steklar
LETNIK XXV HRASTNIK, 16. 5. 1983 IZHAJA OD LETA 1959
GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK
V prazničnih dneh
Plapolale so zastave in oznanjale praznični dan. Praznik dela. Za mnoge je bil to čas počitka, vikendov, izletov. Za številne delavce naše delovne organizacije pa so bili prvomajski prazniki, dnevi, v katerih je delo teklo tako kot vsak drug delovni dan. Tudi avtomati so se vrteli v enakem tempu.
Tehnologija naše proizvodnje je pač taka, teži k čimmanj-kratnemu prekinjanju. To dejstvo je še posebej prisotno v TOZD avtomatske proizvodnje, saj se stroji za dan ali dva u-stavijo le ob Novem letu in Prazniku dela. Prav zato je odločitev delavcev v tej temeljni organizaciji, ki pa sploh ni bila prva, vredna, da o njej zapišemo nekaj besed na stran, ki jo sicer namenjamo dogodku, ki je ali bo v središču pozornosti meseca.
Je že res, da trimesečni rezultati niso kdove kako blesteči in da so odločitvi za delo v prazničnih dneh botrovali tudi ekonomski učinki. Toda v večji meri je taka odločitev padla zato, da bi zadostili, ali bolje rečeno, omilili potrebe proizvajalcev zdravil, kajti ob omejitvah surovin iz uvoza (te so menda sedaj že razrešili), jih pestijo še težave zaradi pomanjkanja steklene embalaže. Vse to pa ob koncu lahko občutimo mi, oziroma tisti, ki zdravila potrebujejo.
Kot rezultat dela v prazničnih dneh lahko zabeležimo: izdelanih 1,400.000 komadov penicilin steklenic, skoraj milijon komadov drugih stekleničk in 151.000 komadov kozarcev.
Ko bomo prebirali te vrstice, bodo morda te steklenice, napolnjene z zdravili že v bolni-
cah, na lekarniških policah. Morda bodo potovale celo v izvoz in Jugoslaviji doprinesle tako potrebne devize.
Vendar pa ob tem pisanju le ne bi smeli prezreti še nekega dejstva. Da je proizvodnja tekla nemoteno, so svoj delež prispevali tudi delavci nekaterih drugih obratov oziroma tozdov. Tako smo te dni lahko srečali na delu delavce v zmesarni, in-štrumentarce iz tozd 5. Na delu so bili delavci remontne delavnice ter tako poskrbeli za nemoteno oskrbo in brezhibnost o-rodij. Delali pa so tudi delavci (tako kot vse praznike), ki delajo v službi zavarovanja, pa delavke v obratu družbene prehrane, delavci pri transportu in kartonih.
Del prazničnih dni so delu namenili tudi delavci, ki izvajajo remont na 25 tonski kadni peči,
kar bo zagotovo pripomoglo k temu, da bo remont opravljen pravočasno, oziroma v roku, ki je bil postavljen.
Tolikokrat izgovorimo besedo stabilizacija, a se prave vsebine niti ne zavedamo. Takšne odločitve in dejanja o katerih smo zapisali teh nekaj besed ter rezultatih teh odločitev so več kot samo v duhu stabilizacije.
In če bodo ob izplačilu OD ti delavci imeli nekoliko debelejše kuverte, se, preden izrečemo kritično ali nevoščljivo besedo, vprašajmo: »ZAKAJ?«
Mili Kobal
MAJ BREZ TITA
Podorno in hkrati otožno so 4. maja ob 15. uri in 5 minut zatulile sirene po vsej Jugoslaviji in za hip so ustavile običajno delo. Počastili smo spomin na
4.	maj izpred treh let, ko je za vselej zastalo srce največjega sina narodov in narodnosti Jugoslavije.
Veliko besed je bilo izrečenih o Titu, veliko napisanih knjig, pa vendar veličina njegovega dela ne bo nikoli do kraja izpovedana, do kraja napisana, kajti z borbo za boljši jutri, za blaginjo naših narodov in narodnosti, za vse ljudi sveta, si ustvaril delo, ki je nadživelo in bo nadživelo bodoče generacije.
Iz srca ti hvala za vse kar si storil za nas in za človeštvo v svojem bogatem in revolucionarnem življenju.
M. K.
Potek javne razprave o dokumentu za združitev DO Steklarne in DO Sijaj Hrastnik
Na podlagi sklepa predsedstva akcijske konference ZK za združitev DO Steklarna Hrastnik in DO Sijaj Hrastnik se je odvijala javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo po samoupravnih delovnih skupinah v obeh delovnih organizacijah. Delavci v svojih razpravah so dajali pripombe na predloženi osnutek. Iz razprav je razvidno, da so delavci želeli odgovore še na nekatera nejasna vprašanja, katera bomo skušali v tem prispevku pojasniti.
Po pregledu teh vprašanj daje delovna skupina naslednja pojasnila:
Projekt združitve DO Steklarne Hrastnik in Sijaja ne daje zadostne strokovne osnove za ugotovitev ekonomske upravičenosti združitve obeh DO
Pripomba, da projekt o združitvi delovnih organizacij ne vsebuje vseh eksaktnih podatkov je umestna vendar pa je ob tem potrebno vedeti, da je v sedanjem trenutku izredno tvegano prikazovati elemente poslovanja v številkah, ki se iz dneva v dan spreminjajo. Spreminjajo se pogoji gospodarjenja in položaj posameznih temeljnih oziroma delovnih organizacij, zaradi česar smo se ob pripravi gradiva dogovorili, da bomo izdelali projekt, ki je po vsebini enak tistemu, M je bil uporabljen za združitev DO Sijaj in DO Ellux. Poleg tega smo pri pripravi tega gradiva upoštevali tudi materiale, ki so bili uporabljeni pri združitvah pri nekaterih drugih delovnih organizacijah. Prepričani smo, da smo že v dosedanjih dveh številkah Steklarja, kjer je bilo objavljeno gradivo, zlasti pa v drugi številki dne 8. 4. 1983 odgovorili na nekatera vprašanja, med njimi tudi na vprašanje ovrednotenja in napovedi ekonomskih učinkov integracije. V zvezi s tem lahko le ponovimo naslednjo ugotovitev:
Vsaka integracija ali večja reorganizacija predstavlja potencialno možnost za doseganje boljših ekonomskih učinkov. Ne predstavlja pa nobena integracija garancije, da bodo ekonomski rezultati po njej boljši. Ti so odvisni od tega, kako se bodo predvidena organizacijska razmerja dejansko uresničila v praksi. Odvisni so od tega, kakšni ljudje bodo zasegli vodilna in strokovna delovna mesta in kako bodo razumeli potrebe organizacije in njenega ekonomskega okolja ter kako bodo opravljali strokovne in koordinacijske naloge. Za uspeh organizacije ni dovolj le izboljšana tehnična delitev dela, pač pa tudi to, kakšna motivacijska komunikacijska razmerja so vzpostavljena v delovnem kolektivu. Jasno mora biti, kakšni so cilji organizacije, ljudje pa morajo biti motivirani za delovanje v smeri teh ciljev. Uspeh integracije je odvisen od vrste dejavnikov, tako notranjih kot zunanjih, zato je točno napovedovanje ekonomskega uspeha čista špekulacija. Možne so le približne ocene ob predpostavki določenih pogojev in na podlagi tega so lahko kvantificirani tudi nekateri ekonomski cilji organizacije. Ti cilji pa so v našem elaboratu prikazani.
Cilji integracije in razvojne možnosti
Cilji so nakazani že v projektu združitve DO Steklarne in DO Sijaj Hrastnik in so v osnovi naslednji:
—	učinkovitejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi;
—	ustvarjanje pogojev za povečanje dohodka vsake TOZD in DO ter družbe kot celote;
—	učinkovitejša delitev dela v razvoju, proizvodnji in poslovanju;
—	hitrejše in učinkovitejše vključevanje v mednarodno menjavo dela, blaga in znanja;
—	učinkovit nastop na domačem nabavnem in prodajnem trgu;
—	zagotavljanje večje stopnje samofiinan-ciranja v tekočem poslovanju in razvoju;
—	zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delavcev združenih TOZD.
Razvojne možnosti pa so določene s srednjeročnim programom in se prilagajajo letnim planom potrebi trga. Konkreten program v Elluxu (kar pa ni predmet združevanja) bo pripravljen in prezentiran članom kolektiva Ellux pred združevanjem.
Kakšna bo firma nove delovne organizacije
Glede imena nove delovne organizacije je bilo že v času priprav dokumentov za novo delovno organizacijo veliko razmišljanj. O tem smo razpravljali na razgovorih v delovni skupini, na sejah predsedstva akcijske konference ZK, na sejah osnovnih organizacij ZK pa tudi na sestankih sindikalnih skupin, ko smo obravnavali gradiva za združitev. Stališča so bila deljena: tako so se delavci v Steklarni ogrevali za ime Steklarna Hrastnik v Sijaju pa za Steklarna—Sijaj Hrastnik. Da bi prišli do kompromisne rešitve, smo se na seji Predsedstva akcijske konference dogovorili, da zaprosimo o tem vprašanju za odgovor na Gospodarski zbornici Slovenije. Po obširni razpravi in posvetovanjih je stališče Gospodarske zbornice tako, da tako firma kot označitev dejavnosti v firmi nove delovne organizacije zajema dele firm obeh dosedanjih delovnih organizacij in seveda tudi označbo novih glavnih dejavnosti nove delovne organizacije. To je v praksi registrskih sodišč ustaljen način oblikovanja firme nove delovne organizacije, ki nastaja z združitvijo.
Mnenje je, naj bi se nova firma delovne organizacije glasila »PROIZVODNJA STEKLENIH IZDELKOV IN SVETIL STEKLARNA — SIJAJ HRASTNIK« (z oznako odgovornosti) Hrastnik.
Tak predlog smo obravnavali tudi na seji Predsedstva akcijske konference ZK in se dogovorili, da to stališče v nadaljnjih razpravah tudi upoštevamo, ter predlagamo delavcem, da ga v svojih razpravah tudi sprejmejo.
Položaj delavcev v delovni skupnosti skupnih služb po združitvi
Organizacijska shema v DSSS po združitvi obeh delovnih organizacij kaže, da bo število delavcev v novi DSSS manjše kot je pa število skupnih služb v obeh delovnih organizacij ah do sedaj. Zmanjšanje števila delavcev bomo reševali z naravnim odlivom fupokojitve, fluktuacija itd.) in z prerazporeditvami na primemo delovno mesto z u-strezno izobrazbo in strokovnim znanjem. Delavci ne bi smeli imeti strahu, da bi o-stali brez zaposlitve, čeprav je jasno, da bodo nekateri prerazporejeni na druga delovna mesta. Konkretna razporejanja pa ne bi obravnavali pred združitvijo, temveč bomo ta vprašanja reševali v prihodnjem obdobju do konca letošnjega leta.
TOZD — cestni promet — kakšen bo bodoči razvoj in kako bodo urejeni osebni dohodki
Cestni in interni transport se bosta organizirala v okviru temeljne organizacije TOZD — energetika s ključavničarsko delavnico. Razvoj pa se bo usklajeval s potrebami delovne organizacije kot celote. Prav tako se bodo urejevali osebni dohodki na
podlagi Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v DO. Vprašanje osebnih dohodkov vseh zaposlenih v DO bo urejeno z enotnim samoupravnim sporazumom, ki naj bi bil sprejet ob koncu letošnjega leta. Do tega časa pa bo potekala delitev osebnih dohodkov po pravilnikih dosedanjih delovnih organizacij.
V razpravah je bilo tudi večkrat postavljeno vprašanje organizacije delovne skupnosti skupnih služb in števila izvršiteljev v njej. V sedanjem trenutku je na to vprašanje možen le naslednji odgovor:
Delovna skupnost skupnih služb naj bi bila organizirana v petih sektorjih, kot je to že bilo objavljeno:
komercialni sektor, gospodarsko računski, razvojno investicijski, plansko analitski in splošno kadrovski sektor.
Predvidevamo, da bo po združitvi možno zmanjšati število izvršiteljev vseh teh sektorjev za najmanj 5 %, ob čemer je potrebno poudariti, da želimo, da bi nova delovna skupnost opravljala vrsto zadev, ki jih doslej niti v Steklarni niti v Sijaju ni opravljala. Kolikšno bo kompletno število izvršiteljev, pa bo odločeno po združitvi na delavskih svetih temeljnih organizacij v združeni delovni organizaciji. Ker je razvidno iz raz prave, da prevladuje med delavci mišljenje, da je v delovni skupnosti zaposlenih mnogo preveč delavcev kot je potrebno, želimo na tem mestu pojasniti tudi to, da je v obeh dosedanjih delovnih organizacijah v delov no skupnost vključenih še nekaj drugih dejavnosti, ki to število bistveno povečujejo. Gre za to, da so v skupnih službah poleg čistih administraitvno tehničnih in vodilnih ter vodstvenih delavcev še delavci, ki opravljajo naloge in opravila v skladišču gotovih izdelkov, repromateriala, skladišča kartonov, službe zavarovanja, obrat družbene prehrane — razdeljevalnica, samski in počitniški domovi in podobno. V Sijaju pa so trenutno vključeni v delovno skupnost skupnih služb delavci, ki opravljajo dela in opravila na področju tehnološke priprave orodjarne in izdelave prototipne izdelave. Tako trenutno opravlja administrativna in druga tehnična dela ter vodstvena in druga opravila v obeh delovnih skupnostih približno 220 delavcev, čeprav štejejo skupne službe v obeh kolektivih 437 delavcev.
Komentar k 198. členu Samoupravnega sporazuma o združitvi
47. člen zakona o delovnih razmerjih v prvem odstavku določa načela za razporejanje delavcev iz ene TOZD v drugo TOZD, v okviru iste DO. Pri razporejanju delavcev iz ene TOZD v drugo TOZD v okviru iste DO je možno delavca razporediti na dela in naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Seveda pa gre pri takšni razporeditvi delavca za pravico takšna dela sprejeti ali jih odkloniti. V primeru, da jih delavec ne sprejme mu preneha delovno razmerje. Dolžnost DO pa je zagotoviti delo delavcu v vseh primerih, ko njegovo delo v DO ni več potrebno.
Dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih v 47. a členu opredeljujejo tudi začasno razporejanje delavcev v drugo temeljno organizacijo v okviru DO. Do začasne razporeditve pride v primerih, kadar delavcu začasno ni mogoče zagotoviti dela zaradi zmanjšanega obsega dela v temeljni organizaciji in je potrebna pomoč drugi temeljni organizaciji. Zakon določa, da lahko takšna razporeditev traja le določen čas, največ 6 mesecev. Pri začasni razporeditvi delavca iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v okviru iste DO obdrži delavec vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v temeljni organizaciji, iz katere je razporejen. Strokovna delovna skupina
ITALIJA 1983
Program službenega potovanja v Italijo je predvideval ogled mednarodnega milanskega sejma. Glede na stabilizacijske ukrepe pri potovanjih v inozemstvo pa je bilo smotrno skrčiti program obiska samega sejma in tako o-mogočiti ogled nekaterih nadvse važnih tehnoloških novosti na področju steklarske industrije. Tako smo si v razmeroma kratkem času in brez dodatnih potovanj ogledali področja, ki vsako zase velja za najnovejši dosežek:
—	avtomatska proizvodna linija za izdelovanje kristalnih pla-fonjer,
—	elektronsko krmiljenje za stroje IS in druge avtomatske stroje,
—	avtomatski stroj in postopek za spajanje nog kelihov,
— avtomatski stroji za pakiranje steklenih izdelkov.
