PRIMORSKI DNEVNIK
Poitoina plačana v gotovini /i	*A
Abb. postale 1 eruppo “ \u6Hfl 4)U 11T
POROČILO O GOSPODARSKEM POLOŽAJU NA SEJI VLADE
Leto XXI. St. 232 (6210)
TRST, četrtek 30. septembra 1965
PO NENADNEM BRUHANJU OGNJENIKA NA FILIPINIH
Minister Pieraccini: izboljšanje gospodarstva ^rozi nevarnos^ da ognjenik
vsak trenutek eksplodira
vendar znatno pod predvidevanji vlade
Narodni dohodek se je zvišal za 3 odst., industrijska proizvodnja je narasla za 4.5 odst., predvidevali pa so, da ho za 6 odst. - Komisija odobrila načrt za podaljšanje zakona o izgonih in blokiranih najemninah
RIM, 29. — Ministrski svet se je sestal danes dopoldne od 11.15 do 14.15 in popoldne od 18 do 21.30 ter je predvsem raz-pravljal o poročilu o gospodarskem položaju in o predvidevanjih za letošnje ter prihodnje, •---,
BStts StI/SSH
za proračun Pieraccini v soglasju z ministrom za zaklad Co-lombom. O tem poročilu in o načelih gospodarske politike bo v kratkem razpravljal senat v okviru razprave o proračunu za prihodnje leto.
V poročilu ministru za proračun se ugotavlja, da se letošnji gospodarski razvoj lahko ocenjuje z vidika dveh pojavov: prišlo je do splošnega naglejšega razvoja vseh proizvodnih dejavnosti, čeprav ne v taki meri, kot se je to pričakovalo; istočasno pa so stalne težave na raznih gospodarskih sektorjih in predvsem v gradbeništvu, tekstilni in mehanični industriji.
Po desetih mesecih zastoja se je proizvodna dejavnost pričela hitreje razvijati jeseni lanskega leta in ta razvoj se Je nadaljeval tudi letos. Pomemben je napredek kmetijstva, ki znaša 3 odst., medtem ko se je predvidevalo 2,4 odst. in kar je bilo doseženo kljub slabim klimatskim razmeram in škodi zaradi neurij. Industrijska proizvodnja bo narastla za 4,5, medtem ko se je predvidevalo, da se bo zvišala za 6 odstotkov
Na osnovi teh računov predvidevajo, da se bo realen narodni dohodek zvišal za 3 odstotke, in torej manj od predvidevanj, ki so govorila o porastu med 3 in 4 odstotki. Pri dvigu narodnega dohodka je bistveno vplivalo povpraševanje iz tujine. Nominalni narodni dohodek se bo zvišal za okoli 7.5 odstotkov.
Splošno povpraševanje temelji na treh osnovnih postavkah: osebni potrošnji, izvozu in investicijah. V celotnem letošnjem letu se bo osebna potrošnja zvišala za 2 odstotka, izvoz za približno 17, investicije pa se bodo ..znižale za približno 8 odstotkov.
Dvig narodnega dohodka za okoli
7.5	odstotka je torej rezultat zvišanega izvoza, medtem ko se znižane investicije zasebnih podjetij in zvišane investicije države nekako uravnovesijo. Večji javni izdatki so sicer bistveno prispevali k uravno-vešenju in napredku splošnega povpraševanja, istočasno pa niso mogli prispevati k utrditvi celotnega gospodarskega sistema in predvsem finančnega ravnotežja za daljše razdobje, ker gre za stalne izdelke in ne za investicije.
Zato zaključuje poročilo, da bo treba še nadalje budno paziti, da se omejijo stalni izdatki državne uprave in da se zvišajo kvote, namenjene za investicije.
Poročilo nato ugotavlja, da so se znatno stabilizirale cene, in navaja, da so se cene na debelo zvišale za 1 do 2 odstotka, na drobno pa za
4.5	odst., medtem ko so se cene na drobno v letu 1964 zvišale za 6,1 odst. in v letu 1963 za 8,8 odst. Znižal se je tudi ritem višanja plač. Letos so se plače zvišale za 9 odst., lani za 11,3 odst in predlanskim za 16,9 odst. Pri tem pa je treba upoštevati, da je dejansko zvišanje plač letos objektivno mnogo nižje, saj bodo delavci v celoti prejeli manj, ker so se znižali delovni urniki in se je zaostrila brezposelnost.
Iz tega poročila izhaja, da je treba v prvi vrsti usmeriti napore za splošen gospodarski razvoj in naraščanje zaposlenosti.
Poročilo nato postavlja v ospredje perečih gospodarskih vprašanj
izvodnih stroških in ugotavlja: «V okviru tega razvoja je treba rešiti tudi vprašanje proizvodnih stroškov. To ne pomeni blokiranja plač. Na proizvodne stroške namreč ne vplivajo samo plače, ki pa so njih bistveni element, temveč tudi pro duktivnost, ki se je letos zvišala, čeprav v omejenem obsegu. Vse to nas vrača k osnovni tematiki vsakega programiranja: Ko se zastavijo določeni cilji, so medsebojne odvisnosti med plačami, dobički, investicijami, produktivnostjo, potrošnjo in cenami, kar se ne sme ocenjevati mehanično kot nekaj ustaljenega, česar pa ni mogoče ignorirati«.
Za prihodnje leto predvideva poročilo naraščanje realnega narodnega dohodka za 4,5 odst., pri čemer se izključuje, da bi lahko prišlo do inflacijskih teženj, ker so široke možnosti razpoložljive delov-
ne sile, produktivnih sposobnosti in pribitka plačilne bilance.
Posebna komisija za najemnine poslanske zbornice Je na zakonodajnem zasedanju odobrila zakonski predlog Breganze, s katerim se do 31. decembra podaljša veljavnost zakonov o stanovanjskih izgonih in blokiranju stanovanjskih najemnin. Poročevalec o zakonu poslanec Ruffini je pojasnil, da gre izključno za podaljšanje zakonov, in torej da se do konca leta ohrani sedanji režim stanovanjske Ureditve, da se na tak način omogoči posebni komisiji, ki se ukvarja s tem zapletenim vprašanjem, da iz dela organski zakon, ki bo upošteval vse plati tega važnega vprašanja. Izrazil je upanje, da bo to mogoče narediti do konca leta in da bo novi zakon pravočasno sprejet.
Predsednik poslanske zbornice Bucclarelli Duccl in predsednik senata Merzagora sta uvodoma na današnjem zasedanju obeh skupščin parlamenta proslavila dvajseto obletnico prvega zasedanja «na-clonalne konzulte«, ki je nastala kot bistveni instrument obnove de-
mokratične državne ureditve.
V	senatu se je nato nadaljevala razprava o spremembah zakona Merlln. Zanimivo Je, da do sedaj še noben poslanec ni zagovarjal v celot! predloženih popravkov in vsi vidijo v njih resne nevarnosti. To je že nekako razumljivo za senatorje levičarskih strank, ki so vedno podpirali dosledno izvajanje zakonu Merlin in se upirali kakršni koli državni «ureditvi» prostitucije. Zato je povsem logično, da ti po slanci ugotavljajo, da gre za preveliko prepustitev oblasti policiji. Zanimivo pa je istočasno, da se tudi demokristjanski senatorji ne morejo strinjati z vsemi določili zakonskega osnutka in Je tako na primer demokristjan Berlingeri poudaril, da ni mogoče kršiti določila o nedotakljivosti zasebnega stanovanja.
V	poslanski zbornici se je nadaljevala in zaključila razprava o zadnjih neurjih in o vladni intervenciji za pomoč prizadetim področjem. Po obširnih pojasnilih predstavnikov vlade je več poslancev ugotovila_ da se s temi zagotovili ne morejo zadovoljiti, ker je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOVI SPOPADI NA INDIJSKO-PAKISTANSKI MEJI
Cen Ji: «Želimo si vojne z ZDA Ponovil je prezir do OZN
Kitajski minister je znova napadel U Tanta in SZ ter je naštel pogoje za vstop Kitajske v OZN
NEW YORK, 29. — Uradni predstavnik je sporočal, da je glavni tajnik OZN U Tant vpraša! češkoslovaško in poljsko vlado, ali sta pripravljeni poslati opazovalce za nadzorovanje izvajanja določb o' ustavitvi sovražnosti med Indijo in Pakistanom.
Indijski zunanji minister Sing,
ki potuje v New York, je v Londonu izjavil, da so predlogi pakistanskega zunanjega ministra, ki jih je sporočil v OZN, popolnoma nesprejemljivi. Minister je dodal, da je Kašmir sestavni del Indije, in je pripomnil, da so indijske čete dobile strog ukaz, naj spoštujejo določbe o ustavitvi sovražnosti. Toda za učinkovitost premirja je potrebno, da ga obe strani spoštujeta. Minister je nato kritiziral britansko ravnanje med spopadom in je pripomnil, da je indijska javnost užaljena zaradi tega.
V	Novem Delhiju je indijski predstavnik sporočil, da so pakistanski vojaki zažgali mesto Kem Karan v Pundžabu, zahodno od Amricara. Zažgali so tudi štiri vasi, ki so jih bili Pakistanci zasedli. Dalje je predstavnik indijske vlade izjavil, da so na področju Ražastan na južni meji med Indijo in Pakistanom v teku boji. Dodal je, da so Pakistanci 21-krat prekršili premirje. Pobijal je pakistanske trditve, da so Indijci prekršili premirje, in dejal, da so indijski vojaki samo odgovorili na pakistansko izzivanje.
V	Novem Delhiju izjavljajo, da je na kašmirskem ozemlju še tri do pet tisoč Pakistancev, ki so tajno prišli na to ozemlje prve dni avgusta.
PEKING, 29. — Kitajski zunanji minister Cen Ji je na tiskovni konferenci izjavil, da Kitajska «ne samo da je pripravljena postaviti se
iMiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHmmmiiniiiiimiiiHtiniiiiiiiinilii
Zaključeno zasedanje plenuma CK KP SZ
Zaključni govor Brežnjeva - Sprejeta resolucija o izboljšanju vodstva v gospodarstvu in spodbudah v industriji
MOSKVA, 29- — Zaključilo se je zasedanje plenuma CK KP Sovjetske zveze, ki je odobril dve resoluciji: prva se nanaša na izboljšanje vodstva gospodarstva, spopolnitev načrtovanja in na gospodarske spodbude pri industrijski proizvodnji; druga pa na sklicanje 23. kongresa partije, ki bo verjetno marca prihodnjega leta
Na zaključnem sestanku je imel obsežen govor tajnik CK Brežnjev. Govor se deli na tri dele prvi del je bil posvečen industriji, drugi kmetijstvu in zadnji mednarodnemu političnemu položaju
Brežnjev je ugotovil poslabšanje mednarodnega položaja zaradi imperialističnih poskusov, da zavro napore narodov po samostojnosti, ter obdolžil ZDA, da izvajajo oborožene intervencije.
V tej zvezi je govoril o nujnosti krepitve političnega in gospodarskega sodelovanja med socialistič-nimi državami ter kot primer navedel meddržavne gospodarske komisije z Jugoslavijo, Romunijo in Nemško demokratično republiko.
Govoril je tudi o krepitvi varšavskega pakta in dejal, da sedaj skrbijo za poenostavitev oborožitve ter proučujejo ustanovitev stalnegu vojaškega organizma.
Obširni del govora je posvetil kl-tajsko-sovjetskim odnosom ter sovjetskim naporom, da obnovijo bratske odnose in enotnost med
obema partijama. Vendar pa Je prezidij CK mnenja, da je treba nadaljevati napore, da se uredijo spori in okrepi prijateljstvo.
Brežnjev je ugotovil, da so z bratskimi partijami mnogo govorili o položaju v Vietnamu in da so Vietnamu pomagali z velikimi količinami orožja ter da bodo nadaljevali to politiko, dokler se ne konča ameriški napad. Zato so se tudi poslabšali odnosi z ZDA. ki so odvisni izključno od ameriške politike. Podoben je tudi odnos z Veliko Britanijo, kjer laburisti v celoti podpirajo ameriško politiko. Obratno pa so se s Francijo odnosi izboljšali, ker ta zastopa realistična stališča glede mednarodnih vprašanj In zagovarja politiko Izboljšanja odnosov s SZ ter drugim' socialističnimi državami.
Znani diplomat upravni svetnik BP
LONDON, 29. — Upravni svet družbe .British Petroleum Com-pany Ltd.* je sporočil, da je bil imenovan za člana tega sveta Sir Humphrey Trevelyan. Novi član sveta družbe je bil britanski veleposlanik v SZ in imel je še mnoge diplomatske misije v Iraku, Nemčiji, Egiptu in pri OZN.
po robu ameriškemu napadu, temveč želi, da do tega napada pride tudi jutri«. Dodal je, da bi preizkušnja sile med ZDA in Kitajsko bila koristna, ker bi združila Kitajsko in bi pripeljala protiimpe-rialistično borbo na višjo stopnjo. «Mi, je nadaljeval govornik, čakamo že šestnajst let ta napad. Pripravljeni smo ne samo uničiti ameriške sile, ki bi napadle Kitajsko, temveč tudi zasledovati jih, dokler ne bi ameriški Imperializem popolnoma izginil s sveta. ZDA so hotele ustrahovati preveč narodov: Korejo, Vietnam, Kongo, Kubo, Dominikansko republiko in sedaj celo Francijo. Ne bojimo se ameriškega napada in če hočejo, naj se Američanom pridružijo Indijci, Angleži in tudi, če se želijo pridružiti, moderni revizionisti«.
Zatem je Cen Ji izjavil, da se niti glavni tajnik OZN niti Sovjetska zveza ne smeta udeležiti afri-škoazijske konference, ki bo 5. novembra. Kitajska mnogo da na to konferenco, «če bo gotovo in odločno obsodila ameriški imperializem. Ce pa bo prevladala težnja po medli obsodbi imperializma in kolonializma na splošno, bo Kitajska naklonjena odložiti konferenco v pričakovanju, da stvari dozorijo«.
Kar se tiče Vietnama, je minister izjavil, da je glavni pogoj u-mik vseh Američanov. V nasprotnem primeru, «tisti, ki tudi v dobri veri govorijo o posredovanju, ne delajo drugega nego usluge ameriškemu imperializmu«.
Glede atomskega orožja ne misli Kitajska deliti ga z drugimi razvijajočimi se državami, ki ga niso zahtevale in ki ga sicer same izdelajo. ko bodo dosegle določeno industrijsko in tehnično stopnjo in popolno neodvisnost. O Indiji je izjavil, da Je Kitajska «pokazala veliko potrpežljivost«, da je Indija «pametno ravnala, ko je porušila 56 vojaških postojank na sikimski meji, toda ostale so še druge utrdbe v raznih krajih«. Dejal je nato, da niso še dozoreli pogoji za uvedbo uradnih trgovinskih odnosov med Kitajsko in Zahodno Nemčijo, in je obsodil «nevarno povezavo med Bonnom in Washingtonor l
Zatem je Cen Ji dejal, da so na Kitajskem opozicijski elementi: «FllosovJetski revizionisti, zagovorniki povratka h kapitalizmu drugih .toda ni prav gotovo nobene bojazni državnega udara«.
Na neko vprašanje Je minister izjavil, da Kitajska ne bo sprejela vstopa v OZN samo na podlagi izstopa formoških predstavnikov Iz te organizacije. Peking bi postavil še druge tri pogoje: 1. Umik resolucije iz leta 1950, ki obsodi Kitajsko kot napadalko na Koreji. 2. Izglasovanje resolucije, ki bi morala priznati «napako», ki so jo tedaj storili Združeni narodi. 3. Popolna revizija listine OZN.
HANOJSKO SPOROČILO
Ameriški piloti vojni zločinci
SAJGON, 29. — Severnovietnam-ski radio je sporočil, da bodo ameriške pilote, katerih letala bodo sestrelili nad Severnim Vietnamom, postavili pred sodišče kot vojne zločince na podlagi tamkajšnjih zakonov.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da bodo ZDA protestirale pri mednarodnem odboru Rdečega križa če bo Severni Vietnam postavljal ameriške pi-
1949 o vojnih ujetnikih.
Ameriški vojaki so danes zaključili operacijo «iskanje in uničenje« in so se vrnili v oporišče Bien Hoa. Na področju Fu Cu pa se nadaljujejo boji; na to področje so posla li ojačenje sajgonskih čet, ameriška letala pa so bombardirala položaje osvobodilne vojske. Ameriška letala so nocoj bombardirala skupine vojakov osvobodilne vojske, osem kilometrov od Sajgona. Včeraj so ameriška letala izvedla 31 napadov na Severni Vietnam.
Spremembe v vladi ZAR
KAIRO, 29. — Vlada, ki ji je predsedoval Ali Sabri, je danes odstopila. Nekoliko prej se je zaključila seja ministrskega sveta, ki je trajala eno uro. Predsednik Naser je dal nalogo podpredsedniku republike Mohiedinu, naj sestavi novo vlado.
Predstavnik vlade je Izjavil, da so spremembe v vladi potrebne zaradi «novega revolucionarnega zaleta«, kakor je bil napovedal Naser, ko je bil marca ponovno izvoljen za predsednika republike.
Govori se, da se pričakujejo temeljite spremembe v sestavu vlade. Baje bo Ali Sabri imenovan za predsednika arabske socialistične zveze.
bila pomoč prepočasna in v mnogih primerih neučinkovita.
Tajniki CGIL, poslanci Mosca, Foa in Lama so vložili interpelacijo na predsednika vlade in ministre za industrijo, finance, zaklad ter državne udeležbe, v kateri sprašujejo, če so točne vesti o pogajanjih med družbo FIAT oziroma družino Agnelli, ki ima večinski paket delnic, in ameriško družbo ((General Motors«. V interpelaciji se ugotavlja nevarnost, ki jo predstavlja prepustitev ključnega industrijskega objekta v tuje roke In zlasti nevarnost za kakršno koli gospodarsko načrtovanje. Zato o-menjajo možnost sodelovanja z drugimi evropskimi avtomobilskimi podjetji, ki še niso «amerikanizira-na, ter istočasno s socialističnimi državami in državami v razvoju.
FIAT 1q družina Agnelli so demantirali to vest, vendar na dvoumen način, češ da bi bila takšna pogajanja nesprejemljiva, kolikor ne bi upoštevala ((javnega interesa in ne bi bila predhodno dogovorjena z Italijanskimi političnimi oblastmi«.
Predsednik republike Je sprejel na Kvirinalu predsednika republike Senegala Leopolda Senghorja, s katerim je govoril o splošnih poli tičnih vprašanjih in o italijansko-senegalskih odnosih. Predsednik Senegala je na zasebnem obisku v Italiji.
V pripravah za bližnje zasedanje vsedržavnega sveta KD se je pričelo v Rimu vsedržavno zasedanje struje «forze nuove«, na katerem je poročal posl. Donat Cattln; zaključilo se bo jutri. Sestali so se tudi vsedržavni svetniki, pokrajinski predstavniki ln poslanci desničarske struje ((Centrismo nopolare«, ki so prav tako razpravljali o stališčih, ki jih bodo zagovarjali na vsedržavni skupščini stranke.
Po podatkih tajništva PSI (ki je v rokah večinske ((avtonomistične« struje) so dosedanje priprave za bližnji kongres pokazale pomemben napredek večinske struje. Po teh podatkih je večinska struja prejela na skupščinah celic v Perugi 92 odst. glasov, v Froslnonu 90 odst., Varesu (kjer je bila do sedaj sekcija v rokah levice) 60 odst., Teramu 84 odst. Skupščine celic so se pričele 15. septembra in se bodo zaključile 24. oktobra, ko se bodo pričeli pokrajinski kongresi 102 federacij, ki se bodo zaključili 7. novembra.
Jutri se sestane socialistična struja v centralnem odboru CGIL, ki bo razpravljala o stališču CGIL glede sodelovanja CGIL na bližnjem kongresu svetovne sindikalne zveze (FSM). Tajnik CGIL Mosca, ki je socialist, je že pred kratkim zahteval naj CGIL izstopi iz te organizacije. če pa bi to večina v CGIL zavrnila, bodo verjetno socialisti zavrnili vse dolžnosti, ki jih imajo v vodstvenih organih svetovne sindikalne zveze.
Ukaz za izselitev vsega prebivalstva ob obali jezera Število človeških žrtev ni še ugotovljeno
MANILA, 29. — Filipinska policija je sinoči javila, da so našli trupla tristo žrtev bruhanja ognjenika Taal. Danes pa je filipinski Rdeči križ sporočil, da so našli 104 mrtve na otoku, na katerem je ognjenik. V tem številu pa niso vštete stotine ljudi, o katerih domnevajo, da jih je pokrila lava, ko je začel v torek ognjenik bruhati.
Bojijo se, da bo število mrtvih doseglo 1500-2000.
Skupina proučevalcev vulkanov, ki se ji je posrečilo zapustiti otok med bruhanjem ognjenika, je sporočila, da so videli veliko gmoto blata ln lave, ki je pokrila neko vas ob zahodnih pobočjih ognjenika. Eden od prebivalcev otoka, ki se je rešil, je pripovedoval, da se je najmanj dvajset- čolnov s 40 o sebami na vsakem, ki so skušali bežati z otoka, prevrnilo in se potopilo, ker jih je zasula lava.
časnikarji, ki so davi leteli nad otokom, so javili, da so tri četrtine otoka pokrite z debelo plastjo sivega pepela in da je ponekod videti samo vrhove palm. Po 36 urah bruhanja je bruhanje nekoliko pojenjalo, toda nad otokom je še vedno nevarnost nove tragedije. Vul-kanologi predvidevajo novo močno eksplozijo, ki bi lahko nastala vsak trenutek. Iz previdnosti so oblasti dale ukaz vsem, ki živijo ob obali jezera, naj zapustijo svoje domove in naj se zatečejo v bližje hribe.
CARIGRAD, 29. — Danes je prišla v Carigrad sovjetska gospodarska delegacija, ki bo razpravljala o izvajanju programa za sovjetsko pomoč Turčiji.
Reševalci tolažijo žensko, ki joče ob truplih svojcev, ki so zgubili življenje med bruhanjem ognjenika
H....
KONGRES ANGLEŠKIH LABURISTOV
Stewart in WiIson zagovarjata zunanjo politiko vlade
Britanska vlada je imela za Ženevo svoj načrt, ki pa {a je morala umakniti - VVilson izrekal pripravljenost sestati se s Čuenlajem
Stambolič sprejel Duccija
BEOGRAD, 29. — Fredsednik zveznega izvršnega sveta Peter Stambolič le sprejel danes italijanskega veleposlanika v Jugoslaviji Roberta Duccija, ki je zaprosil za sprejem.
LONDON, 29. — Kongres angleške laburistične stranke je danes nadaljeval delo z razpravo o zunanji politiki. Prvi je govoril zunanji minister Stevvart. Ta sicer ni član vodstva stranke, vendar pa so mu dovolili, da osebno obrazloži zunanjo politiko vlade.
Stevvart	je poudaril važnost  --------------—
Združenih narodov za obrambo
za
svetovnega miru in je nato govoril o Vietnamu. Poudaril je, da je bila angleška vlada naklonjena sklicanju mednarodne konference takoj po ustavitvi ognja. Konferenca bi morala biti enaka konferenci iz leta 1955 ali pa drugačna z drugimi udeleženci. Za britansko vlado je bilo važno, da bi se začeli pogovarjati. Omenil je nato pobudo Commonvvealtha in pripomnil, da je ni bilo mogoče izvesti zaradi negativnega odgovora Hanoja in Pekinga. Dodal je, da je britanska vlada še vedno pripravljena sesti k mizi in se pogajati s Sovjetsko zvezo, ne da bi postavljala kakršne koli pogoje.
Glede spora med Indijo in Pakistanom je Stewart poudaril važnost prizadevanja OZN. Sporočil
.......■■miti.......................nun..................nnnnnnii.ninininnin.im
SPLOŠNA RAZPRAVA V SKUPŠČINI OZN
Nikezič o pravih vzrokih napetosti De Murville za sprejem Kitajske v OZN
Francoski minister je predlagal, naj ožji odbor izve-dencev vsestransko prouči vzroke finančnih težav OZN
NEW YORK, 29. — Na današnji seji glavne skupščine OZN sta med splošno razpravo med drugimi govorila francoski zunanji minister de Murville in jugoslovanski državni tajnik za
zunanje zadeve Marko Nikezič.--------------------
Nikezič Je v svojem govoru na
današnji seji glavne skupščine analiziral mednarodni položaj ln gibanja ln se posebno zadržal na nekaterih konkretnih mednarodnih vprašanjih, kot so Vietnam, indij-sko-pakistanski spopad, politika miroljubnega sožitja, razorožitev, gospodarski razvoj ln vloga svetovne organizacije v sodobnem svetu. V začetku svojega govora je Nikezič čestital predsedniku skupščine Italijanskemu zunanjemu ministru Fanfaniju za izvolitev za predsednika in dejal, da jugoslovanska delegacija pozdravlja v njegovi osebi uglednega državnika sosedne države, s katero ima Jugoslavija široko razvite prijateljske odnose.
