»-»atnffi« v l»U»»tuL Leto XII., štev. 54 LJubljana, petek 6« marca 1931 Cena t Din dpravuidtvo. Liublituia Kaafljeva ulica S. - Telefoc št 8122. 8123, 8124 8125 3126 Inseratni jddelek: Ljubljana. Selen* buruova ul - Tel 8492 io 2492. Podružnica Maribor: Al-ksandrova cesta 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje; Kocenova ulica St 2 - Telefon 5t 190. Računi pri pošt ček tavodih: Ljubljana it 11.842 Praba čislo 78 ISO W.or 4» 10*241 • B | B « • / * Naroča l u« uuti* iue»ečlM> <55 - Uin. ca (nozftni*tvr io,— Din Uredništvo. Ljubljana: Knafljeva ulica & Telefon it 0122. 8123 «124 812R to 812«. Maribor: Aleksandrova owta 18 Te- lefon št 2440 (ponoči 2582). Olj* Koconovii ul R r»Mon M I90i Rokopisi se se vrata io — Oglasi DO »urihi Poostritev protifašističnega kurza v Nemčiji Briiningova pogajanja s socijalisti - Posledica vladnih porazov v parlamentu - Skrb za proračun BerKn, 5 marca. AA. V parlamentarnih krogih govore, da vodi kancelar Briining važna pogajanja s socijainimi demokrati, ki naj bi preuredila razmerje med vladnimi strankami in socijainimi demokrati ter pripravila tla za tesnejše sodelovanje med obema skupinama. Ta dogovor bi bil zlast< potreben pri glasovanju za voj-ni proračun, kjer gre v prv' vrsti za odobritev prvega obroka za oklopno križarko B. potem pa tudi za podporo vzhodni Prusiji. za ta-kozvano »Osthilfe« Zdaj. ko so šli iz parlamenta opozicijonalni meščanski na-cijonalisti. ki štejejo skupno 151 poslancev in ki bi glasovali za te kredite in tako okrepili vladne stranke bi se utegnilo namreč zgoditi, da bi socijalni demokratje skupno s komunisti preglaso- vali vladne stranke v teh vprašanjih. Da se to prepreči, se vrše ta pogajanja. Sodijo, da se bodo kancelarju Brunin-gu pogajanja posrečila in da bc vlada za ceno drugih koncesij socijaiis*om dobila njihovo pomoč. S tem bi se parlamentarna struktura do temelja izpre-menila. Značilno je, da današnji socijalistični »Vonvarts« naglaša, da socijalno demokratska stranka nikakor ne pojde v vladni blok, vendar t>a da bi, če bi se pokazalo. da hoče Briiningova večina ali vlada resno iti v borbo proti fašizmu v Nemčiji, socijalni demokrati mislili na to. da to vlado oodpn> in da s pomočjo takih zaveznikov uničijo fašizem v Nemčiji. Odhod ministra Curiiusa z Dunaja Poslovilni poset pri Schobru - Velika dinlomatsko-poli-tična konferenca - Curtius o svoiih vtisih Duna], 5. marca s. Nemški zunanji minister dr. Curtius in drž. tajnik dr. Binder sta danes ob 18.20 z ostalimi člani nemške delegacije odpotovala v Berlin- Pred kolodvorom. ki je bil bogato okrašen z avstrijskimi in nemškimi zastavami, in po bližnjih cestah se je zbrala številna množica ljudi. Trk pred svojim odhodom ie podal dr. Curtius zastopniku uradnega dopisnega urada kratfco izjavo v kateri ie našprej izrekel prisrčno zahvalo za prijpzen sprejem, ki ga ie bil povsod deležen. Domov se ne vrača z občutkom, da prihaja iz tuje države. in tudi on mora ponoviti besede pod-kancelarja dr. Sehobra. da so Avstrijci :n Nemci en narod v dveh državah, ki pa tvorita po narodnosti, jeziku in kulturi ne- razdružtjivo celoto Vsa posvetovanja v teh dnevh so se vršila v znamenju teh prisrčnih prijateljskih odnošaiev Dunaj. 5. marca AA Korbiro poroča: »Nemšk; minister za zunanje zadeve Curtius in državni svetnik Binder sta ooset;la danes dopoldne avstrijskeea podkancelaria in ministra za zunanje zadeve dr Sehobra v svrho nadaljevanja pogajanj Tem pogajanjem so prisostvovali nemški in avstrijski strokovnjaki, avstrijski poslanik v Berlinu Prank in nemški poslanik na Dunaju Lerchenfeld Na sestanku so bila končana posvetovanja, ki so imela svrho utrditi sodelovanje NemčMe iti Avstrije na gospodai-;kem in političnem polju.« Kako sta se sporazumela Gandhi in Irwin Podrobnosti o sporazumu med Indijo in Anglijo - Veliko zadoščenje v Londonu - Čestitke Irwinu Nevp Delhi, 5. marca. s. Danes objavljemi pogodba med podkraljem Irwinom in Gandhijem določa, da se državljanska nepokorščina in bojkot angleškega blaga ne bosta več uporabljala kot politično orožje in da bodo osebe, ki so bile aretirane zaradi državljanske nepokorščine in niso Izvajale sile, izpuščene na svobodo. Prebivalcem pokrajin s soljo, posebno najrevnejšim slojem, bo dovoljeno zbirati sol za hišno porabo in za prodajo v svoiih vaseh. Določanje bojkotnih cen, v kolikor ne bo pri tem agresivnih namenov, bo dovoljeno, pač pa bodo bojna navodila, ki so bila izdana za časa kampanje za državljansko nepokorščino, razveljavljena. Pri prodaji ali nakupu angleškega blaga ne bo smel nihče posredovati. London. 5. marca. AA. O sporazumu med Gandhijem in indijskim podkraljem lordom Invinom je izjavil John Simon, bivši predsednik komisije za indijsko vprašanje, da je treba posebej pohvaliti potrpežljivost in dobro voljo lorda Irwina, ki jo je pokazal v teb zadnjih petih težkih letih, da bi popravil dosedanje stanje. New Delhi. 5. marca AA Gandhi je v razgovoru z novinarji dejal da je zelo zadovoljen s sporazumom in da se bo kongres udeležil indijske konference za neodvisnost Indije Izvršilni odbor indijskega kongresa je odobri! začasni sporazum med Gandhijem m indijsko vlado in naprosil vse člane od-Nira. naj se po tem sklepu ravnajo. London, 5 marca A A Ker je prišlo do sporazuma med Gandhijem in lordom !rwi-no-m so vsi indijski vrednostni papirji na bo.zah poskočili. Tudi v Bombaju so zabeležili oorast indijskih držsvnih papirjev. London. 5 marca A A Vsi? poslanci spodnje zbornice so podpisali brzoiavko lordu Irw-nu. v kateri mu prisrčno čestitajo k doseženemu sporazumu z Oandhijem in poudarjajo, da bo ta dogodek koristil miru 'n blagostanju indijskih narodov in Anglije Strahote ameriške korupcije Policijski organi so sodelovali z zločinsko zvodnico in izsiljevalko — Nesrečne žrtve gnusnega posla hčerko, ki pa ni vedela za dvojno življenje svoje matere in je bila v nekem odličnem penzionatu. Hčerka je šla, ko je izvedela Newyork, 5. marca, g. Korupoijski skam. dal nrarvnostne policije odkriva skoraj dnevno nove senzioije. Policiji se je sedaj posrečilo najti dnevnik nedavno umorjene plesalke Vivian Gordon, ki je bila, kakor se je sedaj izkazalo, velikopotezna zvod-. niča in je pri tem sodelovala s policijo Svojo žalostno obrt je izvrševala že več let in si po lastnih beležkah ž njo prido--bi.la okroglo pol milijona dolarjev premo* ženja. Na stotine m'adih deklet je spravi* la v tajno prostituci jp in je razen tega bi* la tudi sama kurtizama številnih priia+eljev v Newyorku. Gordonova je imela 16 letno J----, |W za umor matere in njeno življenje, prosto* vpLjno v smrt Gordonova je opravljala svoj posel izredno drzno, a pretkano in je prisilila mnoge svoje prijatelje, da so mo* ralo izs'1'evati denar od njenih ljubimcev in od ljubimcev zapeljanih deklet. Tudfi pri tem je bila udeležena policija. Rivno tako je moral sodnik, ki mu je bila poverjena preiskava proti nannvistnn policiji, nena* doma odpotovati, ker ie osumljen, da je bil tudi s^m med izsiljevalca. Vesti o vojaški zaroti v Rusiji Varšava, 5. marca č. Listi javljajo iz Harkova. da je GPU odkrila veliko ukra» jinsko narodno organizacijo, ki je imela namen izvesti prevrat. Organizacija je po» slovala z zaupniki med sovjetskim voja® štvom v Ukrajini z namenom da izvrši oboroženo revolucijo in proglasi vojaško diktaturo. Aretiranih je mnogo oficirjev ter cela vrsta policijskih uradnikov in emi» sarjev iz zapadnih provinc, dalje poveljnik sovjetske kadetske šole Kostak ki je bil po vojni povelinik ukraiinskega kora uni* verzitetni nrofesor Lodžinski, svoiečasni docent v Pragi. Vseh oseb je aretiranih okoli 100. Zakliuček gospodarske kokrpuc* v Ženevi Ženeva, 5. marca p. Sinoči je bila za» kliučena ženevska konferenca gosooda« »kih strokovnjakov, ki so razpravljal o svetovni gospodarski krizi Konferenca je izdelala pismeni vprašanja, ki bodo po» slana vsem vladam na studii in odgovor. Konference se je udeležilo 25 delegatov, Velike poplave v Švici Bern. 5. marca. s. Po raznih delih Švice so nastopile poplave. V kantonu Schafhau* sen so cele doline spremenjene v jezera. V kantonu Aargau je več cest tako po» škodovanih. da je po njih vsak promet nemogoč. Tudi škoda po nasadih je zelo velika. Danes je pritisnil zopet mraz in je pričelo znova snežiti. Angleški prestolonaslednik v Južni Ameriki London, 5. marca AA. Snoči sta prispela angleški prestolonaslednik in njegov brat z vlakom v San Antonio. nakar sta odpotovala z letalom v Mar del Plata. Spremljalo ju je 10 angleških letal. Po kosilu v Bahiji Blanci sta nadaljevala polet v Camet, kjer ju je sprejel angleSki poslanik sir Ronald Macleay in spremljal v vlaku do Mar del Plata. Princa odpotujeta danes v Buenos Aires. Samomor blvšepa grškega vojnega ministra Atene, 5. marca p. Danes je Izvršil samomor bivši vojni minister za časa Pan-galoeove diktature general Zerulis. Ustrelil se je z revolverjem. ITALIJA DOBI 170 MILIJARD Posledica sporazuma med Rimom in Parizom — Posojilo bo najbrž v celoti podpisano v Ameriki Pariz, 5. marca M. »Chicago Tribune« poroča o podrobnostih za veliko italijansko posojilo List pravi, da so tozadevna pogajanja^ že zaključena in da bo znašalo posojilo 3 milijarde dolarjev (170 milijard dinarjev). O posojilu so razpravljali v Rimu istočasno s pogajanji o pomorskem sporazumu Bančna skupina pod vodstvom Morga-na bo izvršila emisijo posojila v Ameriki Za posojilo se vrši že silna reklama, ker je namen bančnikov, da zainteresirajo tudi širšo javnost iD ker bo izvršena emisija italijanskega posojila na sličen način, kakor je bila ustanovljena mednarodna reparacijska banka. Da ni prišlo do posojila že prej, je bila glavna ovira napetost med Italijo in Francijo Sedaj, po doseženem pomorskem sporazumu je ta ovira odpadla in Francija ter Anglija sta že obvestili rimsko in washingtonsko vlado, da nimata več pomislekov proti velikemu italijanskemu posojilu. Vendar Anglija pri emisiji posojila ne bo efektivno sodelovala, dočim glede Francije še ni znano, ali bo sodelovala ali no Ni izključeno, da bo vse ogromno italijansko posojilo podpisano samo v Ze-dinienih državah. Dunaj, 5. marca M. »Neues Wiener Tagblatt« pravi v svojem komentarju k francosko-italiianskemu sporazumu med drugim: Treba je vedeti, da vse- buje rimski sporazum več kakor samo regulacijo tonaže vojnega brodovja, velikosti podmornic in slične tehnične pomorske stvari Gre za regulacijo mej v afriških kolonijah in pa ureditev iz-seljeniškega problema, predvsem pa je Slo za italijansko inozemsko posojilo Italija je snela svojo dosedanjo. Franciji neprijazno krinko zato. da bi Pariz in London odobrila posojilo, ki ga Rim že tako dolgo časa iš*e. Gre za približno 3 milijarde dolarjev. Tako je tudi tukaj, nadaljuje list, potrjena prislovica da je denar sveta vladar Francija otvarja s svojimi velikanskimi zlatimi rezervami kanale za ugodno plasiranje ter uživa v tem pomoč Anglije Velika izkušnja, ki jo ima francoski kapital s predvojnimi političnimi posojili v Rusiji, pa se ne bo ponovila Zato je treba smatrati pomorski sporazum v Rimu tudi kot važno pripravljalno delo za veliki problem razorožitve. Potrdila vesti, da gre pri italijanskem posojilu za horendni znesek treh milijard dolarjev, bo treba šele počakati. Vsekakor se zdi vest v tej obliki malo verjetna, saj bi bila ta vsota šestkrat večja od dosedaj največjega mednarodnega posojila ln enaka skupnemu znesku vseh dosedanjih italijanskih državnih dolgov, ki znašajo okrog 70 milijard lir. Italijanski odmevi Briandovega govora Rim, 5. marca. M. Miroljubni govor, ld ga je imel Briand v francoskem parlamentu o odnošajib z Italijo, je vzbudil na|po-voljnejši odmev v italijanskem tisku. »Sera« piše. da se vidi iz Briandovega govora, kako obstoja v Franciji želja za izboljša/tje odnošajev do Italije Ta želja pa ni omejena samo na vladne pristaše. Prepričan! smo. piše >Sera<, da predstavlja lojalne zbližanje Francije z Italijo veliko garancijo miru. reda in napredka v Evropi. Mussoliniieva brzojavka Macdonaldn Rim, 5. marca. s. (Štefani) Ministrski predsednik Mussolini je poslal angleškemu ministrskemu predsedniku Macdonaldu naslednjo brzojavko: »Zahvaljujem se Vaši ekscelenei za I}v-beznjivo brzojavko in za izraženo zadovoljstvo zaradi pogodbe, ki je bila dosežena po posredovanju zunanjega ministra Hender-sona in prveea lorda admiralitete Alexan-dra v pomorskih vprašanjih. Vaše zadovoljstvo delim v polni meri tudi jaz in sem prepričan, da ta pogodba ne bo vplivala srečno samo na odnošaie med državami pogodbenicami, temveč tudi na politični tn eospodarski položaj vsesa sveta. Pogodba je razen teea naiboliša priprava za splošno razorožitveno konferenco.« Vsebina sporazuma med Italijo in Francijo Informacije francoskih in italijanskih listov - Francija si je ohranila znatno premoč Rim. 5. marca AA Čeprav se je objava uradnega teksta rimskega pomorskega sporazuma zakasnila, razpravljajo fašistični časopisi Še vedno obširno o tem dogodku ter poudarjajo, da si je Italija pri tem ohranila svobodne roke v svoji zunani politiki ln v svojem staJiSču do razorožitvene konference. Italija se je vezala zgolj v tehničnih podrobnostih glede omejitve oboroževanja na morju. »Corriere della Sera« pravi, da obnovi lahko Italija do 1936 za 130.000 ton starih vojnih ladij, dočim jih zgradi Francija Lahko za 60.000 ton več. Ko bo leta 1936 potekla londonska pomorska pogodba, bo imela Italija 440.000 ton modernih vojnih ladij. Francija pa 670 000 ton, od katerih bo pa za 84.000 ton zastarelih. Glede podmornic je bilo sklenjeno, da se do konca tekočega leta ne bodo gradile nove. Italr je bilo priznanih podmornic za 52 tisoč ton, Franciji pa za 80-000 ton. Tonaža matičnih ladij «a letala je določena za obe državi na 46.000 ton. Pariz, 5. marca d. »Journal« objavlja Številke nedavnega pomorskega sporazu- ma med Italijo ln Francijo, pripominja pa, da te Številke niso brezpogojno zanesljive, ker so določbe sporazuma v tem pogledu Se tajne. Po »Journalu« bo dobila Francija 83.000 ton podmornic, Italija pa 52.000 ton; pomožnih ladij Francija 155.000 ton, Italija 112.000 ton: torpednih rušilcev prva 72.000 ton, druga 25.000 ton; torpedovk Francija 38.000 ton. Italija 44.000 ton. Pri 10.000 tonskih križarkah je določeno razmerje za obe enako, in sicer za vsako po 70.000 ton. Francija bo tedaj Imela premoč 144.000 ton in računa lahko, da si bo od tega do L 1936. ohranila najmanj 130 tisoč ton. Znižanje angleškega mornariškega proračuna London, 5. marca, a Danes objavljeni proračun za mornarico za prihodnje leto izkazuje skupni znesek 51,605.000 funtov šterlingov in je potemtakem za 342.200 funtov nižji od lanskega. Po novem proračunu bo število mornariških čet znižano za S40O častnikov in mornarjev, tako da bo znašalo samo 93.650. Afera bivšega čsl. poslanca Perglerja Napeta razprava na otvoritveni seji pomladanskega zasedanja češkoslovaškega parlamenta Praga, 5. marca. h. Danes sta se vršili prvi seji parlamenta in senata v pomladanskem zasedanju. Poslanska zbornica je med drugim razpravljala o zadevi bivšega poslanca dr. Perglerja. Predsedstvo zbornice je prejelo od volilnega sodišča dopis, ki sporoča, da poslanski mandat dr. Perglerja ni bil verificiran, tako da dr. Pergler nima pravice prisostvovati sejam. Njegov tovariš poslanec Stfibrnv je spravil zadevo v debato kot veliko senzacijo. V zbornici so bili navzoči skoro vsi poslanci, dočim je bila galerija natlačeno polna občinstva, najbrž strankinih tovarišev obeh poslancev. Poslanec Stribrny je skušal na podlagi listine zunanjega ministrstva, s katero je dr. Pergler prejel od češkoslovaškega poslaništva v Varšavi češkoslovaški potni list, dokazati, da je dr. Pergler češkoslovaški državljan. Stribrny je izročil listino predsedniku Malypetru, da uvede nadaljnje korake za morebitno revizijo postopka pri volilnem sodišču. Seja je bila nato odgodena. Jutri se bo vršila krajša seja, na kateri bodo razpravljali o nekaterih imunitetnih zadevah. V ospredju zanimanja je imunitetna zadeva poslanca in bivšega generala Gajde, proti kateremu je uvedenih več kazenskih preiskav. S padalom se je rešil 1200 m nad zeml jo Bruselj, 5. marca. AA Nad vojaškim letališčem Evere sta trčili dve vojaški le» tali. Letalec prvega letala je skočil s pa» dalom iz višine 1300 m in pristal na stre« hi hiše. kjer so ga zadržale telefonske ži* ce. Njegovo letalo se je popolnoma raz« bik). Drugo letalo je pristalo nepoškodo* vano na letališču. Sovjetska demonstracija v Ameriki Moskva, 5. marca. AA. Poročajo, da Je sovjetska vlada odredila sovjetski trgovinski delegaciji v New Torku, naj dovoli 6000 brezposelnim ameriškim delavcem naselitev v Rusiji pod pogojem, da bodo izseljenci sami nosili potne stroške. Bat'a postane delniška družba Praga, 5. marca AA. Poročajo, da se bo velika tovarna za čevlje Bat'a v Zlinu pretvorila v delniško družbo s kapitalom 100 milijonov Kfi. Borba proti ponarejevalcem bankovcev ženeva, 5. marca p. Danes se je pričela ▼ ženevi mednarodna policijska konferenca, ki se bavi z organizacijo borbe proti ponarejevalcem novčanic. Razprave se vršijo tajno, da ne bi ponarejevalci že v naprej doznali za nov način borbe zoper sebe. Pravilnik o ljudskem štetju Beograd, 5. marca. AA. Na podlagi čl. 14 zakona o popisu prebivalstva, kmetijskih gospodarstev in živine z dne 31. januarja t. L je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev podpisal pravilnik o popisu prebivalstva. kmetijskih gospodarstev in živine dne 31. marca 11. Opozorilo posestnikom zadolžnic investicijskega posojila Beograd, 5. marca AA. Ker 15. t. m. preneha pravica na plačilo kupona St. 9 7% Investicijskega posojila lz leta 1921., opozarja oddelek za državne dolgove ln državni kredit ministrstva financ vse posestnike kupona St 9, naj predlože te kupone do 14. t m. vključno. Izplačila vrSi blagajna oddelka za državne dolgove in državni kredit ministrstva financ ln blagajne davčnih uprav v vsej državi. Modifikacija uvoza svinjskega mesa na Češko Beograd, 5. marca AA. CeSkoslovaSka vlada je s sklepom, ki so ga dobile gospodarske organizacije v državi, prepovedala uvoz svinj v kosih ln slinine. Dovoljen Je samo uvoz zaklanih svinj celih ali pa v polovicah in uvoz mesa skupno s slanino. Seja vlade Beograd, 5. marca. AA Nocoj od 17. do 19. je bila seja mimistrskega sveta. Predsedoval ji je predsednik ministrskega sveta in minister za notranje po* sle general Peter Zivkovič. Na seji so razpravljali o tekočih poslih. Nadškof Bauer bo poklican v Vatikan? MIlan, 5. marca, V. V zvezi s pastirskim listom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja proti preganjanju jugoslovea-skih katoličanov v Italiji, javlja vatikanski dopisnik »Stampe«, da bo nadškof dr. Bauer pozvan v Vatikan na razgovor. Dopisni pravi, da bo imel ta pa-stirsKi Jist rudi diplomatske posledi?e, ker bo italijanska vlada protestirala pri Vatikanu proti pastirskemu listu jugo-sluvenskih škcfov. Vatikan se bo moral pečati s tem vprašanjem in pozvati nadškofa na odgovor. Kanalski aretirane! prepeljani v Rim Trst, 5. marca. p. Goriška policija Je zaključila preiskavo proti 11 Slovencem iz goriške okolice, ki so že več mesecev za* prti zaradi suma atentata na italijanskega finančnega stražnika Raselija v Kanalu pri Gorici. Aretiranci so bili izročeni sodišču za zaščito države ter bodo jutri odvedeni v rimske ječe. Kakor smo poročali že pred meseci, so bili aretirani naslednji kmečki fantje in delavci: Savlič, Donat Lipicar. Rudolf Kogej, Avguštin Močilnik, Valen« tin Lipicar. Leopold Langvel. Andrej Bre« začek, Leopold Šuligoj, Marko Močnik, Leopold Lipicar in Ivan Jug. Fašistični 1» sti zatrjujejo, da so vsi aretiranci razen Juga priznali krivdo, le Jug trdi, da ie nedolžen. JubSe jne znamke v spomin njedinjenja Beograd, 5. marca AA. Prometni mini« ster je odredil, da se jubilejne znamke ▼ spomin desete obletnice ujedinjenja izro« če v promet s 1. aprilom t L Znamke bo* do veljale do 30. septembra L L Njih no« minalna vrednost bo 0.50, 1 in 3 Din. Pro« dajali pa jih bodo po zvišanih cenah in sicer znamke po 0_50 za I Din. znamke po 1 Din za 2 Din in znamke po 3 Din za 4 Din. Presežek bo šel v korist udruže* nja rezervnih oficirjev in bivših bojevni« kov, da uredi vojna grobišča v okolici Pa* riza. Znižanje proračuna savske banovine Zagreb, 5. marca. n. Nocoj ob 7. Je baa savske banovine dr. Ivo Perovič sprejel za« grebške novinarje ter jim izjavil, da je bil v ministrstvu za finance znižan budžet savske banovine za 11 in pol milijona di« narjev tako. da znaša sedaj 155 milijonov dinarjev. Ban dr. Perovič je dodal, da bo skušal še bolj znižati osebne izdatke. Ra« zen tega pa bo skušal spojiti razna bano« vinska podjetja, da se tako zmanjšajo re» žijski stroški. Proračun primorske banovine Split, 5. marca n. Ministrstvo za finance Je izvršilo znatno redukcijo banovln-skega budžeta primorske banovine. Dr-*avna dotacija znaSa letos 30 milijonov ilnarjev. dočim so predvideni avtonomni banovinski dohodki na 21 milijonov dinarjev, tako da znaSa vee proračun 51 mili-lomov dinarjev. Sporazum z Indijo Konferenca pri okrogli mizi, ki je v decembru in januarju združila predsta-vitelje Velike Britanije in Indije, na posvetovanje. kake urediti bodočo notranjo upravo in ustavo te velike dosedanje kolonije ter njen odnošaj do celotnega velikobritanskega imperija, se je pričela ob veliki skepsi. a končala na splošno presenečenje nad vse ugodno. Skeptični so bili ob pričetku tako Indijci kot Angleži, a prav tako so bili ob zaključku ugodno presenečeni