Na spomladanskem vzorčnem sejmu so za nas najpomembnejša področja: razsvetljava in obdelovalni stroji. Področje razsvetljave je obsežno, čeprav ne tako, kot v Hannovru. Tu je predstavljena tipična ročna proizvodnja (Murano), kot tudi srednje zahtevna proizvodnja steklenih svetlobnih teles (naše področje) in seveda avtomatsko izdelana svetlobna telesa (zaščitna stekla, plafonjere itd.). Odveč je govoriti o proizvodnji tipa Murano, saj gre za visoko specializirano proizvodnjo steklenih izdelkov. Mnogo bolj je za nas zanimivo področje srednje zahtevnih izdelkov, ki pa so nam lahko vzor v vseh pogledih: od tehnike izdelave, do postavitve programa svetil, da faktorja gotovega svetila sploh
Program namiznih svetil — svetila iz enega komada (barvno steklo).
Jugoslovanska gospodarska situacija ni lahka niti enostavna, zato je še kako potrebno razmišljati o razvoju in uvajanju najracionalnejših oblik proizvodnje in poslovanja. Kljub temu, da v Steklarni Hrastnik cenimo in izvajamo geslo o uporabljanju lastnega znanja, ne smemo precenjevati naših možnosti glede na razvoj steklarstva v svetu, še posebej na področju avtomatizacije proizvodnje. Razvoj je zahteven in drag, zato je večji del specializiran, kar pomeni, da nekdo razvija elektronsko regulacijo, drugi avtomate za določeno vrsto proizvodnje itd.
Tudi renomirane zahodne steklarne praviloma naročajo o-premo pni teh specializiranih proizvajalcih.
Zato je še kako pomembno, da spremljamo razvoj steklarstva v svetu, saj edino tako lahko določamo smernice našega razvoja. Toliko na kratko o ciljih obiska nekaterih tovarn v Italiji.
Mednarodni milanski sejem, letos 61. po vrsti, je renomirana prireditev v svetovnem merilu.
Poleg spomladanskega vzorčnega sejma, ki smo ga obiskali, obsega še okoli 80 specializiranih razstav skozi vse leto.
ne omenim, saj polizdelka s področja svetil praktično na sejmu ni videti.
Potrebno je omeniti skrb za racionalno trošenje električne energije, saj proizvajalci svetil vse bolj nudijo možnost uporabe varčevalnih žarnic, tudi na področju kvalitetnih programov razsvetljave.
Avtomatsko izdelana svetlobna telesa pomenijo izziv naši proizvodnji in našim usmeritvam na tem področju. Kljub nekaterim pomislekom proti tej proizvodnji obstoja dejstvo, da so avtomatsko izdelana svetlobna telesa prisotna na tržišču, so kvalitetno izdelana in so v tem pogledu nekje na nivoju polavtomatske proizvodnje. Seveda pa avtomat dela hitreje in ceneje od polavto-mata in to se na tržišču že odraža.
Posebno področje pomeni de-koriranje steklenih izdelkov. Na sejmu je bilo nekaj prijetnih o-svežitev, ki pa niso vezane na kakšno drugo tehnologijo, ampak na domiselnost proizvajalca. S primemo dekoracijo je mogoče oplemenititi izgled tudi strojno izdelanemu svetlobnemu telesu. Naše rezerve so tu seveda precejšnje.
Uvodoma omenjeni obiski nekaterih tovarn v Italiji, so bili organizirani tako, da smo posamezne tehnologije videli pri dobaviteljih, nato pa še aplikacijo
Svetilo z možnostjo navadne ali varčevalne žarnice.
v neposredni proizvodnji (organizacija takih obiskov je izredno težavna, saj vsaka tovarna čuva pri ogledu svoje novosti).
Pri ogledu avtomatske proizvodnje razsvetl javnih teles pa smo celo videli več omenjenih tehnoloških novosti na enem mestu: elektronsko krmiljeno peč za taljenje stekla z elektro ogrevanim feedrom, avtomatsko proizvodno linijo z elektronskim krmiljenjem ter avtomatsko linijo za pakiranje steklenih izdelkov. Seveda je taka avtomatizacija postopka tudi edino racionalna, saj bi obratno nujno dražilo proizvodnjo.
Razvoj steklarstva gre nezadržno naprej. Nadvse pomembno je spremljati ta razvoj, nič manj važne pa niso naše odločitve in napori, da ohranimo mesto, ki smo ga v steklarstvu imeli in ga deloma še imamo.
Na podlagi poznavanja razvoja v svetu bo nujno sprejeti jasne opredelitve za posamezna področja našega razvoja, za dosego tega cilja pa bo potrebno angažirati vse dejavnike, tako znotraj, kot zunaj naše delovne organizacije. Sicer obstoja nevarnost, da nas bodo prehiteli še jugoslovanski proizvajalci steklenih izdelkov, da o zunanjih ne govorimo.
Alojz Marčen
Strojno izdelana svetila — ustrezno dekorirana.
KRVODAJALCI
V prejšnji številki Steklarja smo v članku 30 let krvodajalstva objavili tudi seznam tistih krvodajalcev iz naše delovne organizacije, ki so doslej darovali kri več kot petkrat. Podatke smo vzeli iz kartoteke Rdečega križa Hrastnik. Zal pa je kartoteka pomanjkljiva, saj se vrsta objavljenih in dejanskih podatkov ne ujema. Zato prosimo vse tiste krvodajalce, pri katerih je napačen podatek, da nas na to opozorite. Oglasite se v kadrovski službi, s seboj prinesite tudi kartonček. Tako bomo lahko popravili napako in uskladili podatke.
Doslej smo ugotovili, da se podatki ne ujemajo pri naslednjih krvodajalcih:
Anton Strmljan, TOZD 1, je daroval kri 31-krat in ne 21-krat, Edi Sršen, TOZD 1, 25-krat in ne 22-krat, Karli Rodošek, TOZD 1, 17-krat in ne 7-krat, Jože Vrtačnik, TOZD I pa je doslej daroval kri 19-krat, a njegovega imena sploh ni bilo med objavljenimi.
Vsem prizadetim se za to neljubo napako iskreno opravičujemo.
Kadrovska služba in uredništvo
IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Delavski svet DO
9.	seja dne 28. 2. 1983 REZULTATI POSLOVANJA za leto 1982 so bili obravnavani v vseh temeljnih organizacijah. Delavski svet DO je na tej seji le verificiral, kako in kdaj so potekale razprave v TOZD in DSSS ter kako so se delavci opredelili do razdelitve dohodka, čistega dohodka in sklada skupne porabe.
PLAN ZA LETO 1983 Ob razpravi plana je bilo poudarjeno naslednje: ni še znano s kakšnim deležem deviznih sredstev bomo razpolagah v letu 1983. Ker se fizični obseg proizvodnje za leto 1983 ne bo povečal, se tudi število zaposlenih ne sme povečati. Potrebno pa je vložiti maksimalne napore, da zaradi remontov ah drugih vzrokov ne bo večjih izpadov proizvodnje. Vehko bomo morah storiti tudi na področju štednje, kar nam prav tako lahko omogoči hitrejšo rast dohodka.
Člani DS DO so izpostavili tudi realizacijo sklepa TOZD 2, da se linija kelihov proda, kajti dokazano je, da je proizvodnja na njej nerentabilna. Ob tem je bilo pojasnjeno, da so bili o tem že opravljeni razgovori, v Steklarnah v Rogaški Slatini in Kristal Zaječar. Kristal Zaječar je sicer zainteresiran za nakup linije, vendar bodo še o tem tekli razgovori.
KAKO ZMANJŠATI BOLNIŠKI STALEŽ?
Ker je dnevno v bolniški tudi do 12 % delavcev je stanje zelo zaskrbljujoče. DS je zadolžil splošno kadrovski sektor, oziroma strokovne delavce, da ob sodelovanju delavcev in služb v TOZD izdela poimensko anahzo bolniškega staleža ter ob sodelovanju zdravnikov predlaga ustrezne ukrepe.
POROČILO O IZDAJANJU GLASILA STEKLAR, ki ga enkrat letno delavskemu svetu predloži uredniški odbor, zajema pa problematiko dela ter stroške glasila, je delavski svet potrdil s pripombo, da se tudi v prihodnje uredniški odbor trudi, da bo glasilo pestro in zanimivo.
POVRNITEV STROŠKOV ZARADI NEZGODE Delavski svet TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase je predlagal, da bi steki opihalcem pri katerih ob delovnih nezgodah pride do zlomov zob, le te plača temeljna organizacija. Delavski svet DO je smatral, da je predlog umesten, vendar naj o tem dokončno odloča delavski svet TOZD.
KOMISIJA ZA INOVACIJE NA NIVOJU DO Delavski svet je podprl predlog 10 konference sindikata, da se tudi na nivoju DO imenuje komisija za inventivno dejavnost. Komisijo naj sestavljajo po en član iz vsake TOZD oziroma DSSS.
Sprememba delovnega časa je povzročila vrsto težav. Ena izmed njih je tudi nepovezanost skladišča gotovih izdelkov z o-
snovno proizvodnjo, zaradi česar prihaja do zastojev pri nakladanju, odvažanju izdelkov itn. Zato je delavski svet DO sprejel sklep, da ima tudi skladišče gotovih iz-
TOZE>V delovni čas tak> kot Je v
ODDAJANJE INVESTICIJSKIH DEL Dopis, ki ga je posredovala Simpsona občine Hrastnik, v katerem poziva delovne organizacije, da investicijska dela odstopajo SGD Beton TOZD Gradbeništvo in ne izvajalcem izven občine oziroma regije, so člani delavskega sveta obravnavah ter ob tem ugotavljali tudi vzroke, zakaj je naša DO oddala tovrstna dela Gradisu. Izrečenih je bilo nekaj kritičnih pripomb na račun gradbeništva kot na primer: večkratne prekoračitve rokov in cen pa tudi kvalitete dela. Hkrati je bila izrečena zahteva, da mora TOZD Gradbeništvo vse te pomanjkljivosti odpraviti. Tako bo tudi možno nadaljnje uspešno sodelovanje naše DO in SGD Gradbeništvo.
10.	seja 1. 4. 1983
VARNOSTNO POLITIČNA O-CENA je bila ena izmed točk dnevnega reda seje. Na osnovi sprejetja varnostno pohtične ocene, o kateri so bili poleg članov DS seznanjeni tudi člani komitejev v TOZD, je bil sprejet tudi varnostni načrt, v katerem so določene naloge, ukrepi in postopki, ki bi jih v DO izvajali v izrednih razmerah.
Delavski svet je potrdil tudi spremembe v komiteju za SLO in DS na nivoju DO, kajti v teku preteklega leta so posamezni člani sprejeli nove zadolžitve, nekatere spremembe pa so zahtevah tudi predpisi. Tako komite za SLO in DS sestavljajo:
L CRNKOVIČ Milan — predsednik komiteja,
2.	CIGLER Janez — namestnik predsednika,
3.	PAVLIČ Jože — načelnik narodne zaščite,
4.	MILINOVIČ Branko — izvajalec ukrepov za DO,
5.	TUŠAR Jože — poveljnik civilne zaščite,
6.	BIČANIČ Karl — član — predsednik komiteja TOZD 1,
7.	BRADAŠEVIČ Borde — član
—	predsednik komiteja TOZD 2,
8.	METERC Ingrid — član — predsednik komiteja TOZD 3,
9.	BEVEC Gorazd — član — predsednik komiteja TOZD 4,
10.	KLEMEN Samo — član — predsednik komiteja TOZD 5,
11.	VRTAČNIK Jože — član — predsednik delavskega sveta DO,
12.	NEŠKOVIČ Cvijetin — član
—	predsednik ZSMS DO,
13.	ČIČIČ Risto — član — referent za SLO in DS.
ODOBRITEV KREDITA ZA
INVESTICIJE SIJAJ
HRASTNIK
Že v letu 1982 je DO Sijaj zaprosil za sredstva, katera bi rabila za investicijo galvanike, ki je ozko grlo v Sijaju. Glede na razpoložljiva sredstva v zaključnem računu 1982 je DO Sijaj o-dobren kredit v višini 500 starih
milijonov. Sredstva pa bodo nakazana ob pričetku izvajanja investicijskih del.
PRODAJA PROIZVODNE
LINIJE
Podana je bila informacija o prodaji kelih linije. Direktor DO je DS seznami o rezultatih po-noynega razgovora s predstavniki Kristala Zaječar. Pri njih obstaja velik interes za nakup linije. Vrednost linije v tem trenutku znaša 65 °/o od nabavne cene. TOZD 2 je zainteresiran za tovrstno prodajo, vendar že išče tudi ustrezno nadomestilo za linijo.
GRADNJA STANOVANJSKE
ENOTE V SAMSKEM DOMU
Delavski svet je obravnaval vlogo razvojno investicijskega sektorja v kateri je navedeno, da ima Steklarna Hrastnik sklenjeno pogodbo z SGD Beton Zasavje za izgradnjo ene stanovanjske e-note samskega doma na lokaciji Rudnik. Kot investitorji smo pridobili projektno in gradbeno dokumentacijo sicer za dve enoti, vendar smo zaradi omejenih finančnih možnosti v lanskem letu pričeh z izgradnjo le ene enote, ki bo gotova v mesecu marcu.
Lokacija obeh parcel v širšem gradbenem okolišu in dostop do gradbišča, za izgrajeno enoto je zahtevala, da se izvede široki izkop s planiranjem dna in odvozom zemlje na deponijo, ter izvedbo glavnega priključka kanalizacije tudi za drugo enoto samskega doma. Vrednost teh del je 990.232,40 din, za kar smo dobili tudi aneks k osnovni pogodbi. V primeru, da Steklarna ne bi zgradila druge enote na že pripravljenem zemljišču bo odstopila pravico do gradnje drugemu interesentu, seveda proti plačilu vseh do sedaj nastalih stroškov za naslednjo samsko enoto. Delavski svet je bil mnenja, da je prav da se izvede izkop gradbene jame s planiranjem dna in odvozom zemlje, ter da se poravna vrednost teh del v višini kot jo predlaga aneks k pogodbi.
SAMOUPRAVNA
DELAVSKA
KONTROLA
Seja 9. 3. 1983
12.	seja samoupravne delavske kontrole DO je bila posvečena razpravi o problematiki notranjega transporta, kajti transportne poti v tovarni (v TOZD 1 in 2) so založene, odvoz izdelkov je zelo oviran, takšna situacija pa povzroča med delavci nejevoljo, povzroča pa tudi lom in škodo.
V razpravi o tej problematiki so člani SDK menili, da je nujno potrebno iskati možnosti razširitve delovne organizacije in povečanja skladišča. Prav bi tudi bilo, da bi imeli stroj za žigosanje, ki bi delal kontinuirano. Res je, da bo problem skladiščenja delno rešen tudi s tem, da bodo v skladišču izdelkov izdelani regah. Ker je v remontu G banja, je priložnost, da se do pričetka obratovanja problematika zatrpa-nosti reši. Zaključek seje je bil tak, da morajo biti transportne
poti v nekaj dneh proste, vendar pa bo isti problematiki namenjena še ena seja.
Ena izmed točk dnevnega reda je bila tudi razprava o povzročeni škodi dne 23. 2. 1983 na 40 tonski peči zaradi izklopa ventilatorja. Zastoj v proizvodnji znaša 211.034 din. Samoupravna delavska kontrola je menila, da mora disciplinska komisija odgovornim izreči ustrezne disciplinske ukrepe.