Nikezič Je izrazil mnenje, da Je odpor, ki ga dajejo reakcionarne In imperialistične sile pojmovanju neenakopravnosti ln tuji dominaciji, glavni vzrok sedanje krize v mednarodnih odnosih. Ideološke razlike same po sebi niso vzrok vojne, je poudaril Nikezič, in dodal, da skušajo zastopniki politične dominacije s temi razlikami prikriti nekatere sebične smotre in prisiliti narode, da služijo stvari, ki je tuja njihovemu interesu. Vprašanje Vietnama se lahko reši samo na osnovi ženevskega sporazuma ln priznanja pravice zastopnikov fronte za osvoboditev Vietnama, da se udeležijo razgovorov. Nikezič se
rrOfoi1''h. I
nostl, dokler se ne opustijo zahteve, da se drugim narodom vsiljuje politična ln družbena ureditev, in dokler ne preneha vmešavanje v tuje zadeve. Po mnenju Nikeziča Ima svetovna organizacija pravico in dolžnost podpreti gibanja, ki se borijo za osvoboditev in za odstranitev sistemov, ki so v očitnem nasprotju z načeli listine Združenih narodov. Nikezič je izrazil upanje, da bo letošnje zasedanje generalne skupščine sprejelo priporočila glede razorožitve, se trudilo, da se strogo izvaja izjava o priznanju neodvisnosti kolonialnih narodov in ozemlja, ln da bo pozvalo vse vlade članice, naj ponovno proučijo svoje stališče do mednarodne trgovinske politike in politike razvoja, ki Je bila določena v Ženevi.
Francoski zunanji minister de Murville Je zahteval sprejem Kitajske v Združene narode, zato da bodo ti mogli v celoti izpolnjevati vlogo, ki jo imajo za ohranitev miru. Izrekel je dvom o umestnosti vojaških akcij OZN. Predlagal je ustanovitev ožjega odbora izvedencev, ki naj prouči vse plati temeljnih vprašanj, ki so v zvezi
prizadete države bodo morale ob primernem trenutku prispevati, da se najde splošna rešitev. De Mur-ville je dejal, da mora Kitajska neposredno biti udeležena pri reševanju, azijskih vprašanj. Poudaril je, da je potrebno dokončno rešiti kašmirsko vprašanje.
Dalje je minister dejal, da je dekolonizacija v svoji zadnji fazi in da je treba sedaj posvetiti energije gospodarskemu in socialnemu razvoju sveta ter dajati manj razvitim državam pomoč, ki naj izključi politične pogoje ter vmešavanje in ki naj ustali cene surovin.
Glede pogajanj o razorožitvi je govornik dejal, da ni s tem v zvezi nobenega upanja, predvsem zaradi postopnega širjenja vojne v Vietnamu in zaradi naraščajočega vključevanja v mednarodne zadeve LR Kitajske, ki je sedaj jedrska sila Dodal je, da Francija nasprotuje širjenju atomskega orožja, in je izrekel mnenje, da nobena jedrska država ni pripravljena deliti z drugimi svojega privilegija. Dejal je tudi, da bo predvidena mednarodna konferenca o razorožitvi koristna in plodna za mir, toda s pogojem, da se skliče brez skritih namenov ali pridržkov in da bo njen namen samo doseči pomirje-nje.
Glede evropskih zadev je minister
s sedanjimi finančnimi težavami or- dejal: ((Prišel bo trenutek, ko bo ganizacije, in naj pripravi k ms- nemško ljudstvo združeno v skladu truktivne predloge.	I z načeli samoodločbe in v okviru
Glede Vietnama je francoski mi-1 evropske varnosti, ki bo točno do-
nister izjavil, da je edina mogoča rešitev tista, ki temelji na neodvis-
lote pred sodišče kot vojne zločin-! je zavzel za uveljavitev	_____ _ ________
ce. Dejal je, da bi to pomenilo j nega sožitja in ugotovil, da bo člo- i nostl, nevtralnosti in ne vmešavanju kršitev ženevske konvencije iz leta I veštvo živelo v stalni vojni nevar-1 v notranje zadeve Vietnama. Vse
ločena s splošnim sporazumom med 'Izhodom in Zahodom. Združitev Nem'': le je povezana z združitvijo Evrope.#
je, da namerava prihodnji teden predložiti skupščini OZN nekaj predlogov za izboljšanje in ko-dificiranje novih postopkov za reševanje mednarodnih sporov.
Izjavil je nato, da britanska vlada že napreduje pri krčenju izdatkov za oborožitev, toda vsak važen korak na tem sektorju je mogoč samo v mednarodnem o-kviru. Pri tem je zagovarjal večstransko jedrsko silo NATO, češ da ta lahko prepreči širjenje a-tomskega orožja, «ker kristalizira sedanje zaloge*. Minister je nato poudarjal prijateljstvo med Veliko Britanijo in ZDA. Pri tem pa je dejal, da to ne more preprečiti britanski vladi, da se glede nekaterih posebnih točk ne strinja z ameriško vlado. Hkrati pa je posvaril pred mnenjem, češ da bi večji nesporazumi z Ameriko bili zaželeni.
Stewart je nato govoril o skupnem tržišču. Dejal je, da ni moč na lahko govoriti o vstopu Velike Britanije v skupno tržišče, in Je poudaril odgovornost Velike Britanije do Commohwealtha.
Pomočnik ministrstva za pokoj-nine Harold Davies, ki je julija obiskal Hanoj kot Wilsonov posebni odposlanec, je obtožil časnikarje, da so preveč klepetali in pre-več špekulirali z njegovimi pogo-vori s sevemovietnamskimi voditelji. «Edina stvar, ki sem jo potreboval, je dodal Davies, sta bila mir in tajnost. Zadostovalo bi samo še nekaj ur in vse bi poteklo drugače«.
Minister za razorožitev lord Chal-font je izjavil, da je bila britanska vlada pripravila načrt pogodbe, ki bi jo predložili delegatom v Ženevi, toda nikoli ga niso predložili, «ker so se nekatere zavezniške vlade ustrašile zaradi njegove togosti« Načrt, ki so ga predložili Ameri-cani, pa v veliki meri upošteva bri-tanski načrt.
Naslednji govornik Je bil bivši zunanji minister Gordon Walker, ki je predvsem govoril o Kitajski. Dejal je, da v Aziji «ni uteži proti rasti Kitajske«, in da to ustvarja-tmevarno stanje, zlasti za neodvisnost drugih narodov na tem delu sveta«. Zaradi tega nje upravičena navzočnost nenazijskih držav na tem kontinentu«. Po njegovem mnenju pa mora »vloga neazijskih držav na tem področju biti začasna« in trajno rešitev azijskih problemov morajo najti samo narodi, ki živijo na tej celini.
Razpravo o zunanji politiki je zaključil predsednik vlade Harold Wilson, ki Je dejal, da govor zunanjega ministra kaže, da se »Velika Britanija še vedno upošteva na svetu«. Govoril je o dejavnosti Velike Britanije v OZN, NATO, Common-wealthu in v odnosih z Evropo ter polemiziral s konservativci. Trdil je, da ima Velika Britanija ((vodilno' vlogo na svetu, kar se tiče raz-orožitve« in da »nobena država na sv€jtu ne dela kakor Velika Britanija za OZN in prek OZN«.
Govoril je o «tragičnem problemu« Adena in dejal, da britanska vlada ne misli popustiti ter upa, da bo priznala neodvisnost Južno-arabski federaciji v letu 1968, kljub neuspehu ustavne konference «in teroristične dejavnosti, ki nima nič
kaj opraviti z zahtevo po neodvisnosti«.
Glede izdatkov za vojsko je Wilson dejal, da je laburistična vlada podedovala obrambni program, ki presega gospodarske zmogLjivosti dežele, in je zaradi tega začela temeljito revizijo vo-jaških izdatkov, za kar pa bo potrebno še nekaj časa.
Wilson je poudaril, da je laburistična vlada ohranila neodvisnost dežele kljub gospodarskim težavam.
VVilson je nato dejal, da so pritiskali na Američane, naj sprejmejo pogajanja ter naj upoštevajo angleško zaskrbljenost zaradi uporabljanja napalma in plina v Vietnamu. Trdil je, da so vsi poskusi propadli zaradi nasprotovanja Pekinga in Hanoja. Glede Daviesovega potovanja je izjavil, da je predsednik Johnson z naklonjenostjo sprejel to potovanje.
Na koncu je VVilson dejal: .Želimo mir v Vietnamu, toda reči je treba, da nekateri od tistih, ki hočejo mir, hočejo dejansko samo zmago Kitajcev. Poskusili bomo še z vsemi sredstvi. Pripravljen sem iti v Moskvo vsak trenutek, če se jeli Kosigin sesta-ti z menoj. Pripravljen sem govo-riti s Čuenlajem, kadar želi se* stanek, v Londonu, Hanoju, Pe-kingu ali Blackpoolu Upam, da se bom z njim srečal v Nev-Yorku.»
Ob zaključku razprave je bila resolucija o zunanji politiki vlade sprejeta soglasno. Zavrnjena pa je bila resolucija, naj britanska vlada loči svojo odgovornost od ameriške odgovornosti glede Vietnama.
Sledila je diskusija o preseljevanju. Ko je predsednik napovedal to diskusijo, se je med publiko oglasil nacistični voditelj Co-lin Jordan, ki je zakričal: .Nacionalsocialistično gibanje vam pravi:	ustavite barvno priselje-
vanje.« Jordana so takoj izgnali iz dvorane.
Diskusija je bila zelo ostra. Številni govorniki so očitali podtajniku v ministrstvu za gradbeništvo, da pomeni bela knjiga s tem v zvezi rasno diskriminacijo. Notranji minister pa je izjavil, da je treba omejiti priseljevanje, ker je treba prej rešiti stanovanjsko krizo in priskrbeti stanovanja domačinom.
Obmejni promet med Jugoslavijo in Avstrijo
razširja mejno področje, ureja pre-nos blagajnih sredstev, povečuje števno mesečnih prehodov od štirih na šest in trajanje bivanja za en dan, se je končalo nocoj v Ljubljani šesto redno zasedanje stalne jugoslovansko-avstrijske mešane komisije za mejni promet. S podpisom sporazuma se nadalje poenostavlja postopek za izdajanje in vidi ran je prepustnic in se dovoljuje jugoslovanskim državljanom, da nosijo v Avstrijo 10.000 dinarjev in vnašajo v Jugoslavijo blaga v vrednosti 6.000 dinarjev. Doseženo Je bilo nadalje soglasje, da se na Pav. ličevem sedlu odpre mejni prehod.
Francoska opozicija ima predsedniškega kandidata
Kar se nekje lz zadnjih klopi, prav nasproti predsedniškemu govorniškemu odru vzdigne roka temnopoltega m elegantnega «le-pega dečka iz leta 1936», takrat avditorij v Bourbonski palači napne uSesa. Praviloma namreč dš sleherna intervencija poslanca Francoisa Mitteranda priložnost za govorniške dvoboje in za — prepir. Toda deventinSttridesetlet-ni predsednik majhne stranke UDSR (demokratske unije socialnih demokratov) — to stranko grobo poenostavljeno povezujejo z radikalci, s katerimi med drugim tudi pogostokrat sestavlja skupno parlamentarno skupino — lahko emeraj spravi v zadrego govornike degoloSke večine. Iz zadnjih let narodne skupSčine pomnijo, da se Je Mltterandu uspešno postavil po robu samo en govornik: premier PomDidou.
in va Mitterand bo kandidiral za predsednika republike. Francois Mitterand ni novo ime v francoski politiki. Nasprotno, tako staro je, da njegov poziv «vsem, ki se po tradiciji in Idealu Štejejo med francosko levico«, naj ga izvolijo v Elizejsko palačo, celo del levice povezuje s pozivom obnoviti tisto, kar Je minilo, oživiti Četrto republiko.
V režimih te republike — po njej je prišel na oblast de Gaul-le — Je bil Mitterand pogostokrat minister, celo tako pogosto, da Je nekako postal simbol za politično kombinatoriko, ki Je bila značilna za delitev oblasti med raznimi grupacijami in strankami.
Mitterand Je opravljal pomembne funkcije. Ko Je bil nekoč notranji minister, je izbruhnila tako Imenovana «afera Izginotja dokumentov«. Grozila mu Je sramota kot neodgovornemu ministru, vendar se mu Je spretno posrečilo, da se Je opral pred javnostjo. Spreten, zvit, z nezmotljivim čutom, da nastopi natanko v pravem času, si Je pridobil sloves politika, ki bi — ko bi bil živel v času italijanskih condottle-rov — lahko namesto Machiavellija ali celo bolje od njega napisal znanega « Vladar j a«.
Mitterrand se Je že zgodaj začel ukvarjati s politiko. Končal je pravo in književnost, med vojno pa je postal politični aktivist. Ko se mu je po tretjem vztrajnem poskusu posrečilo pobegniti iz u-Jetnlštva, Je bil eden izmed organizatorjev odporniškega gibanja med ujetniki in deportiranci. Pri tem delu se je srečal tudi z de Gaullom, ki ga Je sprejel v vlado. Bil je minister za nekdanje borce, ko pa je leta 1946 de Gaulle odstopil, Je Mitterrand poskušal s poslanskim mandatom ostati tam, kjer se krojijo zakoni in kjer se vlada.
Prvič ni bil uspešen, vendar pa mu to ni vzelo poguma. Tudi drugače Je javno deloval, bil Je novinar .odvetnik, svetovalec časopisa «Vaša lepota«. Kmalu se Je zopet znašel na glavnem prizorišču: od leta 1947 do 1967 je bil šest let minister v enajstih vladah! Med drugim je bil minister v vladi
Sejemske prireditve na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je že objavilo datume svojih sejemskih prireditev v letu 1966 To so seveda le daljše prireditve, ki Jih organizira Gospodarsko razstavišče samo; te prireditve so:
11.	sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdeheov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov «MODA 1966» od 15. — 23. januarja 1966.
5. mednarodni sejem obmejne blagovne izmenjave «ALPE-ADRIA» od 14. — 22. maja 1966.
7. mednarodni lesni sejem od 14. — 12. Junija 1966.
12.	mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme od 26 avgusta — 4. septembra 1966
13.	mednarodna razstava «ETAN,>, elektronika, telekomunikacije, avto. matizacija in nuklearna tehnika («SODOBNA ELEKTRONIKA«) od 4—9. oktobra 1966.
Pierra Mendes-Francea, s katerim Je še dandanes najboljši prijatelj, saj ga Je prav Mendes France podprl pri njegovem pohodu proti Elizejski palači.
Mitterrand pa si je že s tem, da Je bil od prvega dne goreč in odločen nasprotnik de Gaullo-ve Pete republike, pridobil veljavo med različnimi strujami opozicije, ki je čeprav heterogena, v Mitterrandovih nastopih zmeraj našla sorodnost. Zato ni čudno, da zdaj celo komunisti razmišljajo o tem, da bi podprli Mitteranda, čeprav Je bil ta hkrati bližnji sode-lavec socialista Defferra, ki ga KP ni hotela podpreti kot skupnega kandidata na predsedniških volitvah.
Mitterrand ni brez stila postal kandidat za predsednika republike. Njegov stil Je bil isti kot stil, s katerim so ustanavljali vlade v Četrti republiki: dogovori med štirimi očmi po privatnih stanovanjih. Te dni opazovalci niso spregledali naglice, s katero Je Mitterrand obiskoval apartmaje svojih političnih prijateljev, partnerjev in morebitnih nasprotnikov.
Sef radikalcev Maurlce Faure mu je obljubil, da mu osebno ne bo nasprotoval, Defferre pa ga Je povsem podprl. Ponoči Je obiskal stanovanje Daniela Mayerja, zdaj predsednika lige za človekove pravice, nekdaj pa generalnega sekretarja socialistične stranke. Ma-yerja je s tega položaja izrinil sedanji sekretar Guy Mollet. Daniel Mayer ima izmed vseh tistih, ki se imajo za socialiste, ne glede na to, ali so člani stranke, najčistej-šo preteklost. Javno Je nasprotoval vrsti zadev, ki niso bile v čast socialistični stranki, kot na primer vojni v Alžiriji, napadu na Suez in podobno. V zadnjih dneh so o Mayerju govorili kot o najprimernejšem kandidatu celotne levice, ker bi lahko združil tako komuniste kot PSU.
Mitterrand je Mayerja prepričal, da je sam bolj poklican za ta politični boj kot on, ker bi Guy Mollet le težko pozabil spore in spopade z njim. Poleg tega mu je zatrdil, da njemu — to Je Mltter-randu — komunisti ne bodo nasprotovali, saj Je zares eden tistih politikov, ki se imenujejo socialisti, in ki je javno nasprotoval politiki, da se s komunisti ne sodeluje. Bolj realističen od svojih političnih prijateljev je Mitterrand tako nevtraliziral eno fronto, česar Defferre ni znal storiti.
Ko Je prepričal Mayerja, Je moral dobiti «privolltev» Se Guy Mol-leta Odšel Je tudi k njemu. Mollet ni okleval, ko se Je bilo treba odločiti za Mayerja ali Mltterran da. saj Je vedel, da Je Mitterrand predsednik majhne politične skupine, ki bi navzlic uspehu na predsedniških volitvah ne mogla ogrožat: akcij in manevrirati njegove stranke.
Mitterrand računa poleg tega tudi s političnimi klubi, ki Jih je veliko in ki — čeprav ne združujejo veliko pristašev — Imajo vendarle stalen vpliv, zlasti med intelektualci. Mitterrand z njimi ne računa brez razlogov. Poleg tega Je duhovit govornik, poln logike, ironije in sarkazma, s čimer neredko potisne nasprotnike ob zid. Spomnimo se. kako Je sedanli pravosodni minister Foyer ostal brez besed na zajedljivo Mitter-randovo vprašanje, kako to. da osnutek zakona o pomilostitvah drugače obravnava zločine, storjene v Alžiriji pred neodvisnostjo, kot v metropoli. «Gospod minister«, mu Je dejal Mitterrand, «ne morete zanikati, da so vse te prestopke v obeh primerih zagrešili francoski državljani na ozemllu, ki Je bilo pravno francosko, zdaj pa razločujete med njimi. Nobena moderna zakonodaja ne izvaja diskriminacije med prebivalstvom, saj ga v vseh modernih državah I obravnavajo enakopravno!«	1
Minister Je zardeval, opozicija Je ploskala, degolovci so molčali, poslušalstvo pa se Je nasmihalo.
Neke oktobrske noči leta 1959 Je nekdo nedaleč od Luksemburškega parka s strojnico prerešetal črni peugeot. Njegov lastnik. Francois Mitterrand, Je s spretnostjo športnika preplezal ograjo in se rešil. Politični atentat? Tako je Mitterrand vso stvar tudi prikazal. in zares so ugotovili, da je
neki profašlstičnl poslanec streljal na avtomobil. Nastala pa Je tudi druga verzija: Mitterrand naj bi sam naročil ta atentat, da bi sl med napredno javnostjo še pridobil simpatije in veljavo borca, ki tvega tudi življenje za svoje delo.
Nikdar niso ugotovili, kaj je v resnici bilo. Mitterrandovl prijatelji se zdaj bojijo, da ne bi te afere izrabili proti novemu kandidatu za predsednika republike. Skrbi Jih tudi, da nasprotniki ne bi zlorabili Mltterrandove izjave v času, ko se je začel alžirski upor, novembra leta 1954. Takrat je Mitterrand kot francoski notranji minister dejal: «Edina pogajanja — to je vojna. Kajti Alžirija — to Je Franclja!«.
No, ti časi so minili. Mitterrand se zdaj zavzema za to, da bi se «zlorabi oblasti, šovinističnemu na-sionalizmu in družbenemu konser-vatizmu postavili po robu z doslednim spoštovanjem zakonov in svoboščin, s hotenjem storiti vse za Evropo (zahodno, atlantsko) in z dinamičnim razvojem na podlagi demokratičnega plana«.
«Monsieur Y» Je, torej, Francois Mitterrand. človeka so torej našli. Ali Je že s tem zagotovljena tudi zmaga? Tega tukaj nihče ne napoveduje.
knjige	gl eri n Urice
9
V
blikti'ibivn
^ gluh ki*
Ob razstavi skupine Raccordosei v Piranu
V navzočnosti podtajnika za Javna dela Piera Luigija Romite so odprli avtocesto od Fossana do Ce-ve. Ta cesta, ki Je dolga 42 km, se navezuje na že zgrajeno cesto Savona-Ceva. S tem se je razdalja od Turina do Savone zmanjšala od
170 na 157 km; od teh je 74 na navadni cesti in 83 na avtocesti. Na cesti Je za 10 km mostov in viaduktov, 1 km predora, 31 manjših mostov in 28 nadvozov. Sedaj je cesta
jen še tretji odsek od Fossana do Turina. Stroški gradnje so znašali 17 milijard, ki so bile krite večinoma iz zasebnega kapitala (dve tretjini Fiat, tretjino pokrajina in
široka 10 m, toda določeno je, da občina Turin ter razne zasebne u-se bo širina podvojila, ko bo zgra-1 stanove).
NiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiKiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
NEPAZLJIVOST I GOBAMI
Kako naj se preprečijo zastrupitve z gobami
Umrla je še ena izmed petih zastrupljenih redovnic
RIM, 29. — Senator Tialdi (PSI UP) je naslovil na ministra za zdravstvo vprašanje, kakšne ukrepe namerava sprejeti za zaščito zdravja ob ponavljajočih se primerih smrtne zastrupitve z gobami. Senator tudi sprašuje, ali se ne zdi ministru umestno, da bi v dogovoru s prosvetnim ministrom dal v šolah obesiti barvne slike najbolj znanih užitnih in pa strupenih gob.
V turinski bolnišnici Molinette je umrla petnajst ur za prvo žrtvijo še 28-letna redovnica Eletta Emma Tascetta, ki Jo Je umoril strup gobe «amanita phalloides«. V mrtvašnici bolnišnice so jo položili k redovnici, ki Je umrla pred njo.
Stanje ostalih treh redovnic se je nekoliko izboljšalo, vendar pa so zdravniki še zelo previdni z izjavami.
TERNI, 29. — Šest oseb, ki so se zastrupile z gobami, so sprejeli v bolnišnico v TemiJu na opazovanje. Tako se Je že dvignilo na 14 število tistih, ki so na področju Temija morali v bolnišnico, ker so jedli neužitne gobe. Predvčerajšnjim Je neka ženska zaradi zastrupitve umrla.
Zadnjih šest oseb pripada dvema družinama. Silvio Niselli, star 37 let, ki Je v bolnišnici z 8-letno hčerko, Je povedal, da Je jedel gobe, ki jih je žena kupila na pokritem trgu v Terniju. Ostali štirje — zakonca 31 in 27 let ter njuna otroka 4 in 2 let — so jedli gobe, ki Jih je žena sama nabrala v bližini njih bivališča. V obeh primerih so vse osebe že po nekaj urah začutile zelo hude bolečine v trebuhu, tako da so jih morali spraviti v bolnišnico.
Zakoncema so se rodili tudi štirje otroci, toda zdi se, da se niti onadva niti občinski uslužbenci niso kdo ve kaj zanimali, kako jih zabeležijo, in tako so bili vsi štirje otroci vpisani kot nezakonski. Sedaj pa je le prišla zadeva na dan in stara zakonca sta ne-všečni položaj uredila tako, da sta se šla sedaj poročit še na občino
V Normandiji računajo z zelo ostro zimo
BAYEUX, 29. - Prebivalci nor-mandskega obrežja rdCUH&Jb z zelo ostro zimo. Vzrok za tako domnevo je dejstvo, da si je neki tjulenj Izbral svoje bivališče titl pla-pri Port-en-Bessinu v okrožju Calvados. Ni prvič, da se kak tjulenj pojavi v vodah tega področja, toda take pojave navadno najavljajo zelo nizke zimske temperature.
Sicer pa so že sedaj nekoliko bolj na jugu zabeležili za ta čas najnižjo temperaturo v zadnjih 40 letih. Tako je bila te dni maksimalna temperatura v Bordeauxu 14,3 stopinje.
HUDE NESREČE
Tovornjak podrl zid neke šole vAmmanu
Ob življenje je bilo osem deklic - Sedem smrtnih žrtev eksplozije v Argentini
Konferenca RK na Dunaju
DUNAJ, 29. - Na /.abtevo zvez Rdečega križa ter Rdečega polmeseca v SZ je svet guvernerjev Rdečega križa sklenil, da vpise na dnevni red konference, ki je sedaj na Dunaju, sledečo točko: Odgovornost Mednarodnega Rdečega križa kot humanitarne organizacije, ki deluje po priznanih načelih Rdečega križa ter ženevske konvencije, upoštevajoč dogodke v Vietnamu in drugih državah.
Kot je znano, LR Kitajska in Severni Vietnam nista hotela poslati delegacije na dunajsko konferenco. Na otvoritveni seji je izvršni odbor Rdečega križa sprejel dva nova člana- Rdeči križ Ugande in Nigerije. Ta dva sta 105. in 106. član organizacije.
Kdo je «K-6»?
LONDON, 29. — Novi generalni direktor «MI 5», britanske vojaške protlvohunske službe, Je «K-6». Imenoval ga je notranji minister na mesto sedanjega glavnega direktorja, ki bo konec leta šel v pokoj. Kdo se skriva za navedenim znamenjem, ostane državna tajnost do smrti, nosilca tega znamenja. Ve se samo to, da je črka K, s ka tero se označujejo ti generalni ravnatelji, prva črka priimka ustanovitelja protlvohunske službe Ver-nona Kella.