oboji. Angleži so pričakovali, da se bodo pokazali Indijci med seboj mnogo L»olj needine. Da bodo ostali v nasprotju z ostalimi predstavitelji Indije radikalni nacijonalisti, ki so bili še sredi upornega gibanja bojkota in nepokorščine, se je smatralo kot samo ob sebi umliivo. Toda pričakovali so tud1', da bodo indijski kieii mnogo manj vneti za vseindijsKO skupnost, in prav tako tudi, da se b >do zastopniki muslimanov držal: bolj rezervirano ter v nasprotju s splošnimi indskimi nacijonalnimi težnjami. Prvo kot drugo se je izkazalo za neutemeljeno skepso in Angleži so stali kar naenkrat pred toliko vsemdsko enotnostjo v postavljenih problemih, da je bilo presenečenje splošno in da ga ni bistveno motilo niti še obstoječe nesoglasje v nekaterih podrobnostih. Presenečeni so bili tudi Indijci, saj niso verjeli poprej, da je na angleški strani toliko resnega razpoloženja za spravo. Ne le Macdonaldova vlada, marveč tudi zastopniki drugih ?trank so prepričali Indijce, da želi London zares priti do boljšega odnošaja z Indijo, da hoče sicer imeti tudi zanaprej tako pozicijo v deželi, kakor jo smatra potrebno za svoje gospodarstvo in svojo vojaško-politično varnost, da pa hoče kljub temu Indiji dati toliki obseg samouprave, kakor ga Indijci niso pričakovali. Spričo tega se je konferenca ob bkrogli mizi zaključila z obojestranskim zadovoljstvom in z velikimi nadami za končni in popolni uspeh. Ta pa je bil zavisen od zadržanja indskih nacijonalistov, ki so dotlej bojkotirali vsakršno sporazumevanje in tudi londonsko konferenco samo. Zato se je avtomatično težišče problema sedaj prestavilo v Indijo, na stališče, ki ga bo zavzel vseindijski kongres kot nekak izvršilni organ edine prave in 1-ske politične stranke, o kateri ni moglo biti dvoma, da predstavlja pra/o raznoloženje narodnih plahti, ki so odločilne za nacijonalno voljo. Macdonaldova vlada je vzela stvar zelo taktno v roke in je takoj izpustila iz zapora Gandhija in druge radikalne politične voditelje in sicer brez vsakršnih pogojev. S tem je manifestirala svojo iskreno pripravljenost za sporazum. Vse je napeto pričakovalo, kaj pride. Indski nacijonalisti sama so bili presenečeni nad uspehom londonske konference, ki je tudi nanje napravila ogromen vtis. Izven kongresa stoječi zmernejši krogi, so storili svoje, da so naci-joonaliste uveri-M o izredno ugodni priliki za sporazum z Veliko Britanijo. Ze od nekdaj so poznavalci indijskih razmer trdili, da bi bil Gandhi kljub svoji navidezni radikalnosti vedno pripravljen marsikaj popustiti m namesto popolnoma svobodne Indije sprejeti tudi avtonomijo, ki bi se dala primerjati z dominijonskim statutom. Te napovedi so se pravkar uresničile. Gandhi je sklenil spravo s podkraljem Irwinom in stranka je spravo potrdila. Bojkot in parola nenokorščine sta nehala, v Indijo se vrača mir. Ne more biti dvorna, da se je tudi najmočnejša, naravnost odločilna indska stranka s to spravo izrekla za smernice londonske konference, kar pomeni, da je dosežen sporazum med vsemi zastopniki Indije, konservativnimi, zmernimi in radikalnimi na eni ter Anglijo na drugi strani. Že so se pričele zato priprave za drugo indijsko konferenco, kjer bodo razgovori, pričeti in v osnovnih črtah usnešni že v Londonu, prešli v podrobnosti ter vsekakor prinesli za rezultat dominijonski statut za Indijo. Zdi se, da bo za bodoče odnošaje med Indijo in imperijem značilno, pod kakimi pogoji se je dosegla sprava z Gand-hijem. Solni monopol ostane, toda prebivalstvo ob morju lahko proizvaja sol. Bojkot angleškega blaga se neha, toda pri uvozu v Indijo se plača znatna carina tudi za angleško blago. Politični jetniki se izpustijo brez procesa na svobodo, toda oni, ki so zagrešili dejanjske nasilnosti, ostanejo v ječi in se jim zgodi po zakonu. To je sprava in popuščanje, ali vendar spoštovanje tudi pred dosedanjo zakonitostjo. Tu ni prav za prav ne premagancev, ne zmagovalcev; take solucije sicer običajno zbodejo in razdražiio ekstremiste na obeh straneh, toda zlata zmerna sredina gradi na njih stavbe bodočnosti. Nj. Vel kralj med vojnimi akademiki Vladar je pregledal delo in življenje v vojni akademiji in je bil od bodočih oficirjev navdušeno sprejet Sfinga sovjetskega pravosodja Sovjetski vrhovni državni tožilec Krilenko je presenetil svet z novim izdelkom svoje tožiteljske umetnosti. Postavil je pod obtožbo štirinajst odličnih narodno-gospo-darskih strokovnjakov in jih obdolžil škodljive, v službi tuje politike stoječe sabotaže pri izvajanju Stalinove petletke Kakor je podoba, bo nova razprava proti ruskim menjševikom-socialistom imela skoro do pičiiee enak značaj, kakor ga je 'mel zadnji veliki proces proti tkzv Industrij-, skl stranki. V obeh zadnjih razpravah leži težišče v sodelovanju sovjetskih činiteljev z inozemskimi nasprotniki sovjetov. Ta nova panoga Krilenkovega delovanja se bistveno loči od njegovih prejšnjih krva vih prijemov, že lz šabtinskega procesa ie Javnosti znana neizprosna strogost, zaradi katere so se slični procesi neminovno kon-čavaLi z drakonskimi obsodbami na dolgoletno prisilno delo ali na »najvišjo mero kazni« kakor boljševiški kazenski postopek z evfemistično rahločutnostjo imenuje smrtno kazen. V prejšnjih procesih je toži-telj Krilenko zaradi pomanjkanja priznanj, dokazov ali celo indicij uvel obsodbo na temelju intuicije. Pozival je sodnike, naj se ne dado zavesti pri posameznih obtožencih po okoliščini, da ti niso ničesar priznali ln da jim obtožba ni mogla dokazati niti dlačice krivde. »Popovski in oficirski sinovi bo, zalega jalovega ruskega intelektualstva, zato nosijo pri sebi neprestano možnost, da bi v primernem trenutku z veseljem zadali smrtni udarec naši skupnosti trude-čega se naroda. Sodite tntuitvino in obsodite jih v smislu obtožnice.« Intuitivna sodba je res poslala v ječo in pred puške množico nedolžnih ali manj krivih obtožencev. S procesom proti industrijski stranki pa so sovjeti ubrali doslej neznano jim pot po-miloščenja. Kakor znano, so bili na smrt obsojeni pomUoščeni, dasi je bila njihova ■krivda potrjena z lastnim priznanjem v polnem obsegu. Evropa je prisluhnila tej sodbi ln si ustvarila gotovo utemeljeno mnenje, da je bil proces farsa ln da so si obtoženci, ki bi bili »intuitivno« obsojeni na smrt rešili življenje s tem. da so odigrali svojo vlogo v popolnem soglasju s Tožilcem. Pri tem je bil tudi razkrit glavni namen sovjetov: dokazati bolj kakor koa-spirativno sodelovanje domačih obtožencev krivdo zapadlih tajnih sil, ki baje z vsemi silami delujejo v pravcu zrušitve sovjetskega državnega ustroja. S pomilošče-njem figurantov naj bi tembolj stopile v ospredje priprave za oboroženo Intervencijo zapadnega militarizma in kapitalističnega imperijalizma Farso ■ je vrhovni osrednji izvršilni odbor potrdil tudi z utemeljitvijo pomiloščenja, ki ga ni nihče pričakoval ln ki v dotedanji praksi sovjetskega sodstva sploh ni imelo precendenčnega primera Komedija je bila deloma preračunana za ruski narod, da bi odvrnila njegovo pozornost od začenjajoče se kampanje bitnega nakupa, deloma pa, da tako doma, kakor v inozemstvu opraviči mrzlično oboroževanje sovjetov. Pri vzorni organizaciji sovjetske politične ftplzonaže ln redki sposobnosti. kakršno Je GPU pokazal doslsj v ustvarjanju ln rež Iran Ju sličnih javnih produkcij, si nI težko predstavljati, da bo tudi sedanja obravnava proti menjševikom-Gocijalistom pod spretno režijo dosegla doma isti uspeh, kakor ga Je proces proti »Industrijski stranki«. Novd proces pa bo Imej Se vse bolj podčrtamo jarko teatrattč- no noto. Vršil se bo na videz pred najširšo javnostjo in pod nje kontrolo, kajti pripu-ščeno bo k razpravam poldrug tisoč ljudi, seveda samih pravovernih 4n zakaljenlh ori-stašev režima. Po radiu pa- bo posredno poslušal razpravo ves sve? In Krilenkovo obtožbo bodo ovekovečall na gramofonskih ploščah. Težko je določiti, kakšen bo izd d za obtožence, kajti farsa se pod spretno režijo lahko hipoma izprevrže v tragedijo zanje. Gotovo pa je, da so obtoženci spet samo lutke, ki vse priznavajo in dajejo s tem Krilenkovi obtožbi vide® resničnosti ln verjetnosti. Glavni obtoženec pa bo pri tej razpravi socijalna demokracija zapadnih držav. Prej je Krilenko obtožil protisovjet-sko politiko nekaterih zapadnih držav, to pot pa so na vrsti neoficijelnl činiteljl za-pada Krilenko hoče dokazati istovetnost interesov zapadnega imperializma in Interesov zapadne socialne demokracije, ki se baje stikajo v programu uničenja sovjetskega državnega ustroja Obtožnica sama, j govoreč o buržuaziji, podrazumeva pod tem izrazom tudi sooijalno demokracijo. Med štirinajstimi obtoženci so sami visoki funkcijonarji sovjestskega državnega gospodarstva. Sabotaže so obdolženi ne samo člani državne banke, češ, da so obtoku odtegnili znatne količine denarnih znakov in s tem povzročili paniko in tezavriranje. marveč je Krilenko odkril sabotažnike tudi v uradu za izdelavo načrtov petletke, ▼ ustroju aprovizaoije delavskih krajev,- v oddelku za zunanjo trgovino, v komisiji za nakup žita, v najvišjem gospodarskem uradu in v vodstvih državnih živilskih trustov. Med njimi preseneča pretežna večina tipično židovskih imen. kakor so Rubin. Ja-kubovič, Teitelbaum, Ginsburg. Groman, Salkin in druga. Substrat očitane jim kriv* de je deloma čisto tehnično-sabotažnega, deloma Ideološkega značala Ako pomislimo. kako gladko je sodišče lani Izreklo smrtno obsodbo 48 »sabotažnlkom« v živilskih trustih In jo tudi takoj izvršilo, imajo »sabotažniki« med današnjimi obtoženci malo nade na dober Izid razprave, na drugi strani pa gladko pomiloščenje obtožencev »industrijske stranke« ne izključuje analognega presenečenja Saj Krilenko-va obtožnica poudarja zvezo današnjih obdolžencev z industrijsko stranko ln nagla-j ša odločilno vlogo zunanjih socljalistov v i tej temni oferi. Sfinea sovjetskega pravo-) sodja prinravlja odločilen udarec menjševl-kom-socljallstom ln po znanem ruskem pregovoru znajo obletavajoče Iveri biti opasne gniim, ki so v bližini tega dogodka. Pri tem je stranskega pomena, da-Il Jim bo dokazano snovanje prevratnih celic, sodelovanje z zunanjimi sovražniki in oškodovanje domačega državnega gospodarstva »Za generalno linijo gre«, pravi tožilec Krilenko ln usoda posameznikov v odnosih do te linije nima prav nikakega pomena. Naši zdravniki na Madžarskem Budimpešta, 5. marca A A. V Budimpešto je dopotovalo danes 25 zdravnikov dole narodnega zdravja v Zagrebu. Jugoslo-venski zdravniki si bodo ogledali madžarske higienske InstP.ucM« Iz Madžarsko odpotujejo v VarSavo, Prago In na Dunaj. Osemdeset ovc zgorelo Split, 5. marca. č. V selu Stibotovlčnlku je zgorelo kmetu Juriju Mundijl 80 ovao. VaSčani so sicer v noči sliSall meketanje ovc, pa so mislili, da vdirajo v stajo kaki lopovi, ter se niso takoj pobrigali, da si ogledajo stajo od bliže. Toda kmalu so opazili, da je vsa staja v plamenu, a niso mogli več preprečiti Skoda. Beograd, 5. marca p. Nj. Vel. kralj je po-sefcil včeraj voino akademijo. Spremliala sta gd minister za vojsko in mornarico ge-neraJ Stevan Hadžič ter maršal dvora general Dimitrijevič. Nj. VeL kralj je bil izredno dobro razpoložen in od gojencev sprejet od gojencev s prekipevajočim navdušenjem. Po pozdravu je obiskal posamezne prostore akademije. Pregledal je tudi spalnice in telovadnico, ki je 60 m dolga in 40 m široka in v kateri imajo gojenci vsako soboto gledališke ali pa kinematografske predstave. Dalje je obiskal kralj tudi cbo'ele gojence. ki se zdravijo v svoji iz-I redno higijensko urejeni ambulanti. Og'edal si le nato kuhinjo najmodernejšega sistema. sai se v niel vsa jedila kuhajo na paro in z električnimi pripravami dostavlj-ijo iz kuhinje v jedilnice prvega in drugega nadstropja. V učilnicah je kralj nekaj časa prisostvoval tudi pouku. Razgovarjal se je pri tem * mnogmi gojenci in je med drugimi vprašal nekega 15 letnega dečka, čemu Je prišel v vojsko. Dečko na zunaj še skoro dete, mu je odgovoril z odločnim glasom. »Da služim kralju in domovini. Vaše Veličanstvo!« Nj. VeJ kralj in je naposled ogleda! skupino gojencev, ki je ravno vežbala proste vojaške vaje. pred svojim odhodom pa ie odredil kot vrhovni poveljnik vojne akademije in celckupne vojske, da imajo gojenci prost dan in da smejo v mesto. Ko je odhajal, so mu oficirji in gojenci vojne akademije zopet prirejala prisrčne ovacije, na ulioi pa ga je z navdušenjem vzklikanlem pozdravljala velika množica, ki se je bila tam zbrala. Lepa manifestacija prijateljstva s Francijo Pomembna svečanost v Dijonu — Poslanik SpalaJkovič o važnosti pomorskega sporazuma In o zavezniški zvestobi Jugoslavije Pariz, 5. marca. AA. V Dijonu je bila včeraj velika svečanost, ki se je razvila v manifestacijo francosko=jugoslov. prijatelj« stva. Priredila je svečanost dijonska sek* cija društva Poilus d* Orient pod pokro* viteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki ga je zastopal pooblaščeni minister in poslanik kraljevine Jugoslavije v Parizu dr. Miroslav Spalajkovič. Svečanosti se je udeležil tudi predsednik Poiuls d' Orient Marc Herault Dr. Spalajkoviča In njegovo spremstvo so sprejeli na postaji zastopniki društva Poilus d' Orient, komandant Dijona, mno* goštevilna društva in častna četa 26. peš* polka z zastavami Po dobrodošlici na kolodvoru, ki je bi* la prisrčna in topla, se je formirala po* vorka po mestu do spomenika padlih v vojni,' na katerega je posalnik dr Spalaj« kovič položil venec. Zvečer je bila intim« na večerja, po večerji pa koncert Na večerji je predsednik dijonske sek» cije Poilus d' Orient imel zdravico. v ka» teri je posebno poudaril svoje veselje in veselje mesta Dijona, da vidi v svoji sre* di bivše jugoslovenske bojevnike. Zahvalil se mu je dr. Spalajkovič z govorom, v ka* terem je naglasil radost, da je bila že ope* tovano izkazana čast Jugoslaviji m fran« cosko»jugoslovenskemu prijateljstvu, ki je eeločljivo. To prijateljstvo je utrjeno s hudinv žrtvami preteklosti, preizkusilo pa se je sijajno tudi pri gradnji nove Evro* pe, pri čemer so mirovne pogodbe največ* je jamstvo za splošno varnost V imenu jugoslovenskega naroda izraža svojo ra* dost, da se je te dni sklenila pogodba o pomorskih vprašanjih, ker bomo zdaj s še čvrstejšo vero lahko gledali v bodočnost Francija bo imela pri tem delu za mir tudi v bodoče ob strani in pri sebi Jugo* slavijo. Na koncertu je prišlo do velikih mani* festacii, ki so se Še stopnjevale, ko so predvajali filme iz dobe vojne na jugo* slovenski fronti. Pri tej priliki je povzel besedo Marc Herault in. v kratkih besedah orisal ozke zveze obeh narodov med voj* no Batthyanyi in Jugosloveni Nedavno je umri madžarski politik grof Teodor baitthyanyL Njegova smrt je bila pri nas malo opažena, čeprav bi mož, ki je bil daieč od sedanjega revizijonističnega kurza v madžarski politiki. zaslužU našo pozornost. Pred dvema letoma so izš.i Batthyanyievi »Spomini« v dveh debelih zvezkih. Bila je to ena najtehtnejših obtužb one madžarske politike, ki je delala roko v roki z velenemštvom in ki je sokriva svetovne vojne; ker pa ta politični sistem še vedno tlači madžarski narod in ga nasilno vprega v velenemško in italijansko akejo proti novi povojni Evropi, je umijivo. da so Batthyanyievi spomini bili sedanjemu madžarskemu režimu skrajno neprijetni. Kma-po izidu je vsa naklada izginila. Danes te za politično zgodovino dragocene knjige ne dubiš več. V »L' Europa Centrale« z dne 21. februarja je Raoul Chelard priobčil m-nrmativni članek o skrivnostni knjigi madžarskega magnata, ki ji je magnatski režim zaprl pot v širšo javnost, da ne bi madžarskemu naredu odprla oči. Grof Teodor Batthy;«iyi je bil predsednik Kossuthove nacionalne stranke, pristaš one politične ideologije, ki jo je reakcija 1. 1848., zatrla in desetletja pozneje izigrala z dualizmom. Grof Batthyanyi ni bil nikdar zagovornik sistema, ki je sicer dajal Madžarom možnost, da zatirajo podrejene j m Slovane, obenem pa jih je vdinjal velenem-škemu imperializmu, ki je vedno boli odločeval tudi na habsburškem dvoru. Teodor Batthyanyi ni prikrival svojega mnenja, da narodnostno zatiranje pripravlja avstro-og.*3ta monarh ji skorajšnji grob. Francu Jožefu. Francu Ferdinandu in Karlu je povedal v obraz marsikatero bridko resnico 0 oosledicah politike »divide et impera«, zlasti v zvezi z jugoslovenskim vprašanjem čigai važnost je Batthyanyi dobro poznal že pred sarajevskim atentatom. V juniiu 1917.. pripoveduje stari politik v svojih spominih, je izjavil cesarju Karlu, da ie vojna izgubljena že od bitke na Mami ln da se Avstro-Ogrska lahko reši samo s separatnim mirom. Cesar je z drhtečim glasom priznaj, da je to tudi njegovo mnenje, la pa ga njegovi svetovalci nenehoma prepričujejo, da ne sme prekiniti zavezništva 1 Nemčijo, luui v po/aiejsin avikieucaii it ponavljal svoie mrenie mrofv i« r- <; Habsburgi ne morejo oteti iz vsenemškega ujetništva. Batthyanyijeva teza je bila sporazum med avstro-ogrskimi narodi z izključitvijo hegemonističnih stremljenj. Zaradi svojega odkritega in logičnega stališča v narodnostnih vprašanjih je bil često napadan in tudi po vojni so videli v njem, dolgoletnem madžarskem politiku in uglednem magnatu, skoro da Izdajalca madžarskega naredi. V 's.o-»tpi h je ;»:<'t'oy, nyi odkrito priznal, da svetovna vojna ne bi bila tako kmaJu izbruhnila, če ne bi grof Tisza naivdušeno pristal na vojne represa-'ije proti Srbiji. Toda prej ali slej bi vojna orišla, ker je tako hotela Nemčija. Grof Teodor Batthyanyi je bnl nekoč mornariški častnik. Seznanil in spriateMi' se je s črnogorskim knezom Nikito. Navdušil se je za južne Slovane, se dobro naučdl srbohrvaščine in je cb svojem bivanju na graščini v Novem Sadu demonstrativno vabil k seb' «rh«t-- 'n umetrrike V budimoeštanskem parlamentu le nekoč dejal: »Jugoslovansko g:b«ije je mogočen veletok; treba Je. da naša politika z nJim računa, da nas ne poplavi.« Tako je bil madžarski matnat zanimiva iziema v sedanji magnatski, revizijonistični in šovinistični Madžarski. Volilna reforma na Bavarskem Monakovo, B. marca. AA. Včeraj je bavarski deželni zbor s potrebno dvetretjin-sko veČino izglasoval novi volilni zakon. Po tem zakonu m ukinejo pokrajinske list«, fitevllo poslancev ss zniža na 138, itevilo volilnih okrajev pa na 118. Razpust turškega parlamenta Ankara, 5. marca AA Danes so razpustil1 turško zbornico. Volitve bodo v najkrajšem času. , Poljak pravnik dr. Leon Petražycki »Jutro« je nedavno poročalo o preda« vanju g. prof. Spefctorskega taiko=le: »V petek 13. t. m. je predav I v ožjem krogu profesor E. Spoktorski o ruskem pravnem filpzofu L. I. Petražyckem. ki je t»"l pro» fesor na petrogr jski undvorzd m žnvi 6e« diaj v Varšavi. Petražyoki je začel svojo zn nstveno karijero s krinko načrta nem« škega civilnega zakonika in nemškega nauka o interpretacij«... (Psihološko« pravni »nauk, ki ga Pe*Tažyakri Se k;mt .mlad > profesor . £ vstopaj prvič v Pctropraj« skem pravnem^ dlruštvu, je izzval vel ko senzacijo.; .«) Ko sem čital to poroSlo, sem taJcoj misliil, da ne more iti za nikogar drugega nego za današnjegi profesorja sociologije na pravnii fakulteti varšavske unr* rze dr. Leona Petražyckega, ki je t Varšave zelfl zn n radi svojih javnih sociološko« pravnih, predavani. Ali kako to, da ie Petražycki v Liubljani postal Rus? Pe» tražyckj ie Poljak. Res je. di je pred voj« no bil v Rusijii (saj Poljak vaine:še službe v svoja poljskii domovini ni mogel dobiti), predaval je v Petrogradu in napisal ne« koliko dd v ruskem jeziku, a p^sal je tu« di nemški. Z to p8 se še ne sme reči. da je on Rus. Petračvcki se je ved-rp smatral za Pol'aka in v Rušiti naglašad. da je Po« ljak: ko je n'state 1918 nova Poliska, se je vrnil v domov^mv in sedaj že 12 let de« ■uie na varšavski urvrvorzii. Druge«« pr^v« nika Petr žvokega ▼ Varšavi ni. G. pfo^e« aor Spektoraki n:m sigurno poiasni. kako je fco bilo. da je taksno tvwo61o prišlo v »Jutro«. Za pojmovanje S'ovanstva nr vseeno. kako se pokopa v takih slučajih, ka* kor je slučaij Petr žyckeg* Na va-šsv^ki univerzi deluje sedaj svetovnoznanri k'a« sični f:>V»log Tadeus ZleVm^kri: rvega je pred letom neki hi«K>slovensiIci FHolog ime« nov*l Rus-1: tudi ZielnnsVi ie riekd«n živel v ki nr'sal tudi ruski. Prof. dr. Fran Ilešič, Zagreb. Pripis obresti pri Postni hranilnici Beograd, 5. marca. AA. Obračun obresti pri Poštni hranilnici Poštna hranilnica ob« vešča svoje vlagatelje, da bodo obvestila o obrestih na hranilne vloge za L 1930. dostavljene vlagateljem do 31. marca 1931. Čeprav je po pravilih drugače urejeno, vendar je tehnično nemogoče n« mah_ do« staviti ta obvestila o obratih za 137.000 vlagateljev Obenem se vlagatelji obve* ščajo. da so niihove obresti pripisane^ vlo* gam iir kffpitflPžiraner s 1 janua"r?ertl," 1931 in da zato nihče ne more nič izgubiti, ne glede na to. koFkšna bo obrestna mera za 1. 