Odbor za poslovno politiko
8.	seja 8. 3. 1983
Odbor je obravnaval službena potovanja v Itahjo in sicer k firmam Lombardo Vilongo, Stilla-plast Milano, Master Padova, Francesconi Brescia. S temi firmami sodelujemo že vrsto let. Namen potovanja pa je bil sklepanje pogodb za leto 1983, ter razgovori v zvezi s prodajo izdelkov, predvsem avtomatske proizvodnje.
9.	seja 11. 4. 1983
Na tej seji so bila obravnavana službena potovanja v Hannover ter v Itahjo. O namenu in rezultatih teh poslovanj smo pripravili samostojne prispevke, o katerih si lahko preberete na naslednjih straneh.
Po zapisnikih pripravila Mih Kobal
ZAHVALA
So stvari v življenju, ki so le enkratne, neponovljive. Takšno je tudi slovo od kolektiva, od sodelavcev in vseh, s katerimi sem v kolektivu vrsto let delila uspehe in neuspehe, tegobe in radosti. Ne znam opisati občutkov poslednjega »šihta«. V mojem srcu je bila žalost in radost, veselje, spomini na preteklost, razmišljanja o prihodnosti. Ob vsem tem pa je bil vseeno najlepši občutek, da je to moj poslednji delovni dan. Ker ste mi tega dne izkazali tolikšno pozornost, naj se še enkrat najtopleje zahvalim za darila vsem sodelavcem in sodelavkam v TOZD 1, posebej pa izrekam zahvalo izmenskemu vodji Karliju Bičaniču, sodelavkam Mariji Lazar, Erni Deželak, Cvetki Mejač, delavnici Rš, vsem pregledal-kam ter delavkam in delavcem v brusilnici.
Hvala vam.
Želim vam, da bi tudi v bodoče dosegh vehko delovnih uspehov.
Sanda Majcen
DOPISUJTE V STEKLARJA
PREGLED PRIDOBLJENIH NOVIH STANOVANJ V TOZD IN DSSS V OBDOBJU 1976—1983
Leto	TOZD 1 Imetniki Vredn. stan. skupaj pravice din	TOZD 2 Imetniki Vredn. stan. skupaj pravice din	TOZD 3 Imetniki Vredn. stan. skupaj pravice din	TOZD 4 Imetniki Vredn. stan. skupaj pravice din	TOZD 5 Imetniki Vredn. stan. skupaj pravice din	DSSS Imetniki Vredn. stan. skupaj pravice din
1976	3	1	1	1	1	1
1977	5	2	0	1	1	3
1978	2	1	0	1	1	1
1979	2	2	0	0	0	
	Čepin F.	Mejač P.	0 0	sofinanc.	sofinanc. s KZ	Potušek
	Šrnta A.	Šmit J.,		s SSS za	za Alt	727.335,95
3980	Sotlar, doplač.	garsonjera		Kontrec	566.953,30	
	1,703.679,35	1,005,046,00		sofinanc. s		
				STP za		
				Mlakar		
				1,060.755,90		
	Volaj J.	Brglez H.	0 0	0 0	sofinanc. z STP	Frankovič J.
	Velič M.	Dacar T.			za Gerhard	Šentjurc B.
1981	Vrtačnik J.	Durmiševič I.			Rački V.	(50% je
	Štoklaj M.	4,777.312,20			1,789.548,50	sofinanc.
	Koraj G.					Bolnica)
	6,929.353,90					2,041.055,90
	Rancinger R.	Kosec M.	plačilo pri	Guzaj S.	Pižmoht	Ramič V.
	Maurer O.	Žagar V.	SSS 0,5 amor-	Hudi L.	Sebasu	Vidovič F.
	Povše V.	Bradaševič,	tizacije, da se	(50 % prisp.	(sosnanc. z Jutr.)	(sofinanc. z OŠ)
	Roškar R.	garsonjera	je iz bivš.	Ipoz Trbovlje)	2,520.489,10	2,212.258,20
1982	Pasičnjak S.	Špitaler E.	friz. salona	2,363.628,05		
	6,562.640,50	Hasikič S.	uredilo stan.			
		Pepelnjak	za Pepelnjak			
		(plač. 1,5 AM)	125.000,00			
		7,093.824,25				
	Križnik A, 48,85 m2	Lukjanovič J. 51,25 m*	Markovič J. 48,85 m:	0	0	čičič R. 61,25 m2
1983		Korbar S. 61,25 m2				
		Zgonjanin M. 48,85 m				
1984	1 stanovanje	1 stanovanje	0		1 stanovanje	1 stanovanje
	A blok pri Birtiču	A blok pri Birtiču			A blok pri Birtiču	A blok pri Birtiču
Opomba: V letu 1982 je 1 stanovanje v vrednosti 929.408,40 po dogovoru na nivoju DO, razdeljeio na nivoju delovne organizacije, zaradi izrednih razmer v družini Vretič.
Za D-l blok v letu 1983 še ni znana cena za m2 stanovanjske po vršine, v prejšnjih letih pa je znašala:
1980: 13,224, 29 din
1981: 26.414,00 din C obj. in 20.226,9» B obj.
1982: 28.021,00 din D obj. in 30.786,43 Dol	Referent za socialno delo
Nadomestila za delovne invalide drugače
Novi statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, ki se u-porablja od začetka lanskega leta, je prinesel nekaj bistvenih sprememb tudi pri izračunavanju nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka za delovne invalide, ki so bili razporejeni na drugo ustrezno delo.
Bistvene novosti, ki izhajajo iz novega statuta SPIZ so predvsem naslednje:
—	da se nadomestila odmerjajo po individualnem osebnem dohodku delovnega invalida, ne več po skupinah delavcev;
—	da se za izračun nadomestila upoštevajo osebni dohodki iz tekočega, ne minulega leta;
—• da na višino nadomestila vplivajo tudi delovni invalidi sami, v odvisnosti od rezultatov dela na drugem ustreznem delu.
V letošnjem letu je tako potrebno: dokončno odmeriti nadomestilo za lansko leto, saj so delovni invalidi do sedaj prejemali le akontacijo, prav tako pa je potrebno določiti akontacijo nadomestila za leto 1983.
Nadomestilo je enako razliki med individualnim osebnim dohodkom, ki bi ga delovni invalid prejel za povprečne delovne uspehe, če bi še delal na svojem delu in njegovim individualnim osebnim dohodkom, ki ga za povprečne delovne uspehe prejema na ustreznem delu.
Osebni dohodek, ki bi ga delovni invalid prejel na svojem delu za povprečne delovne uspehe, če bi še delal, je tisti osebni dohodek, ki bi ga delovni invalid prejel v letu 1982, po zaključnem računu za 100 % izvrševanje del in nalog.
Osebni dohodek, ki ga delovni invalid prejema za povprečne delovne uspehe na ustreznem delu, je njegov individualni o-sebni dohodek, ki ga je prejel v letu 1982 po zaključnem računu za 100 % izvrševanje nalog, na katere je bil razporejen po nastanku invalidnosti.
Nadomestilo se potem vedno odmeri v višini razlike med obema ugotovljenima osebnima dohodkoma, ne glede na vzrok nastanka invalidnosti.
Povečanje ali ziižanje nadomestila je odvisno od dejanskih delovnih uspehov, ki jih delovni invalid dosega na ustreznem delu.
Nadomestilo je možno povečati ali znižati le v primeru, če je osebni dohodek delovnega 'invalida na ustreznem delu po splošnem aktu delovne organizacije neposredno odvisen od njegove individualne delovne storilnosti in če je ta večja ali manjša od 100 °/o.
Za odmero akontacije na ia-domestilo za letošnje leto pa se upoštevajo enaki osebni dohodki kot za dokončno odmero nadomestila — torej osebni dohodki za 100 % delovni uspeh, in sicer za prve tri mesece 1983.
Bolniški stalež v marca 1983
Bolniški izostanki v mesecu marcu dosegajo v mesecu marcu 10,23 %, kar je za dobra dva odstotka manj kot v prvih dveh mesecih letošnjega leta, še vedno pa je to za naše razmere visoka številka.
Po temeljnih organizacijah je stanje naslednje:
TOZD	% bol. staleža	Poprečen % v letu 1982
TOZDI	10,88	10,89
TOZD 2	11,12	9,91
TOZD 3	13,55	13,41
TOZD 4	7,01	6,26
TOZD 5	7,53	6,92
DSSS	9,23	8,92
Za nadomestila osebnih dohod-		
kov je bilo	> izplačanih	. 977.202,35
din za bolniški stalež		do 30 dni
in 906.214,20 din za bolniški sta-		
lež nad 30	dni.	
OBVESTILO
Tudi letos se bodo dijaki in študentje med počitniškimi meseci lahko zaposlili v proizvodnih obratih v naši delovni organizaciji.
Staršem priporočamo, da svoje otroke, ki so zainteresirani za počitniško delo in so starejši od 14 let, prijavijo v kadrovsko izobraževalni službi.
Ob prijavi je potrebno navesti termin, v katerem bi kandidat za delo želel delati ter dela in naloge, ki bi jih opravljal, v kolikor bodo izkazane potrebe.
Ker bo število sprejetih učencev OMEJENO, naj se zainteresirani čimprej prijavijo. Rok sprejemanja prijav je 15. junij 1983.
Kadrovsko izobraževalna služba
HANNOVER '83
Hannoverski sejem sodi med naj večje razstavne izložbe na svetu. Tu so prikazani naj novejši dosežki elektrotehnike in e-lektronike, strojništva, razvoja in tehnologije, gradbeništva, transporta in drugo. Posebno mesto imajo svetila, ki so predstavljena v večnadstropni stavbi in po-
Med našimi kupci izstopa predvsem firma Zimmerman, ki razstavlja pretežno naš proizvodni program. Pri tej firmi smo se tudi dlje zadržali, saj smo se med drugim pogovarjali o novih izdelkih, za katere bomo morali najbrž spremeniti tudi nekatere naše stroje. Čeprav je firma
Avtomatski nabiralec stekla firme Guilhon Borhtelmy.
nujajo razkošje leska in barv. Za izdelavo svetil se uporabljajo poleg stekla še keramika, les umetne mase, tkanine, kože in kovine. Spekter ponudb je zares širok: od kristalnih lestencev, ki segajo do tal, pa do žarnic, ki so hkrati tudi dekorirane krogle.
Senčnik z izrazitim valovitim ro' bom.
Zimmerman naš naj večji kupec, saj smo ji v letu 1982 prodali za
3,5	milijonov mark, v letošnjem letu pa predvidevamo izvoz za preko 4 milijone mark, je reklamacij zelo malo. Prijetno je zapisati, da se lahko merimo z elito proizvajalcev na področju svetil, zato ni čudno, da so nekateri razstavljalci želeli dobiti podatke o naših proizvodih. Zanimajo se predvsem za nakup opalnih svetil.
Posebnih novosti na področju razsvetljave nisem opazil. Nekateri proizvajalci se zavzemajo predvsem za dograditev že prikazanih klasičnih oblik. Zelo lepe efekte dosežemo z zavitimi opalnimi programi na kristalni osnovi. Velika viseča svetila so pretežno toplo rezana in so v raznih barvnih niansah z valovitimi temnimi robovi. Mislim, da smo storili prav, ko smo se odločili za nakup stroja, ki nam bo omogočal rezanje velikih svetil, tudi do 400 mm.
Ob pogledu na svetila z notranjo strukturo sem moral na žalost ugotoviti, da imamo dobre steklarje, ki bi radi znali te krogle ali tulpice izdelovati, žal pa
nam je ta tehnologija zaenkrat še neznana.
Opazna so tudi hotenja po prodoru izdelovalcev umetnih mas (akril), ki ponujajo plasonjere in krogle v mlečni barvi. Res je, da uporabljajo za enako svetilnost pri okrogli plafonjeri 250 mm iz umetne mase 25 W žarnico, medtem, ko je za enako o-palno plafonjero potrebna 75 W žarnica, vendar menim, da nam umetna masa z estetskega vidika ne more konkurirati.
Dekorirana krogla 12,5 cm, ki je
hkrati tudi žarnica.
Posebno sem bil impresioniran v razstavnem prostoru, namenjenem robotom. Težko je opisati, kaj vse izvršijo programirani roboti. Znani so dosežki s tega področja v avtomobilski industriji na Japonskem. Grotesken je pogled na sklop mehanskih delov, do katerega vodijo žice iz omare, v kateri je skrita elektronika, ki vodi robota, da posnema človeka pri raznih opravilih. Mislim, da tisti, ki ne sledi sedanjemu hitremu razvoju, stagnira.
Na sejmu smo imeli tudi priliko, da se oskrbimo z literaturo in katalogi, ki jih doma ni moč dobiti.
. Obiskali smo tudi firmo Walter v Kronachu ob vzhodnonemški meji. Tovarna se je speciali-
zirala za izdelavo steklarskih strojev. Naš prvotni namen je bil, ogledati si avtomatski nabiralca stekla, vendar dober prodajalec pokaže kupcem tudi svoj preostali program. Tako smo si najprej ogledali avtomatske stiskalnice, stroj za obžiganje steklenih izdelkov, stroj za izdelavo kroglic in končno stroj, ki naj bi nadomeščal steklarje pri končni izdelavi v ročnem modelu. Glede tega stroja sem precej skeptičen, saj se mu pozna, da še ni prav »shodil«.
Prav gotovo smo imeli največ vprašanj glede avtomatskega nabiralca stekla. Tudi razvoj tega robota, ki natančno posnema gibe človeka, ko nabira steklo, sledi zahtevam kupcev. Prvotni nabiralec je imel hidravlični pogon, novejši pa je elektronsko krmiljen.
Nabiralna krogla pri avtomatskem nabiralcu ima premer 60 do 200 mm.
Maksimalna teža steklene mase je 2,5 kg. V odvisnosti od velikosti nabiralne glave dovoljuje do 7 rezov na minuto. Ima cije so možne med obratova-brezstopenjsko regulacijo, korek-njem. Za brezhibnost delovanja je potrebno, da je nivo stekla v tolerančnem območju + 5° C.
Ko smo na koncu naših razgovorov vprašali, če bomo imeli možnost ogledati si tale stroj med obratovanjem v steklarni, so nam na naše presenečenje odgovorili, da se lahko takoj odpeljemo v 200 km oddaljeno steklarno v Windischeschenbachu.. Menili smo, da kljub dolgi poti ne smemo zamuditi take priložnosti.
Steklarna izdeluje kristalno steklo in ima nekaj avtomatskih stiskalnic, ter ročno proizvodnjo kristalnih izdelkov. Imajo dva avtomatska nabiralca stekla, od katerih je bil hidravlični v remontu, elektronsko krmiljeni pa je nabiral stekleno maso za 15 cm kodele na 6 sekcij ski avtomatični stiskalnici. Po izjavi o-(Nadaljevanje na 7. strani)
Encombrement Space required
Shematski prikaz delovanja avtomatskega nabiralca stekla.
Zaključki iz naših razprav
Razprave o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so končane. V Hrastniku je v razpravah sodelovalo več kot 2000 udeležencev. Nad 1200 samo v združenem delu. Zavzetost v razpravah, predlagane številne in sprejemljivejše rešitve posamičnih vprašanj, jasne opredelitve in stališča do predlaganih rešitev in variant zakonodajalcu kvalitetna osnova za pripravo predloga zakona, o katerem bodo delegati razpravljali v mesecu juliju.