Na sliki Je plakat neke britanske letalske družbe, na katerem Je slika Marlene Dietrich — s posebnim poudarkom na njene noge. Tega plakata pa družba v Nemčiji ne bo mogla uporabiti. Letalska družba je igralki plačala več desetin milijonov, da je lahko njeno podobo uporabila za pl. kat. Toda propagandni ravnatelj družbe za Nem-
čijo je odsvetoval uporabo tega plakata v Nemčiji, češ da bi tpl s tem velik del simpatij kllentele Izgubljen. In zakaj? Pojasnilo ni težko: Nemci ne morejo pozabiti, da je bila Marlene Dietrich proti nacistom, da je zapustila Hitlerjevo Nemčijo m da Je med vojno pela na prireditvah za zavezniško vojsko
Smešnost zakonitosti
MODENA, 29. - pva stara za. konca v Faetu, majhni vasi mode-nskih Apeninih, sta se zelo začudila, ko sta zvedela, da po 57 letih zaikona — nista poroče na. Zakonca, ki imata 81 let, sta se 1. 1906 pač poročila, toda samo v cerkvi in nista poskrbela tudi za poroko na občini, kot je bilo potrebno pred konkordatom
Gadje se množijo
VERONA, 29. - Na hribu Baldo so se zaradi pogostega dežja ter vlažne toplote zadnjih mesecev slino razmnožile kače, In sicer gadje. V zadnjem času so gadje pičili enajst lovskih psov, ki so vsi poginili. Lovska družina iz Caprlno Ve-ronese Je poskrbela, da Imajo v samotnih hribovskih hišah slrlnge ter serume, ki Jih lovci v primeru potrebe lahko uporabijo.
RIM, 29. — Jutri se bo v Rimu pričel mednarodni simpozij alge-brajske geometrije. Poleg italijanskih profesorjev bodo imeli predavanja Se profesorji iz Belgije in Romunije.
AMMAN, 29. — Osem deklic je bilo ubitih tn 35 ranjenih, ko je tovornjak, ki je vozil navzdol po neki cesti, prebil zid neke šole na periferiji Ammana. Potem ko je zavozil skozi zid, je tovornjak nadaljeval svojo blazno vožnjo na dvorišče šole ter podrl vse, kar mu je prišlo na pot.
BUENOS AIRES, 29 - Sedem mrtvih in še ne točno ugotovljeno število ranjenih je bilo pri eksploziji v tovarni razstreliva v mornariškem oporišču Azopardo v bližini Azula; ta kraj je 300 kin od Buenos Airesa.
Do eksplozije je prišlo v nekem oddelku tovarne, kjer-, je delalo sedem delavcev,, ki so vsi izgubili življenje, Ta oddelek je bil ločen od ostale tovarne, v kateri je delalo vsega 350 oseb in ki ie bila popolnoma uničena
Dva otroka sta utonila
BENETKE, 29. — Osemletni Roberto Rizzi je padel v kanal San Boldo. Čeprav so hitro prispeli gasilci, je bilo že prepozno. Ko so ga namreč čez nekaj minut potegnili iz vode, je bil že mrtev
Neka 18-mesečna deklica je u-tonila v nekem namakalnem k« nalu v Fano di Scandiano (Reg-gio Emilia). Deklica se je oddaljila od ostalih otrok, ki so se igrali, ne da bi to opazili.
Če je levinja ljubosumna...
TURIN, 29. — V nekem cirkusu, ki Je sedaj že nekaj dni v Turinu, sta se dve levinji spoprijeli, ko sta šli skozi «hodnik» v kletko v areni. Najprej ie ena drugo ugriznila v rep, nakar sta se obe divje zagnali druga v drugo. Bilo je dokaj težko ločiti ju in eni so morali napraviti osem ši-
vov. Zverini, ki sta stari tri leta, sta ves čas živeli in delali skupaj, ne da bi kdaj koli pokazali kako znamenje medsebojne antipatije. Verjetno je današnji spopad nastal zaradi ljubosumja, ker je pač ena od obeh bolj priljub Ijena pri glavnem levu.
Policaja sta streljala drug v drugega
NEW YORK,J29.'— Dva policijska agenta v New Yorku, ki sta bila v tem času obadva izven službe, sta včeraj “'Zvečer po ne. sporazumu v fitkem baru stre. ljala drug na drugega. Prvega je neki mladenič na cesti opozoril, da se v bližnjem baru nahaja neki moški, oborožen s pištolo. Policijski agent je pohitel proti baru ter s pištolo v rokah vstopil. Drugi agent, ki je bil v lokalu, je mislil, da gre za kakega napadalca, in je potegnil iz žepa svojo pištolo. Oba agenta sta istočasno izstrelila pištoli drug v drugega. Ranjena so obadva odpeljali v bolnišnico; stanja drugega agenta je dokaj resno.
Smrt na cesti
ANCONA, 29. — Dva brata stara 33 in 34 let sta se z majhnim motorjem peljala po državni cesti. Na nekem križišču sta z vso silo trčila v avtobus, ki je prihajal s pokrajinske ceste. Hudo ranjena sta brata umrla kmalu po prevozu v bolnišnico v Anconi.
LE HAVRE, 29. — Po sedmih letih so našli v Se'ni čudovito dobro ohranjeno glavo nekega u-topljenca. Kmet. ki jo je našel, je v njej takoj prepoznal svojega soseda Louisa Malleta, ki je izginil leta 1958. Orožniki so potrdili istovetnost.
iiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiMiiiiimiNHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiii
Prijavljenih 84 podjetij iz 15 držav za razstavo «Sodobna elektronika« v Ljubljani (2. do 12. okt.)
V	ponedeljek je bila v Piranu otvorjena razstava skupine tržaških umetnikov •Raccordosei ». Ob tej priložnosti so izdali dvojezičen •program*, kjer je beseda o vsakem od vseh testih posebej. Toni Toniato pa je napisal ie sledeči sestavek:
V	trenutku, ko teži kulturna situacija, v sami dialektiki raznih umetniških poskusov, k ustvaritvi razjasnjevalnih pogojev in povzroča s tem obnavljajoče operativne prijeme ter tako uspešneje vpliva na realne strukture, so Lilian Karaian, Bruno Chersicla, Enzo Cogno, Klavdij Palčič, Nino Perizzi in Miela Reina sklenili združiti se v skupino in to z namenom, da se postavijo na vplivnejše stališče glede na lokalno ter splošno situacijo, ker so spoznali, da dovoljuje navzočnost individualnih predlogov v istem okviru popolnejšo debato. Ta skupina si je nadela ime «RACCOR-DOSEI».
Ta skupinsko podpisani predgovor lahko že nakazuje, se mi zdi, nekatere pomembne elemente, ki so lastni poziciji in usmerjenosti te skupine, ter utemeljuje smisel neke konvergence, ki ni niti slučajna, niti programsko e-nostranska, z razlogi, ki so dandanes zgodovinsko bolj upravičeni; v hotenju nekega pristnejšega in globljega odnosa do najširšega problematičnega konteksta sodobne kulture pa se lahko vidi doslednost iskanja, ki noče prejudicirati individualne ustvarjalne možnosti, temveč jih okrepiti v overovljanju in polni, stalni primerjavi. To so njihovi osrednji predlogi, ker delujejo v istem ambientu, ker so spoznali, da obstaja v recipročnem delu možnost plodne kulturne solidarnosti in nezainteresirane medsebojne cenitve, ki ni rezultat posebne reklamne in organizacijske okolno-sti, ampak, ki je morala nasprotno. še posebno prestati preizkušnjo na tistih istancah, ki spodbujajo njihova posamezna raziskovanja; tako so uvedli nov, če 'ne morda celo vzoren poskus v panoramo sodobnih konvergenc.
Oni odklanjajo vsako postavljanje aprlorističnih mej. kot tudi vsako stremušlco posodobljenje, katerokoli obliko pobega torej, toda ne bojijo se kompromitirati se z zavestjo sedanjosti, z njeno dinamično in mr.ogoliko izkušnjo realnosti.
Povezujejo se torej, ne zaradi neke skupne izhodiščne pozicije, zarn-’1 neke osnovne usmerjenosti, ki bi jo lahko smatrali za skupno in po kateri bi prilagajali izraze svojih iskanj v konkretnih primerih, temveč zaradi recipročnega razumskega kritičnega razpoloženja, ki bo moralo vplivati učinkoviteje na sedanjo umetniško situacijo, s postavljanjem «in primiss prav to udeleževanje ter solidarnost, torej neko angažiranost, ki naj bo dialektična in, ki naj problematično vključuj'■ razne istance našega zgodovinskega momenta.
Iz t ;a sledi, da taka zavest mora vsekakor upoštevati najgloblje individualne potrebe, notranjo dinamiko različnih zornih kotov ter načinov, različni položaj vsakega, kot sad zgodovinske in kulturne i kušnje.
V tem razsežnem loku so tako zapopadene razne usmeritve, katerih namen je ohraniti določene bistvene in stalne strukture umetniškega udejstvovanja v neki vsekakor zelo odprti in relativni perspektivi, v bistvu, tudi zaradi nenadomestljive etične potrebe, k poglobitvi svojega dela, k njegovemu predpostavljanju kot mere ocenjevanja in primerjave. Od ritmičnih in plastičnih modu-lusov bogatih perceptivnih in i-maginamih Karaianinih asociacij, do domiselnih simboličnih Chersi-clovih variacij v elegantnih snov-
Od 2. do 10. oktobra t. 1. bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 12. mednarodna razstava ((Sodobna elektronika«. Doslej se Je za to razstavo prijavilo 26 domačih in 58 tujih razstavljalcev iz 15 držav, in sicer iz Anglije, Avstrije, Belgije, CSSR, Danske, Francije, Italije, Madžarske, Nizozemske, švedske, Švice, Vzh. Nemčije, Zah. Nemčije, ZDA in Jugoslavije.
Značilnost letošnjega sejma Je v precej številni direktni udeležbi znanih Inozemskih podjetij. Naj naštejemo nekatere:
Anglija: The Solartron Electronic Group Ltd; Avstrija: ITT-Standard; Belgija: Canon; CSSR: Kovo; Danska: Brtiel e Kjaer, Storno; Francija: Societe des ateliers Rene Half-termeyer, Kodak, Lgt; Italija: Der-ritron, Ducati elettrotecnica, Gbs Electronics, Isola, Industria radio-elettrica, Raytheon-ELSI, Telettra; Madžarska:	Metrimpex; Nizozemska:	Philips; Švedska:	Oltronbc
Svenska ab; Švica: Sprague World Trade Corp, ZUrich, Elma Electronics, Kuliche and Soffa Sales AG; Dem. rep. Nemčija: Duetsche Ex-port und Importgesellschaft Feln-mechanik - Optik in Dla-Elektronik; Zvezna rep. Nemčija: National Re-gistrier Kassen, Siemens AG, Te-lefunken, Technlcal Measurement Corp. GmbH; ZD.l: IBM-World Trade Corporation, NCR, General A-tomlc.
Od domačih razstavljalcev bo na. vanja, ki jih organizira Jugoslovan-razstavl prisotna praktično vsa Ju- ski komite za elektroniko, teleko-goslovanska elektronska Industrija, * munikacije, avtomatizacijo ln nu-
in sicer EI-Niš, RIZ Zagreb, «Rudi Cajavec«, Iskra-Kranj, IMP-Ljub-ljana, ELRAD, Gornja Radgona, -Inštitut za elektroniko in avtomatiko - Ljubljana, TIO-Radovljica, Nikola Tesla-Zagreb, Unimatik-Beo-grad, Fabrika kablova «Moša Plja-de» - Svetozarevo, ELKA-Zagreb, Elektronika-Zadar, Avtotehna - Zagreb, Rapid-Beograd, Nuklearni inštitut «Jožef Stefan« itd.
Kot omenjeno, bo na letošnji razstavi elektronike precej razgibano sejemsko življenje, saj bodo mnogi razstavljalcl prikazali praktično delovanje sodobnih naprav. Tako bosta med drugim demonstrirali svoje eksponate firmi IBM in NCR iz ZDA.
Naj omenimo, da Je firma IBM eno izmed vodilnih podjetij na svetu na področju elektronskih digitalnih računalnikov. Ena izmed tovrstnih naprav, ki bo razstavljena na razstavi, lahko v eni sami sekundi sešteje ali odšteje 1800 petštevllčnih števil. Tudi Philips bo poskrbel za presenečenje, ko bo prenašal televizijski program na veliko platno (6X4 m) na sprednji steni prizidka kupolne dvorane A.
Med letošnjim elektronskim sejmom bodo na Gospodarskem razstavišču (v vzhodnem prizidku) kupolne dvorane strokovna posveto-
kleoniko — ETAN, odnosno Elek trotehniška zveza SRS. Tako bo 4. in ,5. strokovno posvetovanje o telekomunikacijah, 6. in 7. oktobra posvetovanje o digitalni tehniki, 8. in 9. pa posvetovanje o mikroelektroniki. 4.X. ob 10. uri bo v Fe stivalni dvorani proslava ob stoletnici mednarodne unije za telekomunikacije. Razen posvetovanj, ki jih organizira «ETAN», bodo na Gospodarskem razstavišču še strokovni razgovori za «okroglo mizo«, kjer se bodo strokovnjaki z raznih področij pogovarjali o določenih strokovnih problemih. Za udeležence strokovnih posvetovanj o digitalni tehniki bodo inozemski raz-stavljalci organizirali še posebne demonstracije. V spodnjih prostorih velike kupolne dvorane si bodo obiskovalci lahko ogledali vsak dan poučno-znanstvene in propagandne filme z raznih področij elektronike.
Letošnjo 12. mednarodno razstavo ((Sodobna Elektronika« bodo obiskali ne samo številni strokovnjaki iz vseh krajev Jugoslavije, marveč tudi delegacije univerz, inštitutov in znanstveno-raziskovalnih inštitucij lz inozemstva. Tako so doslej že najavljeni obiski strokovnjak’ •’ iz Poljske, Dem, reo. Nemčije, Madžarske, Avstrije, Italije in drugih dežel.
nih kombinacijah, od iznajdljivosti različno razčlenjenih sestavov Cognovih elementov do embleme* Učnih materičnih obdelav P alti-čevih sugestivnih konstrukcij, od konstruktivnega globoko liričnega Perizijevega akcijskega slikarstva do živahne pripovedne epizodno-sti Reinine fantazije:	tako se
vsklajajo v razsežen in raztegljiv lok vse te različne volarizacije ter se nam predstavljajo precej dialektično v nekakšnem spletu Prelogov in hipotez, odmevov in sklicevanj ter sestavljajo kar se da pomenljiv in razjasnjujoč skupek današnje realnosti.
Na tej skladnosti, čeprav v pravilni različnosti iskanj, se začenja v «RACCORDOSEI»-u dialo-gično kompleksno in življenjsko razmerje, ki vliva zaupanje * njegove bodoče dosežke.
Stefania Careddu v Beogradu
Potem ko je zaključila snemanje pri jilmu «1 Soldi* z Enricom Mario Salernom in » Tomasom Milianom je mlada i-talijanska igralka Stefania Careddu odpotovala v Beograd, kjer skupina Nela Risija snema film «Andremo in citta* po scenariju Cesara Zavattinija. Približno štiri tedne bo delala skupaj z Geraldino Chaplin in Ninom Castelnuovom v važni vlogi antagonistke Chaplinovi.
Razstava inkunabul in kodeksov
MILAN, 29. — ePsalterium Ro-manums, izdan v Benetkah 18. a-prila 1478, ter «Questiones super regulas iuris», natisnjene v Strass-burgu 1475, sta med najbolj redkimi knjigami, ki so prvič razstavljene za javnost na razstavi inkunabul ler kodeksov ustanove «AmatU.
Ansambel kitajske armade je navdušil v Moskvi
MOSKVA, 29. — Pevski in plesni ansambel kitajske ljudske armade je včeraj zvečer nastopil v gledališču Rdeče armade v Moskvi pred nekaj tisoč gledalcev, med katerim je bil tudi kitajski veleposlanik v SZ Pan Tsu ll. Občinstvo je zelo toplo sprejel 10 kitajski ansambel. V njegovem programu, ki je močno protiame-riško usmerjen, so tudi vojne scene iz Vietnama, upori v Alabami ter protikolonialistični upori.
Pianistka Marcelia Crudeli zelo uspešna v Havani
HAVANA, 27. — Na turneji po deželah Latinske Amerike je i-mela italijanska pianistka Marcel-la Crudeli svoj tretji koncert v Havani. Koncertirala je v gledališču Roland pred 3000 osebami, ki so ji navdušeno ploskale. Igrala je Schumanna, Mozarta in Rahmaninova. Pianistka je potem odpotovala v Guatemalo, kjer bo njen koncert prenašala tudi televizija.
Zakon Lollobrigida-Skofič že precej omajan
Dunajski list Express je objavil kratek intervju z Milkom Škofičem, iz katerega objavljamo tisti del, ki se nanaša na njegovo soprogo — znano filmsko igralko Gino Lollobrigido.
«Danes se ne bi poročil z Gt-no!» je stavek, ki je zbudil največ pozornosti. Škofič je le sesede deloma pojasnil takole: e Od žene, s katero sem poročen, pričakujem, da ima dovolj razumevanja za moža in njegove probleme in da je dobra sopotnica v življenju.»
Do intervjuja z Milkom Škofičem je prišlo med njegovimi vedno pogostnejšimi obiski na Dunaju, kjer ga vidijo v družbi z avstrijsko pevko Uto Eichbtichler.
Na V. razstavi figurativne u-metnostt, v Piši, ki se je pričela 12. t. m. in se bo danes zaključila, je bilo razstavljenih 369 del grafikov (Bompadre, Brusca-glia, Ciarrocchi, De Vita, Guerre-schi, Korompay, Mušič, Maccari, Santoro, Vedova, Virduzzo in Zancanaro) in enega foto graja (Mulas). Vsi fi so bili povabljeni po selekciji, pri kateri je sodelovalo 130 umetnostnih kritikov z vseh strani Italije. Prav ti kritiki so bili potem naprošeni, naj se izrazijo o razstavljenih delih.
Tega nglasovanja» se je udeležilo
91 kritikov, ki so se v .......* ve-
čir. odlo-Hli za Maccarija. Tc':0 je Mino Maccari osvojil «nagrado za grafiko Giuseppe Viviani» o znesku milijona Ur. Umbro A-pollonio, Giulio t < Argan. Gil-lo Dorjles, Elda Fezzi, Marco Val-secchi. Bruno Zevi — to tr le nekateri od kritikov, ki so sodelovali pri nlasovanju za dodelitev omenjene nagrade (Zgoraj: ena izmed razstavljenih grafik Maccarija.)
ČETRTKOVA ČRTICA
NI VSE ZLATO
Nekaj let po zadnji svetovni vojni je mlad profesor, moj znanec, poročen z Američanko, dobil služ-bo na manjši univerzi srednjega zahoda v Združenih državah Amerike. Plače je imel tedaj 250 dolarjev, kar je bilo po znesku, vsaj dvakrat toliko, kot bi dobil v Franciji V Zdru&enih dr&avah Amerike pa je komaj zadoščalo za osnovne življenjske potrebe. Toda če je človek mlad, je pripravljen na mnoge žrtve. Zakonski par si je poiskal sobico z majhno kuhinjo in s kopalnico in plačeval zanjo malenkostno vsoto, 70 dolarjev na mesec. No, sta se pač držala bolj doma in jedla v univerzitetni menzi Tako sta vendar lahko prihranila kakih 50 dolarjev na mesec za zabavo in drobne izdatke in bila sta konec koncev le zadovoljna.
Z mladim profesorjem so bili zadovoljni in naslednje leto se je upravni odbor univerze odločil, da mu poviša plačo na 350 dolarjev mesečno. Ta dan je sreča napolnila malo stanovanje: minil je čas suhih krav.
Naslednje jutro je neki dostojanstveni gospod potrkal na vrata:
sDober dan! Jaz sem Bob D. Blameg. V veliko čast mi je. da vas smem spoznati. Predstavljam firmo Idaho Indiana-Motor Compa-ny, prodaja in nakup rabljenih avtomobilov. Zvedeli smo za povišanje vaše plače, ki so vam ga odobrili, in vam čestitamo. Po našem občutku zahteva sedaj vaš ugled, da imate lasten avto kot vsi drugi. V zalogi imamo prav izreden primerek in naši direkciji je v čast, da ga lahko rezervira za vas. To je plgmouth, model 1947, popolnoma vozen, s svetlo modro karoserijo, kar se bo imenitno ujemalo z barvo oči vaše gospe. Stane samo 1.300 dolarjev. Ampak mi vam ga damo takoj in izročimo ključe, če hočete plačati po 110 dolarjev v dvanajst obrokih. Sijajna kupčija, kajne? Tu je pogodba. Podpišite nad zobčasto črto! Na svidenje, gospod! Poklon, go-spahi
Tristo petdeset manj stodeset je dvestoštirideset. Od prejšnjih 50 dolarjev za zabavo jih je ostalo le še 40, razen tega je treba najti še sredstva za vzdrževanje vosa. Toda saj ne bo trajalo več kot leto dni.
Po dvanajstih mesecih je odplačal zadnji obrok za avto. Tedaj fe moj prijatelj zvedel, da so mu odobrili novo povišanje za 50 dolarjev Istega dne mu je žena zalivala, da je na poti otrok. Toliko dobrih novic ga je spravilo iz ravnotežja. Plačal je cigare vsem kolegom. Pomočnik ravnatelja na univerzi mu je tedaj rekel:
»Dragi prijatelj, sedaj je pa že čas, da pomislite na svojo hišo. To je celo vaša dolžnost. In sedaj, ko imate večjo plačo, imate tudi možnost. Stopite no jutri k mojemu prijatelju Higsonu — firma Higson Higsom in sinovi Higson — in ga prosite, naj vam najde kako mično hišico za nakup, seveda v boljšem koncu mesta. Vaš položaj na univerzi sedaj to pač že zahteva.»
Tri dni p^-veje je bila pogodba podpisana. Hiša, bolje rečeno, vila v kalifornijskem stilu, je bila čudovita. Treba je bilo odplačevati samo 165 dolarjev na mesec, v petih letih bo torej njegova. Toda mseečno vsoto za razvedrilo je bilo treba zmanjšati še za pet dolarjev.
Nekaj pozneje je bil mladi profesor dokončno nastavljen na univerzi s plačo 600 dolarjev na mesec. To leto si je moral kupiti
pralni stroj, televizijski aparat, drugi radio, kuhinjski robot in strojček za košenje trave. Ko se mu je rodil sin, je moj prijatelj zlezel spet za stopnjo više: osemsto dolarjev na mesec in hkrati elektronsko opremo za nego dojenčka, nov avto, klavir za bodočo glasbeno vzgojo otroka in drugi televizijski aparat. Naslednje leto 900 dolarjev in drugega otroka, drugi avto za gospo, klimatsko napravo in kompletno orodje za domačo delavnico gospoda.
Pri tisoč dolarjih je kupil novo, večjo hišo, zamenjal oba avtomobila in namesto navadne kupil barvno televizijo. Mladi profesor tedaj že ni bil več čisto mlad in pri družinskem proračunu je opazil, da mu za «razvedrilo in drobne izdatke» ne ostane nič več. Vse njegove dohodke je pobrala davkarija in obroki za nakupe na kredit. ki jih je pač moral sklepati.
Pa je potožil bančnemu direktorju, ki je bil hkrati tudi podpredsednik šolskega odbora na univerzi. Bankir ga nekaj časa posluša, nato mu pa ponudi cigaro in pravi:
«Well. boy, odlično se spoznate na romanske jezike, toda o poslovnem življenju nimate pojma. Zakaj pa sploh mislite, da vam dajemo tisoč dolarjev na mesec?»
«Kvaliteta mojega pouka... moje diplome...«
«Ha, ne bodite vendar otročji. Ta denar vam dajemo zato, da ga potrošite. Samo poglejte, vsi trgovci v mestu so člani šolskega odbora na univerzi. Oni morajo pač skrbeti, da dobe profesorje, ki učijo. seveda, toda take profesorje, ki potrošijo denar, in sicer tu, v tem mestu. Razumete?»
«Ne popolnoma.»
«Isti trgovci so delničarji kreditne banke, kateri sem jaz predsednik. Prav hitro lahko izračunamo, koliko morate imeti za vzdrževanje družine. Ostanek mora iti takoj za nakupe na kredit.»
«In kaj, če nočem kupiti?»
»Vedno boste hoteli. To zahteva že vaš ugled na univerzi. Vaša žena se vendar ne more dati ponižati pred ženami drugih profesorjev. Med nama povedano, naše mesto je sicer čisto prijetno, ampak ne nudi toliko priložnosti za zapravljanje razen tistih, ki vam jih mi nudimo. Tako na primer se vam bo prihodnje leto plača spet Žvišalp za sto dolarjev, idila pogrebni zavod vam bo prodal' odlično parcelo na pokopališču, ki ga bomo odprli na robu južnega predmestja. Poleg tega vas bo obiskal vaš zavarovalni zastopnik, ki vam bo predlagal, da podvojite znesek zavarovanja na življenje.«
«Toda, vraga, saj mi ne bo ostalo niti dovolj denarja, da bi šel za osem dni na počitnice!«
«To vas moti? O.K. Naj pogrebni zavod počaka do naslednjega leta. Poslal vam bom zastopnika potovalne agencije. Predložil vas bom za počitnice na Floridi, plačljivo v desetih mesečnih obrokih. Imenitna rešitev. Vse zagotovljeno!«
Moj prijatelj je sedaj predstojnik na oddelku za romanske jezike svoje univerze. Zasluži skoraj 1500 dolarjev na mesec, kar je za naše pojme nedosežno. Ko pride v Francijo, otožno zre na muke polno, toda svobodno življenje svojih nekdanjih kolegov:
«Ne zaslužite veliko, toda s svojim denarjem vsaj lahko počnete, kar hočete.«
Kaže, da ni toliko vredno, koliko zapraviš, ampak kako zapraviš.