1931. Vlagatelji se naproša io. da do te« ga roka potrpe in da ne pošiljajo rekla* macij. Prepovedani publikaciji Beograd, 5. marca. AA.. S sklepom ministra za notranje zadeve je prepovedan tivoz in razširjanje mesečnega biltena »Croatia«, ki izhaja v naSem Jeziku v Buerios Airesu, ln pesmarice »Dalmazla Italiana«, ki je tiskana v Italiji ln kl je po svoji vsebini Ire-dentistlčna. Veterinarski izpiti Beograd, 5. marca AA. 2. ln 8. t. m. je polagalo 9 mladih veterinarjev v oddelku za veterinarstvo ministrstva za kmetijstvo strokovni veterinarski izpit za deflnitivnl sprejem v službo. Vsi kandidati so napravili Izpit z uspehom. Princesa Helena se bo droglč poročfla Bukareffta, 5. marca AA Usti poročajo, da se ločena žena kralja Karola, princesa Helena noče pobotati s kraljem. |Ca-rolom in da ee v kiatkem poroči z rumun-•ktm polkovnikom SkeUetUJem. Povratek župana dr. Puca iz Beograda Beograd, 5. marca. d. Z nocojšnjim brzo-vlakom se je iz Beograda odpeljal zopet v Ljubljano župan g. dr. Dinko Puc. Uspeh njegovega tridnevnega bivanja in posvetovanj v prestolnici ja zelo velik. G. župan dr. Puc je v raznih ministrstvih interveniral glede raznih važnih ljubljanskih komunalnih zadev. Zahteval je za Ljubljano odpravo kuluka in prosil za odobritev kredita za regulacijo Ljubljanice. Kredit je bil «dobren v polovični izmeri. Sinoči je bil g. župan dr. Puc povabljen na dvor na večerjo, ki so se je udeležili tudi admiral Guepratte s francoskim poslanikom Dardom, beograjski župan Milan Nešič in zagrebški župan Srkulj. Nj. Vel. kralj se je z g. županom dr. Pucom ljubeznivo razgovarjal in se zanimal za življenje in občinsko delovanje v Ljubljani. Položaj trboveljske Bratovske skladnice V nedeljo se je vršila letna skupščina delegatov krajevne Bratovske skladnice. Skupščino je vodil predsednikov namestnik g. Hrušovar. Predsednik nadzornega odbora g. Levstek je poročal o delovanju pokojninske, bolniške in nezgodne blagajne ter o stanju podpornega fonda. Skupščina je poročilo soglasno odobrila. Ker se po pravilih voli nadzorni odbor vsako leto, dočim trajajo funkcija delegatov 3 leta, j« bil izvoljen nov nadzorni odbor, v katerem sta zastopnika delojemalcev gg. Gorjanc Jože in Slapšak Prane, njuna namestnika gg. Ajdovšek Jernej in Sredenšek G vido; od delodajalcev pa g. Persogllo Ignac, rud. računovodja, njegov namestnik pa g. Koa Mirko, tudi rud. računovodja. Delegat g. Kude<- Matija Je predlagal, naj bi se zvišal pavšal za zdravljenje in popravljanje zob in naj bi se raztegnilo zdravljenje tudi na družinske člane. Predsednik skupščine g. Hrušovar je pripomnil, da je to za enkrat nemogoče ln to radi slabega finančnega stanja bolniške blagajne. Delegat g. Giulati je predlagal, da dobe bolniki ki zaposte bolnico, še dva dni dopusta s pripadajočo hranarino tn to zaradi tega, ker bolnik po prestanem zdravljenju še ni zadosti krepak, da bi mogel vršiti službo. Delegat g. Ajdovšek se je pridružil temu predlogu z dostavkora, naj bi se samcem pri odhodu iz bolnice Izplačala za zadnjo dobo hranarina, ker so td po odslovitvi iz bolnice brez vsakih sredstev. Delegat Glavne bratovske skladnice g. Skrinar je poudarjal, da so predlogi sicer umestni, vendar pa o tem ne mora odločati krajevna Bratovska sklad-nica, temveč le Glavna bratovska skladni ca. Delegati so Izrazih Se nekatere želje glede zdravljenja članov in Je predsednik obljubil, da se bo o teh željah razpravljalo na seji krajevne Bratovske skladnice. G. Levstek je kritiziral določbo pravilnika, na osnovi katere izgubi izstopivši član vse pravice, ako si v teku 6 mesecev ne najde zaposlitve pri kakem drugem rudarskem podjetju, V sedanji krizi, ko je dobiti delo tako težko, je ta določba potrebna korekture. Novi pravilnik, kl podaljša čakalno dobo na eno leto, naj sa čimprej uzakoni. Delegat g. Tržan je predlagal, naj bi dobivali člani, ki so zaradi redukcije na dopustu, brezplačno zdravljenje tudi v tem času. Delegat g. Ajdov-6ek je slikal bedo rudarske družine v primerih bolezni. Ker je podporni fond, iz katerega so dobivale delavske družine v takih primerih podporo, že skoro izčrpan, naj bi se oddajale kazni, ki so šle sedaj v bolniško blagajno, podpornemu fondu. G. Hrušovar je poudarjal, da Je podporni fond sedaj tako majhen, da ga ne bi mogle okrepiti tudi kazn. ki so padle od lanskih 18.000 Din mesečno letos na 1500 Din. Za okrepitev podpornega fonda bo treba najti drugih virov. G. Škrinar Je predlagal, naj bi se nakazal honorar v znesku 7000 Din, kl ga plačuje Delavska zbornica Bratov s ki skladnici za pobiranje prispevkov, podpornemu fondu. Sprejet Je bil sklep, naj se izdajajo podpore iz podpornega fonda toliko časa, dokler fond ne bo popolnoma izčrpan, potem pa naj se skliče Širše zborovanje članov, ki bodo odločali o nadaljnjem. Delegat g. Bastič je predlagal naj bi se prosilo TPD, da bi plačevala v podporni fond za vsakega člana po 1 dinar, kakor je to na Jesenicah. Moderne pridobitve Vač Vače, 5. marca. V petek je posetiU litijski sreski načel* nrik g. Podboj oberinska urad novim predsed« etvom seja občinskega odlbora ki so se jo ude.ežili tudi razn-i posestniki, zastopniki šale on cerkve. Obravnavale sp se naslednje najvažnejšo zadeve: zgradštev vodovoda, n peliava tele« foina in razširitev šole Prizadevanje obči* ne v tem po^le-du n m pač lahko da upa* nje, da bomo v doslednem črnsu dosegli m®na:,kaj. Zlasti je vel-ka potrebi, d ■ se v prrmernem času preskrbi trg z dobro vo* do. Vodpvod se bo izpeljal izpod Slomški. Cede razširitve šo'e je izjava ob";ne pre» puščena krajevnemu §o'skemu odboru, ki naij upoštevi pni svojiih sklerr,li posebno gospod^rsk.o zmožnost iyreb:valis+va. Srečki n 'čolnčk je podnJ mnoao pojasir'1 o gos no« dar«kem stanju nrebitvailstva svoiega sreza in ie ablnibiil. da bo strem1 ienja Vačanov podpiral po vseh svojih možnos^ h. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej stalno, vedro vreme, spremenljiva neznatna oblačnost, verjetno tonleiSe. — Situacija rferajšnjega dne: Od jupo^apada Evrope se?a preko Alp v notraniost Balkana področje visokega pritiska, dočim leži nad Jadranom barometerska depresija, ki povzroča v srednjem in gorniem Primorja močno burio. na j umi pa široko z dežjem. Na severu Evrope leži nizek pritisk. Pritisk je v Južnem Primorju v splošnem padol za 0.1 do 9 mm, na severu pa se je dvignil za 0.1 do 10 nun. temperature ao porasle na Jugu za 1 do 6 stopinj, na severu pa padle ca 1 do 8 stopinj. Dunajska vremenska napoved sa petek: Zjutraj hud .mraz; pozneje solnčno vreme, ki pa ne bo trajalo dolgo. V par dnevih splošno poslabšanja, Naši kraji in ljudje 70,000 jetičnih v Dravski banovini Skrajno žalostna socijalna slika - Zelo važne ugotovitve Osrednje protituberkulozne lige - Tuberkuloza se porazno siri Ljubljana, 5. marca. Z in dus tri j aliz aci j o Slovenije rastejo tu« di obolenja prebivalcev na jetiki Mnogi mladeniči in dekleta, ki so včasi delali v čistem zraku na poljih, travnikih in nji* v ah, so sedaj priklenjeni k strojem v to* varnah, preživljajo po 8 do 10 ur dnevno v slabem, zatohlem in pralnem zruku. Vre* hranjevanje je nezadostno zaradi nizke mezde. Mnogi se vozijo ali hodijo po dve uri daleč zgodaj zjutraj na delo; s seboj imajo košček kruha, mogoče tudi malo mleka za kosilo in se vračajo trudni, zrnu-ceni zopet isto pot domov Tako dan za dnem, leto za letom. Ni čuda, da sčasoma opeša organizem. _____ Plače (na uro) raznih strok delavstva so ro ugotovitvah Osrednje pro tuberkuloz* ne lige v Ljubljani naslednje: v kovinski industriji zaslužijo profesijonalisti po 4 do 7_50 Din, pomožni delavci pa 3.50 do 5 Din. Delo je surajšano na 5 dni. Vršijo se redukcije, brezplačni dopusti. Okrog 15 odst delavstva je že brezposelnega; v ke* inični industriji je zaslužek po 3 do 5 Din brezplačni dopusti, odpusti, redukcije, brezposelnost; v lesni industriji prejema kvalificirani delavec po 3 do 6 Din, nekva* lificirani po 2 do 4.50 Din; v papirni indu* s tri ji pomožni delavci po 3-50 do 6 Din, kvalificirani po 4 do 630 Din; v tekstilni industriji delavke po 2 do 3 Din, moški po do 4 Din (tuberkuloza se zelo razvija); v industriji usnja po 3 do 6 Din; v grad* beni industriji po 3 do 7 Din; v oblačilni industriji šivilje po 2 do 3 Din, krojači po 4 do 6 Din, a samo tam, kjer so kolektivne pogodbe, drugače je še slabše. Med rudar, ji zaslužijo kopači in vozači po 530 do 6 Din, jamski delavci po 5 do .,.50 mlado, letni po 2.50 do 3.25, ženske po 2.50 do j Din (delajo tedensko po 3 dni, 4 pa poči« vajo). Delavci pri kamenju in zemljarmi zaslužijo po 230 do 4 Din. Navedene dni. ne so vzete po dnevni plači za Surno; delo, dočim v resnici osemurnika m m dobi de« lavec na dan 20 Din in tudi manj, največ pa 35 Din. Ooazujemo, da je mezda pn tekstilni in oblačilni industriji najnižja. Višini (pravilneje: nižini!) mezd odgo* varja tudi obolenje posameznih stanov na tuberkulozi. Statistika iz protituberkuloz-nega dispanzerja OUZD v Ljubljani izka* vufe, da je lani od vseh na tuberkulozi obolelih bilo: 50 odst. tovarniških delav. cev 8.03 odst. uradnikov, 6.57 odst fcro* ;ačev, 6.38 odst. mizarjev, 6.02 odst zidar. ':ev. 5.66 odst. ključavničarjev, 5.11 odst. služkinj. 4.95 cdst čevljarjev, 2.01 odst. črkostavcev in prodajalcev, 1.82 odst. knji« osteljami, ki pa so na razpolago pacijen« tom iz vse države in so do tri Četrtine za» Elitni kinn Matica Pozor! Jutri premiera popularne MM5ckerjeve operete Oijak prosjak Gostujeta v glavnih vlogah Oan* berlinske državne opere Hans Heinz Bollmann Jarmila Novotna y vlogi Ječarja stari priljubljeni Hermana Picha Jntri premiera! Jutri premiera! sedene po bolnikih izven Dravske banovine. V ljubljanski bolnici je kakih 20 po* stelj v neodgovarjajočih sobah. V mari» borski bolnici je nekoliko bolje. V Ljublja. ni, Mariboru in Celju poslujejo protituber« kulozni dispanzerji, ki pa ne morejo nuditi tega, kar bi lahko pri zadostni dotaciji Ljubljanski dispanzer je last OUZD in skrbi samo za obolele člane tn njih svojce, ne more pa po svojem ustroju v smislu zakona skrbeti preventivno in mora mirno gledati, kako se širi tuberkuloza pri so» stanovalcih. Koliko pa je tuberkuloze v Sloveniji.-' Mirno lahko trdimo, da boleha v Dravski banovini za jetiko okoli 70.000 o«eb. Od' prto tuberkulozo pa ima kakih d).000 boh nlkov, ki stalno ogražajo svoje sostanoval* ce. Umrje Jih 3000 letno. Večmoma boln,* ki niso izolirani in so vedno v stiku s so* stanovalci, mnogi s tovariši v uradih, s sodelavci v tovarnah; so natakarji, ki streže, jo gostom, so prodajalci živil, so služkinje v rodbinah z otroki. Vsi ti so stalni okus ževalci svoje okolice in nemoteno skrbe, da jetika ne izumrje Zal pa točne in za* nesljive statistike nimamo in jo je treba brezpogojno ustvariti. Na podlagi vseh teh strasnrh dejstev, se je ustanovila Osrednja protituberkulozna liga za dravsko banovino s sedežem v Ljub« ljani V kratkem času se je posrečilo usta. noviti 27 krajevnih lig. Začetek sistematič. nega boja proti jetiki je tu; treba bo, da tudi država izdatno podpre to akcijo. Ali dobi Zagorje VV 1 V I novo mescansko solo Zagorje, 5. marca. Nedeljski »Jugoslovan« je pod naslovom »Za meščansko šolo v Zagorju« prinesel vest s podpisom.P., ki je sprožila nejevolj. ne komentarje o tej zadevi, ker je napra* vila vtis, da se kljub obstoječi krizi misli na zidanje drage stavbe. Ugotoviti mora« mo, da je citirani dopis plod nezadostne informacije, čeprav mu ne gre odrekati do* brega namena. V pomirjen je smo naproše* ni ugotoviti tole: Tekom zadnjih let se ni nikdar po merodajnih faktorjih razpravlja, lo o tej nameri, še več, vsi, na čelu kra» jevni šolski odbor, so se o tem Izjavili ne» gativno že davno. Zato torej tudi ni go* vora o kakšnem sodelovanju okolišk;h ob* čin Kotredeža, Ržisč L dr., v nobenem pri« meru. Res je. da je zemljišče za stavbo bi« lo kupljeno, a ne morda za malenkostno vsoto, kakor meni citirano poročilo. V zad« njih letih se je razmotrivalo radi finančnih težkoč le o graditvi osnovne šole, če bodo to dopustila denarna sredstva, da ne bo nove obremenitve s kakimi posojili. Osnovna šola bo stala neprimerno manj in bodo, ker se bi zidalo postopoma, faive« sticijski izdatki kriti z zaprošeno tonazo na blagovni promet To vprašanje se bo pa na podlagi novega proračuna za zidanje šele prerešetalo. Veseli bomo, če bomo zmogli odgovarjajočo osnovno šolo. Zato je vsako operiranje z meščansko šolo le stvari v škodo, kakor nas uče domače pri« like. ki jih ne razume vsak. Tolrko dejstvom na ljubo, in da bo či« sta voda. Ob odhodu polkovnika Mihajla Nediča Ljubljana, 5 marca. G. polkovnik Mihajlo Nedič, ki je bil osem let komandant ljubljanskega vojnega okrožja, je po 40 letih vzorne vojaške služ« be zaprosil za upokojitev. Oficirji ljubljan« ske garnizije so mu priredili poslovilni ve« čer, katerega se je udeležil tudi komandant divizije g. general Bogoljub Ilič s svojim štabom. Polkovnik Nedič je v tesni zvezi z našo vojaško zgodovino in je bilo njegovo služ« bovanje vzorno in zaslužno nekdaj v Sr» bi ji kakor tudi v Jugoslaviji Doma rz srca Sumadije se je leta 1891. posvetil vojašice* mu poklicu in je bil leta 1912. v vojni s Turki najprej komandir čete, pozneje pa komandant bataljona 3. pešpolka. V bor. bah z Bolgari je postal komandant 11. peš« polka. V vseh teh bitkah se je odlikoval z veliko hrabrostjo in je bil dvakrat ranjen. S svojim polkom je napravil v svetovni vojni strašno pot preko Albanrj ena Krf, kjer je bil imenovan za komandanta 8. peš« polka. Od ofenzive 1916 naprej je bil ved« no hraber in požrtvovalen voditelj svojih vojakov, katere je v bojnih jarkih bodril z očetovsko ljubeznijo. Po predoru solun« ske fronte je s svojim hrabrim polkom go* nil sovražnika od Soluna do Subotice. kjer je branil našo mejo proti Madžarom. Leta 1919. se je udeležil koroške ofenzive prt Celovcu. Predno je bil postavljen za ko« mandanta ljubljanskega vojnega okruga, je poveljeval III. graničarskemu pododseku. G. polkovnik Nedič ima za izredno hra« brost poleg mnogih odlikovanj tudi tri Ka« radjordjeve zvezde IV. reda z meči — naj« višje vojno odlikovanje. Ob upokojitvi je bil odlikovan z redom Jugoslovenske kro« ne III. stopnje. Odličnemu častniku želimo v pokoju še mnogo srečnih leti Zborovanje litijskega krojaškega ceha Lilija, 4. marca. Včeraj so zborovali krojači in šivilje iz našega okraja v društvenem salonu pn go* spodu Borišku. Zborovanje je vodil pred* sednik g. Josip Repovž. Razen številnih Konj iz snega v Guštanju v Guštanju Je bilo letos zelo veliko snega. Nekateri ljudje so se jezili zaradi tega, drugi so si pa vkljub temu skušali ohraniti dobro voljo. Med te spada gotovo v prvi vrsti g. Tassotto, brivski mojster iz Gu-štanja. Sredi guštanjskega trga je napravil iz snega konja v naravni velikosti, kakor ga vidite na sliki. Ljudje so prihajali od blizu in daleč občudovat njegovo umetnino, ki je res zelo spretno izvršena. Cez noč je konj zmrznil in postal tako močan, da se je ga. A. K. iz Guštanja lahko mirno vsedla nanj. ULTURNI PREGLED Fleta in drugI (Iz zagrebškega pisma.) Zagreb, 3. marca. Zagreb hlepi po senzacijah. S koncertom Španskega tenorista Miguela Fleta se mu je imelo ponuditi nekaj izrednega, velikega Toda iz »senzacije« se je razvilo razočaranje, da malokdaj tako. Koncert tega Spanca je bil napovedan s kričavo reklamo, kakor pri umetnostnih prireditvah ni navadna. Fleta je imel biti samo »senzaci-ia«, ne umetnik. Citali smo, da je ob priliki njegovih koncertov trčilo 2500 avtomobilov, 500 oseb je padlo v nezavest izvršilo se je 600 tatvin krzna in nakita, eksaltirane ženske so Fleti raztrgale deset frakov, da bi lahko spravile vsaj košček sukna. ki ga je nosil na sebi poveličevani pevec Skoda, da niso povedali, kako je bilo s Fleto potem, ko so mu ženske strgale frak s telesa; tudi nam reklama ni razodela, kako se brije, katero številko rokavic nosi itd. No, spričo tolike reklame se je vsulo v velik«, dvorano Zagrebškega zbora 3500 ljudi. da čujejo slavnega pevca. In vendar tudi koncerti slavnih pevcev razočarajo. Fleta nam je pokazal samo svojo ogromno pevsko tehniko, zlasti divno veščino diha in posebno umetnost decrescendiranja glasu na tonih najvišje lege. Vse ostalo nas je ostavilo docela hladne; ves večer nismo mogli ujeti niti en sam umetniški akcent ali doživljaj. Občinstvo Je to občutilo in Je prav vzdržno, skoraj vljudno — hladno ploskalo. Pravi navdušeni aplavz se je oglasil samo po ariji iz »Toscec in po neizogibnem >Ay, ay, aya«. S tema dvema točkama je Fleta malce pomiril občinstvo: če ne bi dal toga obliza pekočemu razočaranju, ne vom, kakšen bi bil konec te »senzacije«. Vzlic temu je bila galerija ves čas nemirna ln celo žvižganje se je kdaj pa kdaj oglasilo. »Senzacija« s Fleto je za naše razmere dovolj značilna in poučna. Vsi govore o gospodarski krizi, vendar pa je še vedno dovolj denarja, da se ob cenah od 50—200 Din napolni ogromna dvorana »Zbora«. V eni noči, na enem samem koncertu, kjer je Fleta pel največ 35—40 minut, so zagrebškemu občinstvu izvabili iz žepa čez 100.000 Din. Kadar pa gre za domače umetnike, ni mogoče dobiti niti pedesetine tega denarja. Takrat.je kriza itd.... V Malem gledališču je gostovala znana dunajska plesalka Getruda Krausova. Pred dvema letoma je priredila v Zagrebu prvi plesna večer in je imela velik uspeh; mislili smo, da tudi to pot ne bo mani zanimanja. Toda njena prireditev je bila kaj slabo obiskani. Krausova je inteligentna plesalka z mnogo invencije, ritma, muzikalnostL, fantazije, okusa in sile. Med številnimi plesnimi večeri, ki smo jih imeli v zadnjem času, je,bil njen večer izredno močan. Da smo ImeM v gostih Hudožestvenike, kakor Ljubljana in Maribor, je umevno samo ob sebi. Zabeležiti je tudi gostovanje češkega tenorja Otona Masaka v naši operi. V njem smo spoznali prikupnega pevca z lepim glasovnim materijalom, sigurnim nastopom in igralsko sposobnostjo. Oton Ma-sak si je kmalu pridobil naklonjenost našega občinstva Žiga Hirschler. »Savremenik« je priobčil v 9. številki pesem Pavla Golie »Kanarček in poet«, po eno rerodukcijo slik Draga in Nandeta Vidmarja in članek z obema slikarjema, ki ga je spisal L. Zimbrek. Velik uspeh »Zagrebškega kvarteta« v Pragi. Znani »Zagrebački kvartet«, ki je koncertiral z lepim uspehom tudi že v Ljubljani, se pravkar mudi na Češkoslovaškem. Minule dni je priredil prvi koncert v Pragi. Na sporedu sta bila med drugimi dva jugo-slovenska skladatelja: Krsta Odak in Boris Papandopulo. Češki listi beležijo velik umetniški uspeh in obetajo kvartetu še lopo bodočnost Posebno so se občinstva in kritike dojmile jugoslovenske skladbe. »Zagrebški kvartet« bo priredil v Pragi še dva koncerta., zatem pa obišče Brno, Plzenj, Olomouc, Bratislavo itd. Dr. Fr. Žgeč, »Ali spolna vzgoja res ni potrebna?« Pod tem naslovom ie znani pedagoški pisatelj prof. dr. Fran Zgeč objavil v založbi Ljudske tiskarne v Mariboru 96 strani debelo knjigo, v kateri se s prepričevalno besedo zavzema za novo spolno vzgojo. Ce izvzamemo prevod Zahorevega spisal »Spol, ljubezen, materinstvo«, je Zge-čevo delo edina knjiga, ki jo imamo v slo- članov In članic so počastili zborovanje med drugimi g. Josip Rebek, načelnik Zve* ze obrtnih zadrug iz Ljubljane, g. Ludvik Fajn, načelnik Skupne zadruge obrtnih strok iz Zagorja, g. Gojko Vidovič, načel« nik Zadruge kovinarjev iz Litije, ter na« čelnik Zadruge čevljarjev g. žlindra.^ Lani je pristopilo v zadrugo 10 članov, izstopilo 6, sedaj je nad 80 članov. Prijav« Ijenih je 45 vajencev. Vršile so se 4 vajen« ske preizkušnje, ki so pokazale prav lep strokovni napredek in dobro usposoolje« nost naraščaja. Dohodkov je bilo 5447 Din in 5021 Din izdatkov, v hranilnici je na* loženih 1765 Din. Tajniško r. blagajniško poročilo je bilo soglasno odobreno. Zci« družni prispevek 25 Din na leto ostane, za« drugarji, ki so neopravičeno izostali z obč. zbora, bodo morali plačati globo 30 Din. V zanimivem poročilu je g. Rebek bt Ljubljane poudarjal potrebo dobre vzgoje obrtniškega naraščaja, kar je prvi in glav« ni pogoj, da se zajezi šušmarstvo. Poročal je o obrtnem zakonu, socialnem zavarova* nju delavcev in obrtnikov, o obrtniški ban« ki, o davkih in drugih perečih stanovskih zadevah. S toplo besedo je pozdravil čla* niče zadruge, ki so povsem enakopravne v svojih organizacijah s tovariši ter lih je vabil k sodelovanju m pomoči v korist in prospeh vsega obrtniškega stanu. Izvaja« nja g. Rebeka so bila sprejeta s toplim pri« znanjem. V izpraševalno komisijo so izvolili po* leg dosedanjih članov še g. Jeriho, go. Ro* zo Bernik in gdč. Mimi Skušek. 70.000. Otrokom kavo? kofeina prosto grnato kavo Da, ali samo KAVO HAG Razmere na trgu Ljubljana, 5. marca. Po sklepu magistratnega gremija z dne 13. m. m. bo razširjen živilski trg, kjer že dolgo časa primanjkuje prostora, dalje na Cankarjevo nabrežje do Ribjega trga in na Sv. Petra nasip od Frančiškanskega do Zmajskega mostu. 11. februarja je pozvalo tržno nadzor« stvo mesarje na razgovor glede znižanja cen mesa, a so se ti izjavili, da sedaj pod nobenim pogojem ne morejo znižati cen. Mestna klavnica je pričela izvajati strož« jo kvalifikacijo mesa, tako da je prvovrst« no kvalificirano meso res samo od pianih volov. Tržni urad je takoj zahteval tudi temu primerno označen je cen mesu. Posledica tega je, da je večina mesa, ki je šlo poprej v prodajo kot prvovrstno, sedaj dobiti za ceno drugovrstnega mesa. To pa pomeni pri kilogramu 2 Din manj. Pregle* dane so bile tudi vse mesnice po mestu. Ker nekateri mesarji niso imeli diferenci« ranega mesa in označenih cen, so bili ka* znovani z globo. Eden je bil tudi nazna« njen sodišču zaradi navijanja cen, ker je zaračunaval strankam telečja jetra 100 Din za kg. Izdelki mesarjev: salame in klobase so bili pregledani tudi po Drž. higijenskem zavodu ter sta bila dva vzorca neprimerna, ker sta vsebovala manjvredno meso in ve« lik dodatek moke. Da se občinstvo obvaruje pred izkori* ščanjem pri nakupu mesa, je tržni urad določil po pristanku mesarjev odstotni dodatek kosti k mesu kot priklado ter to objavil v listih. Za normiranje priklade so se pričela zanimati tudi ostala »reška in mestna načelstva. Kruh so peki 18. februarja samovoljno podražili in sicer belega od 4 na 430 Din, črnega pa od 3.50 na 3.75 Din. Tržni urad je zaradi tega ovadil peke dri. tožitelj« stvu, zlasti ker je ceno določila ban&ka uprava po naredbi notranjega ministrstva, Ker je tržni urad sumil, da uporabljajo pe» ki zaradi določenih cen kruhu slabejšo moko, je odvzel 36 vzorcev kruha in moke ter jih dal v preiskavo higijenskemu zavodu. Rezultata še nI Istotako so se Danes ob 4« uri pop. premiera prvega govorečega filma v francoskem jeziku, filma, Id nam podaja živo sliko pariškega velemestnega življenja! Sons les toits de Pariš Poleg tega krasen dopolnilni spored: 1. Kolorirani zvočni film »Pesem otoka*. 