aplavzom doseglo, da je moral zbor več 'pesmi ponoviti. Zbor zveni v vseh glasovih izenačeno, je dinamičen in j discipliniran ter se zaiveda svoje kvali- ! fikacije. Z uspehom more tekmovati z marsikaterim znanim pevskim zborom. Požrtvovalnemu pevskemu zboru in nje- ga pevovodji izrekamo vse priznanfje in najtoplejšo zahvalo za zares prijeten obisk in kličemo: Posetite nas še kdaj, da se zopet naužijemo lepega petja!