R. ESCAWIT
— Ben, Jakec, zde j im pej zastopu zakej tolko baceli-rajo za prit na luno.
— Kej res? Mene se je zmiram zdelo de zaprtula-jo cajt jn dntr. Zatu ke u vseh bukvah piše, de je gor sama puščava, de ne rase neč jn de ni nank* zraka.
— E, ma je ben drugo, de te splača baeelirat. An učenjak je pogruntau (njem zmiram kej pade u glavo) de je na luni forte dosti diamantov, Je reku, de so nečko po tleh, pomejšani med peskam. De je treba samo namalo zgrebat jn de se lahko dobi diamantov ku škovac. Jn de se je treba forte bat, de ne be pršil Rusi prej gor. Zatu ke če Rusi pobasajo tiste diamante, jeh bojo prnesli na zemlo jn začeli tisti dumping j n pole bojo vrgli u maloro vso industrijo od diamantov na celem sveti.
— Ma vidi na, kej se sliše! Pr nas pej zgeb-lavamo cajt sez neumnostmi okuli občinskega odbora jn sez Lego jn take reči.
— A, vidi, glih ke si me ztnislu: Kafcu je s tistmi podpisi, ke jeh je nabirala Lega pruti Hreščaki? An cajt je biu u Pikoli vsak dan oglas za podpisovanje. Ma je vre an cajt, ke ga ne videm več.
— Ja, morbet so vre nabrali zadosti jn zdej štejejo podpise.
— Ma more bet aneh strašanskeh podpisov, de jeh tolko cajta štejejo. Sej more bet več ku an teden ke jeh štejejo.
— Moreš zastopet, de se pr štetji lahko kej zmotejo jn pole morejo začent vse od kraja. Jn pr Legi so forte natančni jn čejo, da je vse u redi jn po pravici.
Bejii, bejži Jakec! Jest mislem, de more bet drugo. Kej nisi bron, kašne Štorje jemajo zdej? Se kregajo če nu les jn odstopajo jn dajejo izjave jn vse sorte.
— Ja, tudi pr Legi se najdejo ledje, ke pametno mislejo. Jn taku so bli ani, ke niao teli, de be šla reč takti delč, de be žepana nečko sključli, koker čejo tisti bol gorki. Ma večina je vselih sklenila, de bojo tu reč odločli delegati, ke se bojo zbrali čez an mesec jn de bojo tabat nardili ku an proces. Ku je tu zvedu žepan, je nečko reku, da uan odstope od Lege jn nej ga nečko zbrišejo. Jn an evokat, ke se je torte martrau, de be vso reč pomašili, je pej odstopu sez odbora. Jn taku, videš, se jemajo kej praskat.
Jn, se zna, pr taki robi ni mogu mankat Bartoli. Jn je pisau ano pismo tistmi avokati. Jn je reku, de «operacija Hreščak« je bla z verskega stališča obsojena tudi od škofa jn de po njegovem se me zdi, de danes vela več Hreščak ku škof jn Lega jn Pikolo vkep.
— Ma ne' Ma kadu be se mislu! De ga taku pošaca prfina Bartoli? Sej jest tudi poznam tega Hreščaka. Sej je fejst fant, ni kej reč. Ma vselih se me ne zdi, de be velau več ku škof jn Lega jn Pikolo. Tu je vselih preveč.
— Ma jest be reku, de zna bet res. Se spou-neš, ke so anbot pr deželi Furlaniji - Julijski krajini prznali, de an Slovenc vela za tri. Ma-gori pole je Rim tu preklicau . .
— Narbrž zatu, ke Slovencou ne pozna!
— S tega se uide, de so ledje, ke mislejo, de Slovenc več vela. Jn pole se ne čudem, če se taku strašansko bojijo, de be kam pršu kašen Slovenc. Zatu ke če spestič nutre anga, je koker če be spestu tri al pej še več. Jn tu, se zna ..,
— Videš, kaku smo Slovenci pošacani. Jn pole se še najdejo norci, ke se bojijo dent otroke u slovensko šulo!
— Eh, pestmo zdej te diškoršel Sej videš, de ni več prostora.
modni kotiček | Moški se ne bodo več

Hi
::::::
mogli pritoževati
kot tudi barv in tkanin •
Moški svat je tokrat lahko rea zadovoljen. Modni eksperti so bili izredno «radodarni* in «ši-rokosrčnin ter so v presledku dobrega meseca pripravili kar dve modni reviji posvečeni izključno moškim oblačilom za modo 1966. Prva je bila, kot smo že poročale pred mesecem dni v Sanremu, druga pa se je prav te dni zaključila v istem mestu.
Pustimo ob strani polemike, ki so privedle do kar dveh modnih revij, ki naj bi pomenile tudi dve tendenci moške mode, ter se raje ustavimo pri kroniki zadnje modne revije, o kateri je v preteklih dneh zelo obširno poročalo časopisje v Italiji, pa tudi v tujini.
Kot smo že poudarile, se je zadnja modna revija pod naslovom «14. festival moške mode« zaključila v nedeljo v Sanremu. Na njej je kar 123 italijanskih moških krojačev prikazalo nič manj kot 500 modelov, ki jih je nosilo približno 18 moških manekenov.
Gre torej za zelo pomembno modno revijo, ali festival, kot so jo organizatorji tudi imenovali, ki si je zadala nalogo, da diktira osnovne linije moške mode če že ne vsemu svetu, vsaj vsem tistim državam, ki gledajo iz le-
aJSisimnsiišSiiiciia-H-iiiiinniuHšjiiniaaamji*5!!«
Nova moda jim nudi številno novosti tako v pogledu kroja Dve modni tendenci: «Stile liberty» in «11 o*te jackets
njem in občudovanjem na italijansko modo.
Po poročilih številnih modnih dopisnikov, ki so tej modni manifestaciji sledili, so modni eksperti pokazali marsikaj novega, mnoge ideje pa so dišale po starem ter so spominjale na stile, ki so bili v veljavi že pred tolikimi in tolikimi leti.
Predvsem bomo omenile novosti. Gre predvsem za dve novi modni tendenci, ki so jima dali modni eksperti ime «Stile liber-ty» in pa uHoste jacket* in ki naj bi predstavljali glavne smernice, katerim bi morala slediti moška moda v prihodnjem letu.
Kakšen je ta «Stile liberty»? Brez dvoma bolj resen in umerjen, kot bi naslov sam dal razumeti. Gre za moške obleke, pri katerih so hlače iz enobarvnega blaga, jopič pa iz drobno karirastega, ali črtastega blaga v barvah, ki se ujemajo s hlačami. Jopiči imajo precej široka ramena, že tradicionalne reze na hrbtni strani ter so bolj dolgi od dosedanjih, hlače pa so od pasu preko bokov nekoliko bolj tesne, od kolen do gležnjev Pa so krojene povsem ravno.
Linija «Hoste jacket* se tiče le jopičev ter predstavlja nekakšno italijansko verzijo ameri-ta v leto z vse večjim zaupa- | ških polvečemih jopičev, ki so
UDELEŽILI SMO SE TEČAJA TRŽAŠKIH ŠOLNIKOV V PODVINU
Nekaj vtisov o vsebini in poteku programa ter naravnih lepotah Gorenjske
Vrsta predavanj priznanih strokovnjakov, ki se jih je udeležilo 30 tržaških profesorjev in učiteljev - Daljši in krajši izleti po prelepem gorenjskem svetu - Razmišljanje pred spomeniki padlim v osvobodilnem boju - Spoznanja, ki bodo v marsičem pripomogla k ustreznejši vzgoji in splošnemu napredku mladine
Ne na severnem ali južnem tečaju, temveč na tečaju v Podvinu pri Radovljici na Gorenjskem, ki ga je organiziralo šolsko skrbništvo v Trstu za šolnike (profesorje in učitelje) slovenskih srednjih in osnovnih šol na Tržaškem, a v okviru italijansko - jugoslovanskega sporazuma o kulturnih izmenjavah. Le-ti naj bi služili za boljše poznavanje matične kulture in zlasti materinega jezika, običajev in navad, organizacije šolstva, razvoja slikarske umetnosti, glasbene kulture pri Slovencih, kot tudi razvoja povojnega literarnega ustvarjanja ter pravopisa in pravorečja slovenskega knjižnega jezika. Predavali so strokovnjaki, univerzitetni profesorji in drugi prosvetni delavci iz Ljubljane. Iz prikazanih diapozitivov in filmov, zlasti «Kozare», oBalade* in »Veselice*, ki so napravili na vse gledalce zelo močan vtis, pa smo spoznali sedanjo jugoslovansko in slovensko filmsko umetnost. Naj omenim, da je bil film «Ko-zara* predvajan v najmanj 30 državah po vsem svetu. Prikazuje pa nadčloveško borbo in trpljenje ljudstva na Kozari v Bosni proti nemškemu okupatorju in njegovim pomagačem v času druge svetovne vojne. To je prava epopeja, ki bo ostala za večno v spominu, kakor jo je
Radio Trst A
7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Italijanski pevci in ansambli; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Igra sekstet harmonik «Miramare»; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Medigre in zbori iz oper; 19.00 Violinske skladbe; 19.15 Zlata žlica; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 Šport; 20.35 Zborovske skladbe Rada Simonitija; 21.00 «Dekle brez dote*, drama v štirih dejanjih; 22.55 S 17. festivala sodobne glasbe v Benetkah; 23.15 Poročila.
12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Pevski program; 8.30 Polke in valčki; 9.00 Program na ploščah; 9.45 Simfonična glasba; 10.40 Glasbeni vložek; 10.45 Poje Elena Burke; 11.00 Program za najmlajše; 11.30 Uspele melodije; 12.10 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30 Poročila; 13.40 Hugo Winterhalter igra za vas; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Operni almanah; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Pevci danes; 16.30 Tretja stran; 16.45 Srečanje z opero; 17.40 Plesni program; 18.00 Prenos RL; 19.00 Hubert Deuringer in njegov ansambel; 19.30 Prenos RL; 22.15 Bobby Hackett in njegova trobenta; 22.40 Nočni motivi; 23.00 Prenos RL.
ČETRTEK. 30. SEPTEMBRA 1965 Nacionalni program
8.30	Glasba za dobro Jutro; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pesmi in plesi; 11.30 Lisztov koncert; 11.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelji ob 12; 13.25 Glasba iz gledališča in filmov; 14.35 Vreme na ital. morjih; 15.15 Glasbena beležka; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Plošče; 18.10 Glasba ital. skladateljev; 18.50 Mali koncert; 19.10 Oddaja za delavce; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 S IV. mednarodnega tekmovanja simfonične glasbe; 21.00 Violončelist Miklos Perenyi in pianist Charles Wadsworth.
II.	program
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 9.35 Veseli motivi; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.05 Glasba za dobro voljo; 13.00 Srečanje ob 13; 14.00 Pevski program; 14.45 Najnovejše plošče; 15.00 Glasbeni trenutek: 15.15 Oddaja za avtomobiliste: 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.35 Ital. panorama; 17.15 Neapeljske pesmi; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 17.45 «Ascanio», radijska iera; 18.35 Enotni razred: 18.35 Vaši najljubši pevci; 20.30 Parada orkestrov; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz^-rki kotiček.
III.	program
18.30	Pregled filma; 19.00 Oddaja o materinstvu; 19.30 Vsako-veferni koncert; 20.30 Revija revij, 20.40 Bohuslav Martinu: Variacije na Rossinijevo temo za violončelo in klavir; 22.25 Koncert Bele Bartoka- 72.45 Priče in tolmači našega časa.
Slovenija
7.15 Igramo za razvedrilo; 8.00 Poročila; 8.05 Domači pflle-mčle; 8.25 Zabavni zvoki; 9.25 Instrumentalna glasba za mladino; 9.40 Od melodije do melodije; 10.15 Obisk pri ansamblu zagrebške O-pere; 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Tri uverture Davorina Jenka; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez zelene trate; 13.15 Zabavna glasba;
14.00	Poročila; 14.05 Kratke skladbe slovenskih skladateljev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Igrajo tuje pihalne godbe; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simfonična glasba; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi;
21.00	Lirika skozi čas; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Plesna glasba orkestra RTV Ljubljana;
Ital. te In viiija
18.30 Oddaja za najmlaiše; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00
fuga dl Jefferson Davis*, 2J .00 Dnenvik.
«La
film;
II. kanal
21.00	Dnevnik: 21.15 Pregled zmagovalcev v tekmovanju ENAL; 22.20 Popotovanje po Grčiji.
Jug. televizija
11.00	Angleščina; 16.10 Gradovi na Slovenskem; 17.40 Združenje radovednežev — oddaja za otroke; 18.25 TV obzornik; 18.45 La-stovo — reportaža; 19.10 Koncert Zagrebške filharmonije; 19.40 TV pošta; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Ekran na ekranu; 21.40 Makedonski pesniki na stru-ških večerih poezije; 21.50 Poročilo ob koncu zasedanja kongresa ZB; 22.05 Poročila.
režiser V. Bulajič mojstrsko zajel in podal na filmskem platnu.
V predavanju o organizaciji šolstva v Jugoslaviji, ki ga je imel ravnatelj Pedagoškega zavoda, g. Miro Lužnia, so bili prikazani ogromni napori nove Jugoslavije v iskanju novih pedagoških in didaktičnih poti za dvig splošne ljudske izobrazbe, kot tudi podpora individualnim talentom, s pomočjo katere naj bi se slovenski človek dvignil na sodobno kulturno raven ter si ustvaril zavest človeka nove socialistične družbe. Ta pota niso lahka m se še vedno iščejo.
Zelo sugestiven in enostavno podan prikaz slovenske upodab-ljsjoče in likovne umetnosti po
Julijske Alpe (Triglav, Škrlatica) smo spoznali vso lepoto in čare slovenske Gorenjske, to je prave Slovenije, ki jo po pravici lahko imenujemo malo Švico. Turizem je tu že precej ra z-vitr ima pa še veliko možnosti za razvoj, kajti še mnogo je ljudi, ki teh prirodnih krasot sploh ne poznajo ali pa ne poznajo dovolj. Skoda! Temu je najbrž kriva tipična slovenska skromnost (sramežljivost?) v zamejstvu ali doma, ki se upira večji reklami.
Mnogi spomeniki padlim v partizanskih borbah, zlasti tisti pod Ljubeljem, nam povedo s kakšno skrbnostjo, ljubeznijo in hvaležnostjo sc preživeli ovekovečili spomin na tiste borce, ki jim ni bilo usojeno dočakati
mislil: Kaj bi bilo danes iz lepe Gorenjske, če ne bi bilo teh žrtev, katerih nagrada obst ija edino v nekaj črkah, ki sestavljajo njihova imena, vklesana v kamen, a so odločilno prispevala k temu, da je bil sovražnik pregnan z njihove in naše rodne zemlje? Mi, ki smo preživljal) tiste burne in težke dneve, se tega dobro zavedamo. A mladina? Naj se uči od nas, da je pozaba skoro toliko, kolikor nespoštovanje umrlih. Videli smo Begunje — celice smrti, mučila in s krvjo zapisana poslovila smrti zapisanih talcev, nedaleč pa njihovo skupno pokopališče, posejano s kamni, na katerih so imena fantov ln oče-
prednvateljic) g. Jelisavi Čopič, J dan svobode. Marsikdo je po-profesorici na akademiji umetnosti v Ljubljani, nas je poučil o silnem razvoju te umetnosti pri Slovencih od začetka 20. stoletja (impresionizma) do danes.
Kdor še ni bil dovolj seznanjen s slovensko, zlasti slikarsko umetnostjo, bi utegnil pomisliti, da smo Slovenci še daleč za drugimi narodi; to pa ni res, ker smo imeli tako v preteklost) kot imamo še danes zelo nadarjene slikarje umetnike, na katere smo lahko ponosni.
Svet jih že dobro pozna, a marsikateri Slovenec o njih še nikdar ni ničesar slišal.
Za nas šolnike sta bili še posebno zanimivi predavanji prof.
Antona Bajca iz Ljubljane o pravopisu in pravorečju slovenskega knjižnega jezika ter ono o sestavljanju slovenskega slovarja, ki ga je imel prof, Suhadolnik. O reformi gimnazije je govoril prof. Dušan Kompare, svetnik pri ministrstvu za prosveto; strokovno šolstvo v Sloveniji pa je vsestransko obdelal ravnatelj Zavoda za strokovno šolstvo Ivan Bertoncelj iz Ljubljane. Literat, dr. Lino Le-Siša, naš primorski rojak, nam Je prikazal razvoj moderne in predvojne slovenske književnosti; dr. Dragotin Cvetko, profesor fil. fakultete v Ljubljani pa nas je seznanil z novejšo slovensko glasbeno ustvarjalnostjo.
O filmski umetnosti in prizade* vanjih pa je imel besedo Brenk France, profesor akademije za igralsko umetnost v Ljubljani.
2e naslovi nam povedo, da so bila vsa predavanja skrbno izbrana in vsestransko ter izčrpal. obdelana tako, da so slušatelji dobili jasen pregled in vpogled v sedanja in pretekla kulturna prizadevanja malega, toda žilavega slovenskega naroda.
Predavanja so bila vsak dan od 8.30 do 12..30, s Krajšim odmorom ob 10. uri. Seminar je trajal od 15. do 25. septembra in ®e ga je udeležilo 30 profesorjev in učiteljev (učiteljic), ki poučujejo na slovenskih srednjih in osnovnih šolah v Trstu ter okolici. Vsak popoldan pa je bil rezerviran za poučne izlete po bližnji in daljni Gorenjski: v Bohinj ln na Vogel z žičnico, v Begunje, v Vrbo, na Bled, v Vintgar in en celodnevni celo na Dolenjsko v Metliko. Na teh izletih v lepih sončnih prvoje-senskih dneh, ob pogledu na skalnate vrhove Karavank (Stol in Golico), na Kamniške planine (Grlntavec, Krvavec) in na
tov iz bližnjih in daljnih krajev Slovenije. Kakšne grozne občutke so morali imeti ti nesrečniki pred smrtjo, ko šo umirali zdravi in nedolžni? Kajti talci so vedno nedolžnil^-^Ko'ib Ut mirali, zroč v prelepe in zelene planine vsenaokoli... Ali more človek doživeti večje trpljenje pred smrtjo? Slovenec, spomni se, da so tukaj umirali za tebe in tvoje, ljudje — veliki ljudje!
Seminar (tako ga imenujejo uradno) je bil zelo dobro organiziran. Vse je potekalo v največjem redu in neprisiljeno, tovariško in domače. Vsakomur od udeležencev bo ostal v prav lepem spominu še dolgo časa Vtisi in spoznanja bodo prene-katerim omogočila, da bodo laže seznanjal) doraščajočo mladino z lepotami domače zem ie, z melodijo materine govorice ter vzgajali v spoštovanju do tistih, ki so za vse to dali svoja življenja in tako tudi nam omogočili kratko in prijetno de-setdnevno bivanje v domačem okolju.
Kdor Je želel, si je lahko o-filedal tud) današnjo gospodarsko ustvarjalnost na vseh področjih: V tovarnah na Jesenicah, v Radovljici, na Bledu, v Bohinju, v Begunjah, v Tržiču, v Kranju in okolici, v Kropi itd. Pa še gradnjo nove cesto čez Brezje na Bled ali pa že dograjeno cesto, ki pelje na Ljubelj in dalje skozi predor v Avstrijo. Prav povsod seve nismo
To je Romina, hčerka pokojnega T.vrona Powerja. Tudi ona Je stopila po poti filmske kariere. Prav zdaj nastopa v filmu «Mčnage all’italiana* .skupaj s Tognazzijem
dospeli v tem kratkem času. Bili pa smo na Voglu nad Bohinjskim jezerom, kamor pelje urn-derria žičnica. NbkatSr) so se podali tudi skoz) predor v Avstrijo (na Koroško), toda zaradi grde in nevšrhe ceste so se kmalu vrnili nazaj na lepo asfaltirano in moderno jugoslovansko avto cesto. Blejski grad je očarljiv ponoči in podnevi, igralnico v «Jelovici» nam je tudi bilo omogočeno si ogledati, kdor je hotel.
Naš vodja, prof. Stane Mihe-lič, slovenski svetovalec pri šolskem skrbništvu v Trstu, je napravil vse, kar je mogel, da bi ram bilo bivanje med rojaki čim prijetnejše, za kar smo mu vsi prav toplo hvaležni. Prav-tako tudi njegovim sotrudniknm — predvateljem, ki so nam v lepi, domači govorici prikazali stvari, za katere nismo vedeli ali pa smo premalo vedeli.
Zaradi tega so takšni seminarji zelo koristni šolnikom in šolam naše manjšine na Tržaškem. Obenem nam pa tudi povedo, kolikšnega pomena Je takšno sporazumevanje dveh sosednih narodov za miren razvoj in obstoj manjšin, ki so ostale izven meja matičnega naroda.
Dr. L. I.
vsi enobarvni, toda krojeni tako, da bodo za okus naših moških bolj težko sprejemljivi.
Pri popoldanskih in večernih oblekah ni bilo opaziti večjih sprememb in novosti niti v kroju niti v izbiri blaga, če izvzamemo rjavo barvo, ki je prišla v ospredje prav v vseh odtenkih ter je zasedla mesto, ki ga je vsa zadnja leta imela siva barva. Krojač Angelo Litrico iz Rima, kj je imel med svojimi odjemalci že Hruščova in filmskega i* gralca Sean Conneryja, je takole izdelaj svoje modele za popoldanske in večerne moške obiekp; skoraj nič podložena ramena, jopič naj bi se tesno oprijemal prsi ter bi bil nekoliko bolj ohlapen le okrog bokov. Hlače naj bi bile v pasu zelo ozke, bolj široke pa od kolena navzdol.
Milanski krojač Leo Cataldo je o svojih modelih dejal, da so klasično krojeni, vendar z nekaterim) spremembami. «Ob!eka mora odražati osebnost moškega, ki jo nosi,* je izjavil. Zato se je odločil za jopiče s sorazmerno ozkimi rameni, ki pa so zato precej dolgi, tako da podaljšajo postavo in jo napravijo bolj vitko. Na vsak način pa je proti telovnikom ter jih je v svoji zbirki modelov povsem izključil.
Giuseppe Balocco, ki je bil nekoč predsednik turinskih krojačev, je pa zelo navdušen nad telovniki ter je z njimi opremil prav vse svoje modele, od športnih do večernih, z izjemo, da so bil) telovniki pri športnih oblekah v kontrastni barvi, prt popoldanskih in večernih oblekah pa v isti barvi obleke.
Novost, ki jo ie občinstvo z zadovoljstvom sprejelo, so bile nove tkanine za moške obleke, ki so se rešile starih gabardinov, tweedov in drugih tradicionalnih vrst blaga ter so se posnemajoč ženske tkanine, prilagodil« njihovi mehkobi, lahkotnosti, rekle bi «prozornosti». Ta »prozornost* pa seveda ni opazna, ko je oble*« izdelana, daje pa možnost koži, da svobodno diha, a je kljub temu topla in prijetna tako v jeseni, kot pozimi.
Drugo novost pa predstavljajo podloge, ki so bile do sedaj vedno enobarvne, odslej pa bodo lahko tudi vzorčaste. Tako so i-meli športni jopiči podloge iz karirastih svil, popoldanski in večerni jopiči pa poologe celo iz brokata, damaska in drugih dragocenih svil.
Ce hočemo zaključiti, potem lahko rečemo, da se moški ne bodo mogli več pritoževati, da so njihova oblačila standardna ter da se njihova moda ne spreminja. Kdor je sledil modni reviji v Sanremu je prav nasprotnega mišljenja, nekateri dopisniki pa so o tej modn) manifestaciji pisali celo kot o nekakšni prelomnici v moški modi. No, modne revije, ki bodo v kratkem prinesle nove modele, bodo pokazale, koliko je res novega v mošk) modi in koliko teh novosti bo za okuse naših moških tudi sprejemljivih.
Hiša iz kosti
V Bell Rusiji so Izkopali prazgodovinsko kolibo, zgrajeno iz lobanj, čeljusti In drugih kosti nad 70 mamutov Kolba, podobna šitorom prebivalcev visokega severa, ima ovalni tloris, obda a pa jo širok jarek Podpirajo jo mamutova rebra, postavljena navpično ln povezana po dve skupaj. Tla pokriva 10 do 15 cm debela plast pepela. Po mnenju sovjetskih arheologov Je ta nenavadna tvorba edina svoje vrste v Evropi.