2. Najnovejši Paramountov zvočni | tednik. 3. »Micky miška* šaloigra. Ta film, ki je bil deležen po vsem svetu največjih triumfov, najlaska-tikov, film, ki je bil nad pol leta igran vejšlh ocen od strani najstrožjih kri-v Berlinu v originalno francoskem jeziku bo od jutri dalje na sporedu v kinu »LJUBLJANSKI DVOR«. Elitni kino Matica venščini o tem brez dvoma usodno važnem vprašanju. Pisec ne razvija v svojem spisu učenih teorij, marveč skuša svoje stalisce razložiti in pojasniti s konkretnimi primeri iz življenja, ki jih podaja v obliki dvogovora. Tako spis ni suhoparno razmotrivanje, marveč živa, učinkovita knjiga. Stane samo 8 Din. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in Mariboru. Težave čeških gledališč. Listi poročajo, da se bo zaradi finančnih neprilik ze s prihodnjo sezono opustila opera v Olomoucu, Le-ta je bila ena najboljših oper v češki provinci; znani so uspehi, ki jih je dosezala s svojimi gostovanji na Dunaju in drugod. Člana te opere sta tudi slovenska pevska dvojica, g. Peter Burja in soproga. Občinske knjižnice na Češkoslovaškem. Iz najnovejšega statističnega pregleda posnemamo, da na Češkoslovaškem obstoji 16.168 javnih občinskih knjižnic, med njimi 11.770 češkoslovaških (slovaških 28041, ostale pa so nemške, madžarske, ruske in poljske. V teh knjižnicah Je 6,334.319 knjig, med njimi 4,500.000 čeških. Da bi knjiga prodrla tudi v najmanjše vasi, ki si ne morejo vzdrževati lastne javne knjižnice, so se ustanovile okrožne knjižnice, ki pošiljajo v take vasi majhne potujoče biblioteke. Za sedaj deluje 56 potujočih knjižnic s 50.000 knjigami. Kakor znano, imajo na Češkoslovaškem zakon, ki občinam nalaga dolžnost, da ustanavljajo javne knjižnice. Češka knjižna produkcija je s tem zakonom precej pridobila. pregledale vse pekarne in stehtale štruce kruha ter zemlje, ki pa so odgovarjale predpisom. Gostilničarje se je pozvalo, da morajo dajati gostom kruh v takih kosih, ki od« govarjajo sedanjim cenam. Izprememba v konjiški občinski upravi Konjice, 5. marca. Po odloku bansjce uprave v Ljubljani od 25. februarja so razrešeni naslednji odborniki občinske uprave trga Konjice: Karol Wesenschegg, Franc Vrečko, Hugo Detit-scheg, Martin Sorko, France Leekovšek, Leopold Bruderman in inž. Rado šturm. Na njih mesta so postavljeni za občdnsKe odbornike: lesni trgovec Franc Hrastnik, odvetnik dr. Ervin Mejak, posestnik Franc Napotnik, trgovec Anton Petek, sodavičar Franc Koropec trafikant Ciril Vrhovšek, upravnik pošte Viktor Wagner ln trgovec Franc Zore. S to izpremembo je prebivalstvo zadovoljno, ker jamči sestava reformirane občinske uprave, da bo njeno delovanje v korist občane in države. Reformirana občinska uprava prične takoj z rednim delom. Violinist Uroš Prevoršek Pri Masarykovi proslavi, ki bo v sobo« to 7. t m. v dvorani Delavske zbornice, bo nastopil z dovoljenjem drživnega kon* servatorija naš zelo nadarjeni violinist Uroš Prevoršek, gojenec mojstra prof. Ja» na Šlaisa. Ta mladi umetnik še ni dopol« nil 16. leto, pa že preseneča s svojimi na« stopi našo glasbo ljubečo publiko, ko iz* vaja komade, ki jih imajo na programih priznani umetniki. Neverjetno je, kako je zamogel do svojega 16. leta predelali to* liko materijala, zlasti še, če vpoštevamo, da študira uspešno tudi gimnazijo. Brez« dvomno bo tudi ta njegov nastop zadivil občinstvo in to še tembolj, ker bo mlade« ga violinista na klavirju spremljal naš od* lični pianist Marijan Lipovšek. Pri prehlajenju, hripl, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica so dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zopet je streljal dijak na profesorja Priština, 5. marca. Včeraj dopoldne se je v prištinski gimnaziji izvršil zločinski napad, ki je razburil vse prebivalstvo. Izključeni sedmo-šolec Hamza Ismailovič je opasno obstre-lil in oklal profesorja francoščine Vladimira Komstantinovdča. Direktorju prištinske gimnazije je te dni umrla mati v Nišu in ga je za dobo njegove odsotnosti zastopal prof. Konstan-tinovič. Na nedavni konferenci o drugem tramesečju je profesorski Zbor pod njegovim predsedstvom sklenil, da zaradi malomarnosti izključi iz zavoda 71 dijakov, med njimi tudi Hamzo. To je bil povod maščevanja. Včeraj v odmoru ob 1L je Hamza nemirno še tal po koridoru. Ko se mu je, iz razreda grede, približal profesor Konstantinovič, je Hamza naglo nameril proti njemu velik samokres. Presenečen je profesor odrinil napadalca in pohitel po stopnjicah, Hamza pa za njim — ln je oddal vseh šest strelov. Trije so zgrešili, dva sta zadela profesorja v desnico in v levo nogo, zadnji pa mu je prestrelil in zbil klobuk z glave... Takoj nato je Hamza dohitel svojo žrtev in zadal z velikim nožem dva globoka vbodljaja. Ranil je tudi slugo, ki je prihitel profesorju na pomoč. Vse se je odigralo bliskovito naglo. Misleč, da je profesorja usmrtil, je Hamza po arnavtskem običaju vrgel svojo čepico nroti žrtvi, da bi mu beg od krvi uspel. In res se mu je posrečilo, da je neovirano zbežal iz gimnazije ter izginil iz Prištine. Profesorja Konstantlnoviča leči jo zdravniki doma in upajo, da bo okreval, preiskovalni organi pa zasledujejo mladega zločinca in poizvedujejo, če ni Hamza morda bil izvršilni član večje dijaške zarote, saj je zelo reven in gotovo ni sam zmogel denarja za orožje Domače vesti * Ban Dravske banovine g. dr. Drago Marušič bo danes v petek službeno odsoten in ne bo sprejema! strank. * Teden narodnega zdravja. K tej včerajšnji objavi pripominjamo, da smo prireditev, ki je bila prvotno namenjena za čas od 8 do 15. t. m., morali iz tehničnih razlogov odgoditi na 22. do 29. t. m. Tudi pripominjamo, da se bodo predavanja v šolah vršila skupno za odraslejšo šolsko mladino in ostalo prebivalstvo. Končno objavljamo, da je prosvetni oddelek ban-ske uprave odredil, da je smatrati ta predavanja, v kolikor bi se vršila med časom rednega šolskega pouka, kot del tega pouka. Okrožnice šolskim vodstvom slede. Vodstvo ZKD v Mariboru. ♦ Napredovanje. V poročilo o napredovanju profesorjev so se vrinile nekatere napake. Tako je napredoval v I-4a profesor ra mariborski gimnaziji dr. Franc Mišic (ne Nicič). naš do'goT.O naj-finerše knkovoro?» sp/1'ariem in vrtnarjem tvrrfito »CT^MnTE^HMA«. družba z o. z.. Ljubljana, Mestni trg 10. Iz Liublfane o— Kraljeva zahvala odboru kulinarične razstave v LJubljani. Predsednik odbora za drugo jugoslovensko kulinarično razstavo v Ljubljani g. Babinek je prejel krEijevo zahvalo na udanostno brzojavko ob priliki otvoritve razstave. a— Proslava rojstnega dne predsednika CSR dr. Masaryka bo v soboto 7. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Priredi jo Jugoslovensko-če-škoslovaška liga. Spored: predavanje »Dr. Masaryk m Jugosloveni med vojno«, petje in godba. Sodelovali bodo: gospa Vera Po-povičeva, gdč. Lida Vedralova, konserva-tortsta gg. Uroš Prevoršek in Marjan Li-povšek in Slovenski vokalni kvintet Vstopnine ne bo, prostovoljni prispevki pa se bodo hvaležno sprejemali. Vse narodno občinstvo ie vljudno vabljeno na to lepo prireditev Številna udeležba naj pokaže naše tople simpatije do sivolasega poglavarja bratske češkoslovaške republike in velikega slovanskega državnika! n— Odhod vseučiliške delegacije v Prago. Z opoldanskim brzovlakom so se včeraj odpeljali v Prago k svečani avdijenci pri pre-zidentu Masaryku gg. rektor univerze dr. Serko, promotor univ. prof. dr. Kidrič in dekan filozofske fakultete univ. prof. dr. Kelemina. Na kolodvoru sta jih poleg gospa spremila gg. konzul inž. Sevčik in podkon-zul Cihelka. a— Umetnostna razstava Toneta Kralja V soboto, nedeljo in ponedeljek priredi slikar Tone Kralj razstavo kolekcije izbranih novejših del v privatnih prostorih v "en t rumu mesta. Ker je vstop prost priporočamo ogled vsem. ki se zanimajo za razvoj naše modeme. Odprta bo razstava dnevno od 10. do 16. Naslov se dobi v trafiki Sever. Selenburgova ulica. u— Izvrsten francoski zvočni Hlm. 2e dolgo ni bilo v Ljubljani filma, ki bi publiko po okusu tako točno razdelil v dva tabora kakor francosko delo »Pod pariškimi krovi«, katerega premijera se je vršila včeraj interno v Matid. Komur je samo za »vsebino«, za poskok in za špas. bo šel lačen od predstave. Za vse tiste, ki si žele minucijozno izdelane režije, pa je ta film mojstrovina. Režiser Renč Blair je glavni ki nevidni Junak tega filma. Sijajno nam je prikaza! mnoge življenjske utripe na ulicah in pod krovi Montmartrea. Film, s katerim se francoska produkcija reprezentira vsekakor odlična je v vsej Evropi žel priznanje od strani vseh tistih, ki ne marajo kiča in si žele prave umetnosti tudi v zvočnem filmu Za predigro nam je uprava kina Matice dala kratek, zelo lep koloriran film iz Španije. u— Na nocojšnjem koncertu ge. Pavle Lovšetove bomo čuli v II. delu naslednje arije <*i pesmi: Po odmoru zapoje ga. Pavla Lovšetova arijo Ofelije iz Thomasove opere »»Hamlet«, gdč. Majda Lovšetova pa takoi nato koloraturno sliko »Tema in va--ijacije na vse vokale«. katero je napisal skladatelj Proch. Sklepno točko koncerta bodo sestavljale razne mladinske pesmi. Od Hamiltona se zapoje »Deževna noč«, •skladatelj Blech bo zastopan z »Gospodom petelinom in gospodično kokošjo« ter »Opaoksmim Jurčkom in očofarro ŠneJco« Curran s svojo »Velikonočno«. Koncert Pavle Lovšetove. pri katerem bodo sodelovali gdč. Majda Lovšetova in konserva-torista Lrpovšek (klavir) in Pfeifer (violina) bo po sestavi programa in izvajanju umetniški koncert prvega reda. Poudariti moramo razveseliivo dejstvo, da Je zanimanje koncertne pubMke za nocojšnji koncert v resnici veliko. Koncert je skoro razprodan. Začetek koncert* točno ob 20. Dvorana Fil-harmopične družbe. . o— Prvi francoski govoreči film v Ljubljani. Danes ob 4. popoldne bo Imel elitni kino Matica premiero slovitega francoskega govorečega filma »Sons les toits de Parts« (Pod pariškimi krovi). Film je eno najboljših del francoske filmske umetnosti ln je šla slava tega dela po rsem svetu. Zanimivo Je. da je bfl film igran v Berlinu v francoskem jeziku in Aa je »Berllner Ta-w»b'att« Pisal o filmu ielo pohvalno. V LJubljani bo kino Matica tgral film samo danes ob 4. ponoldne, ker morajo veCerne predstave zaradi koncerta foostatl. Od Jutri dalje bo film »Ped pariškimi krovi« na sporedu v kinu »Ljubljanski Dvor«. u— »Polkovnik švoe« ie v nedeljo. rad) velikega zanimanja se bo lopi češki oaoHonalni film »Polkovnik švee« predvajal še v nedeljo dopoldne ob 11. v kinu 6e kaSHate, vzemite Kresiuol Ta vas naglo In sigurno ozdravi. •Dvoru«. Film nam predočuje trpljenje čeških legijonarjev v sovjetski Rusiji, njihove boje z boljševiki ln njihov zmagoslavni povratek v Evropo. u— Spored slavnostnega koncerta v proslavo 80 letnice Hugolina SattnerJa: L) Beethoven: Leonora št 3 op. 72, uvertura za veliki orkester, 2.) Slavnostni govor župnika dr. Gvidona Ranta. 3.) Hugolin Sattner: »Oljki« kantata za soli. zbor in orkester. V solističnih partijah bodo sodelovali Vera Majdičeva, Ljudmila Vedralova in Josip Križaj; orkestralni part bosta izvajala operni orkester in orkestralno društvo Glasbene Matioe, zborovski part pa oelotni pevski zbor G'asbene Matice. Umetniško vodstvo ima operni ravnatelj g. Mirko Pok'č- Vse prijatelje odličnega slavljen-ca in naše glasbe sploh vabimo na ta koncert. u— Koncert zborov Hubadove pevske župe. V nedeljo 8. t. m. popoldne nastopijo zbori v dvorani Uniona; trinajst jih bo, vsak pod vodstvom svojega dirigenta, vrhovno vodstvo pa bo ime! župni pevovodja g. Zorko Prelovec. Koncert ima dva dela. V I delu nastopi najprej Glasbeno društvo iz Hrastnika pod vodstvom g. Candra in zapoje tri mešane zbore, dva s spremije-vanjem svojega orkestra. Nato nastopi moški zbor Čitalnice v Šiški z Zablačnovo pesmijo »Lastovki« in Zirovnikovim »Iz vsega srca«. Pevovodja je g. Novak. Pod vodstvom Premelča poje ljubljanski »Slavec« Dobroničevo »Tužna gora« in Adamičeve »Zabuča'e so gore.« Dva mešana zbora Zbor »Zvezda« iz Most pod vod-vodstvom Avseneka zapoje moška zbora, Maroltov »V k'ošter bi rada šla« in Mirkovo »Jutro«. Nato pride trboveljski »Zvon« z OskaHem Mollon. Zapoje Pavčičev moški zbor »Mflada pesem« in Adamičev mešan zbor »Barčica zaplavala. »Domžale« pod vodstvom Mavriča zapo;e.jo Mokraničev II. mkovet in Adamičevo »Vipavsko«. SVeono besedo T dela bo imel pevski zbor ljubljanske Gfasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča. Za (pel bo dva mešana zbora in sicer Kogojevo »Barč'co« in Slavonskega »Voda izvira iz kamena«. Predprodaja vstopnic v knjigarni. u— Iz gledališča. Repriza Krleževe drame »Glembarevi« bo v drami drevi z* red D. Ta izvirna hrvatska rfnma je vzbudila med našo s^edaPfSko publiko ve''k interes. — Premijera poljske drame »Dom žena« ne bn to soboto. neeo v sredo It. t m. V soboto bodo »Trije va^M svetnik*« ko.t liudska predstava ipo znižanih.. cenah. — Ooera drevi zatrta- V soboto opereta »Di-iak prosjak za B. — Unrava gledališča prosi abonente. da poravnajo VH. obrok ?lbonmaja do 14. t. m. U— »Pajek s križem« Je Izvrstna veseloigra, ki jo uprizori Šentjakobski gledališki oder v nedeljo 8. t m. Kdor ljubi smeh in dobro zabavo, naj poseti predstavo. Vstopnice so prt g. Milošu Karndčniku na Starem trgu. u— Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa bo imel letni občni zbor v nedeljo 15. L m. ob 10. dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. u— 6. redni sestanek prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo se preloži od petka 6. t m. na torek 10. t. m ker je dvorana mineraloškega instituta zasedena po sadjarskem tečaju, na katerega prošnjo je sekcija preložila svoje redno predavanje. V torek bosta predavala gg. dr. Košir in ŠkerlJ ob 18. url v isti dvorani. Na sestanek bomo še opozorili. b— Ponovna dražba pokvarjenega vina. Vinski trgovci in producenti žganja so se zanimali za ponovno dražbo pokvarjene-nega vina. ki je v vagonih na glavnem ko-hdvoru. Po prvi dražbi se je morala vršiti včeraj zjutraj ponovna dražba in je bflo vino izdraženo za 43.700 Din. Vino je izdraži! rrgovec g Petrič, ki bo spravil vagone i vinom v prosta skladišča »Balkana«, kjer bo pod kontrolo strokovnjakov denaturira-io »n predelano v kis In žganje. u— Oblastna strelska družina v Ljubita-ni priredi v nedelio 8. t. m. d^ldne ostro streljanje na voz Zajčjega polja pri Kočevju. Mal-ner je v torek padel z voza in se hudo pobil po glavi. — Vlado Pire. 10 letni sinček orožn"ka iz Motn'ka. je v sredo obrezoval drevje. Nenadoma pa je na lestvi izgubil ravnotežje in je lestva pad^ nani. Pri padcu si ie zTomil levo nogo. Prepeljali so ga v 1iub'ianskn bolnico. — Delavec Ivan Pirk iz Rovt Pri LfMrftcu je v sredo sekaJ drevesa v g"Hu. Nek" že iznodsekano drevo se je predčasno r'tm;'o in za podrlo po tleh. Istočasno je P'rk zamahnil tudi s sekiro in S» S® S^m rotiti na (jpc! n/Mr) P:«-V-j so prepeljali v bolnico. — Učiteljica Po- Kflf naJ £»♦<* f*2nočuteča žena? Roman R. Tagoreja: »Dom in svet«. Izdala »Tiskovna zadruga«. komova iz Mošenj na Gorenjskem je nesrečno padla na cesti, da si je zlomila desno nogo. — Dveletni sinček delavca Joško Rontelj v baraki ob Vodovodni cesti je padel doma s stola in si zlomil desno ključnico. — Tovarniški delavec Jože Markize-tič na Jesenicah si Je pri delu zlomil desno nogo. Tudi te tri so prepeljali v bolnico v Ljubljano. u— Nesreča otroka. V hiši St. 56 na Vodovodni cesti je padla enoletna Marija Li-pajeva s postelje in si zlomila desno nogo. Ubogega otroka so spravili v bolnioo. u— Dve tatvini. Dne 3. t. m. je bilo iz nezak'enjene veže Rože J. v Korunovi ulici 12 ukradeno 500 Dn gotovine. — Istega dne se ie vtihotapil neznan zFkovec tudi v nezaklenjeno vežo v Vel!kem Stradonu ter odnesel rjav suknjič in par črnih usnjatih rokavic. u— Vsakoletni prtSJublJenl valčkov večer bo v so-boto 7. t m. v vseh prostorih na Taboru. Na sporedu bodo sami domači plesi s sprerrtfjevanjem 4 harmonik in orkestra Sokola I. Plesalo se bo v ve'iki dvorani in stranskih dvoranah v I. nadstropju. Vstop nina samo 10 Din. u— Družabni plesni večer c letošnjim plesnim turnirjem, ki bo Jutri v soboto ob 21. v Kazini, bo zopet združil vso plesa željno ljubljansko družbo. Pred turnirjem, med njim in po njem, ki se prične ob 22., bo ples za vse do 3. zjutraj. Sodeloval bo prvič v Ljubi lani kompletni turnir-jazz z dvema klavirjema. Toa^ta večerna. Vstopnina 25 Din. Študenti 15 Din. Iz Celia 1 (Hinmnii Vsakoletni VALČKOV VEČER NA TABORU BO V SOBOTO 7. MARCA Vstopnim 10 Din. 83K2 mmm>mw •mmmmrmmmmmmmmm- e— Proč roke od celjskega mestnega parka! Prejeli smo: Po mestu se mnogo govori o kamnolomu, ki ga namerava mestna občina v najkrajšem času otvoriti ob tako imenovanem Karlovem grabnu pri »Gozdni restavraciji«, šušlja se, da je bila na licu mesta komisija, ki se je izrekla proti kamnolomu. Vendar pa baje to onih gospodov, ki hočejo imeti baš nad mestnim kopališčem ob Savinji kamnolom, nič ne moti. Pribijemo, da je večina pametno mislečih Celjanov proti kamnolomu. Apeliramo na bansko upravo, naj ne uopusti, da bi se mesto Celje kot .etoviščarski kraj uničil in da bi Celjani izgubili najlepše iz-prehode ter da bi bili v življenski nevarnosti pri kopanju v Savinji, kadar bodo lomili in razstreljevali tam gori kamenje. Mar naj se mestni park res izpremeni v »gmajno« z neštetimi težkimi vozovi, da bo tam Se na milijone muh, za godbo pa bo skrbelo pokanje bičev? Nehote ne vprašamo, zakaj ima občinski svet tujsko-prometni odsek? Ali zato, da preganja tujce lz Celja? In olepševalno ter tujsko-prometno društvo? Zganiino se! e— Licitacija gramoza za ceste v celjskem okvirju. Včeraj dopoldne se Je ob ogromni udeležbi zainteresiranih posestnikov iz Celja in okolice vršila v pisarni celjskega »reškega cestnega odbora javna dražba dobave gramoza za nasipanje banovin-skih cest v celjskem okolišu. Dražbe se je udeležilo 50 dražiteljev, med katerimi se je razvila huda borba. Popoldne ob pol 16. pa se je pričela dražba dobave gramoza za občinske ceste v okraju. e— Nemudoma obnovite srečke dritavne razredne loterije, ker bodo sicer prodane številnim drugim Interesentom, žrebanje bo 10. t. m. e— Utopljenec v Savinji. V nedeljo popoldne Je opazilo več posetnikor iz Celja ln Levca, ko so hodili po levem savinjskem nabrežju ob ZanggerJevem posestvu nad mestom, da plava sredi nekoliko narasle Savinje moško truplo, oblečeno ▼ temno obleko. Valovi so od časa do časa dvignili utopljenčevo glavo iz vode ta so očividci mogli ugotoviti, d« gre za moža srednjih let Kdo Je utopljenec, se doslej še ni moglo dognati. Trupla omenjeni posestniki niso mogli Izvleči t vode, ker niso imeli pri rokah primernega orodja. Voda ga je naglo odnesla proti mestu. e— Mestni kino bo predvajal drevi Ob pol 21. krasni nemški zvočni fihn »Dvoje ljudi«, posnet po slovitem romanu Rlhar-da Vosa »Zwel Menschen«. Kot dodatek 2 zvočni predigri Iz Maribora a— Beograjska skupina Hudožestvenl-kov, ki je tri dni gostovala v mariborskem gledališču, je včeraj popoldne pod vodstvom g. Pavlova odpotovala v Prago. Gostovala bo tam in v nekaterih drugih češkoslovaških mestih. a— Literarni večer. Drevi ob 20. ae bo v kinu »Apolu« na literarnem večeru predstavilo mariborskemu občinstvu šest mladih llteratov iz LJubljane, članov Mladega PEN-kluba. Nastopili bodo s pesmimi Anton Ocvirk, Alfonz Gspao, France Vod- Telefon 2730 RinO „DVORW Danes ob i/28. in i).'/4 uri zvečer govoreči francoski velefilm: „Pcd pariškimi kravi" Predprodaja vstopnic od 3. pop. dalje. nik in Mile Klopčič, s prozo in črticami pa Rudolf Kresal in Mrzel-Frigid. a— Iz gledališča. V soboto bo delavska predstava drame iz vojnih časov »■Karol in Ana«, v nedeljo ob 15. opereta »Lutka«; zvečer ob 20. pa opereta »čardaška kne-ginja«. a— Tujsko prometna konferenca v Mariboru. V sredo zvečer se je v noteiu »Orel« v Mariboru višilo zborovanje, -.klicano od Zveze gostilničarskih zadrug v navzočnosti zastopnikov .ujsko-prometne zveze mestne občine, pod:--*.nice ^PJ članov tehničnega oddeljenja glavne pošte in počitniške zve-ze p.ag!stratnih i.siuž-bencev. Tajnik zveze gostilničarsK-L zadrug Petelin je pedal poročilo c zadnji tujsko prometni Konferenci v ~/jub!iani in o korakih, katere je Zveza gostilničarskih zadrug storila pn banski upravi glede reorganizacije tujskega prometa v Mariboru ter glede akcije za zgradbo žične železnice na Pohorje. Navzoči zastopniki so se živahno udeleževali debate in soglasno poudarjali nujno potrebo nove ureditve tujskega prometa v Mariboru. Sklenjeno je bilo ustanoviti posebno lokalno tujsko prometno društvo. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni hotelir Zemljič, dr. Senior, Andrej Oset in Ivan Keižar. 