Pripombe, ki smo jih oblikovali v naši DO so skoraj enake tistim, ki so bile oblikovane tudi v drugih DO Hrastnika ter ob koncu razprave posredovane zakonodaj alcu.
Pravic bistveno ne bo mogoče povečevati.
Podpirajo se glavne usmeritve iz osnutka zakona, ki glede na ekonomske možnosti ne more bistveno povečevati pravic, urejuje pa nekatera področja, ki doslej niso bila urejena. Tako se podpira predlog za enotni sistem zavarovanja, ki bo vključeval delavce, kmete in obrtnike.
Podpira se uvedba predčasne upokojitve vendar je treba ponovno proučiti »odbitne odstotke«. Predlaga se od 0,5 do največ 1,5 %, oziroma v višini, kot jo že imajo oziroma jo bodo sprejele druge republike.
Ponovno se predlaga proučitev možnosti štetja dela kadrovskega roka v JLA v pokojninsko
(Nadaljevanje s 6. strani) bratovodje, so z nabiralcem zadovoljni, posebno z novejšim, ki pri njih obratuje približno pol leta.
Delavec, ki je nadzoroval proizvodnjo na stiskalnici, mi je povedal, da naredijo na ročni stiskalnici 700 kom. skodelic, medtem ko na avtomatski stiskalnici s pomočjo avtomatskega nabiralca 1500 kom. enakih skodelic. To je razumljivo, saj avtomatski nabiralec dela polnih 8 ur. U-poštevati moramo, da je taljeno kristalno steklo kot pravimo »dolgo«, skodela pa masivna in potrebuje več časa za hlajenje. Ker že ves čas, odkar je bil avtomatski nabiralec izdelan, slišimo trditve, da se pri delu z njim pojavljajo mehurčki v steklu, sem to vprašanje zastavil našim gostiteljem. Odgovorili so, da posebna mehanska naprava potisne rez od Škarij ob krogli, pomagajo pa si tudi tako, da potisnejo kroglo glob j e v talino, ali pa povečaj g vrtilno hitrost. Mislim, da bi bilo pametno, da se pred nakupom avtomatskega nabiralca, pogleda še njegovo delovanje v Jugoslaviji, saj sem imel občutek, da so bili naši sogovorniki pod vplivom firme Walter, ker so zvesti kupci njihovega proizvodnega programa.
Na poti domov nas je ves čas spremljal dež, od Salzburga naprej pa še močno sneženje. Po 16 umi vožnji smo spoznali, da Jože ni samo dober, temveč tudi izredno vzdržljiv voznik.
Ervin Predovnik inž.
dobo. Predlaga se, naj bi se služenje vojaškega roka nad 15 mesecev štelo v pokojninsko dobo, kar je bilo v tezah za zakon predvideno, sedanji osnutek pa te variante nima.
Postopno prevzemanje obveznosti delovnih invalidov
Združeno delo naj bi »obveznosti« do delovnih invalidov prevzemalo postopno, o tem pa se mora v predlogu zakona poiskati in zapisati drugačne rešitve ob upoštevanju načela solidarnosti in vzajemnosti, da ne bi bila nekatera področja težje prizadeta (rudarstvo, bazična industrija).
Najvišja pokojnina naj ne bi presegala 3 do 3,5-kratnega o-sebnega dohodka v republiki.
Delavci s področja premogovništva se zavzemajo, da se za vsako leto zavarovanja po izpolnitvi pokojninske dobe, pokojnina poveča za 3 % tako, da se v petih letih doseže 100 °/o pokojninsko osnovo.
OD v času prekvalifikacije
Nadomestilo osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oziroma do kvalifikacije naj bo višji kot 80 % za invalide iz naslova nesreč pri delu in poklicnih bolezni. Prav tako predlagamo, da sredstva, ki so potrebna za nadomestilo osebnega dohodka še naprej zagotavlja skupnost (ne samo do 31. 12. 1985), ker mora biti vgrajena širša solidarnost, predvsem do panog s težkimi in zdravju škodljivimi delovnimi pogoji (55. člen).
Do družinske pokojnine po starem
Glede na probleme zaposlovanja starejših žensk predlagamo, da pogoji za pridobitev družinske pokojnine ostanejo nespremenjeni, to je za ženske pri dopolnjeni 45 letni starosti in moške pri dopolnjeni 60 letni starosti.
Zavarovanje pripravnikov
15. člen — Predlaga se, da se sprejme varianta k 1. in 2. odstavku tega člena; po možnosti naj se opredeli tudi zavarovanje pripravnikov, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas, krajši od 9 mesecev.
Urejanje preostale delovne zmožnosti
Ponovno naj se prouči tudi 52. in 53. člen osnutka in naj se o-predeli tudi odgovornost zavarovanca, da sprejme ponujeno delo tudi v drugi delovni organizaciji, če matična delovna organizacija zanj nima ustreznega dela (zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo).
V 53. členu pa se naj skuša urediti, da obveznosti po tem členu v primeru, da se delavec zaposli v drugi delovni organizaciji prevzame »nova« delovna organizacija.
Invalidsko in pokojninsko zavarovanje tudi za duševno prizadeto mladino
Glede na neurejen status duševno prizadete mladine nastale pred 15 letom, naj se skuša u-rediti v tem zakonu v tem smislu, da se jih pokojninsko in invalidsko zavaruje in naj se to ne urejuje s posebnim zakonom s področja varstva, kot je bilo predvideno.
Pogoji upokojevanja ukradenih otrok
Podpira se predlog odbora UKRADENIH OTROK Celje in Občinskega odbora ZZB Celje, da se jih upokoji pod posebnimi pogoji, in sicer:
Dne 25. 2. 1983 je Disciplinska komisija obravnavala 15 kršiteljev delovnih obveznosti, izrekla pa jim je naslednje ukrepe:
TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Karel Hrup je dne 27. 12. 1982 neopravičeno izostal z dela, izrečen mu je bil ukrep opomin ter pavšalna odškodnina 300 din.
Lojiz Marič je v času od 11. 1. do 17. 1. 1983 neopravičeno izostal z dela. Skupaj 5 delovnih dni. Za kršitev mu je bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Pavičič Ilija je 7. 1. 1983 kljub večkratnemu opozorilu brigadirja prehitro odbijal izdelke, zaradi česar so bili nekateri izdelki deformirani. Izrečen mu je bil opomin.
Iztok Vavtar je 28. 1. 1983 neopravičeno izostal z dela. Izrečen mu je bil opomin ter pavšalna odškodnina enodnevnega OD povečanega za 100 %.
Stako Subi je samovoljno zapustil delovno mesto. Izrečen mu je bil opomin ter pavšalna odškodnina v višini enodnevnega OD povečanega za 100 %.
Mirjana Mžamastagič je 5. 2. 1983 neopravičeno izostala z dela. Komisija ji je izrekla opomin ter pavšalno odškodnino v višini enodnevnega OD povečanega za 100 %.
TOZD avtomatska predelava steklene mase
Vinko Salobir je bil 21. 1.1983 na delovnem mestu v vinjenem stanju, ter neodgovorno opravljal svoje delo. Izrečen mu je bil javni opomin.
TOZD energetika s ključavničarsko delavnico
Franjo Mihajlik je dne 15. 2. 1983 vnašal alkohol. v DO ter imel neprimeren odnos do dela. Izrečen mu je bil opomin,
Roman Zajec je 31. 12. 1982 neopravičeno izostal z dela. Izrečen mu je bil opomin ter pavšalna odškodnina 300 din.
Na zasedanju dne 25. 3. 1983 pa je komisija kršiteljem izrekla naslednje ukrepe:
TOZD ročna in polavtomatska predelava steklen^ mase
—	da se jih upokoji z dopolnitvijo starosti 50 let;
—	da se jim določi zajamčena naj nižja pokojninska osnova, v višini povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji;
—	da se jim omogoči možnost dokupa let (v primeru, ko so se pozneje zaposlili).
Republiški odbor ZZB naj podrobneje prouči predlog, da UKRADENIM OTROKOM pripadajo iste pravice, kot tistim, ki imajo dvojno štetje pred 9. 9. 1943.
Predsedstvo Občinske konference SZDL Hrastnik, ki je strnilo najvažnejše predloge, predlaga predlagatelju zakona in Republiški konserenci SZDL, da v fazi sprejemanja zakona naše predloge obravnava in jih v svojih dokončnih stališčih, po možnosti tudi upošteva.
Katarini Husinovič, javni opomin zaradi odnašanja steklenega izdelka iz tovarne.
Francu Volaju, prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev zaradi odnašanja steklenih izdelkov.
Antonu Krežetu, javni opomin, zaradi odnašanja železa iz tovarne.
Franju Perkoviču javni opomin, zaradi odnašanja steklenih izdelkov.
Ivu Pavloviču prekinitev delovnega razmerja, ker je 6 (šestkrat) neopravičeno izostal z dela.
Francu Božiču opomin zaradi nepravočasne dostave orodja delovni brigadi.
TOZD avtomatska predelava steklene mase
Francu Majerju opomin ter pavšalna odškodnina v višini enodnevnega OD povečanega za 100 %, ker je neopravičeno izostal z dela.
Mevludinu Ibraliču prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šest mesecev zaradi odnašanja steklenih izdelkov iz tovarne.
Milanu Dobršku javni opomin, ker ni prijavil poškodbe pri delu.
Radi vo ju Trkulji prenehanje delovnega razmerja, pogojno za eno leto zaradi odnašanja steklenih izdelkov iz tovarne.
TOZD orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico
Safetu Smajiču opomin, zaradi odnašanja steklenih izdelkov iz tovarne.
TOZD energetika s ključavničarsko delavnico
Ratku Odžiču javni opomin, ter odškodnina v vrednosti žebljev, ki jih je odnesel iz tovarne.
Janku Laporniku javni opomin zaradi odnašanja steklenega izdelka iz tovarne.
Po zapisniku zbrala Mili Kobal
Predsednik Disciplinske
komisije
Edi Gorenšek
Delovne obveznosti so kršili
Rudarska godba Hrastnik proslavlja svoj 130 letni jubilej
Rudarska godba Hrastnik je bila ustanovljena sredi 19. stoletja. Na začetek delovanja godbe so vplivali prvi začetki izkoriščanja premoga na našem področju, prvi začetki nastanka slovenskega proletariata, delno pa tudi politične razmere.
Z nastankom proletariata se je prebujalo tudi kulturno življenje tukajšnjega prebivalstva, ki je na eni strani hotelo ohraniti slovensko besedo, na drugi strani pa v raznih društvih iskalo obliko izražanja in zahtevo po znosnejših življenjskih razmerah. Posebno lahko to trdimo za rudarje, ki so hoteli, da njihovo življenje dobi čim izrazitejši stanovski značaj, to so izražali takratni rudarji na glasbenem področju. Prvi nastop so imeli godbeniki leta 1849, ko je pripeljal prvi vlak skozi Hrastnik. O organizirani enoti lahko govorimo šele v letu 1853. Takrat je godba štela že 12 ljudi in imela tudi svojega kapelnika, dobila pa je tudi uradni naslov Rudarska godba Hrastnik. Torej se leto 1853 smatra kot ustanovno leto godbe.
V prvih letih obstoja je godba igrala samo koračnice in plesne melodije na raznih shodih in slovesnostih. Prav tako je z igranjem na pogrebih izkazovala zadnjo čast ponesrečenim rudarjem. Sčasoma je v godbenikih, z razvojem naprednega delavskega gibanja, prevladala napredna delavska miselnost in so s posebnim zanosom in v resničnem razpoloženju igrali na proslavah mednarodnega delavskega praznika 1. maja in ob raznih drugih manifestacij ah.
Nekaj let pozneje se je godba lotila tudi lažjih koncertnih skladb, to pa predvsem zato, ker se je število godbenikov vsako leto večalo.
Z ustanovitvijo »Delavsko izobraževalnega in kulturnega društva Svoboda« leta 1922 so postali člani tega društva tudi godbeniki.
Vpliv napredne delavske miselnosti v godbi je tako postal še močnejši. V Sloveniji ni bilo nobene večje delavske prireditve, katere se Hrastniška rudarska godba ne bi udeležila. Sodelovala je tudi na znanem manifestativ-nem zletu »Svobod« v Celju leta
1935 in na številnih množičnih prvomajskih in drugih zletih Trboveljskih, Hrastniških, Zagorskih in Zabukovških rudarjev na Mrzlici, kjer se je kovala razredna delavska enotnost. Vsekakor je treba omeniti tudi znani Slovenski narodnostni tabor v Žalcu leta 1868, kjer je sodelovala tudi Hrastniška rudarska godba. Zaradi tega sodelovanja so bili godbeniki od takratnega vodstva rudnika kaznovani po pet goldinarjev, kar je v takratnih razmerah pomenilo enotedensko plačo, vendar tudi to godbenikov in njihove trdne volje ni omajalo, temveč le še bolj utrdilo.
Napredna misel in narodna zavest godbenikov sta prišli do izraza tudi ob vdoru okupatorja. Člani godbe so najprej pričeli z zbiranjem denarnih sredstev za pomoč partizanskim borcem. Kljub največji konspiraciji pa so tej akciji sledile aretacije nekaterih članov godbe. 11. julija 1944. leta je celotna godba odšla v partizane, kjer je delovala v sestavu VII. korpusa. S premiki samega korpusa je kraje bivanja na Dolenjskem menjala tudi godba. Delovala je v glavnem po Dolenjski, Beli Krajini, Notranjski in celo v sosednji Hrvatski. Godba je sodelovala na raznih slovesnostih in mitingih, obiskovala je tudi partizanske ranjence.
V	sestavu VII. korpusa je godba prehodila zmagoslavne poti naših borbenih in udarnih brigad ter ob osvoboditvi vkorakala na čelu brigad v Slovensko prestolnico — belo Ljubljano.
Med žrtvami veličastne in težke narodno osvobodilne borbe so zapisana tudi imena 12 članov godbe, katerim je bilo na godbenem domu leta 1955 odkrito spominsko obeležje.
V	novi, socialistični domovini je godba ponovno vložila vse sile v nadaljnje delo, kar dokazuje precejšnje število samostojnih koncertov, nastopi na tekmovanjih, revijah in festivalih, da je Hrastniška rudarska godba v času po osvoboditvi opravila pomembno kulturno delo, o čemer dokazujejo tudi številna priznanja, pohvale in diplome, ki visijo v godbenem domu.
Vsa leta po vojni godba aktivno sodeluje na vseh proslavah ob
državnih praznikih in komemoracijah. Prirejenih je več celovečernih koncertov in promenadnih koncertov. Godba je sodelovala leta 1950 na prvomajski paradi v Beogradu, nastopila je na raznih revijah slovenskih pihalnih orkestrov — Postojna, Ravne na Koroškem, Nova Gorica, Rogaška Slatina in Krško. Ob priliki odkritja spomenika žrtvam fašizma v Gradcu je v programu godbe sodelovala skupaj z invalidskim pevskim zborom iz Ljubljane.
. Godba je z vsakoletnim programom, ki zajema samostojne kon-
Godbeniki Steklarske godbe so nas letos prijetno presenetili — že v prvih mesecih tega leta so pripravili kar pet samostojnih koncertov: dvakrat so nastopili v delavskem domu v Hrastniku, enkrat na Dolu, v Rimskih Toplicah in Rogaški Slatini. Obiskovalcev je bilo vedno veliko,
najprijetneje pa so se godbeniki počutili zagotovo na prvi izvedbi koncerta, pred domačo publiko, in v gosteh pri prijateljski steklarski godbi Steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini.