																					
| iz UMETNOSTNIH GALERIJ
SLIKARSKO TEKMOVANJE
V TRŽIČU
yTrHška ustanova sPro Loco«, katere cilj je pospeševati spoznavanje lepot in zanimivosti mesta in okolice, fe tudi letos priredila slikarsko tx temport tekmovanje. Znatne nagrade, prva sto tisoč lir in pet drugih nagrad po štirideset tisoč, so privabile okoli stopet-deeet tekmovalcev. Kljub prvemu pogoju pravilnika tekme, ki itrec-no zahteva, da mora slikar podati čimbolj resnični videz značaja m lica krajevne lepote, se je tekme udeležilo precejšnje število neob-likovno ustvarjajočih slikarjev. To je privedlo žirijo do tega, da je svetovala prirediteljem tekmovanja, naj bi prihodnjič upoštevala možnost podelitve ene nagrade tudi za dela, ki niso v skladu s pravilnikom. Po tednu dni ocenjevanja, so končno vsa dela. bodisi oblikovna kot neoblikovan.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Kar ste dobro posejali, boste dobro tudi poželi. Dobra volja in popolno razu-
mevanje v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Današnji dan Je najbolj primeren za one, ki se ukvarjajo z deli, ki zahtevajo potrpežljivost. Zelo dobro boste rešili neko svojo čustveno zadevo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nekega težavnega vprašanja se nikar ne lotite sami, pač pa v družbi z drugimi. Ne podlegajte nenadnim izbruhom jeze.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ce sl hov čete zagotoviti uspeh, bodite bolj previdni v svojih odnosih z nekim predstojnikom. Odpovejte se svojemu namenu, ki vam ga narekuje ljubosumnost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pri opravljanju svojega dela bodite bolj disciplinirani. Vaša potrpežljivost bo
HOROSKOP
postavljena pod zelo trdo preizkušnjo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne vznemirjajte svojih sodelavcev s tem, da Jih pretirano ln stalno nadzorujete. Svojih tesnobnih občutkov se boste otresli sahio tako, da se boste proti njim vztrajno borili.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nagnjeni boste k temu, da bi sprejeli odločitve, ki jih niste dovolj natančno pretehtali. Čaka vas prijetno presenečenje.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Povečala se bo vaša borbenost, ne povzročajte pa nepotrebnih spopa-
dov. Ne brigajte se za natolcevanja nevoščljivec.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zelo malo upanja ie, da bi mogli uresničiti neko svojo revolucionarno pobudo. Ne dovolite, da bi vas vaša domišljija privedla v slepo ulico.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Naj bodo vaša stremljenja usmerjena samo k enostavnim rešitvam, ker bi se vaše poslovanje sicer samo zapletlo. Deležni boste Izredne prijateljske solidarnosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne pokvarite svojih možnosti za uspeh s prenagljenimi ukrepi. Posvetite se kakemu koristnemu razvedrilu
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sledite poti, ki ste si Jo že pred časom začrtali, ker je najboljša. Odpovejte se zamisli, ki v družini ni naletela na razumevanje.
razstavili v hotelu »Roma« Za najboljše je bila spoznana podoba, ki prikazuje v pristanu »usidrane ladje, nad katerimi se boči vihamo nebo z deževnimi oblaki. Sveže in odločno v	bar-
vah naslikana, je dejansko izstopala iz pestrobarvne množice ostalih del. Ustvaril jo je selo mladi, v Tržiču rojeni in v Gradiški delujoči Claudio Chincich. To je po-jMlnoma novo ime. Zato ee gotovo žirija ni mogla odločiti samo zanj, ker je priznala enako vrednost tudi podobi »Ladjectelni-ca«, delu komaj osemnajstletne Loredane Riavinijeve s tukajšnje umetniške šole, ki jo pa poznamo z raznih skupnih razstav po krasotni izvedbi njenih zasnov. Enako v igri barv in oblik je tudi to prefinjeno, a malce hladno platno. Od Tržačanov je odnesel eno izmed drugih nagrad samo Ottavio Bomben s sliko tr-iiške obale. Ostale štiri druge nagrade so prejeli Bigolli, Del Zot-to, Canci-Magnano in Sergio Pascali. Njegovo olje «Večer na trgu« je med občinstvom našlo mnogo občudovalcev. Je pa to pozornost tudi zaslužilo, ker je slikar znan po svoji resnosti pokrajinskega upodabljanja, ki ga leto za letom vestno izpopolnjuje. Tekmovanje je vsekakor dobro uspelo v svojem namenu, čeravno je zaradi strogosti svojega pravilnika v začetku precej ra*. burilo umetniške duhove.
MILKO BAMBIČ
vreme včeraj: najvišja temperatura 20.3, najnižja 14.6, ob 19. uri 17.4; zračni tlak 1015.7 raste, vlaga 74 odst., veter jugovzhodn-ik 7 kim na uro. nebo 3 desetine poob-lačeno, morje skoraj mimo. temperatura morja 19.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes. ČETRTEK, 30. septembra
Jelka
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 17.49. Dolžina dneva 11,48. Luna vzide ob 12j03 in zatone ob 20.47 Jutri, PETEK, 1. oktobra
Sever
SEJA DEŽELNEGA SVETA
PO NEDAVNIH IZJAVAH INZ. VISJNTINA O NOVIH RAZLASTITVAH
Večinski svetovalci odobrili zakon Gradnja industrijskega področja na Krasu o pravni ureditvi obrtništva v deželi bi uničila predel med Opčinami in Prosekom
la zakon so glasovali svetovalci KD. PSDI in MSI, vsi ostali so se vzdržali Dežela se bo odločno zavzemala za zgraditev avto ceste Videm - Trbiž - Kokovo
Deželni svet je na včerajšnji seji »dobril zakonski osnutek o pravni ureditvi obrtništva. Za zakon so glasovali demokristjani, socialdemokrati in mlsovcl; vzdržali so se komunisti, socialisti in liberalci; svetovalci ostalih skupin pa so bili med glasovanjem odsotni. Zakonski osnutek šteje 26 členov in včeraj so razpravljali in glasovali od 7. člena naprej. Razne svetovalske skupine so predložile preče) spreminjevalnlh predlogov, katerih večino pa so svetovalci KD in PSDI zavrnili. Med razpravo so posvetili največ časa vprašanjema poklicnega spričevala in sedeža komisije ter poklicnega seznama obrtnikov za pordenonsko okrožje, ki še nima trgovinske zbornice, pri kateri komisija deluje. Od štirih spremljevalnih predlogov k členu 23, so sprejeli demokristjanskega, ki pragi, da se ustanovi poklicni seznam obrtnikov za pordenonsko okrožje pri trgovinski zbornici v Vidmu, pri kateri bo opravljala svoje naloge tudi pordenonska okrožna komisija za obrtništvo: vse to, dokler se ne ustanovi pordenonska pokrajina ln s tem tudi trgovinska zbornica v Pordenonu.
V začetku seje so odborniki odgovarjali na vprašanja In interpelacije svetovalcev. Predsednik Ber-zantl Je odgovoril misovcem na vprašanje o korespondenci, ki so Jo baje zavračali Iz Istre, da še nima na razpolago vseh podatkov ter da čaka nanje, preden bo dal dokončni odgovor.
Demokristjana Metus In Varlsco sta vprašala odbornika za prosveto, zakaj niso v Rablju ustanovili tudi 2. ln 3. razreda nižje srednje šole, tako da morajo hoditi učen-ei v oddaljeni Trbiž. Odbornik Je odgovoril, da je posredoval pri šolskem skrbniku v Vidmu, ki se je končno Izrekel za to, da se sprejme zahteva o ustanovitvi razredov. Odbornik si bo še prizadeval, da se ta obljuba tudi člmprej uresniči.
Odbornik Masutto je obširno odgovoril na vprašanja Colonija (KD), Traunerja (PLI) in Boschi-Ja (MSI) ter na interpelacijo Devetaka (PSDI) o avto cesti Videm-Trbiž-Kokovo, ki Je nujno potrebna In ki bi se navezala na avstrijsko in posredno tudi nemško omrežje avto cest. To vprašanje Je postalo še bolj pereče, ker so pred kratkim Benečani zahtevali, da se izvede načrt avto ceste iz Benetk na Bavarsko skozi Alpe Aurine, kar bi res pomenilo veliko skrajšanje poti med Bavarsko in Benetkami, hkrati pa Izolacijo naše dežele in Trsta, ki že toliko let čakata na Izboljšanje cestne zveze med Vidmom ln avstrijsko mejo.
Odbornik Masutto Je v svojem
še dežele ln ga predložil pristojne- niki izven staleža, ki so Jim bila
mu ministrstvu. V tem dokumentu je odbor poudaril, kako Je naša dežela osamljena in ločena od ostalih krajev v državi zaradi pomanjkljivih prometnih zvez ter Je med drugim omenil nujnost zgraditve avto ceste med Vidmom ln Trbižem, da se tej ločenosti odpo-more. Ta cesta bi povezala Jadran z Avstrijo, s čimer bi koristila našim krajem in Benetkam hkrati. Kljub temu pa ni vlada vključila te ceste v petletni plan. Odbornik Je dejal, da so dale razne ustanove predloge, naj bi se vključile v petletni načrt avto ceste, ki še zdaleč niso tako potrebne ln važne kot avto cesta Videm-Trbiž. Ti predlogi in zahteve pa predpostavljajo takšne državne prispevke, ki Jih sedaj država ne zmore.
Deželna uprava se Je lotila tega vprašanja stvarno. Predvsem je dala pobudo za zakonski osnutek, po katerem se pooblašča, da podpiše za 1 milijardo delnic družbi Autovie Venete, katera ima že vse od svoje ustanovitve v načrtu gradnjo avto ceste Videm-Trbiž. Družba Je pred kratkim odobrila načrt te avto ceste, ki ga je pripravil profesor tržaške univerze Materni-nl. Za zgraditev te ceste je potrebnih več desetin milijard lir in Je zato možno uresničiti ta načrt le z državno pomočjo.
V zvezi z vestmi o posredovanju nekaterih članov vlade za uresničenje načrta avto ceste Benetke-Toblach (Dobblaco)-Mtinchen, ki naj bi imela prednost pred drugimi, Je seveda deželna uprava zaskrbljena. Zato se poteguje predvsem, da ne bi zanemarili vprašanja gradnje avto ceste iz Vidma v Trbiž. Med drugim bo dežela sklicala v Trbižu zasedanje, na katerem bodo razpravljali o vprašanju avto cest v naši deželi in avto cest v bližnji Sloveniji in Koroški. Na tem zasedanju bodo orisali važnost avto cest Videm-Trbiž v zvezi s pobudami za gradnjo avto cest v sosednjih državah.
Svetovalec Colonl Je v odgovoru dejal, da je zadovoljen z odbornikovim odgovorom. Rekel je, da se njegova stranka (KD) odločno zavzema za zgraditev avto ceste ter da se Je v ta namen ustanovil odbor, ki mu predseduje župan dr. Franzil. Rekel je nadalje, da bi avto cesta lz Benetk pod Alpami stala dvakrat več kot cesta čez Trbiž ter da bi trbiška koristila naš! deželi kakor tudi vsej Benečiji in čefa delil Etriilije, niedtem ko bi beneška avto cesta odrezala našo deželo od povezave s Podonavjem ln Južno Nemčijo.
Odbornik Vlcarlo Je odgovoril na
Kako bo reagirala tržaška občina na to vprašanje, ki neposredno zadeva tudi novi tržaški regulacijski načrt?
Predsednik ustanove industrijskega pristanišča inž. Visintin je nedavno že drugič govoril o ustanovitvi industrijskega področja v zgornji tržaški okolici. Tokrat je ob otvoritvi podjetja «Illy» v industrijskem pristanišču napovedal, da bo treba razlastiti okrog 3 600.000 kv. metrov zemlje v tržaški, re-pentaborski in zgoniški občini za ustanovitev novega industrijskega področja na Krasu.
Te njegove izjave so vzbudile v prizadetih krogih veliko zaskrbljenost. Inž. Visintin je že med razpravo v tržaškem občinskem svetu o letošnjem občinskem proračunu izjavil glede tega vprašanja med drugim, da bi ustanovitev novega industrijskega področja na kraški planoti med opensko železniško postajo, Briščiki, državno cesto 202 (trbiško), cesto Opčine-Repentabor in cesto Prosek-Repnič zanimala področje treh občin, in sicer tržaške, repentaborske in zgoniške, ter bi zahtevala hkrati tudi spremembo tržaškega regulacijskega načrta, ker je del tega področja, ki spada' lo potrebno zgraditi nov yodovod
poverjena mesta za dobo treh let pri strokovnih (profesionalnih) zavodih. Vicario Je dejal, da vzbuja položaj poverjenih šolnikov zaskrp-ljenost, da pa ni tako restn, kot se zdi. Vsem tem šolnikom so namreč podaljšali poverjena jim mesta do 30. septembra 1966 Na vsak način bo odbornik za rešitev tega vprašanja posredoval pri ministrstvu za prosveto.
Končno je odbornik za kmetijstvo Comelli odgovoril na interpelacijo svetovalca Bergomasa (KPI) glede spora med pokrajinskim združenjem za rejo govedi šekaste furlanske pasme in skupino spolovinarjev na kmečkem posestvu Isola Morosini. Spor je nastal zaradi kriterijev, ki jih uporablja omenjeno združenje pri dajanju spodbud nlh nagrad za rejo brejih junic.
Odbornik je dejal, da je bil glede podeljevanja nagrad sklenjen sporazum, na katerega so pristali vsi spolovinarji razen dveh. Odbornik je obljubil, da se bo potegnil za rešitev spora.
SEJA D0UNSKEGA OBČINSKEGA SVETA
pod tržaško občino, vključen v »zeleno področje«. Urbanistična sekcija skrbništvo za javna dela, je poudaril inž. Visintin, je že izrazila svoj pristanek na omenjeno spremembo regulacijskega načrta.
Za ureditev tega novega področja bi potrebovali dve milijardi lir za nakup zemljišč in 5,5 milijarde za Javna dela, skupno torej 7,5 milijarde lir.
Nato je inž. Visintin poudaril, da predstavlja naj večjo težavo za ustanovitev industrijskega področja na kraški planoti pomanjkanje ustreznega vodovoda za katerega bi morali potrošiti 1,5 milijarde lir. Sedaj dobiva kraška planota vodo lz kraškega vodovoda, in sicer iz dvigalne postaje na Greti. Ce bi bilo ustanovljeno industrijsko področje na kraški planoti, Je dodal inz. Visintin, bi potrebovali 10.000 kub. metrov vode dnevno, ki je danes ni mogoče dobiti iz sedanjega vodovodnega omrežja na Krasu in tudi ne iz mesta, kjer že tako primanjkuje vode. Zato bi bi-
vprašanje liberalca Traunerja gle-odgovoru najprej poudaril, da je I de položaja šolnikov, ki so pouče-te v oktobru deželni odbor pripra-' vali na nižjih strokovnih šolah, vil dokument, v katerem je orisal i spremenjenih sedaj v srednje šole, gospodarsko-flnančna vprašanja na-1 pri čemer so najbolj prizadeti šol-
iiiHiiiHMiiiiuunntniiiiiimiimiMiiiiitiiHiHimiiiiiiMHMiiiiiiuuiimmiiiM
SESTANEK PREFEKTVRNEGA ODBORA
Letošnji «Praznik grozdja» 10. okt. v Trstu in Miljah
Kioski bodo na štirih glavnih mestnih trgih Promenadna koncerta na Trgu Unita in v Miljah
Začetek razprave o razlaščanju zemljišč za gradnjo naftovodu i
Sinoči se Je v Trstu sestal pre-fektumi odbor, ki vsako leto skrbi za Jesensko prireditev «Praznik grozdja«. Na sestanku, ki mu je predsedoval dr. Camerlengo, so za-črtali glavne točke letošnje prireditve. Praznik grozdja v Trstu in v Miljah bo letos v nedeljo 10. oktobra. V Trstu ne bo prireditev organizirana znotraj pokritega zelenjavnega trga kakor lansko leto, temveč bodo postavili v mestu štiri prodajne kioske (na Trgu Unita, na Trgu Goldoni, na Trgu Garibaldi in na začetku Drevoreda XX. septembra). Na Trgu Unitk bo igrala godba na pihala. Tržaška prefektura Je nakazala primeren denarni prispevek tudi za letošnji »praznik grozdja«. V Miljah bodo postavili tri stojnice, in sicer eno na glavnem trgu, dve pa v tamkajšnjem ljudskem vrtu. Medtem ko bodo v Trstu prodajali grozdje poklicni trgovci, bodo na stojnicah v Miljah prodajali svoj pridelek neposredno domači trtorejci iz oko. lice. V Miljah bodo poleg tega organizirali tudi posebno tekmovanje med prodajalnami, ki bodo za to priložnost pripravile dekorativne izložbe na splošno temo »Grozdje«. Tržaška prefektura je namenila za Milje dva denarna prispevka, in sicer enega za organizacijo neposredne prodaje grozdja širokemu občinstvu, drugo pa za podeljevanje nagrad najlepšim izložbam. V večernih urah bo tudi v Miljah koncert godbe na pihala.
Zadnji dan natečaja RAI za izvirne slovenske novele
Danes, 30. septembra, zapade rok sa udeležbo na natečaju, ki ga je razpisala RAI—italijanska radiote-levtartja, za izvirne novele v slovenskem jeziku, za katere Je predvidenih 10 nagrad po 50.000 lir. Posamezna dela, katerih branje ne sme trajati več kot 20 minut, je treba poslati v štirih, jasno in čitljivo natipkanih Izvodih, s priporočeno pošiljko na naslov: RAI — Radlotelevlsione Italiana, Sede dl Trieste — Tajništvo natečaja za izvirne novele v slovenskem jeziku — Trieste, Via Fablo Severo 7.
Vsako delo mora biti označeno z geslom in na pošiljki ne sme biti nobenega znamenja, po katerem bi bilo mogoče spoznati avtorja Vsako pošiljko pa mora spremljati posebna. z istim geslom označena in s voskom brez odtisa pečata zapečatena kuverta, v kateri naj bo list
papirja, na katerem sta zabeležena ime in naslov avtorja. Datum poštnega pečata bo dokazoval pravočasnost odpošiljatve.
Na Proseku predavanje o umnem kletarjenju
Na pobudo Gospodarskega društva na Proseku bo v soboto, 2. oktobra, ob 20.30, inž. Stanislav Grgič v društveni dvorani imel strokovno predavanje o umnem kletarjenju.
Gospodarsko društvo ter Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov in Slovensko gospodarsko združenje, ki podpirajo to koristno pobudo, vabijo vinogradnike s Proseka in okoliških vasi, naj se udeležijo predavanja, ki jim bo zelo koristilo, da bodo imeli dobro vino.
Opozorilo konzorcija zaradi gradnje naftovoda
Za postavitev služnosti za gradnjo naftovoda je potrebna POGOD-
BA, na katero mora pogodbenik prostovoljno pristati.
Zato nihče, niti v imenu družbe za naftovod (SIOT), ne more prisiliti nikogar, da pogodbo podpi e, kajti vsaka grožnja in pritisk sta po kazenskem zakonu (čl. 610-612 kaz. zak.) kazniva in je zato taka pogodba po civ. zakonu (£1. 1427-1434 civ. zak.) neveljavna.
Ce pa proti volji prizadetega, kdo samovoljno prihaja na njegovo posest, gre za motenje posesti (tur-bato possesso), kar je tudi kaznivo).
Zato pozivamo vse prizadete naj ne podpišejo nikake pogodbe, ne da bi se predhodno posvetovali, kajti na strani prizadetih posestnikov je zakon.
	
Vin. V
DC
Otroka je podrl
Splošna obsodba šovinističnih izgredov ob preosnovi tržaškega občinskega odbora
V Dolini je bila sinoči seja občinskega sveta, ki je razpravljal sa. mo o predloženih resolucijah glede razlaščevanja zemljišč za gradnjo naftovoda in glede preosnove tržaškega občinskega odbora ter šovinističnih manifestacijah, do katerih je prišlo ob tej priliki. Razprava o resolucijah glede naftovoda, ki sta jih predložila občinski odbor in skupina LSS, se bo nadaljevala na prihodnji seji v sredo. Zaradi različne ocene važnega dogodka, kot je preosnova tržaškega občinskega odbora, ni bila dosežena enotna re. solucija, v vseh resolucijah pa se obsojajo šovinistični izgredi proti Slovencem. Predstavnik LSS je predlagal nekatere spremembe v resoluciji PSI, toda podžupan Marino Bandi', vodja socialistične sku. pine, je poudaril, da je vsekakor za enotno resolucijo, vendar se ne sme zamolčati dejstvo, da je vključitev socialista-Slovenca v tržaški občinski odbor pozitivno in prvi korak k priznanju ter uveljavitvi enakopravnosti slovenskega prebivalstva. Za resolucijo LSS so glasovali 4 svetovalci, za resolucijo PSI je glasovalo 5 svetovalcev,
(PSI in KD), za resolucijo skupine KPI pa 10. V posameznih izjavah so se sicer vsi svetovalci strinjali, da je vstop Dušana Hreščaka v tržaški občinski svet pozitivnega pomena, vendar zaradi različnega sta. lišča strank do levega centra in splošne ocene preosnove tržaškega občinskega sveta to ni prišlo do izraza z enotno resolucijo.
Tudi glede razlaščevanja zemljišč za gradnjo naftovoda sta predložila različne resolucije občinski odbor in skupina LSS, ki je predložila dve resoluciji, in sicer' glede izplačila odškodnine ter glede ugovorov pravnega značaja proti dosedanjemu postopku pri razlastitvah.
Župan je na kratko obrazložil vsebino resolucije odbora in omenil, da je vodstvo Industrijskega pristanišča zagotovilo večjo odškodnino ter izplačilo v kratkem času.
Dr. Tul je obširno obrazložil resoluciji svoje skupine. Omenil je ved. no večji obseg razlastitev in dosedanji uspeh pritožb na sodišče za dosego višje odškodnine ter poudaril, da se je treba enotno boriti ne samo za večje odškodnine, ampak tudi za spoštovanje zakonskih predpisov s strani razlastiteljev.

V	soboto splavitev ladje za Poljsko
V	soboto 2. oktobra ob 11. uri bodo v ladjedelnici Sv. Marka splavili 23.725-tonsko ladjo za prevažanje razsutih tovorov «Ziemia Szcezecinska«, ki so jo Združene jadranske ladjedelnice 21. januarja letos pričele graditi po notranjem naročilu državnega holdinga Fincantieri. «Ziemia Szcezecinska* je druga enaka ladja iz serije štirih bulk-carrierjev, ki jo je kupilo varšavsko podjetje Centromor. Splavitvi bo prisostvoval poljski minister za trgogvimsko mornarico dr. Janusz Burakievicz, napovedan pa je tudi prihod poljskega ambasadorja v Rimu dr. Adama Willmanna in drugih poljskih osebnosti. Botrica ladje bo soproga poljskega veleposlanika v Rimu Tamara Willmann.
Ladja «Brp,mcrhaven» v Tržaškem arzenalu
Včeraj dopoldne je priplula v naše pristanišče 3000-tonska ladja «Bremerhaven», ki pripada pomorski družbi »Star Line*. Voditelji družbe so sklenili, da bodo ladjo — ki je doslej plula na relacijah s severno Evropo — popolnoma preuredili in modernizirali. «Bre-merhaven* so z vlačilcem zavlekli v Tržaški arzenal, kjer jo bodo do prihodnje pomladi temelji to predelali. Za modernizacijo ladje bo družba »Star Line* izdala približno milijardo lir, z njo pa bo nato organizirala krožna potovanja po Sredozemlju
iiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUši
ZARADI POMANJKANJA DENARNIH SREDSTEV
Otroškim vrtcem ustanove 0NAIRC preti zapora s prvim novembrom
Vprašanje svetovalke KPI Jole Burlo županu dr. Fransilu - V Trslu bi bilo prizadetih okrog 1000 otrok - ONA1RC upravlja tudi 20 slovenskih vrtcev
že tedaj so te izjave inž. Višin-tlna vzbudile precejšnjo pozornost v samem občinskem svetu. Prvo uradno negativno izjavo o tem načrtu, ki bi dejansko uničil del Krasa in zelenega področja, ki obdaja Trst, Je dal odbornik za proračun dr. Verza v svojem odgovoru svetovalcem. Dejal je, da je predlog o izkoriščanju velikih površin kra-ške planote za razširitev tržaškega industrijskega pristanišča zbudil veliko prenesečenje. Odbornik je sicer menil, da je ta predlog gotovo osebnega značaja, se pravi inž. Visintina. Hkrati pa je dodal, da bi predlog gotovo naletel na ovire tako tehničnega kot gospodarskega značaja, ne da bi pri tem upoštevali škodo, ki bi jo povzročilo industrijsko področje značaju okolja. Odbornik je tudi ugotovil, da je ta predlog v odkritem na sprotju z zaključki do katerih je prišla komisija za regulacijski načrt. Zato, je poudaril dr. Verza, postavlja odbor v tem vprašanju svoje najširše pridržke, ker je treba najprej uresničiti obširen načrt na področju pri Orehu.