11. III. - »Vnebovzetje« a— Lovski dnevi mariborske podružnice SLD. Tukajšnja podružnic>i SLD priredi v soboto ob 19. "lovski dan v Slovenski Bistrici, v nedeljo ob 10. pa pri Sv. Lenartu. Predavali bodo g. Vladimir Kapus, znani lovski pisatelj, predsednik mariborske podružnice SLD ravnatelj g. Pogačnik in g. prof. dr. Fludenik. a— Požar v mestu. Včeraj popoldne ob 15.30 je začelo goreti v vili mesarja Weitz-la v Kacijanarjevi ulici. Ko so prišli gasilci na lice mesta, je bil strop v spalnici že porušen, zgorela je tudi ena stena. Skoda znaša 15.000 Din. Požar je baie nastal zaradi eksplozije na podstrešju, kjer je bil shranjen karbid. a— Iz kinematografov. Grajski: Od danes dalje »Schubertov pomladni sen«, 100-odstotna govoreča in zvočna opereta po Schubertovi opereti »Tri mladenke«. Greti Theimer, L. English, Siegfried Arno. Union: Od danes dalje »Mala iz Pratra«, 100-odstotna govoreča in zvočna veseloigra. Anny Ondra, Sigfried Arno. Apolo: V soboto ln nedeljo grofa Leva Tolstega roman »Vstajenje«. Dolores del Rio. Iz Kranja r— Občni zbor »Krožka prijatePev Francije« v Kranju bo 12. t. m. ob pol 21. v salonu hotela pni »Jelenu«. r— Izprememba posesti. Z novim letom se je tovarna čevljev Jadransko pos vska čevljamna vselila v lastne prostore. Prejk nje poslopje v Rfržra ulici pa so sedaj ku« piii gg. Štefe, Pernuš in Pe'.ko. Iz Skorje Loke M— Občni zbor Škofjeloške godbe na pihala se je vršii v soboto zvečer pri Pe-pelnaku. Društvo šteje okrog 60 č!ar>pv, aktivnih godbenikov je 21, ki pa pogreša* jo dobrih iostn-mentov. Lani je priredilo 12 koncertov. Godba je igrala na 5 zaibav* nih prirediiitvah in pri vseh manifestacijah. Novi odb.KT tvorijo gg. predsedni k Anton Ogrni, podpredsednik Franc Ravnihar, tajnik Oblak Lovro, arhivaT Janez Sever, blagajnik Ziherl Matevž in odbornika gg. KramaT R'hiard in Kocjan Franic. Karveln-k ostane isti, njegov namestnik g. Matek Jen že. Članarima 5 Din mesečno. Godba vabi k sodelovanju vse prijatelje gLsbe. Z Bleda bi— Razširjena cesta. Del basnovinske ceste, ki drž« mirno hotela »Toplice«, so znatno razširila in jo preložilo proti depen* dansi »Belvedere«. Lastnik hote'a Topl co je za razširjenje te ceste odi-ropi! ptkrog 300 kv. metrov obširno tenisaigrišče. Cesta se že tl-ikuje. Z Jesenic •— Podružnica Slovenskega planinskega društva na Jesenicah bo imela redni občni zbor v sredo 18. t. m. ob 20. v tov miški restavracij« na Savi z običajnim dnevnim redoim. Pridite! »— Kino »Radio«, Zvočne film »Sedma zaipoved« m velezanimiv zvfjčni žurnaL Predstave: drevi ob 20., v 6oboto 7. t. m. ob 20., v nedeljo 8. t. m. ob 15, 17. in 20. uri. Iz Radovljice re— Sokolsko gledališče v Radovljici vprizomi v nedeljo 8 t. m. ob 20. Govekar« jevo ljudsko igip »Gruntarjt«, ki je vzeta iz našega kmečkega življenja in se njeno de« jam je godi v Poljanah na Gorenjskem. Resna in zabavna vsebina vzgaja in zaba* va, zanimiva pa je tudi zato, ker ji je baje podlaga resnična dogodba. Iz Sloveni^radca mg— Sprejemanje strank na sreskem po» glavarstvu. Stranke se sprejema o izključ« no saim*} ob torkih in petkih od 9. do 12. S «no v zelo nujnih primenih je mogoč sprejem izven navedenega časa. sg— Osebna vest. Za učiteljico v Rušah je imenovani tukajšnja domačinka ab v in motornih vorl, ki se je žara* di velikega snega moral odgodiH. bo v če. trt ©k 12. t. m. pri sreskem poglavarstvu v Sloveojtzzadcu. r ■ >JUTRO« St 54 Iz Novega mesta „__Osebne vesti, bvoje novo službeno mesto kot predsednik okrožnega sodiišča je nastopil g. dr Kavčič Jože. V mestu se je nasedal in pričet izvrševati zobozdravniško prakso speci jalist za ustne bolezni g. dr. Antpn Furlan. n— Družina »Soča« bo gostovala jutri v soboto ob 20. v Sokolskem domu v Novem m (»tu z Molnarjevo efektno trodejamko »Vrag«. Ta komedija poudarja slabo plat človeške duše in vpliva moralno>vzgojno. Predstava bo pod okriljem Sokola Predsta« vi bo prisostvoval prevajalec »Vraga«, od« lični drmski pedagog in igralec g. Skr« binšek, ki bo pred pričetkom izpregpvoril nekaj uvodnih besed. n— Rezultat redov oziroma uspehov na realni gimnaziji ni posebno razveseljiv. Ka« kor izkazuje splošni pregled redov, ima 67% dij štva negativno oceno. Pravijo, da je vzrpk tako slabim uspehom iskati v preve« liikem zanimanju dijaštva v izvenšolskih zadevah. Iz Kočevja kč— Osebne vesti. Iz Kočevja je bil premeščen v L'vno v Primorski banovini g. Miloš Grabrijan, kom;sar sreskega nače4« Njegov naslednik ie g. Alfonz Tro« jan. Na postajo Videm«Krši!cp je premeščen prometnik g. Oktav'jan Sušanj, na njego« vp mesto 7-ride g Jožef Srak t tz posta e Ponrlkve. Upokojena sta v Lakov od ji gg. Loj« ze Picelj in Ivan Loboda kč— Kriza je vsepovsod, piavijo. Kljub temu smo imeli Kočevarji letos kir pet veselic, dasi je bil pust zelo kratek. P*> vrhu vsega pa smo si izvolila kar tri kraljice le« pote. Iz Zagorja e_ Kačun izdatkov ubožnega sklada za L 1930: dohodki 100.661.90, izdatki 100 tisoč 251 Dm 50 p; prebitka 410.40 Din. Ot»činski račun za leto 1930: dohodki 1,056.763.20, izdatki 1,028.878.97, prebitek 27.884.23 Din. z_ Odrske vesti. V soboto je v režiji učiteljice gdč. Prestorjeve igrala mladina topliške šole na lastnem odru v telovadnici ^Kralja Matjaža«. Ponovila bo igro na Izlakah in v zagorskem Sokolskem domu. V nedeljo popoldne je pevsko društvo Loški glas ob lepi udeležbi vprizorilo *Di-meža« na Lokah v Zadružnem domu. Zvečer je z velikim uspehom gostovala družina trboveljskega sokolskega odra z Do-boviškovo »Radikalno kuro« v režiji br. Odlazka. Oder zagorskega Sokola pripravlja za konec meseca »Rokovnjače« s petjem in orkestrom. z_ Vojaški obvezane! letnikov 1912. in 1913., ki so se rodili izven Zagorja in sedaj tu stanujejo, se morajo do 15. t. m. zgla-siti na županstvu. z_ Lebrir;ška kolonija se nahaja pred demontažo. Nekaj družin bo brez strehe. Pozivamo pristojne činitelje, da najdejo način, kako bi se pomoglo brezdomcem do stanovanj. __ Z a poslado: 87 mMirtrn coQo1ado Iz Trebnjega tr— Meškova »Mati« na sokolskem odru je v nedeljo pred poino dvorano in v režiji g. Dolfa Pavlina uspela zelo dobro. Vsi igralci so bili povsem na mestu. Iz Hrastnika h— Se o separacijah. V nedeljo smo prazškatljani<. Naknadno smo izvedeli, da se voda uporablja še več kakor petkrat. Vodstvo rudnika se tega dobro zaveda, a si ni moglo pomagati, ker je manjkalo prostora za čistilno napravo umazane vode. la se bo nahajala na delnem prostoru stare separacije. Pred kratkim so za to novo napravo uredili protsor, kjer že betonira ivrdka Dukič velik rezervoar, ki bo čez kak mesec dograjen. Torej je upati, da dobimo v dcglednem času bolje opran premog. Iz Šoštanja St— Občinska pisarna občine Sv. Floris jan se je preselila iz Mešičeve hiše v Penku k Cerovšku na G1 -vnem trgu. Mesto ob* črnskega tajnici je prevzel Alojzij Sternad. št— Bat'a tudi v Šoštanju namerava ustanoviti prodajalno svojih čevljev. Ne« davno se je mudil tu uradnik tvrdke v svt« ho predpriprav. Zi nastanitev trgpvine pri« ha jata v poštev dva lokala na Glavnem fcr« gu in sicer bivša pisarna ekspoziture O. U. Z. D. in prostori, kjer je uradovala svoje« čsssno podružnica Celjske posojilnice. Konč« na odločitev bo padla v Bafovi centrali v kratkem. V krogih naših čevljarjev vzbu« ja nameri Bat'e mmogp bojazni in upravi« čenih protestov. Iz Braslovč br— Gospodinjski tečaj ln kmetijska predavanja. Na braslovški osnovni šoli se bo v kratkem ustanovil gospodinjski nadaljevalni tečaj. Prijavilo se je že precej deklet. Tečaj je prepotreben za naša dekleta. V nedeljo je po rani maši predaval v šoli veterinar g. Armin Tomažič o hlevski higijeni in o kužnih boleznih pri konjih in goveji živini. V prav polnem razredu se je videlo, da vlada veliko zanimanje za napredek živinoreje Iz Konjic nj_ Občni zbor podružnice Jugosloven. ske Matice v Konjic h bo 23. t fli ob 17. v pbč?nski posvetovalnici v Konjicah. nj_ Vaditeljski in prosvetni tečaj Dra» vinskega sokolskega okrožia bo skozi 6 zaporednih nedelj in praznikov v mesecu marcu z z"četkom prihodnjo nedelio 8. t. m. Teoretična predavanja in praktične vaje se bodo vršile ves dan. V tečaju bo. do sodelovali kot predavatelji tudi sokol, ski delavci iz Maribora. Iz Slovenske Bistrice sb— Gostilničarskl tridnevni servlrni te« čaj domače krčmarske zadruge je bil v soboto uspešno zaključen Strokovni učitelj zveze g Ferdo Jelene je dosegel raz. merorna mnogo kar so obiskovalci brez iz. jeme dokazali pr izpitu Mnogo zaslug za uspeli tečaj rm« tudii botelrka gospa Jo. sipina Krulčeva, ki je dala brezplačno na razlago prostore ter ves potrebni mate. rijrl za vežbe in za predavanja. Številna obisk tečaja dovolj zgorornp priča o po. trebi sličnih prireditev, ki naj bi se v bo. doče v čim večjem obsegu aranžirale po« vsod, kjerkoli so dan« najprimitivnejši po. goji za razvoj tujskega prometa. Vsakikrat ko pridete T dotiko s tujimi osebami, vas najlažje obvarujejo nevarnosti Infekcije Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malega zavojčka Din 8.—, velikega zavojčka Din 15.- GOSPODARSTVO sb— Gostovanje Celjanov, ki ga je v so« botp priredilo Sokolsko društvo, je povsem zadovoljilo tudi razvajene Bstročane. Eno« dejanski spevoigri »Snubač« nn »Zene je treba« so gostje dobro odigrali Zlasti je ugajalo petje ge. dr Rajhove in g. Šegule, ki ju je na klavir ju spremljala gdč. Sveta« nova. Iz Ljutomera lj— Nedelja občnih zborov, V nedeljo so zborovala društva na vseh koncih in krajih. V meščanski šoli je bil občni zbor Narodne odjbr ne. Odbor je ostal stari, zia blagajni« ka je bil izvoljen g. Matija Munda. Pri g. šlibarju na Starem trgu so se posvetovali invalidi, v hotelu Herodi pa najprej Konje« rejsko društvo in za njim Kolo jahačev in voza če v. lj— Dne 19. aprila bo prireditev Podmladka RK na meščanski šoli. Opozarjamo dTuštva, naj ta datum upošteva/p. lj— Gasilsko društvo bo 5. julija 3lavllo svojo 60-letnico. Ostala društva, naj blagovolijo to upoštevati. lj__ Kino Sokolski dom bo v soboto ln nedeljo predvajal krasni film >širaz«, ki se odigrava v srednjeveški Indiji Iz Pragerskega pr_ Predavanje o sadjarstvu. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Pra« gersko in okoliš priredi v nedeljo 8. t. m. ob 14. v pragerski šoli javnp predavanje o sadjarstvu. Predaval bo strokovn jaik g. Prisl, riboraarobavm.de avtobčg u«a Hoa,lav ravnatelj sadjarske in vinaTske šole iz Ma. ribora o sajenju in negi sadnega drevja. Vstop vsakomur prost. Pridite! Iz Vitanja vi— Izprememba posesti. Gostilničar in posestnik' na Loškem vrhu pri sv. Marjeti g. Ivan Vivod je prodal svoje posestvo in si kupil drugo na Pobrežju pri Mariboru, kjer se bo trajno naselil. Z njim izgubimo zelo agilnega delavca na področju kmečke prosvete in vzornega naprednjaka. Želimo mu v novem kraju obilo uspehov. — Kakor čujemo, nameravata trgovca Petek in šumer iz Konjic otvoriti v Vitanju svoji podružnici. Iz Sevnice se— Naraščanje prebivalstva. Na ozem. l>ju sevnišlke župnije, ki obsega vso obč;tno Sevnico, del občine Blance in del občine Zabuikovje, je zadnja štiri leta takole na« raščalo prebivalstvo: V letu 1926 je bilo 96 rojstev, 63 smrti, 26 porok, 1927 109 roj« stev, 53 smrti, 42 porok. 1928 117 rojstev, 65 smrti, 26 porok, 1929 9J rojstev, 73 sror« t?i, 30 porok. Prirastek v številu prebival, cev je torej od leta do leta: 33, 56, 52, 18, 61. — Sam trg Sevnica ima zaenkrat 230 »snih številk. Iz Ptuja i— Preloženo vrtnarsko predavanje. Za. radi zaiposlenosti predavatelja bamskega nadzornika g. Škulja izostane za d nes predavanje. Bo pa zato v soboto 7. t. m. ob 19. v tukajšnji osnovni šola. Vstop prost. j— »Čardaška kneginja« na ptu?skem odru. Pribpdnje gostovanje mariborskega gledalaršča v Ptuju bo v ponedeljek 9. t m. Uprizorila se bo Kalmanova opereta »Car. daška kneginja« v režiji Dj. Trbuhovača. Iz Murske Sobote mr— Sokoli za popolno gimnazijo v Mur« ski Soboti Na nedeljskem občnem zboru mariborske sokolske župe se je ugotpvilo, da je soboška gimnazija izmed vseh slo. venskih gimnazij najaktivnejša v sokolskem pravcu, vsi dijaki so člani sokolskega nara. ščaja, vsi profesorji pa aktivni sok )'ski delavci Zaradi tega je odvetnik dr. Mejak iz Konjic pozval saveznega delegata, naj stori Savez vse pptrebno, da pride v Mur« sko Soboto popolna gimnazija; sedaj je le petrazredna. — Nova sokolska četa se je ustanovila v Martijancih. mr— Novi telefoni. Ze letp dni nova na. ročnki ne morejo dobiti telefonov, ker ni kredita za napeljavo. Tudi v Murski So« boti čakajo že številni reflektanti. Trije izmed njih pa so si sedaj na lastne stroške cSali napeljati telefon. To so: Kavarna Faf» lik, odvetnik dr. Som en in lekarnar dr. Bolcz. mr— Izprememba posest!. Trgovec Ivm Peterka, je prodal svojo enonadstropno hi. šo, znano pod imenom »Železni dvor«, tr. govcu Izidorju Hahnu, ki se vseli že te dni. Trgovec Iziiidior Hahn pa je prodal svojo hi. šo v Križevi ul 1, svpjemu očetu Henriku Hahnu. Iz slušnih ob'a v Vpisi v trgovinski register: Vpisane so na novo sledeče tvrdke: Ing. A & M. Ru-dež v Ribnici, lesna industrija in trgovina — >Jugominol< d. z o. z. na Bledu, trgovina s katranom in izdelki mineralnih olj. — >Desa«, d. z o. z. v Mariboru, trgovina z motornimi vozili, njih posameznimi deli ter postranskimi potrebščinami. — Ormoška opekarna, d. z o. z. v Ormožu. — R. Pevec v Ormožu, trgovina z mešanim blagom. — Gradbeno podjetje Saksida in drue d. z o. z, v Ljubljani. — J. Lavrič. trgovina z usnjem in kožami v Ljubljani. — Unger & Co., d. z o. z. v Ljubljani, obratovanje delavnice za popravila in izdelovanje vsakovrstnih kovinskih predmetov itd. Sresko načelstvo v Novem mestu razpisuje za 14 t. m. ob 11. drugo iavno pismeno ofertalno licitacijo za prev7em del za tlakovanje železnesa mostu čez Krko v Novem mestu z granitnimi kockami na beton-ski podlagi s proračunjenimi zneski 115.000 Din. Potrjena Je poravnava, ki sta jo sklenila izven stečaja dolžnika tvrdka M. Ranch in Anita Rauch v Celju. OUZD v Ljubljani razpisuje dve mesti zdravnikov v uradnem ambulatoriju ▼ Ljubljani. Prošnje je-vložiti do 7. t m. Nadaljnje nazadovanje našega izvoza v. januarju Svetovna gospodarska kriza je izzvala v vseh državah znatnp skrčenje obsega zunanje trgovine. Statistike za preteklo leto kažejo v r zrnih deželah primanjkljaje od 30 m še več odstotkov. Naž izvoz se je la« ni v prvem polletju še prav ugodno razvi« jal in smo dosegli celo izvozni višek na. sproti letu 1929. V drugem lanskem pplletju pa je tudi pri nas nastopil z stoj pri izvo« zu. To se še bolj kaže pr izvozu v letošnjem januarju, o katerem je pravkar gene« raln i direkcija carin objavila startistiko. V letošnjem januarju smo izvozili 254.750 ton (v januarju 1930. 422.180 ton: v jamu« airju 1929. 298.960 tpn). Po tonaži je torej naš izvoz letos nazadl^al nasproti lanskemu januarskemu izvozu zi 167.430 ton ali za 39.6 odst. Vrednost našega izvoza v janu. arju pa je znašala le 384.1 milijona Din, nasproti 616.2 v januarju 1930 ji 425.7 mi» lijona v januarju 1929. V primeru z lanrikrm januarjem znaši torej primanjkljaj po vrednosti izvor* 232 9 milijonov Dir ali 37.6 odlst. Primanjkljaj nasproti januarju 1930. sicer ni tako velik kakor nasprobi lan. skemu j muarju, toda pri tem moramo upo« Atevati, da je bil izvoz pred dvema letoma zaradi hude zime in snežnih žametov zelo oviran. _ , Naš izvoz se je za>dnie mesece gibal na« slednje (v miffijpnih Din): 1930. 1929. oktober 662.1 991.3 -329.2 november 619.7 814.1 -194.4 december 493.5 778.6 —285.1 1931. 1930. januar 384.1 616.2 —232.1 G1 vni predmeti našega izvoza v januarju so bili: pšenica (2.2 mijikma Din), koruza (25.9), fižol (5.5), vmo (7.6). konji (2.6) g^ veda (19.2), svinje (216). perutmna (8.4), sveže meso (25.6), ja i ca (29.2). gradbeni las (61.4), drva (71.4), hrastpvi pragovi (10.2), izdelki od lesa (2.5). ekstrakti za strojenje (4.3). cement (9.0), baker (15.4) m rude (14.4). f , . . , Nasproti izvozu v lanskem januarju vi. di:mp znaten primanikliai pri Izvozu pSe« niče. ki je lani znašal 3738 vagonov za 77 milijonov T>n, letos pa le 148 vagonov za 2.1 milij. Dm. Tudi izvoz koruze ie hrt mamjši, pT v talko izvoz fižola, konj. govede. svinj in perutnrne Izvoz s\-inj ie padel cd 32 4 na 21.6 m "i i ona Din. Povečal na se je tzvpiz vina od 2.4 na 7.6 miViona Dm. 50 odstotni padec izvoza lesa Prav občuten je primanjkuj v izvoza lesa, ki je padel na polovico lanskega uvo. za. Tu naim kaže primerjava naslednje vrednosti (v milijonih Din). ^ 17.4 »0 Izvoz stevfcnegi lesa in drv je znašal le« fcos v januarju komaj 78.8 milijonov Dm nasproti 166.2 milijona Don v lanskem jarriu« arju hn znaša torej primanjkljaj nad 50 pdst. Tudi izvoz izdelkov iz lesi je padel od 0.7 na 2.5 mKjona Dia* Edino izvoz-pragov se je po^ečai od ^8 v«"i4f mrfejon« Dm. V teh številkah se zrcaSfi ve^teža sedanje ime v lesni industriji Znaten primanjkljaj opažamo tudi pri izvozu sirovega bakra, ki je padel od 42.3 na 15.4 miBj. Din in pri izvozu cementa, la je nazadoval pd 17 na 9 milijonov Din. I. banovinska vinska razstava s sejmom v Mariboru Na zadnjem občnem zboru Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru, ki se je vršil v Ljutomeru, je bilo sklenjeno, da priredi društvo ob priliki prihodnjega občnega zbora v Mariboru vinsko razstavo, združeno z vinskem sejmom. Na zborovanju vingradnikov 14. januarja L L v Mariboru so bili po soglasni izjavi udeležencev razstave in sejma izvoljeni odseki za organizacijo, za propagando in za oceno vina. Načelstvo Vinarskega društva in odsek za organizacijo vinske razstave in sejma sta nato sklenila naslednje: Redni letni občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino bo v Mariboru 9 maja ob 16. v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti, l^ne 10. maja ob 8. priredi Vinarsko društvo III. vinarski kongres. Po kongresu 10. maja ob 1130 bo v dvorani pivovarne Union otvoritev L banovinske vinske raistave s vinskim sejmom, ki bo trajala od 10. do 13. maja. V tem času bodo poučni izleti: a) Ogled banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru, b) Ogled banovinske trsnlce in drevesnice v Pekrah, tvornice za dušik v Rušah in elektrarne Fala. e) Ogled Rogaške Slatine in č) Ogled Slovenskih gonc od Svečine do ŠL Ilja. Pogoje za razstavljalce na vinski razstavi in sejmu so naslednji: Na razstavo in sejem so pnpuščem vsi proizvodi vinske trte iz dravske banovine: namizno vino, vino v steklenicah, peneče, dezertno in medicinabio vino, vinski desti-lat (konjak), tropinovka, droženka itd.; nadalje so pripuščeaii. »troji in orodje vinarstva in kletarske tehnike kakor tudi sredstva za pokončavanje trtnih škodljivcev ln umetna gnojila. Vina za razstavo in sejem m destilate je prijaviti tanesljivo do 1. aprila po točno izpolnjeni oliciielni prijavi. Za razstavo In sejem prijavljene proizvode odpošlje fran-ko ali izroči vsak razstavi jalec do 1. maja. Od vsake sorte vina je poslati 5 steklenic (a 7 dec. 1), belo vino v renskih, rdeče vino pa v bordo steklenicah. Destilate je poslati po 2 steklenici. Kdor nima svojih steklenic, jih dobi brezplačno na razpolago na bano-vinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Vino, namenjeno za razstavo in setem mora biti čisto, brez napak Vsebina vsake steklenice mora biti zaznamovana na etiketi, kakršne so razstavljalcem pri Vinarskem društvu brezplačno na razpolago. Udeležba na razstavi in sejmu je brezplačna, prazne steklenice se razstavllalcem vrnejo. Za razstavljalce strojev, orodja, raznih tehničnih pripomočkov, umetnih gnojil in za razstavljalce vina v lastnih paviljonih, veljajo posebne določbe. . V vinski knpHJt J« velik zastoj. Kleti so polne, kupcev ni. Vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom, prirejamo, da vinsko trgovino ln konsum vina poživimo. Tz teh razlogov vabimo vinogradnike in vinske trgovce kakor tudi izdelovalce strotev, orodja, umetnih gnojil in drugih sredstev, ki jih rabd vinogradnik in kletar, da sode- lujejo na L banovinski vinski razstavi ln vinskem sejmu v Mariboru. Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru. Akcija za gradnjo Železnice Kočevje—Sušak Po seji finančnega odseka akcijskega od* bora za gradnjo železnice Kočevje » suša. ška proga, ki se je vršila v torek v Ljub. liani, se je v sredo sestal v zagrebški Zbornici za TOl akcijski odbor k plenar« ni seji, ki ji je predsedoval sušaški župan g. Ružič, dočim so bili navzoči predsed« uik zagrebške Zbornice za TO dr. Vrba. nič. predsednik Saveza industriicev S. P. Aleksander, generalni tajnik Zbornice dr. Čuvaj, tajnik dr. Karmanski in urednik g. Iv. Mahnar; iz Ljubljane pa so prispeli predsednik Pokojninskega zavoda g. Vek. Vrtovec, za ljubljansko zbornico g. Jurij Koče in za Ljubljansko borzo g. Anton Lušin. Predsednik g. Ružič je na kratko opisal delo akcijskega odbora, konstituiranje per» manentne finančne sekcije in predloge te sekcije. Po zatrdilu predsednika Ružiča se je oglasilo že več inozemskih finančnih skupin, ki se zanimajo za ta železniški na. črt. Zanimanje za zvezo Slovenije z mor* jem je pa veliko tudi v Ljubljani m Po» kojninski zavod bi bil pripravljen dati proti državni garanciji najmanj 40 milijo« nov Din za gradnjo te proge Za zvezo Slovenije z morjem se zanimajo tudi ne» kateri domači podjetniki, ki bi bili pri. pravljeni za krajši rok financirati in gra» diti novo progo. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se od prometnega ministrstva zahteva defU nitivna rešitev glede gradnje proge Kočev» je . Vrbovsko, kakor tudi razpis licitacije za gradnjo. Od finančnega ministra naj se izve, pod kakimi pogoji bi dovolil even« tualno udeležbo inozemskega kapitala pn financiranju gradnje Zaradi gornjih vpra* Sanj bo odpotovala v Beograd posebna de» Iegacija. Sklepi odbora so bili vsi soglasni, kar je dokaz solidarnosti in trdne volje gospodarskih krogov, da se vendar enkrat realizira ta koristni projekt Zaradi finanč« ne udeležbe se bo akcijski odbor pozneje obrnil tudi na Osrednji urad za zavaro* vanje delavcev. rs Pravilnik za Izvrševanje zakona o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo. V »Službenih novinah« od 4. marca je objavljen gornji pravilnik, ki je stopil takoj v veljavo. Ta pravilnik vsebuje točne predpise, kako je treba vlagati prošnje za carine prost uvoz predmetov za opremo hotelov ter imenoma navaja vse predmete, ki prihajajo v poštev za carine prost uvoz (razne instalacije, lifti, opreme kopalnic, umivalniki, keramične plošče, aparati za filtriranje, hladilni stroji, aparati za pranje, sušenje in likanje, aparati za čiščenje, telefoni, predmeti za ureditev kuhinj, namizni service itd.). Nadalje predpisuje pravilnik pri carinjenju in garancije proti izkorišča-= Trgovinska pogajanja z Avstrije. Po informacijah lista >Neues Wiener Tag-. blatt< bodo sredi prihodnjega tedna priče-- la na Dunaja pogajanja za revizijo avstrijsko - jugoslovenske trgovinske pogodbe. Šef jugoslovenske delegacije bo univ. proL dr. MU. Todorovid, ki je imel že nedavno informativni sestanek na Dunaju. Namen samega dela pogajanj bo, da obe delegaciji predložita svoje zahteve in da se potem doseže sporazum glede načelnih smernic bodoče ureditve trgovinskih odnošajev, za kar predlaga Avstrija Jugoslaviji enake ugodnosti kakor Madžarski Trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo je Avstrija odpovedala za 30. junij, tako da je s sigurnostjo računati, da bo 1. julija uveljavljena nova ureditev trgovinsko - političnega razmerja Avstrije do Jugoslavije in Madžarske. = Zakon o davčnih olajšavah sa kovinsko • rudarska podjetja. Nj. VeL kralj Je podpisal gornji zakon, po katerem se nekatera podjetja kovinsko - rudarske stroke od 1. januarja t 1. do 31. decembra 1945 opro-ščajo dopolnilnega davka k družbenemu davku. Zakon omejuje za ta podjetja tudi banovinsko doklado na družbeni davek na 10%, občinsko pa na 20% (če se podjetje drugače ne sporazumi). Na izvoz kovin ln kovinske rude se za čas trajanja teh ugodnosti ne morejo uvesti nove dajatve. Podjetja, ki uživajo te ugodnosti, so: Trepča Minea Limited, Zletovo Mineš Ltd., Novo Brdo Mineš Ltd., Belasica Mineš Ltd., Ko-paonik Mineš Ltd., Brskovo Mineš Ltd. ln Rudnica Mineš Ltd. — Narodna banka ob oltimmn. Iz izkaza Narodne banke od 28. februarja je razvidno, da so se v zadnji četrtini februarja devizne rezerve zmanjšale za okrog 110 milijonov Din, dočim so se kakor znano v tretji četrtini povečale za 103 milijone. Zaradi precejšnjega zmanjšanja žirovnih vlog se je obtok bankovcev povečal za 189 milijonov Din; navzlic temu pa je še vedno ostal precej pod mejo 5 milijard. Posojila na menice kakor tudi na vrednostne papirje so ponovno nazadovala za 34 milijonov. Stanje od 28. februarja je bilo naslednje (v milijonih Din: v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. februarju): aktiva: kovinska podlaga 210.2 (— 20.9), posojila na menice 1240.1 (— 26.5), lombard 195.1 (— 7.8), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 441.1 (— 80.8); pasiva: obtok bankovcev 4916.5 (+ 189.2), žirovne obveznosti nasproti državi 108.6 (— 109.6), ostale žirovne obveznosti 701.3 (— 205.1), razne obveznosti 128.6 (— 18.5). = Prodaja lesa in drv. Direkcija Sum v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Oglas in pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) ' = Dobave. Prometno - komeroijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani spreiema do 10. t m. ponudbe glede dobave 150 zavojev stearinskih sveč in 80n0 komadov nalučnikov. (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcita državnega rudnika Breza sprejema do 12. t m. ponudbe glede dobave pečatnega voska. karbonskega' papirja, radirk, spojk, papirja itd. in do 19. t m. elede dobave motvoza In siraksa. Direkcija državnega rudnika Velenie »pretema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 800 ker pridatka za kavo, 800 kg pšenifnega rdroba. 800 komadov krta« ra ribanje ln 800 kg papirnatih vrečic. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 20. t. m. se bo vršila pri komandi savske dlvlzljske oblasti v Zagrebu ustmena lie!t»riia eled* dobave testenin. zdrobi, riža in iešnrenjčka: 21. t m. pa glede dobave masti, fižola, krompirja, „Kandid" je izšel! Afi ie poznate Votterja? Citajte! Izdala »Tiskovna zadruga«. loja, olja, čebule, popra, kisa, kave, cikori-je, čaja, sladkorja, marmelade, suhih sliv, maka, moke, paprike itd. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOL pogoji pa pri omenjeni komandi.) = Dobave. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 1L t m. ponudbe glede dobave državnih zastav. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 30.000 kg oglja in 5000 kg tračnikpv. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. L m. ponudbe glede dobave 1 žage, 2 hidravličnih dvigal, 3200 m jeklenih vrvi, 100 kg bakrene žice. 80—90.000 kg portlandskega cementa in '2000 kg olja za dinanio. Dne 19. t m. se bo vršila pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu ofertna licitacija glede dobave trakov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) __ BORZE a. marca. Na ljubljanski borzi je bU danes devizni promet srednji Tečaji deviz so ostali z ma-ami izjemami nespremenjeni _ _ Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danee za malenkost popustila; za aranžma se je trgovala po 417, za kaso po 417.5 in za marc po 417.5. Dolarski papirji so stabilni, toda brez prometa. Zaključek ia je bil v investicijskem posojilu po 8S. ..led bančnimi vrednotami je bilo nekaj več prometa v Poljodelski po 55 — 56, v ostalem pa samo še v Jugobanki po 78 — 78.5. Med industrijskimi delnicami je bil zabeležen promet v Narodni šumski po 25 in v Isisu po 41. Deviie. _ Ljubljana. Amsterdam 22.8178, Berfhi 13.515—13.545 (13.53), Bruse« 7.9376, Budimpešta 9.9261, Curih 1095.9, Dunaj 800-55, London 276.52. Newyork 56.72—56.92 (56^2), Pariz 222.99, Praga 168.30—169.10 (168.70), Trst 298.03 denar, 298.2 blago. Zagreb. Amsterdam 22.7875 — 22.8475, Dunaj 799.05—802.05, Berlin 13:515—13.545, Bruselj 793.76, Budimpešta 991.11—994.11, London 276.12 — 276.92, Milan 297-1 do 299.1, Newyork ček 56.72 - 56.92, Pari« 221.99 — 223.99, Praga 168.3 — 169.1, Curih 1094.4 — 1097.4. Čarih. Zagreb 9.127, Pariz 20.3475, London 25.2325. Newyork 519.45, Bruselj 72.4, Milan 27.2075, Madrid 55.75, Amsterdam 208.2, Berlin 123.46, Dunaj 72.99, Sofija 3.765, Praga 15.385, Varšava 58.15, Budimpešta 90575, Bukarešta 3.08875. Efekti Ljubljana. 8% Blair 92.5 bL, 7% Blair 82 bi Celjska 160 den.. Liublianska kreditna 126 den., Praštediona 980 den-, Kreditni zavod 170 — 180, Vevče 128 den.. Ruše 220 den Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma in kasa 417.5 — 417.75, za mar« 4175 — 418, za junij 4185 bL, investicijsko 875 — 88.25, agrarne 51 — 52, 9% Blair 92 — 92.5, 7% Blair 815 — 82.5, 1% Drž. hipotek, banka 81.625 den., 695 begluške 0825 — 69; bančne vrednote: Praštediona 975 den_ Union 193.5 — 194.5, Jugo 78 do 785, Ljubljanska kreditna 126 deiu, Srpska 194 — 196, Zemaljska 194 _ 195, Poljo 56 do 56- industrijske vrednot«*: Narodna tam. ska 26 — 26, Našička 946 den, Gubnann 138 — 142, SJaveks 40 — 48, Drava 249 do 262, Sečerana 275 — 280, Brod vagon TO bi., Union Osijek 56 den., Vevče 132 — 140, Isis 40 — 42, Dubrovačka 385 — 390, Trbovlje 332 — 340. Beograd. Vojna škoda 418 — 418.5, za Julij 419 zaklj., investicijsko 87 — 87.5, agrarne 51.75 — 52, 1% Blair 81.75 — 82.25, N*. rodna 8070 — 8100. Blagovna tržišča LES -f Lesni trg. Priče tek pomladne sezone ▼ lesni trgovini ne kaže težko pričakovanega izboljšanja situacije. Pojavljajo se sicer italijanski trgovci, ki pa se zanimajo le za manjše količine in ne iščejo blaga pri trgovcih, odnosno industrijcih, temveč obiskujejo male producente in kmete po deželi Na ta način škodujejo trgovini, ker kvarijo in zbijajo eene in povzročajo nne-do v trgovini. Ker se itak slabe eene še naprej krčijo, so s tem oškodovani tako trgovci kakor tudi producentl V teh pojavih se kaze, kako neorganizirana je lesna trgovina. — Povpraševanje je trenutno p® suhi rezani bukovini, vendar so cene zelo nizke. Išče se tudi stavbni les po naročilu* a do zaključkov pride bolj mak), ker kupujejo interesenti le to, kar sproti potrebujejo, za večje dobave pa se ne morejo odločiti. ŽITO + Ljubljanska borza (5. t m.) Tendflnea za žito stalna. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Eksekutivno je bilo prodanih 96 vreč (& 85 kg) pšenične moke, znamke Bečej, Dragutinovo, domača ničla, franko kupčevo skladišče, plačana užitnina, plačilo v 80 dneh po 275 Din za 100 kg. — Nudi se (feo. slovenska postaja, po mlevski voznini, plat v 30 dneh): pšenica: baška, potiska, 80/81 kg po 2075 — 210, srbobranska, 79/80 kg po 2075 — 210, gornjebaška, 79/80 kg po 2025 — 205, baška. okolica Sombor, 79 kg in baranjska, 79/80 kg po 187.5 — 19u; koruza: baška, stara po 1475 — 150, nova, času primerno suha po 1375 — 140; ove«! baranjski, navadna voznipa po 1925—195; moka: banaška >0« po S3S — 340. + Novoeadska blagovna borza (5. t m.) Tendenca nespremenjena Promet: 19 vagonov pšenice, 1 vagon ječmena, 16 vagonov koruze, 6 vagonov moke in 8 vagoni otrobov. Picntea: okolica Novi Sad 79/80 kg 152.5—155; okoL Somb. 79/80 kg 142.5 do 146: sred.-baika 79/80 kg 156—1575, srem. 78 kg 137.5—142.5. slav 78 k« 140— 142.50 Oves: baški in sremski 145—150. Tetnien: baSki in sremski. 68/64 kc 107.50— 112.5. Korusa: baška in sremska 82.50-4H; za marc-maj 90—9250; baška, ladja Dunav ali Sava, predčasno suha 87 — 88: baška za maj 92.60 — 95. Moka: baška >ft?< in >0ea« 245 - 265 >2« 215 - 230: »5« 185 Ho 195 »«< 176 - 185: >7« 140 - 145 »8« 105 - 116 Otrobi: baškl 96 - 975: srenj-4ki in bs nafti 90-95 4- BudtmpeStaneka termfnsk« bora (6. t m.) Tendenca priiazna, promet miren. Pšenica: za marc 1542 - 15.44 (16.80), za maj 16.69 - 16.70 (16.60), m Ju«! -(15.60); »*: ta marc 11.88 - 11-40 (11.40), za mai 11.53 - 115« (1150): kerasa: » mai 12.67 - 12.69 (12 60). za Jo]« -(1250), tranzitna za maj 9.95 — 9.97 (9J0). Iz življenja in sveta Elektrika Iz solnca S svetlobo elektrizirane bakrene plošče — Vsaka hiSa svoja električna centrala — Kaj pravi učenjak o svoji epohalni iznajdbi Mlademu nemškemu učenjaku, dr. Bru-nonu Langeju, se je posrečil dalekosežen izum, ki pretvarja solnčno svetlobo direktno v električno silo. O tem je naš list pred nedavnim že poročal, v naslednjem pa govori dr. Lange sam o svoji epohalni iznajdbi: »Moja iznajdba,« pravi, »Je bila bolj aH manj slučajna. Delal sem pravkar poskuse e silikatom Postopek pri teh poskusih je bil povsem preprost in nisem rabil v svojem laboratoriju niti dragih niti zamotanih strojev. Da ima svetloba tudi elektro-magnetske lastnosti, sta ugotovila že Hertz in Maxwell. To dognanje mi je rabilo kot podlaga za poskuse, ki sem jih vršil že tri leta tako, da sem s svetlobo obseval tenke kovinaste plošče in podobne plošče iz kovinskih spojin, čisto slučajno sem naravnal nekega večera svetlobni trak skozi tenko plast bakrenega okisa in sem pri tem odkril, da se je svetloba takoj spreminjala v elektriko. To odkritje sem proučil s številnimi novimi poskusi. Našel sem. da je svetloba, ki je pro-eevala bakreno s tenko plastjo bakrenega okisa pokrito ploščo, stvorila elektrone v določeno smer in povzročala tako »električen krog« in neprekinjen električni tok. Zgradil sem majhno svetlobno stanico iz bakrenega oksida, ki je merila nekako 6 cm v premeru. Nanjo sera pritrdil dve žici, pozitivni in negativni pol. Drugi konec vsake žice sem zvezal z motorjem v2 volta. Ta motor mi je tekel cel teden, kadar je sijalo solnce in so obsevali njegovi žarki bakreno ploščo. Ta motor pa teče tudi tedaj, kadar solnce ne obseva bakrene plošče naravnost. Priključen vol-tomer zabeležuje tokovno silo, ki je različna, kakor je pač različna vsakokratna svetlobna sila. Zastavili so mi vprašanje: »če bi bile samo strehe naših hiš iz velikih plošč iz bakrenega okisa, ali bi lahko imela vsaka hiša svojo lastno napravo električne sile? Ali bi bili tedaj neodvisni od električnih Dr. Bruno Lange družb, ki porabijo ogromne množine premoga in olja, da spravijo svoje diname v tek ?« Odvrnil sem: »Teoretično to nikakor nI nemogoče. Kako daleč pa bodo uspeli naši poskusi, ta čas še ne morem povedati. Opozoril bi samo na razliko med prvo Edi-sonovo žarnico in električno lučjo, kakršno imamo danes če se uresničijo vse možnosti, ki jih prerokuje moja iznajdba, tedaj se bodo nekoč puščave Avstralije in Afrike spremenile v plodovite, cvetoče vrtove«. Da sem lahko dokončal svoje študije, sem delal na polju in v tovarni. Ne dam se premagati obupu, ker vem, kaj pomenita pomanjkanje in trdo delo — in kaj lahko vse doseže potrpežljivost«. Geolog - zdravnik zamorskega kralja Ivar Broman, profesor hiradske univerze, ki je v raziskovalne svrhe potoval po Afriki, je po nenavadnem naključju po« stil zdravnik zamorskega kralja Arapa Kassisi, ki kraljuje majhni državi v osrednjti Afriki. Broman je vodil biološko odpravp, ki je iskala v pragozdovih afri« ške celine embrije in okostnjake sesalcev. Neki dam je slučajno z-šel v družbo, ki ga je pripeljala v kraljestvo kralja Ar pa Kassisi ja. Vladar gi je pozval na dvor, ker se ni počutil dobre. Tožd je, da ga mučijo bolečine v prsih. Profesor je pre* iskal črnega vladarja in ni našel ndč vzne« mirijdiveg i. Pomazal ga je z nekim maza« lom, mu dal povžiti par tablet aspirina, jnalf) piva ter mu velel popušiti nekaj d« garet. Pred slovesom mu je poklonil še dve sponki. Drugi dan je bil kralj zdrav in je_ ime« noval švedskega učenjaka iz hvaležnosti za svojega telesnega zdravniki. Kmalu na« to. ko je ekspedrcija nadaljevala svojo pot skozi afriško goščo, pi je prejel prof. Brp« man poziv, naj se zopet javi na dvoru. Iz kraljevih ust je izvedel učeniak. kai se zdaj zahteva od njega. Arapa Kassisija štiri žene mu dotlej še niso bile rocMe prestolonaslednika — in kralj je naročji učenjaku, naj s svojrlimi zdravilnimi sred« stvi poskrbi za to, da se stvar čimprej zgodi, ker bo sicer rodu konec. Na svojo veliko žalost je profesor razložil črnemu vlad' To je žalostna posebnost naše obrti,« je zamišljeno rekel, >da ne morejo naši odjemalci počastiti naše Naočniki za športnike •Neka nemška optična tvrdka izdeluje za športnike 90 gramov težak daljnogled v obliki naočnikov, ki omogočajo natančno opazovanje poteka športnih prireditev tudi iz daljave. Morda bo ta iznajdba prepre-ila v bodoče hude spore med športnimi entuziasti, ki hočejo biti natančno poučeni o vseh podrobnostih na igriščih. slavnosti, a če bi vstali iz grobov, bi seveda pritrdili, da smo se potrudili v vsakem oziru. Zato dvigam to čašo v spomin onih, ki ležijo po vseh pariških pokopališčih.« Kosilu je sledil koncert s plesom. Mladina se je veselila do svita, a poprej se je oddol-ž.ila tvrdka cenjenim odjemalcem z »De profundis« in Chopinovo pogrebno koračnico. Najvišji mož na svetu Tudi tega imajo seveda Američani. Ime mu je Jack Earle tehta dobrih 150 kg, visok pa je 252 cm. Jack Earle si ni izvolil nobenega poklica, saj ga je mati priroda obdarila z redkostjo, s katero si služi denar. Kljub temu pa je velik siromak. Na potovanjih se ne počuti prav nič udobno in prijetno Saj ne more skozi nobena vrata, ne da bi se sklonil in dostikrat se primeri, da zadene z glavo v strop. Vsak stol je zanj prenizek, nobena miza dovolj visoka. V nekem newyorškem hotelu, kjer so uredili poseben oddelek za »velikana«, niso mogli dobiti zanj dovolj dolge postelje. Stopil je v restavracijo in naročil jed, toda sesti nI mogel za nobeno mizo, ker so bile vse prenizke. Slednjič je šinila brihtni natakarici v glavo rešilna misel. Prinesla je dvojno lestev. Velikan se je nanjo naslonil z enim komolcem, po drugi strani pa so mu prinesli krožnik. V tem položaju je mogel mirno zavžiti naročeno Jed. Zdaj so za Earlea napravili lastno bivališče, ki so ga opremili s pohištvom, primernim njegovi meri. Radovedni Američani se ne čudijo samo njegovi telesni višini, ampak tudi njegovemu pohištvu. Najnovejša reklama Berlinske veletrgovine so izmislile v hudem konkurenčnem boju nov, baje zelo učinkovit način reklame. Med obiskovalci se potika ves dan plačana »tatica«, navadno skromno oblečena priletna ženska. Njena neprijetna službena dolžnost obstoji v tem, da se mora na domenjeno povelje polastiti dežnika, kosa svile ali celo radio aparata. Prodajalec jo takoj zasači. Njegovi klici opozorijo množico na tatvino. Ljudje so navadno zelo neusmiljeni: povprečne berlinske gospodinje bi najraj-še linčale tatico. V odločilnem trenutku pa se prikaže ravnatelj, ki glasno naznani: »Gospa, stvar, ki ste jo ukradli, vam je menda všeč. Vzemite jo in pojdite domov. Ne bomo vas naznanili. Naše cene so tako nizke, da nam ni s tem povzročena posebna škoda.« Tudi ta način reklame je posledica slabega gospodarskega stanja. Trgovci so tako obdavčeni, da morajo skrbeti za čim širši krog odjemalcev. Dolarski zaklad v protezi Konec oktobra 1928 je umrl v majhni Sperlovi ulici na Dunaju poljski državljan Froim Laikin, ki se je vpisal v tujski seznam z imenom Noa Goldberg. Vračal se je iz Amerike v svojo domovino. Njegova smrt bi bila v javnosti nedvomno ostala neopažena, da niso njegovi sorodniki v New Torku razpisali nagrade 200.000 Din za onega, ki najde pokojnikovo umetno nogo. Oglasil se je kontraktualni nastav-ljenec poljskega konzulata Henrik Wider, ki je pregledoval Laikinovo zapuščino in odkril zaklad v protezi. Ker pa se zavist pojavi skoro povsod takoj za uspehom in srečo, ni ostal Wider sam. Javil se je še nekt aspirant na mastno nagrado v osebi sluge nekega new-yorškega hotela. Vložil je pri dunajskem sodišču tožbo in zahteva še enkrat tako visoko odškodnino kakor Wider. Svoje zahteve utemeljuje s tem, da Je prišla v hotel po Laikinovi smrti policijska komisija, pregledala je zapuščino in komisar mu je dal nalog, naj staro protezo zavrže ali uniči. Kljub temu je položil umetno nogo k drugim predmetom v dva kovčega. če bi bil ravnal s protezo po naročilu, bi se zaklad nikoli ne bil nadel. Kdo bo dobil nagrado, bo seveda odločilo sodišče. Najnovejša številka llustrovane tedenske revjje ŽIVLJENJE IN SVET vsebuje naslednje zanimivosti: Zgodovina smrtne kazni (konec — Dr. Travner). Izum umetnega človeškega glasa (s sliko). Podzemske novice (M. Scott — z risbami E. Justina). Vid vara. Novi Delhi (s slikami). Umetna svila. Janeza Trdine narodopisne drob- tine (Staroslav). Razvoj letalstva v sliki tn besedL Dogodki v slikah. Krivda Elija Pilona (roman — Ivan Podržaj). Novosti iz Pompejev (s slikami). Kolodvor na parniku (slika). Kurjava na mrzli zrak (s slikami). Nova zemlja na južnem tečaju (s sliko). Moderna ženska (Moško delo v ženskih rokah — Sodobno mno-gomoštvo). Letalske nesreče (s sliko). Tedenski jedilni list. James Starkey, graditelj tankov. Rusko prebivalstvo. Karikature. Uganke in zanke. Humor v slikah. »2ivljenje in svet« izhaja vsako nedeljo in stane polletno (zaključena knji ga) 40 Diu, trimesečno 20 Diu, mesečno 8 Din Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah Naroda se pri upravi: Ljubljana. K na f I jeva ulica 5. Kurja očesa kot vremenski preroki Dosti je ljudi, ki ne verjamejo niti barometru, niti vremenskim prognozam po časopisju, pač pa se glede na razvoj vremena čisto zanesejo na svoja kurja očesa, na trganje in srbenje. In vendar kurjič očesom celo iz znanstvenega stališča ni mogoče oporekati neke upravičenosti glede vremenske progno-ze. Lahko jih namreč smatramo za nekakšne higrometre, ki kažejo vlažnost zraka, iz česar se da sklepati na morebitne padavine. Higrometri se v obliki in strumentov s kazalci tudi sicer dostikrat uporabljajo v znanih vremenskih hišicah. Na podoben način pa kažejo vlažnost zraka tudi kurja očesa, čeprav ne direktno, pač pa po ovinkih. Kot higroskopična snov, ki se zaradi vlage razteza, sicer ne deluje roženina kurjih očeh, marveč usnje čevljev, v katerih tiče noge. Kromovo usnje se na primer raztegne v vlažnem zraku za celih osemnajst odstotkov in ko se zrak spet osuši, se prav za toliko spet skrči. čisto naravno je torej, da se v spreminjajoči se vlažnosti zraka naša obutev razteguje in vtesnjuje in pritiska na kurja očesa, ki jih zaradi tega vselej močneje občutimo kakor ob stanovitnem vremenu. Dr. Oton Wallach V Gottingenu je umrl 84-letni prof. dr. Oton Wallach, bivši ordinarij za kemijo in Nobelov nagrajenec za L 1910. Njegovo glavno delo je bilo preiskovanje hidroaromatskih spojin. Nov osebni dokument Borba za higiensko vzgojo ljudstva v Nemčiji hoče uvesti za vsakega Nemca »zdravstveni list«, ki ga bo spremljal od zibelke do groba. Ker pa dojenčki ne znajo ne pisati in ne čitati, bo služil zdravstveni list v prvi dobi življenja staršem in z njihovim dovoljenjem šolskim zdravnikom in učiteljem. Ko pa ga dobi v roke lastnik, postane osebni dokument in se sme uporabljati samo z njegovim dovoljenjem. Zdravstveni list ima 64 strani. Na prvem mestu je uradno potrjeno rojstvo, potem pridejo uradne navedbe o cepljenju, o dolžini in telesni teži od rojstva do 20. leta, pregled prestanib nezgod in bolezni ter prizadetih organov. Posebna stran je posvečena zobem, druga razvoju otroka, ostali prostor je na razpolago za podatke o poklicu, zakonskem posvetovanju, otrokih in za nadloge, ki jih prinaša vsaka starost. Slika zdravstvenega lista pa bi bila nepopolna, če ne bi ji Jile priložene tudi