V petek, 15. 4. 1983 smo se odpeljali z avtobusom — nekatere je bilo treba na Dolu kar dolgo čakati, na koncu pa smo se ven-
certe gostovanja in sodelovanja na revijah vključena še v skupni program ZKO Hrastnik, s katero skuša doseči čim več uspehov pri podajanju glasbene kulture delovnim ljudem. Godbo sestavlja danes 40 godbenikov s področja Hrastnika in njegove okolice, med njimi so tudi nekateri, ki so že več kot 50 let pri godbi, zato gre njim še posebna zahvala za njihov doprinos. Enako tudi kolektivu Rudnika Hrastnik, kakor tudi ZKPO in vsem delovnim ljudem občine Hrastnik za vso izkazano materialno in moralno pomoč, ki nam zagotavlja, da bomo lahko nadaljevali tradicijo naših prednikov.
Mirko Potočan
darle zbrali. Mislim, da smo i-meli kar vsi malce treme, ki pa je pred nastopi, v primerni količini seveda, nikakor ne škodi. Tudi tokrat ni!
Zdraviliška dvorana v Rogaški Slatni je čudovita: lestenci, poslikane stene, marmornati ste-
bri, čudovita lesena tla in oprema vzbudijo v človeku željo, da bi doživljal nekaj lepega. Upali smo, da bomo pri obiskovalcih uspeli zadovoljiti to željo.
Koncert je bil napovedan ob 19. uri. Bali smo se le tega, da bi bilo premalo obiskovalcev — nastopati pred na pol prazno dvo rano je namreč prav neprijetno! Pa je bil strah odveč. Dvorana se je polnila in nazadnje je bilo le še nekaj prostih mest.
Koncert je bil, kot tudi na štirih prejšnjih nastopih, sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so godbeniki izvajali klasične skladbe, v drugem delu pa skladbe zabavnega žanra. Namesto odmora med obema deloma sem prebrala kratko kroniko Steklarske godbe.
Za približno štiristo gostov so se godbeniki iz srca potrudili. Temu primerno je bilo tudi njihovo igranje. Ob koncu koncerta so obiskovalci nagradili člane godbe s tako dolgim in prisrčnim aplavzom, da so morali zaigrati še dodatek.
Po koncertu je bilo prav prijetno srečanje z godbeniki — gostitelji, še prijetnejša pa je bila pot domov in občutek, da smo pripravili domačinom in gostom Rogaške Slatine kvaliteten in lep kulturni dogodek.
Tudi letos uspešni
Sonja Juvan
75 let obstoja
Začetki ustanovitve zbora segajo v leto 1908, ko je naprednim steklarjem na iniciativo Franca Papeža uspelo ustanoviti lasten pevski zbor, ki so ga imenovali delavsko pevsko društvo Sončni vzhod. V vseh naslednjih letih je člane zbora odlikovala vztrajnost in zavest, saj so se vrsto let srečevali z osnovnim problemom — pevovodje, pa tudi petje v slovenskem jeziku je bilo prepovedano. Prav tako niso imeli sredstev, saj tovarnar zboru ni bil naklonjen, zato so potrebni material in instrumente (harmoiij, piščalka) za svoje delovanje kupili iz lastnih zaslužkov. Že kmalu po ustanovitvi je zbor sodeloval na marsikateri prireditvi, leta 1910 se je udeležil tekmovanja steklarskih pevskih zborov v Voits-bergu na Štajerskem. Obdobje
1.	svetovne vojne je bilo nova težava za delovanje zbora, člani so bili vpoklicani v vojsko, oblast je ovirala delovanje zbora.
zel tov. Franc Peitl, ki je vodil zbor vse do začetka 2. svetovne vojne.
V teh letih pod njegovim vodstvom je bil zbor zelo aktiven. Poleg domačih nastopov je gostoval v Mariboru, Celju, Trbovljah, Zagorju, Litiji, Ljubljani, Kranju, na Jesenicah, v Brestanici itd. Vojno stanje je pomenilo tudi prepoved delovanja zbora, člani zbora so zborovski inventar shranili na varno mesto.
Po osvoboditvi so se začeli čisto drugačni in boljši časi tudi za razmah kulturnega življenja. Leta 1952 so bile v Trbovljah ponovno ustanovljene Svobode, zbor je polno deloval pod vodstvom tov. Franca Peitla, v tistem času so ustanovili tudi ženski, mešani in pionirski pevski zbor, katerih delovanje pa je čez nekaj let na žalost zamrlo. Obdobje od leta 1952 do 1956 šteje med najplodnejše po razmaku kulturnega delovanja, saj so se
Pevci DPD Svobode II pred nastopom za 8. marec 1981. Pevovodja
Vili Petrič.
Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije je zbor nadaljeval s svojo dejavnostjo — dokler niso o-stali brez pevovodje in so s petjem morali za nekaj časa prekiniti. Leta 1921 je bil v Hrastniku ustanovljen tamburaški orkester, v katerem so sodelovali tudi pevci. V vrstah steklarjev se je porodila ideja po ustanovitvi lastne kulturne organizacije, kar ji je leta 1923, ob sodelovanju strokovnih sindikalnih organizacij tudi uspelo. Ustanovljeno je bilo kulturno društvo Svoboda, z več sekcijami v katerih so delovali delavci steklarne, kemične tovarne in železnice. Društvu je ob pomoči sindikalne organizacije uspelo dobiti lastne prostore in sicer na Cesti
1.	maja 20, v steklarski koloniji, kjer je bila v spomin na te dogodke v letu 1957 odkrita spominska plošča.
Obstoj in delovanje zbora je tudi v naslednjih letih najbolj ogrožalo pomanjkanje kadra — pevovodje. Člane zbora so tudi večkrat poskušali privabiti k nemškemu pevskemu zboru, kar pa so le-ti odločno odklonili. V letu 1934 je vodstvo zbora prev-
vrstili številni nastopi, tako doma, kot po številnih slovenskih krajih.
Po upokojitvi tov. Peitla je moški pevski zbor prevzel tov. Viljem Petrič, ki je pevovodja tega zbora že polnih 20 let.
Ne glede na številne težave, je zbor vztrajal vsa ta dolga desetletja, prešel številna obdobja, rasel, se razvijal in napredoval.
Danes so v njegovih vrstah naslednji člani: Franc Abram, Jože Abram, Stane Abram, Jože Gerhard, Milan Kaluder, Franc Kellner, Franc Kocman, Gvido Kosm, Roman Kumlanc, Jože Laziik, Franc Lipovšek, Pavle Ločičnik, Adi Perci, Vili Petrič, Karel Plazar, Martin Pla-zar, Edi Pufler, Bruno Rački, Jože Rački, David Stopinšek, Ignac Stopinšek, Edi Sršen, Štefan Sere, Jože Šubi, Ladislav Tavčar, Martin Tušek, Franc Veber, Edi Volfand, Vinko Zore in Franc Zupanek.
Dejavnost zbora je danes široka in bogata. Vsako leto sodelujejo na približno 15 prireditvah, pripravijo samostojen koncert, se redno udeležujejo revi-
je zasavskih pevskih zborov, že 10 let sodelujejo na taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Zbor je prejel številna priznanja za svoje dolgoletno delo in kvaliteten napredek, odlikovan pa je bil tudi s posebnim priznanjem za zaslužnega občana občine Hrastnik.
Danes, ko lahko govorimo o povsem drugačnih, svobodnejših razmerah, ki jim ni primere, ko so odpadle kadrovske, finančne in druge težave, je glavni problem pomladitev zbora. Marsikaj so že poskušali, tudi s sodelovanjem mladinske organizacije, vendar odziva in podmladka ni bilo, zato zbor še vedno sestavljajo več ali manj isti, dolgoletni člani. To je seveda pomembno vprašanje, ki lahko v
delovanju zbora v nekaj letih povzroči posledice, če nam jih s skupnimi močmi ne bo uspelo preprečiti.
V zbor te privabi ljubezen in veselje do lepe zborovske pesmi, želja po kulturnem udejstvovanju, ki nenazadnje poleg hobija, poleg izkoristka prostega časa, tudi obveza — do vseh tistih, ki so skozi dolga leta obstoja zbora vložili svoj delež za njegov razvoj, kakor tudi uresničevanje kulturnega poslanstva v naših vrstah.
Pri izpolnjevanju te pomembne naloge želimo moškemu pevskemu zboru Svobode II ob njegovem visokem jubileju še veliko uspehov.
JKR
Moški pevski zbor DPD Svoboda II leta 1952.
Mešani pevski zbor DPD Svoboda II ob 50-Ietnici obstoja. Pevovodja Franc Peitl.
SLAVNOSTNI KONCERT ob 75-letnici obstoja
Pod pokroviteljstvom izvršnega odbora konference o-snovnih organizacij Zveze sindikatov DO Steklarne Hrastnik vas Moški pevski zbor Svobode II vabi na slavnostni koncert ob svojem jubileju — 75-letnici obstoja, ki bo v petek 20. maja 1983 ob 18. uri v delavskem domu Hrastnik.
Iz dela sodišč združenega dela
Sedem let in pol je minilo od ustanovitve Sodišč združenega dela. V tem času so se !te nove samoupravne institucije močno uveljavile pri varstvu samoupravnih pravic delavcev.
V Sloveniji deluje deset prvostopnih splošnih sodišč združenega dela. Na ljubljansko, ki je krajevno pristojno tudi za našo občino, pa odpade skoraj ena tretjina vsega dela iz pristojnosti tovrstnih sodišč.
Vsako leto sodišče izdela poročilo o svojem delu ter ga pošlje v obravnavo občinskim skupščinam. Poglejmo nekaj bistvenih značilnosti iz poročila, ki zajema delovanje sodišča v letu 1982, del podatkov pa se nanaša na celotno obdobje delovanja.
V letu 1982 je bil prvič nekoliko zmanjšan pripad novih spornih zadev. V primerjavi z letom 1981 je ta pripad manjši za 6,5 odstotkov. Sodišče meni, da tak pozitivni trend izhaja iz boljše samoupravne urejenosti v združenem delu in boljšega dokončnega razreševanja eventuelnih sporov že v samih organizacijah združenega dela.
Med predlagatelji novih spornih zadev so na prvem mestu, oziroma v 77 % delavci, v 22 % so bili predlagatelji družbene pravne osebe, v ostalih primerih pa pravobranilec samoupravljanja.
Od ustanovitve pa do konca leta 1982 je Sodišče združenega dela v Ljubljani prejelo v razreševanje 10.156 spornih zadev. Predlagatelji so v celoti ali delno u-speli z zahtevki le v nekaj več kot v 43 % rešenih zadevah, v celoti pa so uspeli le v okoli 31 % rešenih zadevah. V 113 primerih so bile sklenjene poravnave. Vse ostale sporne zadeve so bile rešene tako, da zahtevkom ni bilo ugodeno, ali pa so bila prvotna sporna razmerja razrešena sporazumno z izvensodnimi poravnavami, oziroma na drug način. Taki podatki torej zanikajo precej razširjeno mnenje, da predlagatelji pred sodišči skoraj vedno tudi uspejo s svojimi zahtevki ter da naj bi bile večkrat bolj ščiten tudi interes posameznikov v združenem delu, v določeni me-
ri pa naj bi bilo s tem ščiteno tudi »nedelo«.
Glede vrste sporov, ki jih je sodišče v letu 1982 obravnavalo oziroma jih je na novo sprejelo v delo je bilo največ spornih zadev s področja delovnih razmerij in drugih medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, kar 93 °/o. Največ sporov je bilo zaradi denarnih terjatev, čeprav jih je bilo veliko manj kot prejšnja leta. Manj je bilo tudi sporov s področja odškodnin zaradi nesreč pri delu in sicer manj skoraj za dve tretjini, kar je prav gotovo posledica večjega izvensodnega poravnavanja med oškodovanimi delavci in organizacijami združenega dela, boljšega varstva pri delu, pa tudi učinkovitejšega delovanja inšpekcijskih služb. V precejšnji meri pa se je povečalo število sporov zaradi regresov za letni dopust, za kar pa kaže na splošno zaostreno finančno stanje v večini OZD.
Sodišče pa prejema vse več spornih zadev glede prenehanja delovnega razmerja. To potrjuje podatek, da je bilo v letu 1979 le 108 tovrstnih zadev, v letu 1982 pa kar 236.
Morda je prav, da ob koncu zapišemo tudi to, koliko zadev je Sodišče združenega dela prejelo, takih ki so v neposredni zvezi z našo DO. Do konca leta 1982 je obravnavalo le dve zadevi. Ena se je nanašala na pridobitev stanovanjske pravice, ena pa je bila v zvezi z prestavitvijo delavcev na druga dela. Res pa je, da smo se v primerih, ko je šlo za odločitve zaradi katerih bi lahko prišlo do sporov, večkrat predhodno posvetovali z ustreznimi inštitucijami ter ravnali po njihovih nasvetih.
KDO PA SO DEKLETA MLADA...
Vojska v krilih bo odlična vojska, meni generalpolkovnik Brane Jukič z ljubljanskega armadnega območja. Prvega julija bodo v Ljubljano prispela prva dekleta iz raznih krajev Slovenije in Jugoslavije. Šestdeset jih bo v naši prestolnici služilo vojaški rok v rodu za zveze in in-tendantsko službo.
Z zakonom o vojaški obveznosti, ki je začel veljati julija 1980, je omogočeno, da se tudi dekleta kličejo na vojaško usposabljanje, ki je določeno, kot posebna oblika vojaške obveznosti. Prostovoljno vključevanje deklet v usposabljanje v enotah JLA usmerja in vodi zvezni oziroma republiški sekretariat za ljudsko obrambo, v političnih pripravah
pa sodelujejo tudi organizacije socialistične zveze, sindikata in socialistične mladine. Za vojaško usposabljanje se lahko prijavijo dekleta stare od 19 do 27 let. Za razliko od vojaškega roka, ki sicer traja 15 mesecev, bo prostovoljni vojaški pouk za ženske trajal; za vojakinje tri mesece, za dekleta starešine pa šest mesecev. Prvi vpoklic bo letos julija, drugi pa oktobra. Do konca leta 1985, tako dolgo bo namreč trajalo poskusno obdobje, bo še 5 vpoklicev.
2e v uvodu je zapisano, da se bodo dekleta v Ljubljani usposabljala za zveze in intendantsko službo, po drugih večjih krajih Jugoslavije pa se bodo usposabljale še v naslednjih rodovih
in službah: pehoti, topništvu, topniško raketni enoti in protizračni obrambi, letalstvu, mornarici, inžineriji, enotah za radiološko biološko kemične obrambe, tehnični službi kopenske vojske, sanitetski in prometni službi ter tehnični službi vojnega letalstva in protizračne obrambe. Vse to daje dekletom širok izbor rodov, za katere se zanimajo, šolanje pa jim bo prineslo potrebno strokovno usposobljenost.
Seveda velja tudi za dekleta, da morajo pred napotitvijo na služenje vojaškega roka na zdravniški pregled.