Tudi nekateri predstavniki političnih strank, ki sestavljajo tržaški občinski odbor, so, sicer v zasebnem razgovoru, izjavili, da ne bodo njihove stranke, se pravi tržaški občinski odbor in seveda tudi občinski svet nikoli pristali na takšen predlog, ki bi uničil velik del zelenega področja tržaške občine, ‘eg tega pa bi gradnja industrij-iga področja v zgornji tržaški okolici dejansko uničila celotno kraško področje med Opčinami in Prosekom, se pravi tudi vse perspektive in možnosti nadaljnjega turističnega razvoja, zlasti repentaborske in zgoniške občine. Pri tem pa je vredno tudi omeniti, da je prav ta del kraškega področja, ki ga omenja inž. Visintin v svojih izjavah, v neposredni bližini mesta, da je velik del tega področja vključen v ,«zeleno področje« novega tržaškega regulacijskega načrta, kar pomeni, da so tržaški upravitelji namenoma hoteli ohraniti zeleni pas, ki obdaja mesto. Zato se pričakuje, da se bo oglasil tudi kak svetovalec v tržaškem občinskem svetu in vprašal odbor za pojasnila v zvezi s temi izjavami predsednika industrijskega pristanišča, saj je tržaška občina zastopana v u-nravnem svetu te ustanove.
V Ul. Pindemonte blizu stavbe štev. 66, se je včeraj okrog poldne pripetila prometna nesreča, pri ka-teri sta se ranila in poškodovala 16-letni mizar Giorgio Gabrielli iz Ul. della Fabbrica 1 ter 6-letni An-tonino Romano iz Ul. Crispi 75.
Gabrieli, se je na vespi peljal navzdol po Ul. Pindemonte, ko pa je privozil v bližino omenjene stavbe, je nenadoma zagledal malega Romana, ki se je iztrgal materi iz rok in stekel čez cesto. Gabrielli je zavrl vespo, vendar mu ni uspelo, da bi se izognil trčenju. Podrl je Romana in zaradi sunka še sam padel.
Oba ponesrečenca so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so dečka pridržali na nevrokirurškem oddelku zaradi udarcev in ran po desnem sencu in zatilju.
Romano se bo moral zdraviti dva tedna. Gabrielliju pa so nudili prvo pomoč in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v enem tednu.
Pri nesreči se je pobil po rokah.
iimiiiiHimimiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||l||||||||l,||||||||||||||||||,|,,|1|,|||||,|,||||
VČERAJ ZJUTRAJ V UL. DUCA D’AOSTA
Nalezljive bolezni
V tržaški občini so v dneh od 20. do 26. t. m. prijavili naslednje število nalezljivih obolenj: davica 1, škrlatinka 3, tiloidna mrzlica 3, no. rlce 2, oslovski kašelj 3, vnetje priušesne slinavke 5 (2 izven občine), nalezljivo vnetje jeter 7 (1 izven občine).
Požar je uničil arhive v uradu Delavske zbornice
Škodo cenijo na 3 milijone lir - Zgoreli so številni formularji in prošnje - Požar je verjetno nastal zaradi kratkega stika
Prva slikarska «Nagrad a De vin »
Tunstičnoletoviščarska ustanova devinsko nabrežinske obale priredi letos prvo slikarsko • Nagrado Devin». Komisiji, ki bo ocenila u-metniška dela, bo predsedoval kipar prof. Marcello Mascherini, (lani pa bodo: slikar Romeo Daneo, predsednik turistično-letoviščarske ustanove Remigio Lenarduzzi, u-metnostna kritika Artiiro Manzano in Giulio Montenero ter slikar Giuseppe Zigaina.
Komisija je povabila na sodelovanje najuglednejše umetnike iz dežele Furlanije Julijske krajine. Natečaj se bo vršil v slikovitem Devinskem zalivu prihodnjo soboto. Umetniki bodo morali izročiti svoja dela komisiji do 16. ure in bodo najprej razstavljena v devinskem porliču v soboto zvečer in v nedeljo. Nato bodo vsa dela razstavljena za javnost na sedežu turistično-letoviščarske ustanove v Sesljanu, in sicer od ponedeljka 4. do sobote 9. oktobra.
Prva nagrada znaša 300.000 lir; nagrada za udeležence natečaja pod 39 leti starosti znaša 50.000 lir; 150.000 lir pa ima žirija na razpolago za ostale nagrade.
Tečaji in vpisovanje v šolo klasičnih baletov
V petek se bo na začasnem sedežu v Ul. Rossini 4 začel pouk na šoli za klasične plese «Cittk di Trieste«, ki jo vodi prof. Maria Panzini. Uradna otvoritev novega sedeža v Ul. sv. Frančiška 2 je predvidena za sredino oktobra. Medtem se nadaljuje vpisovanje za proste pripravljalne tečaje, v katere se lahko vpišejo deklice od 4. leta starosti dalje, in v klasične profesionalne tečaje, v katere se lahko vpišejo gojenci obeh spolov, ki se nameravajo posvetiti poklicu poklicnih klasičnih plesalcev. Poleg tega bo šola «Citta di Trieste« z novim šolskim letom 1965-66 začela tudi s poklicnim klasično modernim tečajem, ki bo trajal dve leti. Tečaj je v zvezi s možnostmi za zaposlitev na televiziji in pri velikih revialnih skupinah. Prijavijo se lahko gojenci oheh spolov, ki so dopolnili 14. leto starosti.
Informacije so na razpolago v Ul. Rossini 4, tel. 78-805 vsak dan od 17. do 19. ure.
Razstava prekomorskih brigad. V
prostorih telovadnega doma v Sežani je na ogled razstava prekomorskih brigad vsak dan od 8. do 18. ure do vključno 3. oktobra 1965.
Šolske vesti
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Barkovlje. V
petek, 1. oktobra ob 21. uri bo od-borova seja v društvenih prostorih. Vabimo vse odbornike, da se važne seje točno in polnoštevilno udeležijo
• Kot v prejšnjih letih bo občinski pokriti bazen na Nabrežju Gulli zaprt v oktobru in novembru.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29. septembra 1965 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa Je 11 oseb.
UMRLI SO:	12 ur star Mauro
Steffe, 9CMletni Eugenio Chiudina, 77-letnl Antonio Vidonls, 69-letni Giu-lio Benetton, 89-letna Agnese Sesko vd. Singer. 57-letni Oliviero Marin, 63-letna Giovanna Hofler por. Gnoc-chi, 61-letni Carlo Baroni. 80-letna Maria Bradeil, 21-Ietnl Gianni Ma 1 tassi, 69-letni Antonio Coluccl.
Občinska svetovalka KPI Jole Burlo Je poslala županu dr. Fran-zllu vprašanje, v katerem želi vedeti, ali je županu znano, da bodo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev s 1. novembrom letos zaprli vse otroške vrtce, ki jih v Trstu upravlja ustanova ONAIRC.
Svetovalka vprašuje župana in hkrati odbornika za šolstvo, kakšne korake namerava občinski odbor podvzeti, da se prepreči ta velika nevarnost, upoštevajo dejstvo, da bo skoraj tisoč otrok v tržaški občini ostalo brez vrtcev, in ali se županu ne zdi potrebno posredovati pri pristojnih oblasteh v imenu občinskega odbora in občinskega sveta, da se vsemu osebju otroških vrtcev ONAIRC dajo primerne plače. Nato svetovalka vprašuje župana, ali bi ne bilo primerno, da bi proučili možnost vključitve otrok in osebja teh vrtcev v občinske otroške vrtce.
Vprašanje otroških vrtcev ONA
teh vrtcev predložila deželna svetovalka KD Pittino odborniku za šolstvo prof. Vicariu. Kot smo že poročali, Je svetovalka poudarila, da ustanova ONAIRC upravlja v deželi 244 vrtcev, od katerih je 20 slovenskih in 11 mešanih. V te vrtce hodi skupno 6.587 otrok v vsej deželi. ' Tudi deželna svetovalka Pittino pravi v svoji interpelaciji, da če ne bodo sprejeli primernih u-krepov, bo morala ustanova vrtce zapreti. Odbornik Vicario je zagotovil, da Je skupno s predsednikom dr. Berzantijem večkrat posredoval v Rimu in tudi pri vladi, da bi zadevo rešili in čimprej odobrili zakonska predloga, ki določata pomoč tej ustanovi.
O težavah in o nevarnosti, da se ti otroški vrtci zaprejo, so razpravljale vrtnarice in drugo pomožno osebje na nedavnem sestanku na Delavski zbornici, na katerem so govorile tudi o vprašanju plač. Tako dobi vrtnarica z 20 leti službe
lir mesečno. Zato so na tem sestanku sklenile, da bo vse osebje otroških vrtcev ONAIRC 11„ 12. in 13. oktobra stavkalo, na kar se bo tridnevna stavka ponovila čez osem dni, če ne bodo pristojne oblasti v Rimu dodelile tej ustanovi zadostna denarna sredstva.
Iz vsega tega je razvidno, da grozi velika nevarnost, da bodo v naši občini in seveda tudi v ostalih občinah naše pokrajine m dežele zaprli 244 otroških vrtcev in da bo ostalo brez vrtcev na tisoče in tisoče otrok, med katerimi je tudi na stotine slovenskih otrok. Poleg tega pa nastaja tudi resno vprašanje, kje zaposliti osebje teh otroških vrtcev, če bo morala ustanova ONAIRC zaradi pomanjkanja denarja prenehati s svojim delovanjem. Zato bi bilo nujno, da bi vse prizadete občinske in pokrajinske uprave, skupno z deželno upravo, ki je že posredovala, še nadalje odločno nastopile v Rimu, da se prepreči ta velika nevarnost, ki preti
IRC Je zelo resno, kar dokazuje 62.000 lir mesečne plače, ostale pa,, otrokom in osebju vrtcev ustanove tudi interpelacija, ki Jo Je glede M imajo manj let službe do 45.000 ONAIRC.
V uradih Delavske zbornice v drugem nadstropju stavbe v Ul. Duca D’Aosta 12, je včeraj zjutraj okrog 5.15 izbruhnil silovit požar, ki ga je verjetno povzročil kratek stik. Požar je nastal v dveh sobah, kjer je nameščen arhiv, zato so se plameni hitro razplamteli, ker so zajeli cele gore lahko vnetljivega papirja.
Nevarnosti se je zavedel neki stanovalec, ki je nemudoma po klical na pomoč gasilce. Le nekaj minut kasneje so gasilci s Trga Niccolini z dvema brizgalnama pod vodstvom podčastnika Turinija in inž. Rivere prihiteli v Ul. Duca D’Aosta in se nemudoma lotili dela. Ko so prišli v drugo nadstropje, sta bili sobi, v katerih je divjal požar polni dima. Sobi mejita na dvorano, ki je namenjena rekreaciji in tudi tja so švigali plameni.
Z močnimi curki vode so gasilci začeli oblivati z gorečim papirjem naložen^ police in šele po treh urah trdega dela jim je u-spelo, da so požar pogasili. Plameni so zajeli skoraj ves arhiv-ni material, med katerim je bilo tudi veliko prošenj in formularjev ter okrog 10 kv. metrov poda. Ogenj je poškodoval tudi police in stene ter delno tudi dvorano. Po ocenitvah gasilcev, je požar povzročil približno tri milijone lir škode. Gasilci so odstranili izgorele snope papirja in se šele nato vrnili v vojašnico.
Kljub požaru se je včeraj delo v uradih Delavske zbornice normalno razvijalo.
Motociklist hudo ranjen pri trčenju v tramvaj
Sinoči okrog 19. ure se je na Obrežju Ottaviano Augusto pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 30-letni električar Livio Davi iz Ul. Petronio 7. Peljal se je na motorju TS 21637 po omenjenem obrežju proti Obrežju Grumula. V neposredni bližini železniške postaje pri Sv. Andreju pa je silovito treščil v tramvaj proge št. 8, ki ga je upravljal 48-letni Marcello Valen-tinuzzi iz Ul. D’Alviano 8. Tramvaj je tedaj obračal na levo, ker je bil namenjen na glavno postajališče v Ul. Čampo Marzio.
Trčenje je bilo tako močno, da je Davija vrglo nekaj metrov stran, kjer je ranjen obležal. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Pri nesreii m
je pobil po giavij izgubil zavest in spomin, se rami po levem sencu, ličnici in obrvi.
Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije. Pri pregledu ob sprejemu je dežurni zdravnik u-gotovil, da je Davi popil nekaj vina.
Mali oglasi
HAZNOVRSTNO POHIŠTVO za moderne domove po izrednih cenah da bite pri «AS7 HOMOBIL«, Via Ulu ■ ia 108 (Kotorida del Bnschetfo) VAJENKO- išče krojaška delavnica Kramar, Opčine. Narodna ullcr št 63-1.
Sintetične preproge
in preproge za nodnlke iz pla stike «BALATUM» ln »MERA KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo «MOQUETTE» in ploščice »RIKETT« in »ARMSTRt >NG» Bežna vrata »ROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. P 11 AI.PLAST, Trst. Trg Ospcdale St. 6 Tel 95-91»
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (27. 9 — 3	10 )
Crevato. Ul. Roma 15: INAM Al Cammello, Drevored XX Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43; dr. Codermatz, Ul Tor S. Piero 2; dr. Gmeiner, Ul. Giuiia 14: Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Pren-di ni, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo. Trg Cavana 1
Od 13 do 16. ure
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello. Drevored XX Settembre 4; Alla Maddalena. Ul. dellTstrla 43; dr, Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Gmeiner Ul. Giuiia 14: Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14: Pren-dim Ul T. Vecellio 24; Serravallo.
Trg Cavana t
LADJE V PRISTANIŠČU
Dorduncu (Tu.), Sophia, M.vrsi-ni, Bremerhaven, Kyra Eleni (Grčija), C. di Catania, San Marco, Lunino. Ausonia. Pegaso, Strom-boli Carso. Saturnia, Vulcania, Saipa II. Selene, A. Vespucci, Duino, Alessandria F., G. Borsi (It.), Ilona (Gr.), Carmela (Izr.), Sonja, Forest Hill (Hol.), Krk, Trepča, Vis, Dubrava.. Konavli, Dravograd (Jug.), Lattuga, King Peleus (Li.), T. os Santon (Braz.j, Rimorca Britonia (Br.) T. Sta-vros (Ma), Axum (Et.), Arda (Bo.), Las Minas (Pa.).
Začetna sv maša za dijake učiteljišča in trgovskega tehničnega zavoda
bo dne 1. oktobra 1965 ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4. obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v petek 1. oktobra 1965, v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 9 uri.
Havnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bo šolsko leto začelo z otvoritveno šolsko mašo, ki bo 1. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Pouk se bo začel 5. oktobra ob 8. uri v novem šolskem poslopju v Ul Strada di Guardiella, 13,
Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne
novo šolsko leto 1965-1966 v petek dne 1 .oktobra 1965 ob 10. url s sv. mašo v cerkvi na Montuzzl.
Ravnateljstvo državne srednje šole v Dolini sporoča, da bo otvoritvena šolska sv. maša v petek, 1 oktobra ob 8.30 v župni cerkvi v Dolini. Po maši se učene, zberejo v šolskih prostorih za prva navodila.
Havnateljstvo državne srednje šole
v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da bo začetna šolska sv. maša v petek, 1. 10 1965, ob 9. uri v Nabrežini.
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v
Trstu sporoča, da bo otvoritev šolskega leta v petek 1. oktobra. Prvošolci naj se zberejo ob 9.30 v šoli. Ul Frausin št. 14, ostali učenci naj gredo naravnost v cerkev v Ul. Be-senghi, kjer bo ob 10. uri sv. maša. Po maši se bodo učenci zbrali v šoli.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za prve štiri predstave glasbene komedije «Zelvin dan« Garineija in Giovanni-nija v izvedbi Renata Rascela In Delie Scale. Prva predstava bo v petek 1. okt, ob 21. uri v gledališču Verdi
Uprizoritve se bodo nadaljevale do 10. okt., ob nedeljah pa bosta dve predstavi ob 16. in ob 21. url.
Kino X
Naztonale 16,00 »Controsesso« Ugo Tognazzi. Nino Manfredi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Arcobaieno 16.00 »Shenandoah la val-le del disonore« Technicolor. James Stevvart.
Excelsior 16,00 #Vaghe stelle delFor-sa...» Claudia Cardinal«, Jean So-rel. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenlce 16.00 »I complessi« Ugo To-gnažzl, Alberto Sordi, Nino Manfredi
Grattacielo 15.30 «11 colonello Van Ryan» Barve De Luxe. Frank Sinatra, Raffaella Carrž.
Alabarda 16.30 «Una pištola per Rln-go» Colorscope. Montgomery Wood, Njeves Navarro.
Filodrammatico 16.30 «11 trionfo dl Ercole« Colorscope. Dan Vadiš, Moira Orfel.
Aurora 16.00 «1 due sergentl del Generale Custer« Technicolor. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia.
Crlstallo 16.30 »Uno sparo nel bulo« Technicolor. Peter Sellers, Elke Sommer
Garibaldi 16.30 «1 violenti« Technicolor. Charlton Heston.
Capftol 15.30 «Quando l'amore se n'e andato« Technicolor. Susan Hay-word. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Impero 16.30 «Un mostro e mezzo« Prepovedano mladim pod 14. letom.
Vlttorio Veneto 16.00 «Erasmo 1) len-tigginoso« Technicolor. James Stevvart.
Moderno 16.00 «Gott mit uns« (Dlo e con noi) Pol stoletja nemške zgodovine. Zadnji dan.
Astoria 17.00 «Boris II leggendarlo
Macedone«.
Asi ra 16,30 »La legge del Signore«.
Abbazla 16.00 «Quantill H ribelle« Technicolor. Steve Cochoran.
Ideale 16.00 «La sfinge sornde pri-ma di morire« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Skedenj 16.00 «Nudi per vlvere« — Technicolor. Prepovedano mladini
pod 18. letom.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pokojne Marije Martelanc vd Ferluga daruj« družina Ugo Margon 2000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pokojn« gospe Marije Martelanc daruj« družina Kukanja 2000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina pok. Marije Martelanc daruje Ljubica Slavik 1000 lir za Dijaško Matico ln 1000 Ur za sklad Sergija Tončiča.
TEDEN POTROŠNIKA
1965
Za vas odlična ponudba po izrednih cenah v supercoopih in vseh trgovinah
DELAVSKIH ZADRUG
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
V Mažerolah gradijo družbeni hlev z denarno pomočjo deželne uprave
Hlev bo najmodernejši in bo gotovo prispeval k omiljenju emigracije iz vasi
Družbeni hlev v Mažerolah postajo stvarnost. O tem nas prepričuje obisk deželnega odbornika za kmetijstvo odvetnika Comellija, ki se je pripeljal prav gor v hribovsko vas Mažerole in si ogledal, kako napredujejo dela pri graditvi družbenega hleva. Kot vse kaže bo hlev Se to jesen pod streho. Člani zadruge sami skrbijo, da bi čimprej končali z gradbenimi deli. Pomaga jim z denarnimi sredstvi dežela, brega vina. Hlev bo zgrajen po najnovejši zamisli, tako da bo za zgled drugim hlevom, ki jih bodo zgradili v naj-bližnji prihodnosti po vsej Furlaniji Do sedaj se je za večje družbene hleve brieala pokrajinska u-prava po kmetijski potujoči ambulanti, a zdaj bo prevzela glavno skrb dežela sama.
Ljudje v vasi so prepričani, da se bo dežela res brigala in skrbela za hlev. Ko so gostje iz dežele skupaj s strokovnjaki odšli, so ljudje razpravljali prvič o načinu, kako bi hlev zgrajen, dalje koliko živine bodo nakupili in spravili pod streho in končno tudi. koliko ljudi iz vasi bodo zaposlili v novem zadružnem hlevu. Zanima pa naše ljudi tudi, ali in koliko bo družbeni hlev omejil emigracijo iz vasi.
v čedadskem volilnem okrožju.
V ponedeljek popoldne, dne 20. septembra, se je prvič peljal po novi cesti špetrski župan Gino Ko-redič, a ob strani mu je sedel vojaški poveljnik oddelka, ki je zgradil cesto. Veselje ljudi iz Petjaha in Mecane je bilo veliko in so na račun nove ceste, ki so ji želeli, da ne bi imela dosti prometnih nesreč izpili marsikak kozarec do-
MNOŽIJO SE POTOVANJA IZ FURLANIJE V SLOVENIJO
SPOR V SUBinSKI MLEKARNI
GLEDE
VZDRŽEVANJA MLEKARNE
Pred videmskim okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati 32-letni sirar Aldo Guion iz vasi Su-bid v ahtenski občini. Prijavil ga Je predsednik tumarijske (izmenične) mlekarne Jože Marcplin, češ da si je Guion neupravičeno prilastil 240.225 lir. Guion je izjavil, da je dal na razpolago ves denar, ki ga Je dobil, da Je dalje imel precej stroškov, ker je kupil razne stvari za mlekarno, da so ga precej stala Popravila tehtnice in da je o vseh teh izdatkih predložil redne račune. Saj je pred nekaj dnevi uprava mlekarne priznala, da mu pritiče omenjena vsota 240 tisoč lir, ker Jih je potrošil za mlekarno. Zato mu je mlekarna poslala še sto tisoč lir za poravnavo vseh plačil, ki jih je opravil za mlekarno. Guion je na koncu izrazil začudenje, zakaj so ga pravzaprav tožili, ko Pa je opravljal redno delo za mlekarno in plačeval zanjo račune. Nato je nastopil z obrambnim govorom še njegov zagovornik in 'so ga sodniki oprostili vsake krivde.
Pri tem procesu gre za posebne razmere v posebni vrsti mlekarn, ki jih imajo v Beneški Sloveniji. vTumaria« je rahlo zadružna mlekarna v širšem smislu. V tej vrsti mlekarn se vrstijo zakupniki mlekarne, ki vodijo po nekaj dni mlekarno v lastni režiji. Plačajo vse mleko in še najemnino za mlekarno ter mezdo mlekarju. Prodajo vse proizvedene mlečne izdelke: maslo, sir ali pa celo mleko, vse stroške in najemnino za karno. Kar ostane, je njihov dobiček. Tako se vrste razni najemniki mlekarne po vrsti, to Je «tur-no», in se zato imenujejo te vrste Primitivnih na pol zadružnih mlekarn - «tumarie». Pri takšnem individualnem izkoriščanju produkcije ene mlekarne ni mogoče pričakovati nobenega napredka v proizvodnji mlečnih proizvodov, ker vsakokratni voditelj turna izkoristi do skrajnosti vse ugodnosti samo za čimvečji dobiček. Ni čudno, da pride pri tem do prepirov in so prav sirarji žrtve takega poslovanja «po domače«. Po drugi strani pa je Prav, da imajo kmetje vsaj tako mlekarno, ki jim prinaša neposredne dobičke in ne izgubijo preveč v režiji zamotanega poslovanja. Su-bid ima eno takšnih mlekarn v Beneški Sloveniji, ki se še drže. Pred nekaj leti jih Je bilo še 40. zdaj pa je njihovo število precej Padlo, ker ni dovolj živine in ne dcvolj mleka.
ODPRTJE CESTE
IZ SPETRA V MECANO
Poročali smo že o graditvi ceste v Mecano, ki spada pod frakcijo Petjah v občini Speter. Mecana je mnogo trpela med vojno, ker so J'1 požgali zaradi njenega sodelo-vania s partizani. Po vojni ni bila nikdar deležna kakšnih posebnih Podpor. Zdaj so vojaki zgradili cesto do Mecane. Zavzel se je za to d-žavni podtajnik v obrambnem ministrstvu senator Pelizzo, ki je čedadski župan in senator izvoljen
Pl^j?
za mie-
lovci imajo dobre zveze s slovenskimi lovskimi družinami in jih bo precej na jesenskih lovih na Goriškem in Gorenjskem. Nekateri pojdejo celo do Prekmurja, ki od vseh lovišč nudi največ lovskega zadovoljstva v lovu na poljsko divjačino.
Dogajajo se seveda tudi prometne nesreče, kakor se je te dni pripetila zakonskemu paru Branki in Avgustu Barbini iz Vidma, ki sta v bližini Poreča trčila v neki drug avtomobil. Njun avtomobil se je vnel in sta si komaj rešila golo življenje z opeklinami prve, druge in tretje stopnje.
OBČNI ZBOR ŠPETRSKEGA LOVSKEGA DRUŠTVA
V špetru je imelo društvo, ki ime v zakupu občinsko lovišče, občni zbor. Predsednik učitelj Elio Koren je obvestil člane, koliko divjačine so spustili v lovišča in koliko škode je utrpel stalež divjačine zaradi letošnjih predjesenskih povodji. Kar je poginilo divjačine zaradi voda, so jo člani hitro na demestili z drugo divjačino, ki so jo kupili v raznih lovskih rezervatih. Z veseljem so ugotovili člani, zlasti Štefan Domeniš, da bodo imeli 26. septembra na dan odprtja lova precejšnje število divjačine v svojem lovišču.
uiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiniuiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiufuiiHiiiitiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Dvojna obsodba zaradi kraje ženske torbice pri Upimu
Za moškega je kazen pogojna, za že kaznovano žensko pa ne
Potovanja v Jugoslavijo, izleti v sosedno slovensko republiko so se razširili na vse sloje prebivalstva. Skoraj bi mogli trditi, da potujejo v Jugoslavijo skoraj v večjem številu Furlani kot pa beneški Slovenci. Beneški Slovenci hodijo v obmejni pas, se pa ne spuščajo globlje v Slovenijo. Ni se temu čuditi, kdor ve, kakšne posebne razmere so vladale v Beneški Sloveniji prvih deset let po zadnji vojni. Iz Furlanije pa se vozijo ob nedeljah na izlete v Slovenijo mladi pari, ribiči lovijo v Soči in nle-nih pritokih, polni pulmani veselih družb jo mahnejo kar na Bled, do Ljubljane in še naprej. Iz Gemone j3 te dni odšla družba petdesetletnikov na krožno potovanje do Bleda in Postojne. Mnogi furlanski
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba Antonini) sta se morala zagovarjati 39-letni Angelo Lione iz Tržiča — Ul. Tacitiana 2 in 48-letna Ida Puntel por. Barut iz Tržiča — Ul. Serenissima 66. Oba sta bila obtožena, da sta sodelovala pri skupni tatvini, ki sta jo zagrešila, kot je pravila obtožnica, 10. avgusta leta 1963 v veletrgovini Upim na Korzu.