fotografije, posnetki matere in očeta, po možnosti celo deda in babice kakor tudi lastnika samega v raznih življenskih dobah. Odgovarjajoče rubrike pojasnjujejo, kateri Izmed roditeljev in njihovih prednikov so Se živi, kateri so umrli, kakšne bolezni so jih pobrale in v kakšni starosti so šli s tega sveta. Tudi njih posebne nadarjenosti so označene, n. pr. dar za glasbo .slikarstvo, za tehniko, jezike ali matematiko. Zmaga francoske tehnike Kako je uspelo Francozom potolči italijanski rekord — Osemnajst mesecev tehniškega truda in dela Med brzojavnimi vestmi smo že poročali o najnovejšem francoskem rekordu, ld sta ga dosegla letalca Bossoutrot in Rossi v vztrajnostnem in distančnem poletu. Ostala sta v zraku 75 ur 23 minut in sta prele- Mnogi poskusi s stroji tvornic Bernard in De Voisine so propadli. Slednjič je prišel na vrsto in se je obnesel Bleriotov tip. Pilot Bossoutrot je že dvakrat poprej skušal doseči rekord, ki se mu je udal šele sedaj. tela v strnjenem krogu 8865 km. Poprej je držala ta rekord Italija, priborila pa sta ga v njenem imenu pilota Maddalena in Cecconi. Da ni takšen rekord igrača, pričajo francoske priprave za dosego tega smotra. Poldrugo leto so se trudili inženjerji v francoskih tvornicah najti in izdelati tip letala, ki bi potolklo vse rekorde v vztrajnosti in daljavi. Ker zavihi takšen rekord od strojev, se je vršila prava tekma med najboljšimi podjetji, ki izdelujejo motorje. V polovici lanskega leta so prišle v ožjo volitev za dobavo odgovarjajočega stroja tri francoske tvormce: Bernard, De Voisine in Bleriot. Na treh mono-plarnh različne konstrukcije in različna nosilnosti so se začeli poskusi, ki naj bi prinesli zmago francoskemu zračnemu brodovju. V komisijo izvedencev, ki so imeli ocenjevati poskuse, so bili pozvani prvovrstni strokovnjaki. Sirom Francije je naravno zavladalo veliko navdušenje, ko se je razvedelo, da držijo Francozi trenutno tri največje rekorde v zraka, -ekord v ravni črti, vztrajnostni rekord in rekord v sklenjenem krogu. »Velika ljubezen' ali vohunsko izdajstvo? Zanimiv vohunski proces na Dunaju — Laznjiva baronica se zaljubi v mladega oficirja — Kes in pokora Dunajsko porotno sodišče ima ta teden ni dnevnem redu vohunsko afero, v kateri pa presegajo ljubavne pustolovščine vo« pt« l' » V^VgUJV l J UL/U » >>v f • - hunske skrivnosti Glavna oseba razprave je 23«letna ločena žena Lurza Halvax, po poklicu filmska gralka. Halvaxova je prišla konec oktobra lan« skega leta na Dunaj kjer se je hotela operirati. V neki kav mi se je seznanila z 22«letnim častniškem aspirantom Brandner« jem. Predstavila se mu je za baronico Yvono v. Arany ir sa je kmalu pridobila njegovo ljubezen. Kro ju mu je razodela. da se mudi na Dunaju v skrivnostnem poslanstvu, češ da ie v službi tajne službe neke so« sedne države. Rekla mu je naravnost: »Jaz sem vohunka. Če te je volja, me d š lahko na mestu aretirati«. Mladi vpjak, ki je bil že ves omrežen od lažne barone« ce, je seveda ni o znanil oblasta. Ko je zmagala ženska, je začela nazvi« jati delovanje vohunka. Kazr'i se je blazno zaljubljeno v mladega aspiranta in je začela obžalovati svojo misijo. Pomirila pa je svojega liubčka z izjavo, da ne bo okoli ničesaT podvzela proti Avstriji. da pa mora navzlic vsemu le poslati ne. kaj vohunskih skrivnosti svoji državi, ker bi sicer ostala brez sredstev in bi mor la ostavitn Dunaj. Pod gotovimi pogoji bi lahko celo Avstriji izkazala uslugo. Ako bi se ji nudila prilika, da bi tu in tam odipo« slala k ikšno še tako brezpomembno vest, bi se utegnila nuditi prilika, da bi prej ali slej ukradla za Avstrijo dragocene po« datke. S temi podatki naj bi se okoristil 22*letni ljubimec, da bi napravil boljšo k a« rrjero. __.___. »Baronica« je tako pridobila aspiramta, da ji je izročil stenograme predavanj v vojaški ak-demiji. Med njima je bila raz« prava o načinu bojevanja in preda/vamie o naskoku s plini. Ta materi jal je vzelri Halvaxova s seboj v svojo domovino, od« koder pa se je vrnila s tožbo, da so jo zaradi malovrednosti gr^dprva tam osumili vohunstva v prilog Avstriji tn je malo manjkalo, da je niso zaiprld. Zato mo* ra v bodoče najti kaj važnejšega, kakšen rezervat, sicer preti polom njene misije na Dunaju. . ... Predložila je torej 22*letnemu topnrčair« ju vprašalno polo. ki naj bri dognala podrobnosti o avstrijski poizvedovalna služ« bi, o evidenčnih pripomočkih avstrijskih vojaških in civilnih oblasti, o zvezah med aktivno vojsko in ilegalnimi orgiamzaoi. jami (Heimvehram) ter o vojaškem na« 6rtu avstrijske armade pri zadnjih manev« Zdajci so se fantu odprle oči. sprevidel je, da se igra z ognjem. Zaupal je svojemu profesorju v vojaški akademij vse, kar je vedel in je po izčrpnem poro« čilu z generalom Rangeom ukreral potreb, no, da so oblasti zaiprle vohunka Ha!vaxova se je izprva obnašala v ječa Drobne zanimivosti lavni pisalni stroji Neka berlinska tvrdka je obljudenih križiščih avtomate" Pisalnimi stroji. V odprtino vržen novčič za 10 pfe-nleov (L25 dinarjev) dvigne pokrov, in SS je ^ ripoligo za pisanje 1000 črk, kar popolnoma zadostuje za povprečno pismo. Baje imajo novi avtomati velik uspeh. Mišja invazija V nullabo rakih ravninah transavstral-ske železnice se Je nenadoma pojavilo na milijtmone miši. Postajni načelnik iz Leon-eathe pripoveduje, da je med njegovim službenim opravkom s potniki, vdrlo na tisoče miši v njegovo pisarno, kjer so poškodovale zavitek z večjim Številom bankovcev. Mišja nadloga je nepopisna. Nobena hiša ni brez njih in predrznost živali je tolika, da ni varna pred njimi nobena stvar. Največji klobuk na svetu se ne nosi v Ameriki, ampak v Londonu. To je damski klobuk, last miss Jessie Mathewsove, lepe in elegantne zvezdnice, ki nastopa v revijah. Vsekakor ima tudi klobuk prednost da ga razkazuje lmejlteljica ▼ reviji. Klobuk Je 5 m visok in 7.50 m širok. Sestavljen Je iz 150 velikih nojevih peres, tehta štiri kg in Je zavarovan za vsoto 1 milijona Din. cev. Potem se je pomirila in podala na* stop no razlago svojega delovanja: Bila je ljubica načelnika vohunskega oddelka v sosedna državi in je po njegovem ndbo, kajti zgodovina uči, da je pri ženskih vohunih »velika ljube«on« in »izd-ujstvo dloanovine« navadna kome« dija. Nova filmska zvezdnica Charlie Chaplin Je slučajno odkril v nekem malem londonskem gledališču velik filmski talent v osebi igralke Sari Marize in jo takoj angažiral za Hollywood. Kaznovana lepotica Letos so prvič priredili carigrajski dnevniki tekmo lepotic in podelili naslov »Miss Turčije« učiteljici Našid Safet Hanuml, hčeri znanega odvetnika. A v Ankari so Carigradu zamerili pohujšanje. Prosvetni minister je miss Turčijo razrešil službe, ker se je udeležila natečaja brez dovoljenja svojih predstojnikov. Ifsak dan ena »Prosim, ali imate še kakšne vilice, prav take, kakor sva jih kupila včeraj « E. M. HtrtlJ S EJK S krčevitim notranjim naporom se je zbral in premagal svoje nesmiselno razloženje. Malo je manjkalo pa bi se bil izneveril možu, ki mu je bil že dvajset let bližji od rodnega brata. Dekle je bilo prijateljevo — niti o tem ni smel razglabljati, ali je ta posest pravična ali ne. Tako se mu je vrnil izgubljeni mir. Poljubil ji je roko in jo izpustil. Tedaj je stopil v šotor Henri. »Gospod grof, hitro pridite, nesreča se je zgodila.« Dunr je vzkriknila in skočila pokoncu. Njen obraz je bfl pre-ftledel kake. zid in njene ustnice so neslišno dihnile besedo: »Ah-med!« Trepetala je in grof je naglo položil roko okoli nje. »Kaj se je zgodilo, Henri?« »Eden izmed domačih ljudi se je ponesrečil. Puška se mu je razletela in mu raztrgala roko...« Preden je krenil proti vratom, se je Saint-Hubert ozrl na Diano. Zgrudila se je na divan. vzela Kopekovo glavo v naročje in zakopala obraz v njegov resasti kožuh. »Oprostite mi.t je zašepetala. »Vem, da je nespametno, ali danes jase spet tistega strašnega ,Šejtana' pa sem nervozna kakor vselej. Kar pojdite, prosim, takoj pridem za vami.« Odšel je, ne da bi kaj rekel. Diana je še nekaj časa tiho sedela na mestu, dokler ni trepet ponehal in se ji ni Kopek izvil iz rok. Oddahnila se je, si potegnila z roko preko oči in stopila s psom iz šotora v solnčno bleščavo. Ranjenec, ki je sedel na tleh, je pomolil grofu roko. »Pomagala vam bom,« je mirno rekla Diana, zavihala rokave svoje obleke in pokleknila zraven njega. Njen mirni glas In sveža barva sta bila tako malo podobna bledemu dekletu, ki se ga je še nekaj minut poprej oklepalo v svoji nemoči, da se je grof kar zavzel. »Ali ste zdravnik?« »Da. Ko sem bil še mlad, sem študiral medicino. To znanje je zelo dragoceno za človeka, ki veliko potuje.« Vzel je nekaj obvez, ki jih je držal Henri pripravljene v rokah. »AH se bo dobro zacelilo?« ' »Palec je izgubljen, a nadejam se, da bo moči rešiti ostalo roko. Ti Arabci so tako zdravi, da jim taka rana nič ne de.« »Zdaj moram na izprehod,« je rekla Diana m se obrnila od njega. »Toliko da še utegnem, zelo pozno je že. Ali me spremite?« »Rad bi jahal z vami, a zaradi Selima moram ostati tu,« je mirno odvrnil. Spremil jo je do velikega šotora in gledal, kako je od-jahala; nekaj korakov za njo je jezdil Gaston s spremstvom šesto-rice oboroženih Arabcev, ki jih je zadnii čas na šeikovo željo do-vsod jemala s seboj. Prisotnost te straže jo je dokaj motila. Užitek divjih, prostih pojezdov, ki so ji bili prej tako dragi, je bil veliko manjši, odkar se je zavedala, da jašejo za njo ti oboroženci. Ravno samota je bila glavni mik teh izletov na konju. Na Gastona, svojega stalnega spremljevalca, je pri tem popolnoma pozabljala; a šestorico dvojic oči, ki so prežale na vsak njen gib. Je neprestano čutila. Tudi pravega razloga ni vedela za takšno stražo; nič takega se ni bilo zgodilo, kar bi bilo moglo opravičiti šejkov ukaz. Oaza ni ležala ob kaki karavanski cesti in edini Arabci, ki si j5h srečaval v okolici taborišča, so bili Ahmedovega rodu. Izprva je hotela govoriti s šejkom in ga vprašati, zakaj dela to, pa ji je zmanjkalo poguma. Od tistega jutra, ko je bil prišel Raoul, je bil šejk kakor izpre-menjen in se je vedel nasproti njej tako hladno in umerjeno, da je Diano kar izpreletelo, če je pomislila na to. Njegove nežnosti so bile malomarne in redke. Tako ravnodušen se ji je zdel, da se je z žalostjo vpraševala, ali ni strast v njem že dogorela — ali ni to pomenilo konca? Ni se hotela dati zavreči, ne da bi se borila za njegovo ljubezen Hotela je porabiti vsako umetnost in zvijačo, ki sta je bili zmožni njena lepota in žensko čuvstvo v njej. Obraz ji je kar zažarel, ko je pomislila na vlogo, s katero se bo morala sprijazniti. Vse je kazalo, da kmalu sama ne bo boljša od onih »drugih«, ki se ni smela niti spomniti nanje. A premagala Je to čuvstvo; z nekdanjo ponosno kretnjo je vrgla glavo pokoncu in se s stisnjenimi ustnicami vzravnala na sedlu. Gaston je zajahal ob njeno stran. »Ali se madame ne bi hoteli vrniti?« je vljudno vprašal. »Pozno je in za temi griči al več varno. Človek ne vidi, kaj Je pred njim. Bojim se.« »Bojite se, Gaston?« je smehoma vprašala. »Zaradi vas, madame,« je rešno odvrnil. Pritegnila je vajeti. A že je bilo prepozno. Usti trenutek so z vseh strani navafifl nanje Arabci Gaston Je zgrabil njenega konja za uzdo In ga obrnil v tisto smer, iz katere sta bila prišla. Hripavo vpitje in kričanje se je zlivalo s pokanjem pušek. Z vseh strani so jima žvižgale svinčenke okoli glave. POMLAD PRIHAJA - ODLOŽITE VISOKO ZIMSKO OBUTEV - NOSITE POLČEVLJE Udobna Stroka obutev z angleške tkanine ie moderna prav tako kakor šiljasti čevlji k temni večerni obleki. Nosite obutev, ki ustreza namenu in Vašemu poklicu, ki ga izvršujete. Naši sotrudniki Vam bodo strokovno pomagali pri izbiranju ustrezne obutve NAKLONITE NAM SVOJE ZAUPANJE! Vrsta 1937-22 Vrsta 3637-22 Vrta 6637-11 Vrta 9637-21] Vsem, M ste izpostavljen! strar pacu, je za pomlad treba lažjih Čevljev. Tu jih imate s stanovitnim gumnatim podplatom za neverjetno nizko ceno. Stroka oblika tega Čevlja zagotavlja udobnost tudi pri največjem s tra pacu. lati lz Aevroa, octopedlčni, za isto ceno. Ako nosite obleko is angleških tkanin, ne morete biti brez t« oblike športnega Čevlja, ima* mo jih črne in rjave. J —100. Ta udobni, preprosti Čevelj M je s svojo soUdnostjo osvojil stalen krog kupovalcev. Za lato ceno jih izdelujemo lz laka« Črnega ali rjavega boksa. Šport Zanimive nogometne vesti Kakor doznavamo, namerava Beograjski nogometni podsavez povabiti reprezentanco Ljubljane, da bi odigrala dve tekmi ob priliki proslave BLP, ki se bo vršila na pravoslavne velikonočne praznike 12. in 13. aprila. Štajerski nogometni podsavez je ponudil reprezentančno tekmo za 29. marec v Ljubljani proti poznejši revanži v Gradcu. Zaradi prezgodnjega termina ni mogel LNP ponudbe akceptirati, pač pa je LNP ponudil primernejši termin Odbor za delegiranje sodnikov, ki je bil ustanovljen po u. o. JNS v smislu pooblastila zadnje redne skupščine, bo začel kmalu funkcionirati tudi pri LNP. Klubi smejo predlagati sodnike za svoje prvenstvene tekme. Ako se med seboj dogovorita za sodnika dva kluba, mora sekcija ta dogovor upoštevati LNP je sklenil na zadnji seji, da stopi v stike s sekcijo sodnikov v svrtto takojšnjega oživotvorenja tega odbora. Tudi to institucijo bodo klubi z veseljem pozdravili. Da se more v redu odigrati poletno prve-nstvo, je potrebnih samo za finalne prvenstvene tekme deset terminov, in sicer po dva termina: za finale provincij-skega prvenstva, za finale s prvakom Mo Trbovlje, za finale s prvakom Mo Celja, za finale s prvakom Ljubljane. Da je težko ugoditi vsem, ki žele spremembe vrstnega reda v • tekmovanju, je umljivo. Ako bi se provincialni klubi odrekli tekmovanju v finalu, tedaj bi odpadli 4 važni termini. S tem bi se omogočilo tudi >di "Tavanje prvenstvenih tekem provincialnim klubom pozneje. Doznali smo, da misli LNP prirediti v večjih krajih kot n. pr. v Ljubljani, Trbovljah, Mariboru. Celju predavanja, na katerih bi sodelovali zdravniki. Tema predavanj bi bila: higijena, masaža, pomoč v nujnih primerih, obveze. Ta korak LNP pozdravljamo! Službene objave LNP S seje poslovnega odbora a 4. t. m. Navzoči: gg Stanko, Kovač P. Šetina, Aecetto, Grošelj, Kačar, Kovač J., Rovan, Zupan. Razpored prvenstvenih tekem pomla« danske sezone prvo« in drugorazrednih klubov Ljubljane je naslednji: A. Za prvorazredne klube: I. kolo: 2y. 111.: igršiče ILrije. Lliriia : Svoboda, igrišče Primorja: Primorje : Her» mes — li. kolo: 12. IV.: igrišče Ilirije: Grafika : Hermes, igrišče Primorja: Pri» mi>rje : Svoboda. — III. kolo, 19. IV.: igri* žče Ilirije: Svoboda : Grafika, igrišče Pri« morja: Ilirija : Primorje. — IV. kolo, 26. IV.: igrišče Ilirije: Ilirija : Hermes. igri« šče Primorja: Primorje : Grafika. — V. kolo. 3. V.: igrišče Ilirije: Ilirija : Grafika, igrišče Primorja: Svoboda : Hermes. B. Za drugorazredne klube. I. kolo, 29 III.: igrišče Ilirije: Jadran : Slovan, igrišče Primorja: Reka : Natakar II. kolo, 12. IV.: igrišče Ilirije: Jadran : Korotan, igrišče Primorja: Slovan : Nata» kar. - III. kolo. 19 IV.: igrišče Ilirije: Jadran : Reka, igrišče Primorja: Korotan : Natakar - IV. kolo, 26. IV.: igrišče Ili« rije. Korotan : Reka. igrišče Primorja: Ja« dran : Natakar — V kolo: igrišče Ilirije: Slovan : Korotan. Zaradi predstoječe prvenstvene sezone sklicuje LNP klubski sestanek ljubijan» skih klubov za 10. t m ob 20. V Delavski zbornici. Klubi naj pošljejo po dva dele« ga ta s pooblastilom kluba, ki naj Izrazita želje in težnje kluba. Odobrijo se naslednje prijateljske tek« me: Ilirija : Maribor 8. t m. v Mariboru ter Ilirija : Bastya FC Szegedin, 5. in 6. IV. v Ljubljani. Prijateljska tekma Ilirija : Sp. K. Sturm. Gradec, 19 aprila v Ljub' Ijani se zaradi prvenstvene tekme Primor« je : Ilirija ne odobri Dalje se odobri pri* jateljska tekma ASK Primorje . Ljubijan« ska delavska reprezentanca (Svoboda in Grafika) ter kot predtekma Jadran : Pri» morje ob 14. 8 t. m v Ljubljani Rapid : GAK 8. t. m. v Gradcu. 2 tn 3 V Rapid : Athletik. Salzburg v Mariboru ter: 24^ in 25 V. v Salzburgu 19. IV Železničar : Sportklub. Gradec, v Mariboru .iov Odobri se vrstni red prvenstvenih tekem v Mariboru: 15 LIL: dopoldne Železničar : Svoboda, popoldne: Maribor : Rapid. — 22. III.: dopoldne: Rapid . Svoboda po« poldne: Železničar : Maribor — 29 III.: popoldne: Železničar : Rapid. — 12. IV.: popoldne: Maribor : Svoboda. Kot predtekme se določijo tekme re» zerv Svoboda, Maribor se oprosti prven« stvenih tekem rezerv Jesenska prvenstve« na tekma Ptuj : Mura se verificira v srni« slu čl. 13 pravilnika sav. prv tekem z 0 : 3 za Muro ker Ptuj ni nastopiL Po* mladanska prvenstvena tekma Ptuj : Mu» ra se vrši 12. IV. v Murski Soboti. S pravom nastopa dne 14. t. m. se ven« ficirajo: za SK Olimp. Celje; Pečnik Vin« ko. za SK Amater Trbovlje: Guera Oto, Mrzelj Ferdinand. Arh Ivan, Rems Ivan, Sešljar Slavko, za SK Grafiko, Ljubljana: Šorn Maks. za SK Dobrna. Trbovlje- Hri« bar Miha, Kovač Maks, Melher Josip, za SK Hrastnik: Vouk Pavel. Just Josip. Puffler Emest. Vouk Franc. Blazv Vaclav, Drolc Franc Kmetic Edi Jager Leopold. Ocepek Franc. Drolc Ivan. Haberl Adolf. Komlanc Ivan. Maurer Rafko. Benčma Emil, za SK Železničar Maribor: Baronik Srečko, Unger Edvard, za SK Rapid. Ma« ribor: Mesaretz Robert, za ISSK Maribor. Maribor: Tičar Boris. Popravi se verifika« cija igr. Janca Slavka za SK Trbovlje ter ima navedeni igralec pravo nastopa 12 IL 1931 Poziva se Athletik SK Celje naj ja* vi LNP tekom 8 dni. ako obstojajo kake zapreke proti verifikaciji igr Gobca Far« nja za drug klub Verifikacija igr Kalaš Lado za SK Svoboda Ljubljana, se izve« de. čim prejme LNP odjavo SK Jadrana. Isto velja za igr Minichreiter ki se je prijavil za SK Grafika Ljubljana in bil dosedaj član kluba ASK Croatia. Zagreb. SK Dobrna odjavlja naslednje igralce: Li« par Josip. Knez Viktor. Kurnik Ivan. Kol« man Franc, Lorbar Rudolf. Piki Jože, Med« vešek Anton ter Hvala Franjo. Tajnik II. Iz LNP. Seja kazenskega odbora bo v petek ob 18 v Delavski zbornici Odboru naj se javijo ob 18.30 Battelino A češ« nik V.. Galič A (SK Reka). Prešern Stan« ko (ŽSK Hermes) ter Steiner Kari (SK Ja« dran). Tajnik II. Častni večer JoSka Jan Se. V sredo zvečer je SK Ilirija priredila svojemu zaslužnemu članu, našemu najboljšemu smučarju Jošku Janši časten večer, da se mu oddolži za lepe uspehe na smučarskem polju za svoj klub in za jugoslovensko smu-čarstvo sploh Bilo bi odveč ponavljati vse uspehe, ki jih je Joško Janša dosegel kot smučar. Sproti smo jih registrirali ter so vsakemu športniku gotovo znani. Častni večer, kateremu so poleg podpredsednika SK Ilirije prisostvovali tudi zastopniki JZSS. vojske, športnih klubov ln drugi, je potekel v zelo prijetnem razooloženju ter je pokazal, koliko slmpatH uživa naš najboljši smučar med športniki. ASK Primorje (nogometna sekcija). — Danes od 14. dalje trening vseh Igralcev na Igrišču. SK Grafika. Vsi Člani nogometne sekcije naj se udeleže sestanka danes ob 18.30 v društvenem lokalu, Delavska zbornica. Udeležba strogo obvezna. Člani, ki imajo opremo brez odborovega dovoljenja doma, se pozivajo zadnjič, da Isto vrnejo na sestanku, sicer se bo proti njim uvedlo postopanje. SK Korotan. V nedeljo 8. t. m. bo ob 10. dop. drugi letni redni občni zbor s običajnim sporedom. SK Gorje bo priredil v nedeljo 8. t. m. medklubsko smuško tekmo na 18 km samo za verificirane člane JZSS. Prva dva zmagovalca dobita praktično darilo, tretji diplomo. Prijave sprejema tajništvo kluba do vključno 8. t. m. še pol ure pred tekmo ob devetih zjutraj. Start ln cilj pri Kaconu v Zg._ Gorjah. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. '/'., . . Motokolesarakega kluba Ilirije redni letni občni zbor bo 8. t m. ob 8. dopoldne v restavraciji Novi svet z običajnim dnevnim redom. Vremensko poročilo Iz Kranjske gore. V Kranjski gori Je padlo 15 cm pršiča, smuka Idealna, vreme krasno. Dopisi SV. JERNEJ PRI LOCAH Ustanovite* sokolske čete v našem kr iju bo v nedeijo 22. t. m. <>b 11. po drugi maši. Pripravljalna dela za ustanovitev vod" naš šolski upravi* teli br. Friedl. ŽALEC. DruStvo za olepšan je trga Žalec bo priredile v nedeljo 8. t. m. ob 20. i v gostilni Hausenbichler • Lorber družab-j ni večer brez vstopnine. V šotoru bo naj-j boljša in solidna postrežba. Za zabavo je vsestransko preskrbljeno. Vabljeni vsi. ZREČE PRI KONJICAH Da se bo go. spoda okrog »Slovenca« že enkrat izpame« tovah, je naš župan g. Verčmik Ivan vložil po svojem zastopniku zoper »Slovenca« zaradi žaljivega članka v torkovi številki tožbp pri deželnem sodišču v Ljubljani. Sed 'j pa mi svetujemo, da si dopisnik »Slovenca« iz Zreč gre iskat pravnih na« svetov k »vojrm tovarišem v Konjrice, ki bodo pa težko moglii le j primernega sveto« vati. ker so sami v zagati, ker teče tudi zo» per dopisnika »Slovenci« v Konjicah tožba pri deželnem sodišču v Ljubljani. -Gospodje, sedaj pa le pogum! ŽICE. Sokolsko društvo Loče priredi pnhodnjo nedeljo 8. L m ob pol 15. v šoK sokol ski sestanek, na k "terem bo predaval br. dr. Meiak Ervm te Konjic Bratje in se« stre in prijatelji sokolskega pokreti, udele* žite se po'noštevilno tog- sestanka! SV. JURIJ OB PESNICI N> vse ztoto, kir se sveti, a vendar, če prideš proti ob« mej™ vasici Sv Juri j ob Pesnica, zapaziš tjik pred njo na vinokopnfrlrčni hiši porrta. čene črke v nemščini. Ah je res nemška črka v n "Š* držav. sv«tV> zlato? Ne in nrkdar ne, za nas je več k*»ikor zlata, »loven« ska materinsk-- beseda' Obrnejm* Sv. Jurij, čuvaj jo in ne trpi kaj takega! SOKOL Nova sokolska društva so se ustanovila v Vrbovskem. Sv. Mateju pri Marinči-čih ln v Baški vodi. Vesti lz saveza. Na zadnji seji izvršnega odbora je bilo ugotovljeno, da ima So-kolski Glasnik 6741 naročnikov, Sokol 2097, Sokolič 2241 in Naša Radost 2965. Skupno torej naročnikov na sokolsko časopisje 14.044. nekako 15 % celokupnega članstva Število se mora najmanj podvojiti. Sokolski Glasnik j» izvrsten inserclj-skl oigan. ker prihaja preko vse držav* v roke Članstva. Zato naj Sokoli-obrtnlkl, trgovci, industrljci inserirajo v sokolskem glasilu. Med Savezom SKJ ln Jugosloven-sko sokolsko matico v Ljubljani je Ml sklenjen sporazum glede nadaljnjega sodelovanja. FIlm vsesokolskega zleta v Beogradu je društvom na razpolago ln naj se obrnejo v svrho dobave na savez. Prosvetni odbor saveza pripravlja informativno knjižico o Češkoslovaški, ki bo vsebo- vala tudi potrebno učno snov za razumevanje češkega jezika. V bodoče se bo vsako sokolsko predavanje v radiu primerno hononralo Glede pridelitve posavskih društev župi Celje se sklene, da naj odloČi o tem v prvi vrsti omenjena župa. Zagrebška župa se strinja z oddelitvijo, ker ima sama zelo velik teritorij Številnih društev. PrednjaSkl- tečaj oaiješke tope se Tritt od 1. do 31. * m v Osijekj za vsa društva, župa beleži V zadnjih mesecih silen porast društev in je bilo vsekakor umestno, da se Je priredb tečaj, da se od pomore po* manjkanju vaditeljev zlasti pri selskih Četah. Nov sokolski dom je Ml minuli mesec otvorjen v KadoviStu ,->b bolgarski meji, v vardarski banovini Zgradili so ga pridni in požrtvovalni tamošnji člani. Na vsesokolskem zletu v Pragi bo nastopilo poljsko Sokolstvo s posebnimi prostimi vajami načelnika Fazanovlcza in S. Fazanoviczeve, načelnice poznanjske delnice. Te vaje bodo obvezne že letos za vsa poljska sokolska društva, okrožne in žup-ne zlete itd. Praškega zleta pa se udeleži prvikrat tudi poljski sokolski naraščaj, tako da bo na zletu dejansko nastopil naraščaj vsega slovanskega Sokolstva. Komemoracija Sokolstva na groba dr. Oražma. 11. t. m. bo 10 let odkar krije hladna zemlja prvega starosto jugoaloven-skega Sokolstva. br. dr. Ivana Oražna. Po sklepu občnega zbora Ljubljanske župe bo 15. t. m. ob 11. žalobna slovesnost na grobu, ki se jo bodo udeležila vsa sokolska društva iz Ljubljane in okolice po deputacijah Repertoar!! ljubljanska drama Začetek ob 20. Petek, Glembajevi. 0. Sobota, 7.: Trije vaški svetniki Ljudska predstava po znižanib cenah. Izven. Nedelje, 8. ob 15.: Divji lovec. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Glembajevi. Ljudska predstava po znižanih cenah. LJUBLJANSKA OPERA Začetek Ob 20. Petek, 8.: Zaprto. Sobota. 7.: Dijak proejak. B. Nedelja, 8.: Luiza. Ljudska pcedstaTa pe znižanih cenah Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Petek, 6.: Zaprto Sobota, 7.:. Karol ia Ana. Delavska predstava. Nedelja, 8. ob 15.: Lutka«. Znižane eene. — Ob 20.: Čardaška kneginja. Kuponi ŠENTJAKOBSKI ULKDALISKI ODER. Za*»f<»fe ob 20.15. Nedelja, 8.: Pajek s križem. PTUJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Ponedeljek, 9.: Čardaška kneginja. Gostovanje mariborskega gledališča. v krojih s prapori, godba Sokola L, sokolski pevski zbor m ostalo članstvo v civilu z znakom, ki naj v največjem številu počasti spomin pokojnega. Uprava sokolskega druitva v Podbrezjah na Gorenjskem, je naslednja: starešina Pavlin Alojzij, podstarešina Lapajnar Vik« t«, prosvetar Bežek M ra, tajnik Aljančič Franc, hlagajnik Markelj Ciril, načelnik Humer Dušan, podnačebnrk Logar Franc, načelnica Počivalnik Francka, odborniki Keršč Jakob, Pogačnik Janko, Jelene Franc, Ažman Ciril. Društvo šteje 52 čla* nov in 23 članic, skupno 75. Ustanovil se je tudi dramatični in pevski odsek, ki gi vodita Lapajnsr Viktor in Bežek Masa. Zahvala gre domačemu gasilnemu društvu, lci je novoustanovljenemu društvu brezplač« no dalo v uporabo gasrlnp dvorano za telovadnico. iPoceni «'ff dobro kupite ure, zlatnino m srebrnino pri svetovno znani tvrdki H.SUUhci Ljubljana, Prešernova ulica 4 Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika, .zaloga ur znamk, Glas-htttte, J. W. C. Schaffhausen Sol vil, Ornega, Longines, Doza, Omiko, Eko, Azo, Itd. Ijast.na protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte veliki ilustrovanl cenik od BL SUTTNEK, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto. •Vapreda; g ležeč (stabilni) parni stroj sistema Lang 80 HP s Com-poundkondenzatorjem, premer cilindra visoke napetosti 275 m/m, premer cilindra nizke napetosti. 425 m/m. Skupna dvižna dolžina 500 m/m, itevilo tur pro min. 120, kolut s gonilom na vrvi: 2500 m/m s 4 žlebiči za 4 gonilne vrvi po 40 m/m kakor tudi polovna stružnica s vodilnim vretenom z 8400 m/m stružne dolžine ln kompletna kovaška delavnica z vsem orodjem. Naslov: M. BUNDT, parna opekarna, mr.inr pri Velikem Bečkereku. : 408» Citajte Jutrove Mali oglase tac I* bJtr. fnJfimfig, CIavcu Ma Tf+lfcJ [i, CfJVg MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro ie plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 tfCdcr hoče da mo *»m pci/j« po posti nam lov aR GaGo drugo informacijo ticoco •• matih ojfosco na/ pritoii v »nant/eah a /jfj* fficer no bo projol odgovora I ^ E^WWm CENE MALIM 00 LASO M: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, stcer se oglasi ne priob• čujejo. Št. ček. rač. pri PoU. hranilnici v LJubljani. 11842. Habtovi maCift egiahov tn druge Informacije, tičoče ae oglasov, se dobijo tudi v podružnici > JUTRA«* ^Srbovljah ▼ hfil g. dr. Baumgartnerja. Male oglase tn inaerate naročajte ▼ naši podružnici Šoferja za avtobus s 20.000 Din kavcije sprej mem. Ponudbe na podruž nico »Ju trat T Mariboru pod značko »Avtobus i«. Klaviristinio tndl začetnico. ki M Se lahko izpopolni pri nas in učenko z dobrim sopranom za dam-ko kapelo sprejme Mato Gojak. kapelmk — botel Paril, Knjaževac 9o61-l Brivskega pomočnika Veščega ondaliranja in v striženja dečjih frizur, J stalno službo sprejme Viktor Pavlič, Glince-Vi8. 0541-1 Za Dubrovnik Bčem 2 poSteni in sprotni služkinji, za vsako delo v hiši. Ponudbe z zahtevki na naslov: Filomena Javor Dubrovnik II. 9533-1 Tajnika Upokojenca vajenega pisalnega stroja, sprejme Stro kovna zadruga zidarsk-.b mojstrov v Ljubljani. — Pranje je vložiti do lne 1. marca opoldne. Ponudbe na >glasni oddelek »Ju'ra« pod šifTO »Tajnik«. 9104-1 Likarice eamostojme, za novo Strob-lien-o perilo, sprejme takoj tovarna perila. Plača po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9640-1 Zobotehnika Ečem za takoj. Ponudbe na clas. oddelek »Jutra« pod iifro »Večernik«. 9657-1 Trg. pomočnika mešane stroke, dobrega prodajalca in računarja, z znanjem nemščine sprejmem takoj ali pozneje v večjo trgovino v mestu na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. V ponudbi je_ najesti »tToko, v kateri je cajbolj verziran in plačilne zahtevke ter priložiti »pričevala dosedanjih služb jn sliko. Dopise na oglas, cddftlek »Jutra« pod šifro »Agilem in zdrav«. 9532-1 Sedlar, in tapet, pomočnika T oiboieim dobro izurjenega sprejme Ivan Hartl. Preval je. Slovenija. Hrana in stanovanje v hiši, pla-ča po dogovora. 9637-1 Kuharico sa gostilno. sprejmem takoj v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »999«. 9679-1 Brivskega pomočnika ld tndl ondulira, sprejme takoj Dragan L i s * e, Hrastnik. 9707-1 Pisarniška moč dobi s!u?bo, ako posodi 50.000 Din proti visokim obrestim in vknjižbi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za ta,koi«. 9705-1 Plačilno natakarico zmožno in resno, s-prejme dobro idoča slovenska restavracija v Za?rebu. Potrebno 30.000 D!d kavcije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »15. marec ali 1. april«. 9712-1 Hotelskega slugo poštene?a in zanesljivega, z daljšimi spričevali, sprejmem takoj. Ponudbe r.a podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Hotelski sluga«. .9736-1 Učenko sprejme damska kroiačica Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« po-J »Krojačica«. 9725-1 Trg. učenca z vso oskrbo sprejme takoj Franc Riedl, trgovec, Pobrežje pri Mariboru. 9731-1 Potnik obenem organizator, kl Se več let potuje po vsej Slo veniji in Hrvatski, v vseh strokah izvežban in dobro vpeljan, z najboljšimi 'e-ferencami. išče proti fiksni plači in dnevnicam stalno službo za takoj. Le ugled ne in konkurence zmožne tovarne ali velefirme oaj vpošljejo svoj naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod »Popolnoma zaoesljiv potnik«. 9465-5 Fiksum in provizijo dobe v manufakturl verzi rani potniki za ■»bisk pri vatnih »trank v Ljubljani, ikoliei in vsej Dravsk' ba novini. Nastop takoj Pis mene ponudbe na aglasni jddelek »Jutra« v Ljublja ni pod Šifro »Fiksum« 8066 5 Potnika za čevlie samo zanesizivega sprejmem takoj. A v to-vozač ima prednost. Obširne ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »9999«. 9698-5 Agenti (ce) s finim nastopom, za obisk privatnih odjemalcev, za mali modni fclager, se iščejo Vsaka Jama takoj kupec. — Pojasnila daje Kovač, Beethovnova ulica 15 II. leve stopnjice. 9716-5 Potnika dobro vpeliane?a, za LJubljano ln Slovenijo Išče tovarna nogavic »Majiot« v 7alcu. Provizija po dogovoru. Ponudbe na »Manot« tovarno nogavic t ?.alcu. 97^-S Perilo boljSih dam in gospodov sprejmem v fino pranje in likanje. Na/slov plove ogl. oddelek »Jutra«. 9718-3 Camemikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska e. M Jugo-Auto) P r t s oblast, koncesijonirana. — Prospekt 73.jf.or1i P55!tf ponj! 251 tlA Brivski pomočnik mlajši, išče stalno mesto. Bogomil Dern-nvšek, Trb v. Ije - Loke 409. 9592-2 Trgovski pomočnik manufakturist in Speeerist, s 4letno pomočniško prak so, zmožen 25.000 Din kavcije, želi premeniti mesto. Vešč je slov. in nemškega jezika. Sprejme tudi !;ako podružnico. Ponudbe pod izložbeni aranžer« na ogl. oddelek »Jutra«. 9535-2 Fotograf prvovrsten in samostojen t vseh delih, išče stalno nameščenje v boljšem ateljeju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Fotograf«. 9723-2 Ključavničarski pomočnik »amskl, vojaščine prost, popolnoma izvežban kurjač, strojnik ia železostrugar. vešč avto voženj in popravila. išče službo za ta koj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 9523-2 Knfigovodinja samostojna, z večletno prakso, znanjem srbohrvat-skega, slov. in nemškega jezika ter korespondence, želi premeniti mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točna«. 9429-2 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku m Šilonoski (Ponatis prepovedan.) 7. Tedaj sva začnla pod nekim stolom cviljenje. V sobi je bilo še vež mišk! Predstavili smo se drug drugemu. Najini novi prijatelji in prijateljice so natank® vedeli, kje je bilo moči dobiti kaj slastnega. Kmalu je sedela vsa naša družba na mizi, kjer je bila pripravljena posoda za faj Šivilja izučena y krojenju, ISSe mesto pomočnice. Gre pa tudi šivat na dom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hitra šivilja«. 9652-2 Mizarski pomočnik želi s 1. aprilom službo v kakem večjem mizarskem podjetju na Jesenicah ali v Mojstrani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Pošten 1909«. 9645-2 Brivski pomočnik star 21 let ki govori por-fektno slov., srbohrv. in nemško, dober ter zanesljiv delavec, išče službo. Ponudbe na naslov: Kristan Karel, pri brivcu Zrimšek, Litija. 9636-2 Gospodinja srednjih let, vajena vseh del, želi primernega za poštenja pri samostojnem 20-sipodu ali dami. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Izren Ljubljane«. 9687-2 Šofer trezen in zanesljiv, 15če službo b kakrSnemkoli avtomobilu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Kamorkoli«. 9673-2 Prodajalka s trg. tečajem in mletno prakso v špecerijski stroki. z znanjem nemščine zmožna tudi kavcije, išče mesta ▼ trgovini. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9696-2 »Laborant analitik« z t21et.no prakso, vešč -ud ninskih in kovinskih »na liz. želi premeniti službo. Ponndbe na Offla«. oddelek »Jutra« pod »Kemik«. 9499-2 Prodajalka meiame stroke. bivSa po-slovodinia. žeH preminiti mest«. Nafrtov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 6S26-2 Mladenič ižče mesto praktikanta na parn! žagi ali kaki drugi slični lesni indnstriii Ima dva razreda gimnazile. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Praktika nt«. 9709-2 Fina šivilja rj» vsa v stroko spadajoča dela. Išče službo, al! pa gre tudi na dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Praksa«. 9741-2 Mlada postre?n!ca IMe delo ra popoldanske ure. Cenietve ponndbe na oelas. oddelek »Jutra« pod šifro »36 let«. 9660-2 »4» Puhasto perje čisto, čuhano. kg po 48 Din draga vrsta po Din 38 kg čisto, čohano. kg po 48 Din 'n čisti puh kg pn 250 Din 'azpo8ilja po poštnem pov II. 8782-7 2elezno blagajno 5t. 4—7 kupim, ponudbe i navedbo eene pod »Blagajna« na oglasni oddelek »Jutra«. 9742-7 Kakršnokoli blago tudi cele partije k o p i m. Pošljite ponudbe s točno navedbo vrste blaga, količine in najnižje cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurna kupčija«. 9585-7 Izložbeno okno in vrata kupim. Naslov povs oglas. oddelek »Jutra«. 9677-7 Financirja iščem za otvoritev ateljeja za notranjo arhitekturo in pohištvo, event. združeno z mizarsko delavnico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Risar Beograd«. 9649-16 IX Hiša v Dravi lah s hlevom, lupo. drvarnic« in vrtom, ter stavbna parcela ugodno naprodaj. — Vselitev mogoča takoj. Pojasnila daje L. Plrnat. Ljubljana VII, Jernejev« ulica 18. 9565-20 Prodam hišo enonad stropno, novoildan«. Podrožnik. — Parketirano štirisobno, dve manjii «ta novanji in 1300 m» *rta. Letni donos 29.000 Din. — Takoj potrebno 70.000 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9310-20 Parcelo 1100 m* veliko, na najlepšem kraju mesta prodam. Naslov t oglasnem oddelkn »Jutra«. 8876-20 Vili podobno hišo v najlepšem kraju Slovenske Bistrice prodam. — 1 oral js sa-donosnika različnih dreves, kakor tudi vrt s trsjem. Hiša ima v pritličju 4 sobe in S ku-nie. zgoraj 8 stanovanjskih sob za 5 stanovanj, lepo klet in vodovod na dveh krajih hiše. K hiši »pada čez 2 orala prvovrstne zemlje. Od postaj« in meščanske Šole oddaljeno 15 minut, od farne cerkve 10 minut. 200 korakov od glavne ceste tn elektr. voda. tik cerkve sv Jo žefa. Cen* po dogovoru. Tvan Lender, posestnik pri Sv. Joiefu, Slov. Bistrica. 9654-20 Parcelo 20.000 m* veliko, pripravno za večio tovarno. 5 minut od kolodvora prodam po Din 11 meter. — Poizve se v gostilni pri RaVn v Domžalah. 9537-20 Posest v več}! slavonski va«l, obstoječo rz zidane hiše s 5 sobami. veliVeea vrta !n z vsemi gospodarskimi poslopji ter 13 jutri prvo-vretmega pol 'a prodam. — Hiša ie prikladna za trgovino ali gostilno. Cena D'n '70.nnn. PoMižnla po'a snila daje P. Jakševac, Komi* tinci, Slavonija. 9650-20 Hišo - vilo eno- ali dvod nižinsko, t v^+om kumm v LinhHani 'Mirie. Bežigrad. Prnle). — Ponndbe r navedlio eene na oglasni oddelek »Jutra« pod »PriVtna 93«. Posredovalci fekljnčen!. 9693-20 Posestvo obstoječe iz ?9 oralov Minile, hiše. gospodarskega no®1opia. n'?v. lepih trav nikov in gozdov, naproda' Naslnr pri podruž. ».Tntra« v Celju. 9736-20 Zemliišče 709 m® veliko, pod piramido naprodai. Tnformaclie daie R«pič. Maribor. Krekova ulica 5. 9732-20 Obresto vanle «e nudi knnen hiše v Liub-"ani. V hiši Je tudi vino-toč. Pripora vnn za go»Hlni čaria. Ponn lbe na nelasnf ~*d»!<>V .Jntra. p«d šifro 772 6 avtoolaščev 30 X 4.B0. po zelo nizki ceni proda Alolzij TaKkar. Ljubljana, Slomškova 19. 9661-18 Kletno skladišče veliko ln suho. sredi mesta takoj oddam ▼ najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9740-19 Staro trgovino dobro vpeljano, z velikimi skladišči oddam takoj ▼ najem, z ali brez zaloge. Pojasnila v trgovini Frane Pioek, Ribnica na Dolenjskem. 9638-17 Gostilno n« periferiji mesta oddam takoj ali poaneje tistemu, ki poseduje osebno pravico in je zmožen 10.000 IVn kavcije. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 9685-17 Vridetf* Haloškega vina več vagotvov prvsvrstnega proda zastopnik Peter Bugnar, Zreče pri Konjicah 9635-83 Sadje Prevzamem tehnično obrezovanje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sadje«. 9686-34 fUmevanja Preprosto stanovanje sob« ln kohinje, v mestu ali vs&j v bližin* i i č e stranka brej otrok. — Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod gifro »Točen plačnik*. 9567-21 Trisob. stanovanje po možnosti • kopalnico, išče dvočlanska družina v centru mesu za avgust. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Miro »Zanesljiv plačnik«. 9490-31 Stanovanje obstoječe is S sob, kabineta, kuhinje « balkonom in pritiklin, oddam s 1. majem ali L junijem družini brez majhnih otrok. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 9435-21 Dvosob. stanovanje v mestu iščem i aprilom za 2 osebi. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cirto stanovanje«. 9584-» Ih^piti Tonček! Ali al dvignil pismo? — Tončka. 9651-24 Kateri gospod bi posodil 38 let stari dami 3000 Din? Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vrnjen mir«. 9634-34 Pošljite mi tudi M svoj naslov, da Vam povem Vaše lastnosti iz pisave. Za pojasnilo priložite 2 Din znamko. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »GroJolog«. 9690-34 Gospa Bukovnik! Hvala! »Crafolog«. 9691-24 Lenčka Hvala. Zaman čakala. Zakaj Va« ni bilo? — Torej prosim 7. t. m. ob 7. uri istotam kot zadnjič. Drugi teden odpotujem. — M. 9710-34 Mlad trgovec 3S let star. želi radi poznejše ženltve sn&nja z 18—22 let staro gospodično, čiste preteklosti in * primernim premoženjem. — Ponudbe s sliko, katera se na željo vrne, na oglasni oddelek »Jutra« ▼ Ljubljani pod šifro »Osamljen trgovec«. 9713-34 Dvosob. stanovanje oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9665-21 Zračno stanovanje 2 sob. kuhinje in predsobe, v centru mesta reče čez dan uslužbena gospa. Ponndbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Mesec maj«. 9706-21 Stanovanfe v prizemlju ali mansardi išče majhna rodbina drž. uradnika, brez otrok, i 1. majem — po možnosti t mestu ali bližnji okolici. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalni na 'Vmnik«. 9739-21 2 gospoda ali gdč. sprejmem na stanovanje ln hrano v Skofji ulici It. 18 parter 9611-23 Eno osebo sprejmem za 200 Din t IS. marcem v prijazno, čisto, suho lil rveflo sobo s posebnim vhodom. Naslov » oglasnem oddelka »Jutra« 9580-23 Sobo povsem separirano oddam Zavrti-Sketova ulica It. 5 (za ubežnico). »441-28 Mesečno sobo s posebnim vhodom. iWe gospodična. — Ponndbe na -islas. oddelek »Jutra« ood »Solidna 222«. 9410 23 Sostanovalca i* hrane In stanovanje »prejmem » čisto sobo s po •ehnim vhodom In slektriko Skupno 650 Din Polrve f restavraciji »Soča« na 3t. Petra eestl B 9177 28 <*oho z 2 posteljama preprosto, svetlo In Cisto. « posebnim vhodom I I č e Sivilia. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno dekle«. 9659-23 Opremljeno sobo s kopalnico, v stari v 11 1 poceni oddam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 9667-23 Qobo z 2 nosteHama lepo in »olnčno. eventuel-no tudi z majhno kuhinjo takoj oddam. Naslov pove oglafenJ oddelek »Jutra«. 9656-28 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov ▼ oglasnem odd«rku »Jutra«. 9693-28 Sostanovalca sprejme Belič. 8v. P«tra cesta 76, dvoriSče. 9680-28 OnremHeno sobo v centru mesta oddam a 16. marcem. Parket, elektrika In event. klavir. — Na«!ov v oglasnem odd«t>u »Jutra«. 9682-23 I*čem sobo ▼ bližini Ljubljanskega dvora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro 9681-28 Dve n razni sobi tako) oddam za stanovanje ali kakftno obrt. — Istotam oddam tudi restavracijsko knhinjo ▼ nai«n. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 9674-28 Lepo sobo s strogo separiranim vhodom, v centru mesta oddam s 15. marcem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9701-23 OpremUeno sobo lepo, separirano. oddam holttl In solidni gospodični Pod Trančo it. S/IT. desno 9708-28 ^obo z 2 posteljama oddam 8 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9719-28 Vem da Ta bon morala pozabiti. 9729/24 V oglas, oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma Amerikamski sistem. Agil-nost, Amerikansko velep d-jetje, Bližina Ljubljane. Bratstvo 8478. Brezskrbna bodočnost. Banka Slavija. Čedna natakarica. Dobro mesto. Dober promet 781, Dobro idoča. Domača zavarovalnica, Dober zaslužek. Delavna in poltena. Dolenjska cesta 100, Dober zaslužek, Dohro srce. Dobro idoče podjetje, Dom in obrt. Energična, Harmonija 90, Hier Premd. Industrie, feobražena gospodinja. J. O., Jesen 9322 Industrija, Jena. Kavcije zmožna. Lepo stanovanje. Lokal, Letovišče, Ljubljana. Mirna stranka. Mirna [iikonca, Meftkih let. Mar fjiva družabnica. Mala prijateljica. Mača. Mlada go spa, Ma'a. Marija. Marec 1931, Mlekarna 1«. Mbika. Manufaktura, Nastopim takoj, Nakup gostilne. Naklonjena sreča. Najemnina 1000 Dim, Osamela ndovira Otroški vooriček. Obrt 26. Oebna pravirs. Okolica Sv. Petra, Priložnost. Poltena 89, Pozna sreča. Pletenine. Potnik 10, Plač-im takoj. Pomlad, Prašič'a pesa. Premožen tO. Pod Jetj«. Planjava. Prijetno. Pn zaslužek S. S. ?0. Slovensko pod'et?e. fti-vil'a. finrtritmvre ftofer. T*. Vol 2. Takoi 7R70. ?n nizka e*na. nKo*:'a Voselo živlienle. Vera. Ve-«ten !n trez»n. W»l«» F"*-nSo. Vrhovnfk Jo«ln. V»li- VI VlsoVs p«»rlff(?s Zvesti nriiatel'5e| 7 »-hojirv. p."dno«t. Zanes-l:tva 21. 7d»»v fant. 7.mn-?en lamst^s. 7. Zdrava 'n poštena. Zobo.d.a vntV 9"~n bahava. Z.'sltriok 10 <£. 7a Vonca. Cenitev v roCTnlad' •m/1«. R3. V L'nM'ana.