Podatki kažejo, da se je v Sloveniji doslej prijavilo za vojaško usposabljanje 124 deklet, kar je precej več kot je potrebno za dva letošnja vpoklica. Podatek pa tudi dokazuje, da je zanimanje deklet za prostovoljno vojaško urjenje precejšnje in da so se pripravljene enakopravno
vključiti v vse sestavine splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tista, ki bodo po končanem usposabljanju pokazala zadovoljiv uspeh, bodo napredovala v čil razvodnika, desetarja, in nižjega vodnika. Dekleta, ki se bodo usposabljala za starešine, bodo imele možnost napredovanja za čin podporučnika. Tako kot moški, bodo tudi ženske razporejene v vojne enote JLA in TO na dolžnosti za katere bodo usposobljene.
Tako. Ledina je zorana. Prva dekleta že čaka vojaška vzgoja: postavljanje v zbor, korakanje, streljanje, metanje bomb, iskanje zaklonišč...
Sicer pa služenje vojaškega roka za dekleta v naši zgodovini ni novost ampak je to le nadaljevanje tistega, kar se je začelo že v narodnoosvobodilni borbi, pred 42. leti.
M. K.
Znamke za olimpijske igre
Del sredstev, potrebnih za pokrivanje izdatkov XIV. olimpijskih iger Sarajevo 1984 bo zbranih s prodajo posebne doplačil-ne znamke. O tem bodo republike in pokrajini sklenile poseben dogovor s katerim je predvidena izdaja 100 milijonov znamk z vrednostjo po 2 din, plačevanje znamk pa bo obvezno za vse poštne pošiljke v no-
tranjem prometu, razen za časopise in revije. Plačevanje naj bi trajalo dva meseca, in sicer v času od 20. oktobra do 20. novembra 1983 in od 20. januarja do 20. sebruarja 1984. Na osnovi tega dogovora bo vsaka republika oz. pokrajina sprejela poseben zakon, ki bo v glavnem le povzel določila medrepubliškega dogovora.
Obvestilo gasilcem Steklarne Hrastnik
Naše društvo je v preteklem in že v letošnjem letu organiziralo več praktičnih vaj in predavanj iz gasilske tematike. Na teh vajah so se člani seznanili in naučili, kakšen je najboljši in najhitrejši način za uspešno intervencijo v primem izbruha večjega požara ali druge nesreče v naši delovni organizaciji. Namen in končni cilj rednih vaj je dobra izurjenost in pripravljenost gasilcev pri gasilskem delu. Brez dobro obiskanih vaj pa to ne gre. Podatki nam kažejo, da imamo sicer visoko število članov, na vajah pa minimalno število članov. Resnično opravičenih izostankov je zelo malo, zato je upravni odbor sklenil opozoriti vse člane na resnost stanja v društvu. Gasilsko društvo ne more uspešno delovati, če na vajah ni zadovoljiva udeležba, smatramo pa, da ne more biti član tisti, ki se vajam neopravičeno izmika in ne sodeluje v delu društva. Ni mogoče več poslušati pripombe »vedno samo eni in isti na vajah«. »Društvo brez vaj ne more biti, če ne bomo sposobni in izurjeni v primeru potrebe.
Opozarjamo, da bo vsak, ki se ne bo udeleževal vaj, klican na odgovornost. V skrajnem primeru bo sledila izključitev, za kar smatramo, da ta ukrep ni naš cilj in se tega v gasilstvu zelo neradi poslužujemo, vendar bo v skrajni sili odbor prisiljen tudi na ta način zagotoviti red in večjo udeležbo oz. aktivnost. Vsak član naj dobro pretehta svoje delo in svojo aktivnost in pomisli naj, da gasilsko društvo ne more obstojati brez številčno obiskovanih vaj. Člani, katerim ni obvezno biti na vajah so predsednik, tajnik, blagajnik in člani nad 50 let starosti, so pa
zaželeni.		
NA POMOČ!		
Tajnik:	Poveljnik:	Predsednik:
Stane Orožen	Niko Knap	Rudi Kirhmajer
Dan, ki je minil prehitro
Visoke zgradbe, na cesti vse gostejši promet, jutranji sončni pozdrav in urni kazalci, ki so kazali sedem in trideset minut, vse to je dokazovalo naš prihod na cilj. Za nami je bilo kakih 500 kilometrov avtobusne vožnje. Noge, sicer nekoliko odrevenele ter noč, v kateri si je skoraj vsak izmed petdesetih potnikov, namesto trdnega sna v postelji, privoščil urico ali dve dremanja, pa vendar je bil rezultat vsega tega dobra volja in morda še kakšno zahripano grlo.
Nihče ni spraševal, kam sedaj, kajti Vili je poskrbel tudi za tisk ter vsakemu potniku na začetku potovanja izročil program potovanja, razdelan po točkah in času. In če pričnem pri prvi točki je bil to ogled Predstavništva (ali natančneje povedano vzorčnih sob) Stekla Ljubljana v Beogradu. Trije bolj majhni prostori, zato pa v njih lično in domiselno postavljene police in mizice, na njih pa nameščeni izdelki steklarn: iz Rogaške Slatine, Kristala Zaječar, Ali Bunarja... in seveda tudi izdelki iz naše DO.
Jutranje okrepčilo, kava ali čaj, po želji tudi kaj krepkejšega kot npr. klekovača, vmes še nekaj šal in že se odpeljemo po beograjskih ulicah. Naš vodnik po mestu je tovariš Raka Jovanovič, sicer pa uradni predstavnik Stekla Ljubljana. Med vožnjo nas opozarja na posamezne objekte in znamenitosti Beograda, ob tem pa na nadvse igriv način komentira na primer ta-
kole: »Ako navijate za Partizan i želite na stadion morate iči levo preko mosta, a ako navijate za Olimpijo, bolje da idete desno izpod mosta.« Po skoraj dve-umem ogledu mesta se ustavimo in si ogledamo tudi skladiščne prostore Stekla Ljubljana. Vajeni naših velikih proizvodnih prostorov, ki so večkrat tudi skladišča, pa vajeni naših velikih skladišč, se nam ti prostori zdijo majhni. Sama pri sebi računam koliko palet steklenih izdelkov je naloženo pod to streho. Potem se spomnim podatka, da je bilo v preteklem letu preko tega predstavništva (in skladišča) prodanih samo za našo DO za šest in pol milijarde starih dinarjev izdelkov.
Po malici še nekoliko poklepetamo, umi kazalci pa nas opominjajo, da se bliža čas, določen za obisk Hiše cvetja. Veliko nas je, ki prvič stopamo po tej poti. Razcvet prvega pomladnega cvetja, eksotična drevesa, na že ozeleneli travi oavi, kolona nemo stopajočih obiskovalcev. Težko je opisati občutek. Pogled na belo marmornato grobnico in na njej zapisane besede Josip Broz Tito 1892—1980, te še enkrat postavi y resnično sedanjost.
Vsak predmet, ki si ga ogleduješ v muzeju 25. maj, je prihajal po isti poti. Po poti k tovarišu Titu.
Nešteto je predmetov in vsak izmed njih ima enako poslanstvo: spoštovanje, ljubezen, prijatelj-
stvo do Tita. Časa za ogled pa je mnogo premalo.
Dom, kjer je sicer stanoval in delal tovariš Tito, je od letošnjega marca tudi odprt za obiskovalce. Med njimi je tudi naša skupina. Ob vhodu nas počaka vodič. Na kratko nam opiše zgodovino dvorca. Preden vstopimo, nam še pove, potem ko povemo, da prihajamo iz Steklarne Hrastnik, da so ob številnih predmetih, ki je tovariš Tito dobil v dar, v domu nameščeni tisti, ki so mu bili posebej dragi. Med njimi je tudi steklena krogla — obtežil-nik, ki smo mu ga poklonili, ko nas je leta 1968 obiskal.
Vodič nas pelje v notranjost, ogledamo si posamezne prostore. V Lovski koči si ogledamo njegove trofeje, ogledamo si njegovo delavnico z orodjem in stružnico, pa foto kabinet...
Beograjčani so zelo ponosni na svojo Robno kučo. Obiskovalec Beograda si jo mora ogledati. Menda v višino šteje deset ali e-najst nadstropij. Naši vodniki nas najprej odpeljejo v šesto nadstropje. Tu se prodaja steklo in porcelan. Opazujemo police. Na njih je tudi vrsta naših izdelkov. Prijetno se muzamo, ko opazujemo kupce okoli police kjer si ogledujejo tudi naše izdelke. Očitno je, da pozornost kupcev vzbujajo avtomatsko izdelani viski in še nekateri drugi kozarci v prikupni embalaži.
Odhod na Avalo. Med potjo si ogledamo spomenik, postavljen v spomin sovjetskim vojnim veteranom, preminulim v letalski nesreči leta, ko so se vračali s proslave obletnice osvoboditve Beograda.
Čez kakšnih dvesto stopnic je. Povzpnemo se po njih do spomenika neznanemu junaku.
Hitimo dalje, da bi si ogledali še stolp, ki ga pogosto vidimo na ekranih TV Beograd.
Naš sprehod po Kalamegdanu se prične ko se zadnji sončni žarki zlatili izliv Donave in Save.
Izberimo četrto varianto
Na zadnjih sejah delavskih svetov TOZD je bila ena izmed točk dnevnega reda POTRDITEV CEN ZA LETOVANJE
V	POČITNIŠKIH DOMOVIH. Predlog je bil izdelan in ponujen v dveh variantah. Morda pa to ni bilo najbolj modro, kajti malo verjetno bi bilo, da bi se v vseh TOZD kar tako odločili za eno oziroma enotno varianto.
Po prvi varianti je bilo predlagano 50 odstotno regresiranje, za to so se odločili v TOZD 1, DSSS.
Po drugi varianti pa je bilo predvideno regresiranje 35 odstotkov. Tak predlog so osvojili v TOZD 2.
Toda rezultati razprav so prinesli več kot smo pričakovali. Ponudili so še tretjo varianto.
V	TOZD 5 so se namreč odločili, da se letovanje naj sploh ne regresira.
Kaj pa sedaj? Predlagam, da izberemo varianto štiri. Sprašujete, kakšna je. Čisto preprosta.
Tu in tam, se prižigajo ulične luči. število sprehajalcev je vse večje. Mi pa se brez komentarjev odločimo, večerjo pomakniti za uro naprej.
Vsakomur, ki je kdajkoli večer preživel v Skadarliji, spomin nanj ostaja svež, nepozaben. Tudi nam. V ulici polnih lokalov, kjer imaš priložnost spoznati lepoto srbske pesmi, kulture in še marsičesa, se zberemo v restavraciji Kod dva jelena. Ob solidni postrežbi spoznamo, da je to izvrsten lokal, katerega sicer nismo izbrali po naklučju. To je bilo delo naših vodnikov po Beogradu.
Trudijo se natakarji, trudita se muziki, druga je boljša od druge, prva je boljša kot druga. Kot za intermezzo poskrbi še 79 letni upokojeni igralec, ki s čudovitim igralskim talentom zde-klamira nekaj pesmi, o ljubezni, o materah, dekletih, o vrednotah življenja. Ko ena izmed muzik zaigra venček Slovenskih narodnih, je vzdušje in zabava na višku. Prizadevamo si dokazati, da tudi mi znamo dobro zapeti kakšno srbsko pesem, da se znamo zavrteti v ritmu kola.
Toda treba se je vrniti domov. Ura že kaže začetek nedelje. V veselem razpoloženju po ulici šepetaj e pojemo. U ranu zoru, zoru zoru... Z nami so tudi naši domačini, kot bi se reklo po srbsko.
Naj ob koncu zapišem še besede, ki jih je po vrnitvi domov izrekel skoraj vsakdo med nami.
Bilo je lepo. Zato pa gre v veliki meri zahvala tudi tistim, ki so bili z nami in so nas vodili po Beogradu. Zatorej tov. Raka Stefanovič, Branislava in Vlado Bra-tič, pa Svetlana in Svetislav kot tudi drugi, iskrena vam hvala za prizadevanja, skrb in čas. Brez vas bi bilo naše zadovoljstvo skromnejše.
Še to: Znancem in prijateljem ne bomo pozabili povedati naslova »Kod dva jelena.«
Mili Kobal
Da seštejemo vse odločitve, pa iz njih izračunamo popreček. Tako bomo namreč dobili številko, ki ne bo nikogaršnja. Izračun pa je čisto preprost. Še računalnik ni potreben.
M. K.
Podeljena
priznanja
Ob dnevu OF so bila, tako kot v mnogih drugih občinah, tudi v Hrastniku podeljena priznanja OF ter podeljen srebrni znak sindikatov.
Priznanja OF so v Hrastniku dobili:
Adolf Kaiser, Marija Klemen, Alojz Kovač, Ernestina Urbajs, Jože Urh in Maks Mrcina.
Srebrni znak Sindikatov pa so prejeli: Franc Brilej, Dora Godi celj, Vid Heric, Oto Kropeč, Rudi Potisek, Ema Sihur in Osnovna organizacija ZSSS TOZD Premogovnik Hrastnik.
M. K.
Šport in rekreacija - iz meseca v mesec
Športni park na Logu naj bi do osrednje prireditve Dneva mladosti, ki bo v nedeljo 22. maja, precej spremenil podobo in dobil lepši izgled. Na delu igrišča bodo položene drenažne cevi, atletska steza bo prevlečena z novim tenisitom, prepleskali naj bi ograjo na nogometnem in zamenjali ter obnovili na rokometnem igrišču. V nadaljnjem programu sanacije je tudi zamenjava ograje na južnem delu igrišča, kot še nekatera druga dela. Celoten program obnove poteka s pomočjo združenega dnela in ob prostovoljnem delu mladih. Aktivna je predvsem MDB in pa nogometaši sami, ki bi radi za bližnje kvalifikacije v OČL — vzhod, imeli kar najlepše urejeno igrišče.
Področno osnovnošolsko prvenstvo v nogometu je prineslo sila zanimiv razplet. Vse tri nastopajoče ekipe so imele na koncu eno zmago in en poraz, Zagorjani in Hrastničani pa za nameček še popolnoma enako razliko danih in prejetih zadetkov. Po zaslugi zmage v medsebojnem srečanju pa so na koncu vendarle slavili domačini — Hrastničani, ki bodo na ta način zastopali zasavsko regijo v nadaljnjem prvenstvu osnovnih šol. Zanimivo, da so domači osnovnošolci zadetek, ki jih je popeljal v nadaljnje tekmovanje, dosegli v predzadnji minuti srečanja s trboveljskimi vrstniki.
Rezultati: Zagorje : Trbovlje 3:0, Zagorje : Hrastnik 2:4, Trbovlje : Hrastnik 2:1. Vrstni red: 1. Hrastnik 2 točki (5:4),
2.	Zagorje 2 točki (5:4), 3. Trbovlje 2 točki (2:4).
Ojsteršek Andreja, državna namiznoteniška reprezentantka in nesojena potnica za letošnje svetovno prvenstvo v daljno Japonsko, se je po relativnem neuspehu na državnem prvenstvu v Sarajevu, kjer je osvojila samo eno bronasto odličje, v igrah mešanih dvojic skupaj z Urhom, odločila spremeniti material na loparju. Razmeroma dolga prekinitev v domačem prvenstvu je vsekakor priložnost za takšno odločitev, kajti na voljo je razmeroma dovolj časa za privajanje na nov material, posebno še, ker so bile v tem času v Poreču skupne priprave najboljših slovenskih igralcev. In še en podatek o tej igralki: nesodelovanje na svetovnem prvenstvu v Tokiu je izkoristila za intenzivno učenje — Andreja je namreč maturantka ekonomske srednje šole v Trbovljah.
Rekordno število prijav za le-tošije TRIM igre je prišlo na naslov organizatorja — občinske zveze telesnokultumih organizacij. Za devet športnih panog se je prijavila natanko 101 ekipa, največ za kegljanje (20) in najmanj za rokomet (4).
Ob tem razveseljivem številu prijav pa še vedno močno pogrešamo udeležbo ženskih ekip. Vsega skupaj se jih je prijavilo le devet, od tega po tri
v streljanju in pikadu, dve v kegljanju in ena v plavanju. Zadnji dve disciplini tako najbrž ne bo mogoče izvesti, zaradi premajhnega števila prijavljenih ekip. Seveda pa tako visoko število prijav še ne pomeni tudi rekordne udeležbe. Izkušnje namreč kažejo, da je osip še pred pričetkom tekmovanja izredno velik, da o odstopih in neresnosti niti ne govorimo. Upamo, da smo v zmoti in da bo za spremembo tokrat vendarle drugače.
Tole najbrž ne sodi v to rubriko. Toda, ker gre za tekmovanje, ki povrhu vsega niti ni tako poceni, naj ga vendarle omenimo. Prejšnji mesec (ne pozabimo datuma: 23. 4. 1983) je bil v znamenju velikega tekmovanja in še večjega pričakovanja popevk za nagrado Evrovizija. Vsi smo držali pesti za Danijela in njegovo glasovanja. Izid vam je najbrž Džuli ter nestrpno pričakovali znan. Danijel je dobil za Jugoslavijo rekordnih 125 točk in ponovil uspeh Lole Novakovič izpred, če se ne motim, 17 let. Čeprav je uspeh, kljub trditvam, da je Džuli plagiat (upam, da isto ne velja za brhki spremljevalki) lep, pa smo vendarle pričakovali še več. Najbolj se jezimo na sosede: Avstrijce in Italijane, ki so nam dali samo po eno točko. »Nič čudnega,« pravi prijatelj: »To je revanša za depozit!« Naj dodam le še toliko, da nam tudi Francozi niso dali nobene točke. Isti večer so dali 4 gole — nogometašem.
Igralke Kemičarja so potem, ko so jim domala vsi čestitali, izgubile že pridobljeni naslov državnih mladinskih namiznoteniških prvakinj za letošnje leto. Na prvenstvu v Zagrebu so gladko opravile z vsemi nasprotnicami ter premočno osvojile prvo mesto v svoji predtekmovalni skupini. V odločilnem dvoboju so zatem premagale glavne tekmice — Prole-ter iz Čoke s 5:4, zatem pa v več ali manj formalnem dvoboju povsem nepričakovano izgubile z domačim Maratho-nom 4:5 in tako željen naslov je šel po vodi. Zaman je bilo 19 zmag (brez poraza) Vesne Ojsteršek. Polona Novak in Tanja Pande v sta bili tokrat preslabi spremljevalki. Bo Ke-mičar imel še kdaj taikšno priložnost za državni mladinski naslov? Zelo težko.
Na prvi veliki mednarodni preizkušnje kajakašev v novi sezoni RAŠICA ’83 v Tacnu se je zelo dobro odrezal tudi naš Peter Kauzar. V močni mednarodni konkurenci, kjer je nastopila tudi popolna vrsta Avstrije in Nemčije, je Peter kot naš najboljši predstavnik osvojil 5. mesto v slalomu K-l. Zmagal je stari lisjak, bivši svetovni prvak, Avstrijec Nor-bert Sattler, pred Nemcema Prijonom in Wolfhardom. Nastopili so tudi nekateri drugi naši tekmovalci, ki pa so ime-
li več uspeha v spustu, kjer sta se izkazala predvsem mlada tekmovalca Andrej Kovačič in Mitja Rugelj. Predvsem mladi Kovačič, ki ima status perspektivnega športnika I. razreda, postaja vse uspešnejši tekmovalec, tako da bi si že sedaj zaslužil poziv v mladinsko državno reprezentanco.
Resnično, pravo vrednost pa je dokazal Peter Ka-uzer tudi na 3-dnevnem tekmovanju na Kolpi pri Osilnici v Gorskem Kotoru. Na tekmovanju za veliko nagrado KOLPA ’83 in MEMORIAL TONETA OŽBOLTA je bil Peter dvakrat sedmi in enkrat osmi. Prvi dan, ko je bila na nizki reki slalomska proga sila slabo postavljena, je bil Peter osmi ob dejstvu, da so mu pristranski sodniki prisodili pet kazenskih točk in mu odvzeli peto mesto. V drugi tekmi je osvojil sedmo mesto. Enako uvrstitev pa je ponovil tudi na zadnji, tretji tekmi. In ravno na tej so mu sodniki storili največjo krivico. Prisodili so mu kar neverjetnih 50 kazenskih točk ter mu dobesedno ukradli odlično tretje mesto. Pa se še čudimo, kakšni so sodniki zunaj...
Ekipa rudniških strelcev, letošnjih republiških prvakov v streljanju s serijsko zračno puško, je močno razočarala svoje privržence z nastopom na letošnjem državnem prvenstvu v Beogradu. Rešetar, Cvetko in Hrnčič so nastreljali samo 1.099 krogov in osvojili komaj peto mesto. No, bolj kot uvrstitev bode v oči dosežek krogov. Čeprav so zaostali le za 6 krogov za državnimi prvaki iz Ivanič-grada, pa je to precej za njihovimi najboljšimi dosežki. Hrastničani so namreč na zadnjih nastopih redno dosegali 1.115—1.120 krogov. V Beogradu sta slabo streljala predvsem Rešetar (367) in Hrnčič (362), medtem ko je letošnji republiški članski prvak Rajmund Cvetko s 370 krogi streljal v okviru svojih trenutnih možnosti. No, da je razočaranje tolikšno, pa so malce krivi tudi fantje sami, saj so pred prvenstvom dokaj optimistično napovedovali visoko uvrstitev, če ne morda državni naslov.
Kranj je bil prizorišče letošnjega, četrtega po vrsti, mednarodnega mladinskega namiznoteniškega prvenstva, katerega se je udeležilo preko 160 igralcev in igralk iz enajstih držav. Največ uspeha so imeli madžarski predstavniki, ki so ob treh zlatih osvojili še tri srebrne in dve bronasti odličji. Tudi z dosežki naših v močni mednarodni konkurenci smo lahko več kot zadovoljni. O-svojili smo štiri odličja. Zlato (Lupulešku-Petrej) v igrah moških parov, srebro v kon-kureici moških ekip, bronasti odličji pa sta Jugoslaviji prinesli Zalaznik—Krsnik v igrah mešanih dvojic, ter Vesna Ojsteršek pri mladinkah. Ob razpletu dogodkov v Kranju smo
tako lahko povsem zadovoljni. Škoda je le, ker se naši namiznoteniški delavci poredkoma odločajo za takšna tekmovanja. V drugih evropskih državah je prav nasprotno. Mladinska mednarodna tekmovanja so redna, marsikje tudi prioritetna.
Rokometni klub Dol je v začetku prejšnjega meseca pripravil prvi dan rokometa. Rokometna tekmovanja so se praktično odvijala ves dan. Najprej so se v okviru področnega prvenstva pomerili pionirji. Rezultati: Vrhovo : Radeče 4:19, Dol : Vrhovo 18:5, Dol : Rudar (Trbovlje) 10:11 in Rudar : Radeče 9:7. Zatem so mladinci v prvenstvenem srečanju visoko odpravili vrstnike iz Krmelja, za konec pa sta se srečali še članski vrsti RK Dol in Veteranov. Mlajši so bili boljšim zasluženo so zmagali z 18:13. Veterani so se izgovarjali na spolzko žogo, niso pa omenili odvečnih kilogramov in pa premočnega notranjega premaza. No, kakorkoli že, prvi Dan rokometa na Dolu je lepo uspel, kar konec koncev potrjuje tudi precejšen obisk gledalcev, ki so vztrajali, kljub mrazu, kasneje pa tudi dežju.
Ekipe nogometašev, ki tekmujejo v zasavski ligi, so pretekli mesec odigrale že tri kola drugega dela prvenstva. Za vse tri hrastniške enajstorice lahko rečemo, da se v tem delu dobro drže. Poglejmo izide. Prvo kolo: Sloga : Sijaj 1:1, Hrastnik : Kisovec 3:0, drugo kolo: Sijaj : Kisovec 0:0, Hrastnik : Apnar (Kresnice) 3:0, Enotnost (Jevnica) : Sloga — preloženo. In še tretje kolo: Sloga : Kisovec 2:1, Hrastnik : Rudar (Trbovlje) 0:0, Sijaj : Apnar 1:1. Iz razporeda je razvidno, da hrastniški predstavniki v tem delu prvenstva večino srečanj igrajo doma, kar pa predstavlja pravo zmedo in težave pri organizaciji. Ne gre prezreti, da istočasno tekmujejo tudi kadeti in pionirji.
Akcija Partizana Slovenije »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji« dobiva vse večji razmah. Letos naj bi se prvič vanjo vključili tudi v Hrastniku. Odziv je bil precej slab. Občinska ZTKO je poslala vprašalnike v vse krajevne skupnosti. Čeprav je šlo samo za generali j e, vse drugo bi opravili na ZTKO, pa sta vprašalnike vrnili le dve krajevni skupnosti: Rudnik in Dol. Na ZTKO so ocenili dejavnost v teh krajevnih skupnostih, v poročilu, ki so ga dostavili republiškemu odboru, pa so morali žal navesti, da preostalih osem krajevnih skupnosti ni sodelovalo. Upati je, da bo v prihodnje bolje. Na ZTKO Hrastnik namreč nameravajo imenovati poseben odbor, ki bo spremljal celotno dejavnost v občini in motiviral krajevne skupnosti, da se bodo aktivneje vključile v akcijo.
Cilj mladih dolskih rokometašev, ki tekmujejo v republiški mla-(Nadaljevanje na 15. strani)
ZANIMALO VAS BO
Januar—marec 1983
SKLENILI DELOVNO RAZMERJE
TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Spahič Ajša — odnašalka stekla, Lišič Hana — odnašalka stekla, Bratec Rudolf — odnašalec stekla, Gogič Mij at — nabiralec stekla, Mešiček Srečko — odnašalec stekla, Volaj Andželka — odnašalka stekla.
TOZD avtomatska predelava steklene mase
Zelenko Srečko — odnašalec paketov, Knez Pavel — pomočnik strojnika IS, Perkovič Marko — strojni ključavničar.
TOZD orodjarna strugarstvo
Zorenč Srečko — sestavljalec modelov.
TOZD energetika in ostale delavnice
Volaj Aleš — ključavničar, Matešič Zoran —■ ključavničar.
DSSS delovna skupnost skupnih služb
Vukoje Andža — delavka v skladišču kartonov.
PREKINILI DELOVNO RAZMERJE
SPORAZUMNA PREKINITEV
DSSS delovna skupnost skupnih služb
Mlinar Milojka — skladiščna delavka.
SAMOVOLJNA PREKINITEV TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Marič Loj iz — odnašalec stekla, Pavlovič Ivo — odnašalec stekla, Draksler Marko — nabiralec stekla, Ademovič Mišim — odnašalec stekla, Jotanovič Ta-domir — odnašalec stekla, Sišič Refik — predstiskalec.
TOZD avtomatska predelava steklene mase
Husanovič Ismira — kontrolor stekla, Halilovič Hamdija — vlagalec v gilon.
IZKLJUČENI IZ DO TOZD ročna ii polavtomatska predelava steklene mase Marko Breda — odnašalka stekla.
TOZD avtomatska predelava steklene mase
Oblak Bojan — delavec na kanalu, Tatarevič Enisa — kontrolor stekla, Jazbec Ivan — delavec na kanalu, Mikanovič Željko — strojnik IS.
UPOKOJENI
TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Strašek Jože — dostavljalec stekla (invalid III. kat.)
POROČILI SO SE Mulalič Aida in Vukalič Mirsad
Hrstič Emir in Pelič Zorica
PRIRASTEK V DRUŽINI Podmenik Metka — sin Matic
(Nadaljevanje s 14. strani) dinski ligi, skupina Jug je, u-vrstiti se nekje okrog 4. mesta. Kaže, da jim bo to uspelo. V šestih tekmah so kar štirikrat zmagali. Po dokaj slabem začetku in visokem porazu v Mokronogu, igrajo fantje vse bolje. V Radečah so izgubili tesno, na gostovanju v Sevnici pa so celo premagali vodeče domačine. Na domačem igrišču zaenkrat ne poznajo poraza. Sicer pa si poglejmo doslej dosežene izide:
Mokronog : Dol 31:19, Dol : Krmelj 23:12, Radeče : Dol 22: 21, Dol : Zagorje—Kisovec 20: 18, Sevnica : Dol 26:28, Dol : Šentjernej 29:15. V drugem delu so tako fantje doslej zbrali že osem točk, tako da jih imajo z enajstimi iz prvega dela skupaj devetnajst in so trenutno neuradno peti.
Informativno naj vam postrežemo tudi z rezultati zasavsko-posavske kegljaške tekmovalne skupnosti. Letošnje prvenstvo poteka zaradi zmanjšanja tekmovalnih stroškov nekoliko drugače kot v preteklosti. Ekipe tekmujejo na štirih kegljiščih. V prvem delu na kegljišču v Hrastniku in Čadežu, v drugem pa v Senovem in Trbovljah. Na kegljišču v Hrastniku so se ekipe razvrstile takole: 1. Hrastnik 5275, 2. Rudar Trbovlje 5222, 3. Proletarec (Zagorje) 5168,	4. Krško
5070, 5. Brežice 5068, 6. Bratstvo 5035, 7. Partizan Trbovlje
4997, 8. Senovo 4960, 9. Sevnica 4928 in 10. Litija 4868 podrtih kegljev.
Neuradno pa smo izvedeli, da so kegljači Hrastnika svojo prednost, pridobljeno v Hrastniku obdržali tudi po nastopu na Čadežu in da tako presenetljivo vodijo po polovici prvenstva pred trboveljskim Rudarjem.
Jubilejni, 30. občni zbor PD Dol pri Hrastniku je potekal v še posebno slavnostnem vzdušju. Kako tudi ne bi. Prehojeno je dolgo, 30-letno obdobje plodnega in nadvse uspešnega delovanja društva. V vseh teh letih je društvo živelo s krajevno skupnostjo, ji dajalo poseben utrip in pečat. Prek 1000 članov je številka, ki marsikaj pove. »30 let ni malo«, pravi eden izmed starost društva: »toda, če so ta leta prežeta z delom in uspehi, potem žal kar prehitro minejo.«
Ob tej priložnosti so nekateri posamezniki prejeli častne znake planinske zveze Slovenije. Peterico dolgoletnih članov: Jožeta Tušarja ing., Rudija Bedene, Toneta Dolanca, Franka Gašparuta in Alojza Gabriča pa je nagradil meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev z zlatimi in srebrnimi plaketami.
Aforizme, ali kakorkoli že hočete imenovati te kratke zapiske, je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zapisal — Jože Premec.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
FRANCA BAJDE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, njemu pa darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Enako se zahvaljujemo kolektivu ter sindikalni organizaciji Steklarne Hrastnik in Ribiški družini Hrastnik za darovane vence in za poslovilne besede. Zahvalo izrekamo tudi godbenikom in pevcem Svobode II ter govornikoma za poslovilne besede.
Delavcem A in E banje na izmeni Bičanič, kot tudi sorodnikom in znancem iskrena hvala za materialno pomoč.
Žalujoči: žena Viki, otroci z družinami in ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame, babice, prababice inj tete
VERONIKE GARHARD
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje in za vso pomoč.
Posebia hvala zdravnici, socialni delavki, zdravstvenemu osebju v domu za ostarele občane na Izlakah za vso skrb in nego.
Hvala tov. Boži za lepe poslovilne besede, godbenikom in pevcem Svobode II. za žalostinki, pevcem pa še za venec ter vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti na Zagorskem pokopališču.
Sinova Jože in Marjan z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Drage sodelavke in sodelavci v brusilnici!
Iskrena vam hvala za prelepa darila ter pozornost, ki ste mi jo izkazali, ko sem odhajala v pokoj. Posebej bi se rada zahvalila tudi sodelavkam v žigosami. Iskrena hvala vsem, ki ste mi ob slovesu zaželeli zdravja in sreče v pokoju. Tudi jaz vam želim da bi v prihodnje dosegali veliko delovnih uspehov. Prav tako pa vam želim, zdravja in osebne sreče. Vsem tistim pa, ki nestrpno pričakujete dan upokojitve, želim, da bi vam čas tekel hitro, da bi lahko čimprej uresničili svoje želje.
Mici Bravec
MAJ - VELIKI TRAVEN
Če maj se s poletno vročino
začenja,
mraz še po Urbanu pogosto ne
jenja.
j
<
Če se Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sod priteče.
Če je pred Servacem poletje, mraz rad še pritisne na cvetje.
Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.
Če je na Urbana lepo, dobro suši se seno.
Če se Urbanu sonca zahoče, bo tudi poletje suho in vroče.
ZAHVALA
Nobeno slovo ni brez grenkobe, tako tudi moje ni bilo, ko sem odhajala od vas, drage sodelavke in sodelavci, v skladišču gotovih izdelkov. Zadnji dan, ki sem ga preživela med vami, mi bo o-stal za vedno v spominu. Nisem mogla verjeti, da ne bom več v delovni sredini, ki sem jo imela tako rada. V mislih sem ponovno doživljala vso dolgo dobo, ki sem jo preživela v Steklarni. Bili so to dnevi napornega dela, v zimi in mrazu, ob pomanjkanju o-snovnih materialnih pogojev Toda bili smo mladi, zato nam ni bilo težko premagovati težave ob zavesti, da ustvarjamo in gradimo novo, boljšo domovino za svoje otroke in za sebe. Ob vsem tem razmišljanju, ne morem mimo pripombe, da sedanja generacija dela in živi, v mnogo boljših razmerah, kot pa smo jih imeli mi, v prvem obdobju po vojni in da dolguje vsaj kanček hvaležnosti nam starejšim, ki odhajamo. Na koncu izrekam zahvalo sodelav-darilo in cvetje, ki ste mi ga cem in sodelavkam, za lepo poklonili ob slovesu, želim vam pa tudi mnogo delovnih u-spehov. Od teh je odvisno življenje tudi nas upokojencev. Ne pozabite na medsebojno tovarištvo, kajti v tovarištvu se vse težave z lahkoto premagujejo.
Štefka Debelak
Nagradna križanka
Najprej rešite križanko, potem pa prenesite s pomočjo številk črke iz oštevilčenih polj v oštevilčene kvadratke v desnem kotu križanke. Če ste križanko pravilno rešili vam dajo te črke brane po vrsti od X do 27 geslo o prazniku mladih.
Ne pošiljajte cele križanke, zadostuje že v spodnjem kuponu izpisana rešitev.
Med reševalce bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada 180 din
2.	nagrada 120 din
3.	—7. nagrada 85 din
Kupon z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Steklarna Hrastnik do vključno 27. maja. Oddajte le po eno križanko!
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za prejšnjo nagradno križanko smo prejeli 78 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim:
1.	nagrada: 180 din — Marjana Razinger.
2.	nagrada: 120 din — Ivan Re-star, upok.
3.	—7. nagrada: 85 din ;— Miro Zorec, Elica Delpin, Bojan Bregar, Johan Ranzinger, upok. in Zora Kaluder.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: Steklarna, Dean, os, izroditev, pnevma, R. K., Jama, laz, troba, zima, Arago, naprava, sokol, j anus, Jirasek, preža, Alec, niveleta, izraba, ton, Ali, gama, zlitje, Erard, turban, voh, Endrigo, Aalborg, Ob, be-
tonarna, J. I., zapora, Seret, ig-man, oda, kitara, carina, korektura, ogor, ama, moč, luna, iris, Ilok, žele, Just, akov, Asti.
KONČNA REŠITEV: Razprava o združitvi DO Sijaj — Steklarna Hrastnik.
Slana v začetku maja, zorenju sadja nagaja.
Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno.
Meseca maja dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga.
(K. D.)
steklar
•USILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK
UREDNIŠKI ODBOR: Mili Kobal -- odgovorni urednik, člani: Jasna Rlžner-Kcem, Aleksej Us, dipl. Ing. Zdenka Fabjan, Majda Krošlln, Ernest Slhur, Ing., Karli Dremel In Franc Vidovič ter Anita Greben.
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Metero, Jože Godicelj 0® Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, Interno 55. Tisk In kllšell AERO — TOZD grafika Celje.
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
MAJ 1983
m KRATKO
Od trenutka, ko je stopil na čelo KP, je tovariš Tito postal organizator in inspirator za vse naše pobude. Okoli sebe je tovariš Tito zbral generacije revolucionarnih borcev, ki so se borili proti izdajalcem in sovražnikom. Partija in tovariš Tito so se borili proti okupatorju, za boljši položaj človeka, za socialistično, federativno domovino. Na drugem zasedanju AVNOJ je bil postavljen nov temelj takšni domovini za katerega ima glavno vlogo tovariš Tito. Leta 1950 je v svojih idejah tovariš Tito podal v svojem referatu, da se dajo tovarne delavcem, zemlja pa
T
kmetom. Nadaljnji razvoj naše domovine je bil hiter, tako na ekonomskem, kot na socialnem, kulturnem, športnem in političnem razvoju... In vse to je povezano z enim imenom, TITO ...
Ko danes, oziroma v dneh po prazniku dela 1. maju, natančneje 4. 5. postanemo nekje ob poti, in spoznamo, da je za nami že tretje leto brez našega dragega učitelja in tovariša, se ti nehote v srcu utrne misel, kako bi bilo, če bi bil še med nami? ... Kakšne nasvete ‘bi nam dal v teh težkih trenutkih, ki bodo minili, to vemo ... Mogoče bi bile njegove besede zdravilo
za vse... Postaviš se v realnost, življenje teče dalje, spomin pa ostane. Zagotovo pa vem, da bi že njegova prisotnost delovala umirjeno blago ...
Dal je vse za boljše življenje, zato mu lahko še enkrat rečemo, čeprav smo mu to izrekli, ko je bil med nami, ob njegovem grobu... Hvala ti. Mogoče za vse nas, ki delamo v naši steklarni ob koncu besede brigadirja brigade Steklar JU: »Titovi smo mi staklari, njemu dasmo zavet svoj, staklo uvjek mora biti, tako želi narod moj...
ag
Kdo bi si mislil, da dnevi bežijo, kot bi jih preganjali. Tu je že mesec maj in .po naše imenovani mesec mladosti, v katerem vsi mladi praznujemo svoj praznik. Tako je odredil tovariš Tito. Zanimivosti, ki so se zgodile v enem mesecu je kar dovolj, zato kar k njim...
—	Mladinska organizacija je srečno pripeljala do konca že 17. Plesni venček, ki je bil dobro organiziran in je vsem prisotnim, ki so bili zabave željni, ponudil obilo zabave, smeha in užitkov ob gledanju ekshibicijskega nastopa plesnih parov Tine Rožanc in poslušanju glasbe ansambla Jožeta Rusa. Kakšen je bil dobiček za mladinsko organizacijo pa drugi mesec, ko bo narejena specifikacija... Glavno da je bilo luštno ... Vabimo vas že sedaj naslednje leto...
—	V dneh, ko boste brali te vrstice, bo v našem kraju, med nami zvezna štafeta mladosti, katero vsako leto čakamo z naj-lepšimi občutki in željami vseh mladih, da bi bil na svetu mir in razumevanje. Kljub položaju v svetu, vsak od nas želi, da bi se te želje uresničile... Zvezno štafeto mladosti je po obratih naše tovarne spremljala tudi lokalna štafeta mladinske organizacije Steklarna, ki je predsedstvu ZSM Jugoslavije poslala tudi pozdravno pismo.
Moramo priznati, da se je delo v mladinski organizaciji začelo prebujati po OO ZSMS, posebno pa v OO ZSMS TOZD III, kjer so imeli volilno konferenco, na kateri so izvolili novo vodstvo. Nova predsednica je Vozlič Vanja, sekretar pa Vene Breda. Naj jim po tej poti zaželimo veliko uspehov in čim manj problemov, s katerimi pa se verjetno bodo srečevali. Sicer pa tam kjer se dela, so problemi in napake ..., te pa so znak delovanja.
—	Predsedstvo KS ZSMS se na svojih sejah srečuje z nalogami, ki so v programu OK ZSMS in KS ZSMS. V tem mesecu so v ospredju predvsem akcij e oziroma lokalne delovne akcije, kot predpriprava na delovne akcije zveznega in republiškega nivoja.
—	ZKO Slovenije in ZSS v sodelovanju z ZKO Kočevje tudi letos organizira V. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki bo septembra v Kočevju. Na njem lahko sodelujejo pesniki in pisatelji začetniki, ki še niso izdali nobenega lastnega dela v knjižni obliki. Avtorji morajo poslati prispevke naj-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Dneva, ko je tovariš Tito prišel v Steklarno se živo spominjamo, čeprav smo takrat bili še čisto majhni
NA GRABNI KVIZ ZNANJA
Po dolgem času smo vam spet pripravili rubriko Kviz znanja. Vzrok odsotnosti kviza ne bomo omenjali. Tu je sedaj pred vami in želimo vam veliko uspeha pri reševanju ... Potrudite se, nagrade že čakajo.
1. Kateri mladinec iz občine Hrastnik in katerega leta je izročil tov. Titu štafeto mladosti?
2. Kdo in katerega leta je dal predlog, za preimenovanje Titove štafete v štafeto mladosti?
3. Kdo in iz katere republike oziroma pokrajine je zadnji izročil štafeto mladosti leta 1979 tov. Titu?
4. Kje so spravljene vse dosedanje štafete mladosti?
5. Navedi ime in priimek zadnjega nosilca štafete mladosti, ki bo predsedniku mladine Jugoslavije na štadionu v Beogradu letos predal štafeto mladosti?
Kviz je tokrat pripravila in uredila Dragi Krneta, ki vam obljublja še marsikatera zanimiva vprašanja v naslednjem mesecu.
BEZIMENOM
Ti sad svijetom lutaš ko ptica bez krila al je srce moje ostalo da boli, druga neče znati da ti oči ljubi, druga neče moči ko ja da te voli. Pamtila sam i čekala tebe.
Voljela te uvjek sam znala, koliko sam noči bila budna, koliko sam suza izplakala.
Tražila sam utjehu u drugim, varala ih bez ponosa bila, i na kraju ti se meni vrati, sad me opet grli tvoja ruka mila.
Kad prvi put ugledah tebe, moj pogled susrete tvoj počeh u želji varati sebe da češ nekada biti moj.
Sudbina je tako htjela, da želje ispuni moje, sad sil me uzeo k sebi, moje tjelo je sada tvoje.
SAMOČA
Črnim si plaštom; obavila mene, u moj razum uprla si zjene, i eto hočeš dušu da mi paraš, na pravom si putu znam da se ne varaš. Ja neču da1 ur lam u kandžama tvojim, niti ču da plačem dok udarce brojim,
0	samočo draga vjerni prijatelju, ugasi tu baklju ispuni mi želju.
Ja ti život dajem, tu gamad nahrani, al te žaro molim baš od njih me brani. Mač njihove zlobe rasječe mi grudi, još jednom te molim prijatelj mi budi.
Ne dozvoli zlobi da ovdje za viri
1	da klice svoje medu nama širi,
ti sul ljudi možda nekad čedni bili, al su meč života otrovom natopili.
Zatrovanu stranu okrenuše meni, i duša se moja odmah okameni, magijom svojom moč imaju jednu, da prikriju n j orne svoju dušu bijednu.
Još jednom te molim zakloni me plaštom, darivaču tebe svojom bujnom maštom, mač njihove zlobe rasječe mi grudi, još jednom te molim prijatelj mi budi.
NAŠI PESNIKI
Dokler nismo dobili v uredništvo Glasa mladih prispevke za naše glasilo, se nam še sanjalo ni, da imamo med našimi mladinci toliko nadebudnih pesnikov in pisateljev. Seveda so to amaterji, ki v prostem času svoja občutja in misli zlivajo na list papirja, katerega so zaupali
(Nadaljevanje s 1. strani)
kasneje do 10. junija na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, 61000 Ljubljana. Po tej poti vabim vse skrite talente, da se prijavijo na srečanje, kjer bodo lahko širšemu občinstvu predstavili svoja dela. Pa brez treme... ta naj ostane doma...
Naj končam v tem mesecu. Upam, da ste vsi prijetno preživeli praznike, ki so bili že kar majhne počitnice. Najbolje bo, da že začnete premišljevati o dopustu... morje vabi... sonce vabi... Pozdravljeni do naslednjega meseca.
tudi nam. Danes vam predstavljamo dva izmed njih. To sta Todič Mira iz OO ZSMS TOZD II in Spahič Halil OO ZSMS TOZD I. Slednji je s svojima pesmima sodeloval tudi na lanskoletnem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov, ki ga vsako leto organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenija, Zveza sindikatov Slovenije in Zveze občinskih kulturnih organizacij Slovenije.
S tem pozivam vse mlade, da pošljejo svoje pesmi ali karkoli so napisali v šolskih letih 'in pišejo še danes, na naše uredništvo.
NIŠAM MOGLA
2elio si, da to vječno traje, da se noči sa danima spoje, želio si, da to ljubav bude, nišam mogla voljet za oboje. Možda bješe ljubav od početka ili samo prijateljstvo tvoje, zato idi traži ljubav pravu, ja ne mogu voljet za oboje. Hrabro kreni zaboravi prošlost, al pogleda j suzne oči moje, suze kažu, da sam te voljela ali kako voljet za oboje.
MOJOJ PRIJATELJICI
To nehat bješe prokleto divljaštvo pohlepa za novcem i prebrza vožnja, to žurba bješe, da se do cilja stigne ali žrtva, tko je? Jedan život, to je...
Na pločniku bjelom sred dječije igre izmrskane kosti rodenog sina, nade majka jedna i zaplaka duša u grudima njenim zaurla kaoi kojot u planini.
Ali oči, oči zašto nisu vlažne?
Zašto suza nema u očima njenim? Zašto bol ovaj neče suze da isprate samo šapat ču se iz dna duše njene.
Zaklinje se ona tu pred mrtvim sinom »hoče sine mili i majka za tobom.. ?« oprašta se ona od mrtvog sina, cvili ljuto kao zmija u planini, kad je plamen peče a izlaza nema.
Danas pred oltarom javnog tužilaštva, ona stoji ni jemo i pognute glave, sluša tog čovjeka što joj dijete zgazi, sluša strašnu sudbinu rodenog sina, proces tog sudenja završit se neče, a majka ostade bez sina i sreče.
Mira
Halil
Anita
Mira
Halil