Konkretno ju je obtožnica dolžila, da sta ukradla žensko torbico, ki je vredna 3,500 lir, toda dogodek je bil nekoliko nejasen, bodisi zato, ker je morda šlo za neki novi način kraje v velikih trgovinah, bodisi, da je uslužbenka napačno dojela obnašanje priložnostnih klientov.
Bilo je nekaj pred 19. uro omenjenega dne, ko je uslužbenka Ave Salvagno poklicala po telefonu karabinjerje s postaje v Ul. Hermet. Agenti so takoj prišli v trgovino ter prijeli Lioneja, katerega je uslužbenka pridržala v neki sobi veletrgovine. Njen šef pa je medtem dovolil, da je Ida Puntelova zapustila skupaj z malo nečakinjo poslopje.
Kaj se je zgodilo? Lione je: dejal, da je prišel v trgovino kjer je srečal staro znanko (Puntelovo),
ki bi rada kupila neko torbico. On sam je vzel torbico iz predala, jo ogledoval in potem izročil ženski. Ta mu je rekla, da ji je torbica zelo všeč, toda da nima denarja, da bi jo kupila. On ji je ponudil, da bo poravnal račun, toda medtem je ženskina nečakinja stekla proti izhodu. Puntelova je šla za njo, da bi jo dohitela. On pa se je približal blagajni, da bi norav-nal račun. V rokah je držal listnico ter stal tam nekaj minut. Po-poravnati račun
tem pa je baje pozabil, da mora
Tedaj je nastopila uslužbenka trgovine, ki je ustavila tako moškega kot žensko. Salvagnova je potem celo trdila, da je opazila, kako je moški namignil ženski, naj se oddalji od prodajalne mize. Lione in Puntelova sta vztrajno trdila, da se nista nikoli in na noben način dogovarjala kako bi kradla v trgovini.
Ta zagovor paJjiOTfc ni pomagal. Kazenski sodniki so ju spoznali za kriva ter obsodili Lioneja pogojno in brez vpisa V*'kazenski list na s mesecev in HPOrti zapora ter na
20.000	lir globe, Puntelovo pa so obsodili na 8 mesecev zapora in
30.000	lir globe. Kazen ni pogojna, ker je bila ženska že obsojena zaradi tatvine.
Goriško-beneški dnevnik
SESTANEK POKRAJINSKEGA ODBORA
Deželni urad iz Trsta odobril načrt za sovodenjsko cesto
Prihodnji mesec razpis dražbe za oddajo gradbenih del . Prvega dela ceste pri Šlandrežu za sedaj ne bodo asfaltirali
Novi pokrajinski odborniki so imeli pretekli torek prijateljski sestanek z namenom, da bi se med seboj boljše spoznali in se malo pogovorili o bodočem delu. Predvideno je, da bo predsednik dr. Chientaroli še ta teden prisegel na prefekturi na republiško ustavo, kot je to običaj in s tem bo njegova izvolitev uradno potrjena ter bo lahko sklical redno sejo novega odbora, na kateri si bodo odborniki porazdelili posamezne funkcije in delo v okviru sporazuma za upravo levega centra.
Medtem so na pokrajinsko upravo sprejeli sporočilo, da je pristojni tehnični odbor pri deželni vladi v Trstu odobril predložen načrt za ureditev in asfaltiranje ceste Stan-drež - Sovodnje - Zagraj. Te dni bodo načrt registrirali in pokrajinski tehnični urad bo moral vnesti vanj le še nekaj manjših sprememb na osnovi priporočil omenjenega tehničnega urada. Ko bo to urejeno, predvidoma prihodnji teden, bodo lahko poslali povabilo raznim podjetjem, ki bi prišla v poštev za to delo, za licitacijo del. Od razpisa do dražbe mora preiti po predpisih najmanj 15 dni. Vsekakor pa tajništvo pokrajinske uprave računa, da bodo lahko že v pozni jeseni začeli z deli na terenu, zlasti z gradnjo mostu čez Vipavo. Za pospešitev priprav, ki se že itak predolgo vlečejo, se zavzemata tudi predsednik dr. Chientaroli in go-riški prefekt, ki stalno prejemata pritožbe zaradi te ceste.
Dodamo naj še, da bodo začeli urejati cesto od ovinka blizu tekstilne tovarne pri Sovodnjah v smeri proti Sovodnjam in Zagraj u. Od tega ovinka proti štandrežu, pa bo za sedaj ostala še stara cesta. ker morajo pokrajinski načrt vskladiti z urbanističnim načrtom za Gorico. Tu bo namreč šla cestna trasa po sedanjem kolovozu, ki pelje od ovinka naravnost do štan-dreža, kjer se bo predvidoma vrnila na sedanjo, že asfaltirano cesto blizu gostilne Molar.
Te dni pa bo pokrajinska uprava oddala na dražbi dela za ureditev ceste Plerls-Tržič, v smislu sklepa prejšnjega pokrajinskega sveta.
Sanje, kako namerava preprečiti avtobusnim podjetjem, ki prevažajo delavce, podražitev abonmajev za celih 15 odst. Odločitev Je ANAC sporočila sindikalnim organizacijam ter v vednost prefekturi.
Deželni svetovalec Bergomas pa je s tem v zvezi poslal vprašanje predsedniku deželnega odbora; v njem ga opozarja, da so ta podjetja v Gorici deležna ugodnosti proste cone pri nakupu pogonskega goriva.
Sprejem pri županu
Zupan dr. Franco Gallarotti je včeraj sprejel poveljnika prezidija in konjeniške brigade «Pozzuolo del Friuli«, generala Enrica Reiso-llja Matthieua de Villarija, ki od-
V Rimu bo tečaj o kmetijskem zadružništvu
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da organizira državna zveza borcev v Rimu poseben tečaj za kmetijsko zadružništvo od 6. novembra do 22. decembra letos. Tečaja se lahko udeležijo doktorji kmetijstva, kmetijski izvedenci in absolventi višje srednje šole. Udeleženci, ki bivajo izven Rima, bodo prejeli štipendijo v znesku 189 tisoč lir. Prošnjo s potrebnimi dokumenti je treba poslati do 23. oktobra t.l. na Opera nazionale com-battenti, Roma, Via Ulpiano 11. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti na tajništvu trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Crispi 10.
Pred novo sezono kluba Simon Gregorčič v Gorici
Klub »Simon Gregorčič» ki je pred skoro petnajitimi leti nastal kot društvo srednješolcev, je pred dvorna letoma dobil novo obliko in pričel s svojo dejavnostjo na širii kulturni ravni v središču Gorice. V prenovljeni dvoranici na Verdijevem korzu smo pričeli z evečeri ob sredahe, ki so kmalu postali priljubljeni med goriškim slovenskim občinstvom. Da smo v Gorici potrebovali tako dejavnost, nam dokazuje visoko število obiskovalcev, ki je lani doseglo zavidljivo višino. K temu je pripomoglo več stvari: najprej visoka raven predavateljev iz zamejstva ali iz Slovenije, ki so nam predavali o zelo zanimivih argumentih, nato rednost vsakotedenskih pre davanj, in ne nazadnje tudi prijetno urejena dvoranica.
Letos se je pri klubu «Simon Gregorčič» ustanovil majhen odbor, ki bo brez dvoma nadaljeval dobro začeto delo. Tesno sodelovanje s triaikim Slovenskim klubom bo omogočilo prihod kvalitetnih predavateljev iz Slovenije, skupne izkušnje bodo uspeh kluba samo povečale. Za to sezono so že najavljeni številni predavatelji in tudi program je zanimtv
in zelo pester.
Klub bo ottioril svojo sezono v sredo 6. oktobra, kot običajno ob 20.30. Prvi večer nas bodo obiskali tržaški Gledališčniki, ki bodo prikazali poslanstvo slovenskega gledališča v zamejstvu, poleg tega pa bodo dodali pregled letošnjega programa Slovenskega gledališča v Trst u in ga obogatili z nekaj prizori, pri katerih bodo sodelovali igralci SG.
Prepričani smo, da bodo goriški ljubitelji slovenske besede in kulturnega izživljanja dali tudi letos svojo podporo delovanju kluba ■ Simon Gregorčiče.
m »v
Protest proti podražitvi avtobusnih abonmajev
Komunistična pokrajinska svetovalca Seličeva in Papais sta poslala pokrajinskemu predsedniku vpra-
iiiiiiiiiiiriMiiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiimiiimiiiimiiiimmmiiimiiimiimiiiiimiiiiimiiiimiiiMiimiimimiiiiiimMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiii
MEDTEM KO SE 10 RANJENCEV SE BORI ZA ŽIVLJENJE
ir
Se ena smrtna žrtev grozne prometne nesreče pri Senadolitah
Zaradi hudih poškodb je v bolnišnici izdihnil Herman Tavčar iz Ivanjigrada - Ugotovljena tudi predvčerajšnja tretja žrtev
Strašna nesreča, ki se je pripetila predvčerajšnjim pri Senadoli-cah, kjer je avstrijski tovornjak s prikolico treščil v avtobus, je zahtevala še eno smrtno žrtev. Število smrtno ponesrečenih oseb je tako naraslo na štiri. Predsi-nočnjim je v izolski bolnišnici podlegel hudim zadobljenim poškodbam 36-letni Herman Tavčar iz I-vanjigrada. Vse zdravniške nege so za nesrečnika bile zaman;
-tMsmnmsuk-
predvaja danes, dne 30. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
Notti roventi a Tokio
(ŽGOČE NOČI V TOKIU)
Mladini pod 18. letom vstop prepovedan!
H I Ul O «IKIS» PHOSEK
predvaja danes, dne 30. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film v Cincmascope:
Maciste riiomo piii forte del mondo
(Macist, najmočnejši človek na svetu)
Igrajo: PAUL VVINTER — MOIRA ORFEI — MARK FOREST
UNIVERSALTECNICA
KAUUJ - 1'ELEVIZOKJI - A VIOMA 1'ICNI IN SUPERAV-rOMAIICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELKK TKOOOSPOIIINJSKI PREDMETI CANDV - REX - CGE
Izredne cene za izvoz Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
UNIVuBSšL I E C N I C A Irleate — Trst Coran Garibaldi 4t 4. tel 41243 In Trg Goldoni St. 1
Zdravniki mu niso mogli rešiti življenja, saj je imel hude prsne poškodbe. Predsinočniim so tudi identificirali neznano žensko, ki je podlegla poškodbam med prevozom v izolsko bolnišnico. Gre za 64-letno Emilijo Funovo iz Raven pri Štjaku, kateri je pri nesreči padajoča deska hudo poškodovala obraz in lobanjo.
Med hudo ranjenimi potniki v avtobusu je bila tudi 17-letna Slavica Tavčar iz Krepelj pri Sežani, katero so takoj po nesreči od peljali v bolnišnico v Ljubljano Prvotno se je zdelo, da se je laže ranila, toda potem se je izkazalo, da je njeno zdravstveno stanje resno. Se vedno leži v nezavesti.
Zdi jvstveno stanje drugih ranjencev je še vedno resno, vendar je upanje, da bo zdravnikom v Izoli in Ljubljani uspelo ponesrečencem rešiti življenje.
Medtem se je preiskava o nesreči zaključila. Cestna milica proučuje še zadnje potankosti za določitev kazenske odgovornosti. Organi cestne milice so med dru-
gim ugotovili, da je bila prikolica opremljena z gladkimi gumijastimi plašči, železno oje pri prikolici pa je imelo precej izrabljene vlečne kline. Ni torej izključeno, da so tudi ti nedostat-ki pri pravilni vleki bili poleg mokre ceste vsaj delno krivi tragične nesreče.
«Johnny» v zaporu
Agenti s komisariata v sodni palači so predvčerajšnjim zvečer aretirali in odpeljali v zapor 36-letne-ga Giovannija Gianonija iz Ul. Fa-bio Severo 147. Sedeti bo moral 12 dni ker je sodna oblast odločila, da mu spremeni v zaporno kazen plačilo globe 60.000 lir, na katero je bil obsojen zaradi pretepa in motenja javnega miru. Gianoni, znan bolj kot «Johnny», bo moral pač sedeti, ker globe ni plačal.
«Johnny» je že znana osebnost na vseh komisariatih in na kvesturi. Z njim so se pred leti ukvar jali policisti in dnevno časopisje, ker je bil na čelu tolpe mladih pretepačev in ((gangsterjev«.
haja iz našega mesta.
iniHiiiiiiiMiiiiiiininMMiitiliMMiiMIIMiiiilHiiiiiiniiiiidMniiiiiiiiiiniininninnMnniiMiHiiiiMiHnMiiMiiiiiiinnnnninnnnnniinniiiiiiMnioimmiHiiiiiiMiiiiii
ZARADI OBILICE PADAVIN IN ŠE NEDOKONČANE REGULACIJE POTOKA
v
Narasla Vrtojbica je v Šempetru vdrla v bolnišnico in lokale
Občutna škoda na cestah dnem normaliziralo
Podgorski
Stanje se most
je med včerajšnjim zaprt zaradi okvare
Med včerajšnjim lepim dnem so se goriške vode v glavnem umaknile v svoje struge. Soča, ki je za nekaj časa dosegla visoko raven. Je upadla, prav tako tudi Vipava in Vrtojbica. Poplave na italijanski strani meje niso povzročile večje škode, hujše pa je bilo na jugoslovanski strani, kjer je v torek popoldne prestopila bregove Vrtoj-bica. ki še ni regulirana v vsem svojem toku. Vdrla je v obe bolnišnici in številne lokale ob glavni cesti v Šempetru Občutno škodo je povzročila v roentgenskem oddelku in laboratoriju internega oddelka Splošne bolnišnice Gorica, ki Je ob glavni cesti, kakor tudi v kletne prostore osrednjega • bolniškega poslopja, kjer je skladišče živil, prainfca, shramba perila, likalnica, 'sušilnica- in kotlarna. Voda je onesposobila električne stroje ter inštalacijske naprave. Bolniška u-prava Je imenovala komisijo, ki bo ugotovila nastalo škodo. Bolnišnica je vseskozi normalno delovala.
Narasla Vrtojbica Je vdrla tudi v kavarno in restavracijo ter trgovine ob glavni cesti ter v kletne prostore zgradb, ki so ob njej. Solkanski gasilci so na več krajih s črpalkami izpraznili zalite prostore. Deževnica, ki se ni mogla odteči v požiralnike, je vdrla tudi v nekaj trgovin v Solkanu.
Deževje je povzročilo hudo škodo. V torek Je bila prekinjena cesta med Šempetrom in Vrtojbo ter med Šempetrom in Volčjo drago. Oblasti so morale odrediti prekop ceste med Šempetrom in Vrtojbo, da Je voda odtekla. Promet med Šempetrom in Volčjo drago je bil popoldne še vedno prekinjen.
Slabo vreme je poškodovalo številne makadamske poti. Usad na cesti Plave - Dobrovo je otežkoči! premet na tej važni prometni cesti v Brda. Za promet je zaDrta cesta med Tolminom in Pršetom kakor tudi cesta Podbrdo-Petrovo brdo; močno je poškodovana cesta Idrsko-Livek, medtem ko je neprevozna cesta Tolmin-Kobarid (na levi strani Soče), kjer je deževnica zorala tudi do 40 cm globoke jarke.
Most čez Sočo v Stražlcah Je občinska uprava včeraj zaprla, ker je voda nekoliko premaknila opornike na podgorski strani, kjer je vodni tok najmočnejši in je tudi pred leti odnesel opornike. Soča je potisnila most za kakšnih 30 cm navzdol, kar predstavlja dokajšnjo okvaro, ki se ob prvem hujšem nalivu utegne še povečati. Poškodovan je tretji opornik šteto od podgorske strani; poškodbo so opazili
v torek okoli 17. ure, ko je Soča dosegla najvišjo točko. Takrat so most, tudi zaprli.
Točaj za avtomobilske električarje in karoserje
Pri središču INASA v Drevoredu Virgilio 4 je v teku vpisovanje vajencev za avtomobilske električarje in karosirje. Tečaj je brezplačen, učenec pa dobi na voljo material, kniige, zvezke in drugo. Učencem iz Trsta in Vidma ter drugih krajev naše dežele bodo povrnili potne stroške. V tečaj se morajo vpisati mladinci in brezposelne osebe do 45. leta starosti.	-«■
___ u_jLrf)iO(n/'S •<: ■
Pomoč gasilcev
Goriški gasilci so imeli včeraj ves dan polno dela z izpraznjevanjem
kletnih prostorov, v katere Je voda vdrla med torkovim nalivom. Včeraj opoldne so bili v gostilni »Pri Tomažu« v Gabrjah, kjer jim Je narasla Vipava poplavila klet.
Dopoldne so bili še na dveh krajih v Gradiški ter pri Marti Pintar v Ul. Madonnina del Fante, proti večeru pa so šli še v Ul. Pietro Galli in v Stražice.
Mladenič iz Štandreža se je porezal na delu
Včeraj zjutraj okrog 11. ure se je ponesrečil na delu pri podjetju SITAC v Gorici Ul. Scuola Agra-rla, 25-letni Klavdij Volčič iz štandreža Ul. Livenza 10. Ko Je čistil -r&sllhe nože-na stroju za izdelovanje pet za čevlje- se Je na njih porezal na kazalcu desne roke. V civilni bolnišnici, kamor se Je zatekel, so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh.
S SFD v Istro
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 3. oktobra enodnevni avtobusni izlet skozi Koper in Poreč do Rovinja v Istri. Odhod iz Gorice ob 6. uri, iz Podgore ob 6.15, iz štandreža ob 6.30. Povratek ob 22.30. Vožnja za člane po 1.900 in za nečlane po 2000 Ur. Vpisovanje pri A. Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8, do četrtka 30. t. m.
CORSO. 17.00: «Un dollaro bucatoa, N. Wood in J. Stewart, kinema-skopskl barvni film; koprodukcijski film tudi z Jugoslovansko udeležbo.
VERDI. 17.30: «Una moglie ameri-cana«, R. Fleming in Ugo To-gnazzi; ameriški Kinemaskopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan,
MODERNISSIMO. 16.30: iiDesiderio sotto gli olmi«, S. Loren in A. Perkins; ameriški film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.30: «11 7.0 giurato«, Bernard Blier in Daniele Delor-me; francoski črnobeli film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00:	«11 ribelle dt
Glava«, Fred McMurray in Vera Rolstan; ameriški črnobeli film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes vos dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku št. 14. tel 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 20,4 stopinje ob 12.50, najnižjo 12,8 stopinje ob 5.30; povprečne' dnevne vlage je bilo 80 odstotkov.
Prispevajte ta DIJAŠKO MATitCO!
nillllMIIIIIIIIimiUIIMIIIIIIIIIIIIIIinillllllllMIinilllHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMMIIMIIIIIIIirllllllMIIIMIIIIMIIIItlilllliilliMIIIIIIIIIIIIIIIMIllllllllllllllllimilMIIMIIIia
VESTI IZ OBČINE DOBERDOB
Podjetje Mattiroli bo uredilo in asfaltiralo občinske ceste
Občina ima na voljo 7,5 milijona lir
Občinski odbor v Doberdobu se Je prejšnji dan ponovno sestal ter proučil nekaj tekočih upravnih zadev ter zbral snov za naslednjo sejo občinskega sveta, tretjo odkar je bil izvoljen, ki bo predvidoma prihodnji teden. Med drugim so tudi pregledali izid dražbe, na kateri so oddali ureditev in asfaltiranje občinskih cest podjetju Mattirali; za ta dela ima občinska uprava na volja 7,5 milijona Ur. Podjetje Mattiroli bo uredilo kanalizacijo na tistih cestah, kjer se ustavlja deževnica, ter položilo asfaltno plast na občinskih cestah v Doberdobu, na Poljanah, v Dolu in na cesti ob Doberdobskem jezeru, ki povezuje Doberdob z Jamljami. Ta cesta je velikega pomena za dober dobsko občino, ker povezuje s središčem Jamlje in Dol; prebivalcem teh vasi ne bo treba več voziti po prašnih cestah. In ne prav nazadnje Je ta cesta pomembna tudi zaradi turističnih razlogov; Dober-dobsko jezero bo postalo privlačnejše in marsikateri avtomobilist, ki s! poleti želi hlada, predvsem
pa miru, bo zapeljal v ta prijeten kraškl kotiček.
Občinska uprava lz Doberdoba Je postopek o izidu dražbe za asfaltiranju cest poslalo nadzorntštvu za Javna dela v Trst. Takoj ko bo prejela ugoden odgovor, bo sklenila pogodbo s podjetjem Mattiroli, da začne z delom. Ker Je podjetje sedaj zaposleno z asfaltiranjem cest v občini Sovodnje. Je skoraj gotovo, da bo za sovodenjsko prišla na vrsto doberdobska občina.
Komorni orkester RTV Ljubljana gostuje jutri v lolmezzu
Klub prijateljev glasbe v Tol-mezzu je povabil komorni orkester RTV Ljubljana, da bi nastopil v tem mestu. Orkester se Je odzval povabilu in jutri, petek, 1. oktobra ob 21. uri bo nastopil v dvorani David pod taktirko dirigenta Cip-cija. Na sporedu so skladbe Ivan-
čiča, Kreka, Stravlnsklja ln Bartoka.
Za nastop gostov lz Ljubljane vlada med člani krožka ln drugimi ljubitelji glasbe veliko zanimanje, zlasti še, ker Je to prvi nastop takega godbenega ansambla v tem krožku.
Danes v Gorici pogreb nadškofa Ambrosija
Danes dopoldne ob 9.30 bo ▼ Gorici pogreb bivšega goriškega nadškofa Ambrosija, ki so ga včeraj popoldne pripeljali lz samostana Thiene ter ga položili na pare r kapelici nadškofijske palače. Pogreb bo krenil iz nadškofije v Ul. Arcivescovado v stolnico, kjer se bodo vršile obredne svečanosti in kjer bodo pokojnikovo truplo položili v grobnico poleg drugih go-riških nadškofov.
Poslopje na Majnlcl, v katerem Je voda zalila kleti ter okrog 70 zajcev ln kokoši
Narastla Soča pri podgorski zapornici
V ODLOŽENI TEKMI PRVENSTVA A LIGE
Lanerossi in Inter neodločeno 1:1 (1:1)
Mazzola in Maraschi strelca golov
LANEROSSI VICENZA — Reginato, Volpato, Savoini, Tiberi, Pi. ni, Carantini, Colausig, Vinicio, Demarco, Maraschi.
INTER — Sarti, Burgnich, Facchetti, Bedin, Landini, Picchi, Jair, Mazzola, Domenghini, Suarez, Corso.
VICENZA, 29. — Inter, ki Je šel
na gostovanje k Lanerossi kot favorit, ni mogel dlje od težko priborjenega neodločenega izida. Vedeti je treba tudi, da sodik ni prisodil v korist domačinov enajstmetrovko, s katero bi moral kaznovati Burgnicha, ko je ta surovo podrl na tla Maraschija, ki je bil v ugodnem položaju le tri metre od Sar-tija.
Ne glede na to se lahko reče, da
Herrerovo moštvo ni niti najmanj pokazalo toliko opevane vrline in niti sile. Ne Jair, ne Mazzola ne ostali niso bili na višini Maraschija, ki je bil zaradi svojih hitrih prodorov in uspešnih napadov brez dvoma najboljši mož na igrišču. Maraschi, Damasco in Tiberi so znali vedno z duhovitimi potezami odrevati obrambo in se pojaviti v nezavarovanih delih igrišča, kjer so skušali priti do mreže. Prav zaradi
MMifiiiiiiiimiHiiitiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiininniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MEDNARODNI NOGOMET
ZA POKAL POKALNIH PRVAKOV
Juve - Liverpool 1:0
Torino klonil z 2:1 Leedsu
JUVENTUS: Anzolin, Gori, Leoncini; Bercellino 1, Salvadore, Mazzia; Stacchini, Del Sol, Bercellino II, Cinesinho, Menichelli.
LIVERPOOL: Strong, Byme; Arrowsmith, Yeats, Stevenson; Callaghan, Hunt, St. John, Smith, Thompson.
SODNIK: Zsolt (Madžarska).
TURIN, 29. — Čeprav Je Juven-tus v prvem polčasu tekme prvega kola za pokal pokalnih prvakov stalno prevladoval, se mu pred počitkom ni posrečilo, da bi premoč izrazil z goli. Turinčani so stalno napadali, vendar britanski vratar ni bil nikoli v resni nevarnosti.
Liverpool se Je ves čas branil in Je dobro «kril» najbolj nevarne tu-rinske igralce. Večkrat pa je prešel v protinapad, od katerih je bil najbolj nevaren Smithov prodor. V 42’ so branilci Liverpoola podrli Msnichellija v kazenskem prostoru na tla, vendar sodnik ni kaznoval prekrška s pričakovano enajstmetrovko.
V 36’ drugega polčasa pa je Ju-ventus končno le prišel do zadetka. Tega je spravil v mrežo Leoncini, ki je tako prinesel turinski enajstorici toliko zaželjeno zmago. Kotov je bilo 7:2 za Juventus.
• • *
LEEDS, 20. — V prvi tekmi prvega kola turnirja za pokal sejemskih mest je enajstorica Torina klonila moštvu Leedsa Uniteda z 2:1. Prvi polčas se je zaključil z 1:0 v korist angleške enajstorice. Prvi gol je padel v 24’ po zaslugi Brem-nerja. V 3’ drugega polčasa Je Pea-cock podvojil rezultat v korist Leedsa, Orlando pa je v 31’ dosegel častni gol za Torino. Tekmi je prisostvovalo 40.000 gledalcev.
* * *
OSTALI REZULTATI:
Pokal prvakov
Spartak Praga - Lausanne 4:2 (2:0) Kilmarnock-Nandori Tirana 1:0 (0:0)
MILAN, 29. — V okviru ((britanskega tedna«, ki se bo začel v Milanu 9. oktobra, bo v soboto 2. in v nedeljo 3. oktobra teniški dvoboj Milan-London.
V londonski ekipi bo najboljši angleški igralec Sangster,
Pokal pokalnih prvakov
Rennes . Dukla 0:0 Galatasaray - Sion 2:1 (1:0) Borussia . Floriana 5:1 (1:1) Glasgow Celtic - Deventer 6:0 (2:0) Pokal sejemskih mest Zagreb - Liege 2:0 (0:0)
Wiener Šport Club - Paok Solun 6:0 (3:0)
tega je imel Sarti polne roke dela in ne bomo pretiravali, če trdimo, da je prav njegova prisebnost rešila Interja poraza.
Inter je danes igral brez povezave in brez ritma, s katerim je spra. vil marsikaterega nasprotnika na kolena. V vrstah Lanerossija edino Vinicio, premalo gibčen, in Menti nista bila na višini ostalih. Posebno Menti je pustil preveč svobode Facchettiju in prav z njegove noge so prišli najbolj nevarni streli. Več ali manj je tekma potekala med enakovrednimi silami z gostitelji, ki so znali vedno nadzorovati goste in jim večkrat vsiliti ritem.
Prvi gol bi lahko padel že v 14’ prvega polčasa, ko je Sarti po sreči odbil Viniciovo žogo. Ta je prišla do Maraschija, ki jo je silovito poslal proti mreži. Tokrat je Picchi rešil položaj in že minuto kasneje se je Interju posrečilo s hitrim prodorom Domenghini - Suarez . Mazzola priti s slednjim v vodstvo.
Deset minut kasneje je Menti podal žogo Maraschiju, ki se je znebil Brugnicha in z razdalje 20 metrov spustil strahovit strel. Sarti se je v paradi pognal za žogo, katero je le oplazil, a ni mogel preprečiti, da bi zatresla mrežo.
Pred 20.000 gledalci je sodil Ber-nardis iz Trsta. Kotov je bilo 6:5 za Lanerossi.
Lestvica je po tekmi Lanerossi -Inter naslednja:
Milan, Fiorentina in Napol! 7 točk L. Vicenza 6
Juventus, Lazio, Roma in Inter 5 Bologna, Torino in Brescia 4 Foggia in Spal 3
Cagliari, Sampdoria in Atalanta 2 Varese 1 Catania 0
V OKVIRU 8. ŠPORTNEGA TEDNA
Nocoj ob 19. uri
v občinskem pokritem bazenu
plavalne tekme
Urnik nastopov in navodila tekmovalcem
Danes se bo ob 19. uri začelo v občinskem pokritem bazenu na Nabrežju Gulli 3 plavalno tekmo-
vanje, ki je novost za tradicio- moški.
ob 21. uri 66 m prosto moški ob 21.30 33 m prosto ženske ob 21.50 štafeta 4x33 m prosto
nalni športni teden v organizaciji Športnega združenja Bor.
Urnik plavalnega tekmovanja: nesti s seboj milo. ob 19. uri 33 m v poljubnem slogu za naraščajnike prve ka
Navodila za tekmovalce:
1. Vsi tekmovalci morajo prl-
2. Tekmovalci naj bodo pripravljeni za nastop v posameznih pa-
tegorije (moški in ženske skupaj) nogah pol ure pred navedenim ob 19.05 33 m v poljubnem slo- u™kc°f^ gu za naraščajnike druge kategorije (moški in ženske skupaj) ob 19.20 uri 33 m v poljubnem
3.	Starter bo tekmovalce poklical le enkrat. Odsotni bodo črtani iz seznama.
4.	Po končani tekmi morajo
slogu za naraščajnike tretje kate- tekmovalci čimprej iz bazena, ra-gorije (moški in ženske ločeno) zen £e ne nastopajo v drugih pa-ob 20. uri 200 m prosto moški n°5gahpost	stafet0 1e treba
66 m hrbtno moški	pri SptaSkl miži ta
33 m prsno ženske ic0j po koncu zadnje moške disci-66 m prsno moški pline (66 m prosto).
ob 20.10 ob 20.20 ob 20.40
............................................................................................m
ATLETIKA
ITALIJANI ODPOTOVALI V CIUDAD MEXICO
RIM, .29. — Skupina italijanskih
atletov je danes z letalom odpotovala v Ciudad Meidco, kjer se bo od 11. do 17. oktobra udeležila ((mednarodnega tedna«. Do danes so udeležbo prijavili atleti Francije, Anglije, ZDA, Sovjetske zveze, švedske in Japonske ter izvedenci in opazovalci iz številnih držav.
Italijo b opredstavljalo 24 atletov, ki bodo nastopili v atletiki, boksu, telovadbi, plavanju, sabljanju in kolesarstvu. Z atleti sta odpotovala tudi predsednik zveze športnih zdravnikov dr. Antonio Ve-nerando in dr. Antonio Monti, ki bosta proučila stanje atletov po nastopih v taki višini, ki jo niso vajeni.
Podtajnik CONI dr. Fabjan je izjavil, da bo to potovanje služilo za proučitev razmer, ki bodo med olimpiado 1968. leta v Ciudad Mexicu. Proučili bodo tudi najboljši sistem aklimatizacije in prehrane za atlete, ki bodo podvrženi tekmovalnim naporom.
• * *
TOKIO, 29. — Avstralski atlet Ron Clarke bo 10. oktobra nastopil v Tokiu na znanem maratonskem teku «Asahie» Z njim se bo na startu prijavilo nad 39 predstavnikov iz raznih delov sveta.
STRELCI A IN B LIGE
Cane v vodstvu pred Sormanijem
V drugi liji najboljši Di Giaeomo
MILAN, 28. — četrto kolo prvenstva A in B lige ni bilo radodarno z goli. Zaradi tega je ostala lestvica najboljših strelcev za nagrado Caltex «Sportsman leta« nespremenjena. V A ligi vodi še vedno Canč (Napoli), tik za njim pa sta z istim količnikom Sormani (Milan) in Vinicio (Lanerossi Vicenza).
V B ligi pa je na prvem mestu
1.	Napoli — C&nč
2.	Milan — Sormani
LR Vicenza — Vinicio 4. Napoli — Altafinl Brescia — De Paoli Lazio — Ciccolo Varese — Boninsegna
1.	Mantova — Di Giacom
2.	Lecco — Clerici Novara — Bramati Palermo — Troja Reggina — Ferrario
mo, medtem ko sl 2. mesto delijo Claricl (Lecco), Bramati (Novara), Troja (Palermo) in Ferrario (Reggina).
Lestvici sta naslednji:
Giaco- a	LIGA					
A LIGA						
količnik	1,25	(5 golov		v	4	tekmah)
količnik	1 —	(4	goli	v	4	tekmah)
količnik	1 —	(3	goli	v	3	tekmah)
količnik	0,75	(3	goli	v	4	tekmah)
količnik	0,75	(3	goli	v	4	tekmah)
količnik	0,75	(3	goli	v	4	tekmah)
količnik	0,75	(3	goli	v	4	tekmah)
B LIGA						
o količnik	1,25	(5 golov		v	4	tekmah)
količnik	0,75	(3	goli	v	4	tekmah)
količnik	0,75	(3	goli	v	4	tekmah)
koiičnik	0,75	(3	goli	v	4	tekmah)
količnik	0,75	(3	goli	v	4	tekmah)
FOLLEDO NOČE DVOBOJA Z BENVENUTIJEM
BARCELONA, 29. — Španski boksar Luis Folledo, ki brani državni naslov srednje kategorije, ne bo nastopil 8. oktobra proti Ninu Ben-venutiju v srečanju za evropski naslov. Tako je izjavil Folledov prokurator Segundo Bartos.
Ta je izjavil, da opravičila za odložitev dvoboja niso zadostna. Zaradi tega bo zadevo predložil španski boksarski zvezi s prošnjo da z EBU določi za Folleda novega tekmeca. Po mnenju Bartosa je EBU določila, da mora biti dvoboj do 1. oktobra.
Kot je znano so dvoboj Benve nuti-Foledo odložili od 1. do 8. oktobra zaradi prehlada tržaškega boksarja.
Po mnenju organizatorja dvoboja Rina Tommasija so Bartosove izjave brez tehtne podlage. O odložitvi so nemudoma obvestili EBU in poleg tega z odložitvijo srečanja za teden dni Folledo ne bo niti najmanj oškodovan.
* • *
TOKIO, 29. — Svetovni prvak mušje kategorije Salvatore Burru-n: je danes prispel vt spremstvu menagerja Umberta Branchinija v Tokio, kjer bo 7. oktobra nastopil proti Katsuyoshiju Takayami.
NOGOMET V OKVIRU ŠPORTNEGA TEDNA
Po zmagi nad Repnom Breg že v finalu?
Vratar Repna Mulič najboljši na igrišču
Kljub dežju v zgodnjih urah je bilo igrišče v Boljuncu dobro in obetala se Je zanimiva tekma med enajstoricama Brega in Repna. Srečanje bi moralo biti odigrano že prejšnjo nedeljo, vendar Je nogometaše tedaj pregnalo blato in dež.
Sodniku Štoki sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah:
BREG: Komar; Petaros, Pregare; Maver, Kozina, Kuret; Žerjal, Ro-della, Klabjan, Valenčič, Maar.
REPEN: Mulič; Škabar E., Škabar A.; šuc, Škrk, Hrovatič; Go-mizelj, Škabar V., Škabar M„ Milič, Ravbar B. (v drugem polčasu Ravbar Z.).
Takoj po sodnikovem žvižgu so šli Brežani v napad in Klabjan je izvedel nenevaren strel na vrata Muliča. Po protinapadu Repna so pobudo vzeli v roke ponovno Brežani. V 3’ so izvedli hitro akcijo po desni strani. Desna zveza je podala žogo pred vrata in Žerjal jo je spravil v mrežo. Sodnik je najprej dosodil gol, nato pa ga je, po protestih Repencev in po posvetovanju s stranskim sodnikom, razveljavil, ker je bila žoga prej že v gol-outu. V 12’ so napadalci Brega izvedli množični napad, pred vrati pa so bili igralci iz Repna budni ter se niso dali presenetiti.
V	14’ je Valenčič preigra) celo obrambo. Sam je prišel pred vratarja Muliča, ki pa se mu je brez oklevanja vrgel nod noge 1n rešil težko situacijo. Brežani so se podali v napad in Žerjal je imel izredno priložnost za gol: streljal pa je mimo vrat. Repenči so bili v obrambi precej neorganizirani in napadalci Brega so z lahkoto prodirali v kazenski prostor. V 17’ je med gnečo pred vrati Rep.ia Žerjal prišel do žoge in jo prisebno poslal v zgornji desni kot. žoga se je odbila od vratnice v mrežo: 1:0 za Breg.
Minuto kasneje po golu je izvrstni vratar Repna Mulič ogrel dokaj številne gledalce. Žerjal se je z žogo bližal vratom ne da bi ga kdo oviral. Vratar pa mu je brez strahu stekel nasproti in se mu vrgei pod noge. Res odličen poseg mladega vratarja. V 22’ ponovna napaka obrambe Repna, ki je pustila Maarja prostega na levem krilu. Maar je brez težav podal pred vrata Klabjanu;' ki1 je bil prav tako prost. Klabjan je brez oklevanja streljal in rezultat je bil 2:0 za Breg. Po drugem zadetku so Brežani popustili, Repenči pa so nekajkrat streljali na vrata, vendar brez uspeha, ker so bili njihovi streli šibki in dokaj netočni.
Začetek drugega polčasa Je Bil v korist Repencev. V 6’ so izvedli nevaren napad, vendar so bili netočni pri streljanju. V 8’ je imel vratar Brega prvič priložnost, da se izkaže s skokom pod noge napadalca Repna. V hitrem protinapadu so bili Brežani zelo blizu gola. Maar je obrnil v vrata visoko žogo, ki jo je Mulič samo odbil in to prav na noge Klabjana, ki ni okleval in je ponovno streljal. Mulič Je bil res odličen: bliskovito je reagiral in je žogo, ki je bila ta-korekoč že v mreži, ponovno odbil.
V	17’ je vratar Mulič ponovno pod nogami Klabjana, ki pa ga je nehote udaril. Na srečo ni bilo nič hudega in igra se Je nadaljevala.
V	23’ je Žerjal navdušil s hitrim prodorom po desnem krilu, a je Pil pri strelu netočen. V 27’ je Žerjal ponovno slabo streljal po lepem predložku Klabjana.
Repenči so tu pa tam prehajali v napad. V 30’ je Edi Škabar pre-
igral nekaj branilcev Brega in Je podal na sredo. Škabar Milan, čeprav oviran je streljal na vrata In Komar je bil brez moči: 1:2.
V 35’ je Mulič ponovno navdušil. Klabjan je ušel obrambi Repna in se je nevarno bližal vratom. Mulič mu je stekel nasproti in... ga preigral ne da bi se mu vrgel pod noge. V 38’ in 39’ so Repenči izvedli dva precej nevarna napada, njihovi streli pa so bili netočni in tekma se je končala z zasluženo zmago Brežanov, ki imajo tako največ možnosti, da osvojijo v svoji skupini prvo mesto in pravico nastopa v finalu. Od posameznikov gre največ pohvale vratarju Muli-ču, zelo dober pa je bil tudi napadalec Brega Žerjal, čeprav Je bil v streljanju na vrata precej netočen. V ekipi Repna je bil v napadu najboljši Milan Škabar, ki je dosegel v turnirju že svoj tretji gol in kaže, da bo najboljši strelec sploh.
Sodnik Alojz Stoka je sodil nepristransko in je držal vajeti v svojih rokah. Praktično je tekmo privedel do konca brez večjih napak.
BRUNO KRIŽMAN
HOGOMtT
BEOGRAD, 29. — Komisija za sestavo m priprave nogometne reprezentance Jugoslavije je odredila 17 nogometašev, ki se bodo pripravljali v Košutnjaku za povratno kvalifikacijsko tekmo s Francijo, ki bo 9. oktobra v Parizu.
Na pripravah bodo tile: Radovič, Soškič, Kuzzi, Vasovič, Zemko, Ju-sufi, MeliC, Gugleta, Belin, Rakovič, Zambata, Galič, Skoblar, Djajič, Mukovič, Sekularac in Hasanaglč.
Na spisku, ki So ga poslali FIFA, so še Kneževič, Fazlagič, Holzer, Lukarič in Andjelkovič, ki pa ne bodo na skupnem treningu.
* * *
FIRENCE, 29. — FIGC je dovolila igralcu Vareseja Nestorju Com. binu, da lahko nastopi v vrstah francoske reprezentance, ki bo igrala v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo z Jugoslavijo.
KOŠARKA
BOLOGNA, 29. — Jutri bo v Bologni kvalifikacijska tekma za medcelinski pokal med košarkarskima petorkama vareškega Ignisa in OKK Beograd. V jugoslovanskih vrstah bo manjkal Gordič, ki je pri vojakih, medtem ko bodo Italijani nastopili z najboljšo postavo.
ATLET TEDNA
Franjo Mihalič 25 let v areni
Slovo od tekmovanja
Težko bi bilo najti v današnjem skoraj v vseh panogah profesionalnega športa, kjer imata denar ir. drOSila glavno besedo in lahko bi rekli tudi vlogo, bolj poštenega športnika kot je Jugoslovan Franjo Mihalič. Mihalič je že 25
let na atletskih stezah in cestah kjer je svoje sile in vzdržljivost preizkusil v borbi z največjimi asi na svetu. Dovolj je, če se spomnimo na njegovo srebrno kolajno v maratonu, ki si jo je priboril na olimpiadi v Melbournu. Jugoslovanski atlet je bil prisoten na 1076 tekmovanjih in si je nabral za približno 70 kg nagrad in lovorik. Na treningih in tekmovanjih je pretekel 165.000 km kar pomeni, da bi 4-krat pretekel okoli sveta. Mihalič je bil 47-krat v jugoslovanski reprezentanci, 14-krat je bil državni prvak, 25-krat pa državni rekorder. Atlet ima 19 cm večji obseg srca kot normalen človek in je med tekom v Ku mrovcu 1957. leta shujšal nič manj kot 14 kg. Zanimivo je, da Mihalič v svoji 25-letni karieri ni spil niti kapljice alkohola in ni imel v ustih, niti ene cigarete.
V nedeljo pa se je z zmago v maratonu v spomin na heroje legendarne Kadinjače poslovil od aktivnega športa. Tekel bo sicer še, a le za zabavo. Mihalič se bo odslej posvetil trenerskemu poklicu.
Mihaliču, ki se verjetno vseeno poslavlja od stez in tekališč s težkim srcem, želimo tudi mi še na mnoga leta in obilo uspeha v življenju.
PAGON ANDREJ-OGAREV:
Nekaj spominov na življenje v Vojkovi brigadi 5
Ob 22. obletnici
...IN NE SAMO PETO
KOLO V ŠTABU BRIGADE
Da nismo bili propagandisti peto kolo v štabu brigad in divizij, dokazujejo številna bri-gadna, bataljonska in četna glasila, ki smo jih pisali, tiskali in razdeljevali partizanom in prebivalstvu. Naj poudarim, da je Goriška knjižnica v Gorici pred kratkim izdala knjigo: Bibliografija partizanskega tiska na Primor skem. Knjigo je sestavil požrtvovalni raziskovalec in zbiratelj partizanskih publikacij tovariš Marijan Brecelj. Knjiga prinaša popis brošur in knjig, ki so izšle na Primorskem v letih 1942-43-44 in 45 Iz leta 1942 je znana samo ena publikacija. Vseh v knjigi opisanih publikacij je skupno 393. Naj poudarim, da v tem številu ni vštet periodični tisk in ostali drobni tisk.
Vodje propagandnih odsekov
njene ustanovitve
smo skrbeli tudi za smeh in razvedrilo. Razen člankov, reportaž in poročil, smo objavljali v naših glasilih tudi šaljive zgodbe in pesmi. Nemalokrat smo si privoščili domobrance. Kmet Stojan iz okolice Žirov na Gorenjskem je v taki šaljivi pesmi opisal vdor domobrancev v neko vas, ko so pobili in odpeljali s seboj precej prašičev. Na velikem mitingu za božič 1943 v sokolskem domu v 2ireh, je član propagandnega odseka z občutkom recitiral imenovano pesem. Velika dvorana se Je tresla od smeha domačinov in par tizanov.
PRAŠIČJA OFENZIVA
Rupnik svojo gardo kliče: «Gremo, fantje, kogar miče v ofenzivo — na prašiče.
Dober vzrok smo st izbrali, bandite bomo zdaj iskali in prašiče vse pobrali.
Dobra svinjska je pečenka, brez denarja in brez cvenka, jejmo, dokler ne odklenka.))
V harambašo vsi ozrli domobranci so se vrli: uJojmene, to bomo irli!»
Opasali so trebuščke, vzeli svoje dolge puške, v žep vtaknili laške hruške.
Šli so v boj na partizane, v boj za vero in kristjane,
(komuniste vrag naj vzame).
Delali so ofenzivo, potrosili vse strelivo in povsod zadeli v živo.
Partizane? Ne, le svinje, ki po njih so od skomine davno že cedili sline.
Kdor prašičev več pobil je, najhrabreje se boril je, medaljo borca on dobil je.
ORKESTER PRVEGA BATALJONA
V prvem bataljonu Vojkove brigade smo imeli tri odlične «muzikante». žal, da sem imeni harmonikarja in kitarista pozabil. V spominu mi je o-stal le violinist tovariš Kri-žišnik, rojen Idrijčan. Borci so ga kot violinista spoštovali tudi zato, ker so se mu na rokavih angleškega jopiča svetili čini starejšega vodnika. Te
si je bil zaslužil kot star partizan in hraber borec. Pri organiziranju mitingov mi je bil v veliko pomoč, posebno pri pripravljanju pevskih in godbenih točk.
No, našemu ((ustvarjalnemu pesniškemu talentu« ni ušel niti ta priljubljeni tercet. Njemu na čast smo zložili naslednjo «himno»:
V prvi vrsti kitarist prav dober on je humorist, krasi ga vitka linija navzgor v nogah izgleda kot predor.
Drugi naš harmonikaš čvrst je on za vsako laž,
je želja v bataljonu vseh, da često svoj nategne meh.
Je tretji znan violinist in v petju pravi specialist, ga včasih revma strašno lomi a muzike ti ne odkloni.
Ko ta tercet se oglasi se zdni da godbe lepše ni, na noge plane bataljon divja in pleše kot ciklon.
živio, naši muzikanti! povsod glasijo se njih
«škanti»,
od njih želimo le še to, da več — še več bi muz’ke b’lo!
PARTIZANSKA MATI
ANDREJEVKA V CEPLESU
V naših srcih je ostal živ spomin na vse tiste dobre ljudi, ki so nas z dobro besedo, odprtimi rokami in durmi sprejemali, ko smo premraženi, u-trujeni in lačni prihajali s položajev ali dolgih pohodov. Ena takih hiš je bila tudi Andrejeva v čeplesu pri Cerknem. Mati Andrejevka — Ana Krajnc se nas je vsakokrat razveselila, ko smo nepovabljeni potrkali na vrata njene hiše. Njeno prvo vprašanje je bilo:
«Ali ste še vsi živi? Se ni nikomur nič zgodilo? Kako je Albinca, Stane, Rado, Silvo, Ogarev, Prajs, Srečko? Ali ste zelo lačni in trudni?«
To je bil njen topli materinski pozdrav partizanom — propagandistom, ki so se potem za nekaj dni ustavili v njeni gostoljubni hiši. Obstala je sredi hiše in opazovala, kako smo razmeščali naše stvari. Rado — Rado Cilenšek, danes zaposlen pri RTV Ljubljana — je hitro namestil radiosprejem-nik, napeljal anteno, vzel svinčnik in papir in začel zapisovati najnovejša poročila z bojišč. Te smo potem natipkali na matrico, razmnožili na rotarki in Jih razposlali v edinice in na teren. Andrejevka je še malo postala, obrisala roke v velik predpasnik in se nato izgubila skozi vrata v kuhinjo. Kmalu se je zopet prikazala
na vratih. V rokah je imela velik hleb kruha in nož. Oboje je položila na mizo in ponudila :
«Nate in odrežite, ker vem, da ste potrebni. Bom že skuhala še kaj toplega.«
Stane Keržič — danes priznan umetnik, kipar v Ljubljani — mi je nekoč dejal:
«če bom ostal živ, bom ta motiv nekje uporabil. Vsaki-krat ko se vračamo na Cerkljansko, nas ta žena sprejme s hlebom kruha v rokah.«
Po osvoboditvi sem našo An-drejevko večkrat obiskal. Ob nekem obisku mi je vsa vesela pripovedovala:
«Ali veš, da me je obiskal Stane z ženo? Nisem verjela, da se bo res oženil, ko me je prva leta prišel obiskat in prinesel kolače. Pridno in lepo ženo je dobil. In kakšen umetnik je postal. Izdelal je že več spomenikov padlim borcem. Dejal je, da bo tudi padlim borcem Cerkljanske izdelal spomenik.«
Andrejevka takrat še ni vedela, da bo nekdanji partizan Stane v spomeniku padlim u-podobil prav njo. Leta 1953 se mu je ponudila priložnost, da je lahko uresničil idejo iz časov borbe. V bronu je upodobil Andrejevko in ji dal prav isti materinski izraz in tisto značilno gesto, kot smo jo tolikokrat doživljali, ko nam je prinesla in ponudila hleb domačega kruha.
Detajl spomenika padlim borcem v Cerknem. Ana Krajnc - Andrejevka iz Cepleza
Ko smo se prvič ustavili v njeni hiši, sem videl, kako težko je nesla škaf vode od vodnjaka pod hišo po strmem klancu navzgor. Od takrat naprej sem ob prihodu vedno pogledal v kuhinjo, če je škaf poln. Ce je bil prazen, sem ga vzel in ji prinesel vode. Kako je bila te malenkostne pomoči vesela.
Andrejevka je umrla pred nekaj leti. Vsem, ki smo jo poznali, je bilo hudo po njej. Bila nam je druga mati...
<Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI B, II. TELEFON 93-808 in »4-638 - Poštni predal 659 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA Št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 iir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50.— din, mesečno 1.000.— in letno 10.000 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške in goriške pokrajine se naročajo pri upravi.
— Is vseh drugih pokrajin Italije pil tSocletfe PubblicitA Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst