Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. U. I/. — sekcijo sta dravsko banovino v Ljubljani
__ __	lia^n s g== Urmdniitvo in uprmval Ljubljana, FrantUkrnkrn mile» S/l. Rokopisov nt vralamo. Ntfranklranlh pisem ne iprejemamo. Izhaja vak leirtek. Narolnina letnm
|§g Plesecna priloga »Jt*r€PSVeia« —== «od/., honmit» «d Din.	irt<>7. J.U.U.plaUJolisitllmnarino. Oglasi po etniku in dogovoru, davek posebe. Poit.lek.ral.11.153. Telefon 3111
0 predvidenem disciplinskem postopku
Z zakonom o narodnih šolah iz 1. 1929. je bil učiteljstvu predpisan poseben disciplinski postopek, če ga sploh smemo tako imenovati. Disciplinski odbor, ki ga predvideva ta postopek, je le posvetovalni organ ministrstva prosvete. Kratke in nepopolne določbe šolskega zakona glede omenjenega postopka so morale vsakomur, ki jih je pre-čital, vzbuditi pomislek: ali je sploh mogoča pravilna in pravična presoja inkriminiranega prestopka, ako nima prizadeti pravice vpogleda v obtožbo, a tudi ne pravice zagovora in pritožbe? — Naše neprestano povdarjanje o potrebi modernega disciplinskega postopka za učiteljstvo, je končno le izzvalo svoj odmev. — Sedaj ugotavlja tudi g. minister prosvete, da je učiteljstvo edina kategorija državnih uradnikov, ki se za disciplinske prestopke sodi brez formalnega sodišča, zgolj z odlokom sreskega načelnika.
V finančnem zakonu za 1. 1936./37. je predvidena sprememba §§ 88—92 šolskega zakona v toliko, da bo uveden tudi za učiteljstvo disciplinski postopek predviden v zakonu o notranji upravi.
Kratek pregled določb disciplinskega postopka, ki naj z malenkostnimi korekturami stopi v veljavo tudi za učiteljstvo, nam pokaže naslednjo sliko:
Disciplinski postopek je opisan v omenjenem zakonu v členih 124. do 188. in predvideva nerednosti ali disciplinske prekrške in disciplinski kazniva dejanja.
Kazni za nerednosti sta pismeni ukor in denarna kazen do 300 Din.
Za disciplinski kazniva dejanja, ki jih člen 129. predvideva 16, so določene tudi disciplinske kazni\ 1. zmanjšba prejemkov, največ do 20 % osnovne in položajne plače do enega leta; 2. ustavitev napredovanja največ do treh let; 3. premestitev z odvzemom pravice do povračila potnih in selitvenih stroškov; 4. upokojitev brez zmanjšbe aH z zmanjšbo pokojnine; 5. odpustitev iz službe.
Disciplinska sodišča se ločijo po teh določilih v tri stopnje: 1. disciplinsko sodišče pri banovini; 2. disciplinsko sodišče pri ministrstvu; 3. upravna sodišča in državni svet kot disciplinska sodišča. Sodišče pri banski upravi in sodišče pri ministrstvu se smatrata kot sodišči prve stopnje, a upravna sodišča in državni svet so disciplinska sodišča druge stopnje.
Dve, odnosno tri instance, ki jih predvidevajo ti predpisi, nudijo dovolj močno garancijo za objektivno postopanje in pravično sojenje.
Člane disciplinskih sodišč pri banskih upravah in pri ministrstvu določa ministrstvo — po zakonu o notranji upravi — izmed' višjih državnih uradnikov v resoru ministrstva za notranje posle. — Prav v tem primeru se nadejamo, da bo tudi izprememba, namreč da bodo za razsodišče določeni člani izbrani izmed uradnikov prosvetne stroke.
O pristojnosti disciplinskih sodišč je pripomniti, da pretresa pritožbe zoper rešitve banovinskega disciplinskega sodišča v prvi vrsti disciplinsko sodišče pri ministrstvu. Pritožbe zoper odločbe tega razsodišča se vlagajo na državni svet.
Predvideni so tudi disciplinski tožilci, ki jih pri banovinskih sodiščih določa ban, in tudi branilci.
Poglavje o branilcih je zelo važno, ker prav možnost obrambe ustvarja v vsakem obtožencu vero v objektivnost in pravičnost postopka. Vsak obtoženec ima po tem zakonu pravico do branilca, ki si ga sme vzeti ali izmed državnih uslužbencev ali pa izmed javnih pravnih zastopnikov.
Člen 149. omenjenega zakona vsebuje določbe, kedaj se koga postavi pred disciplinsko postopanje. Nadaljnja posamezna poglavja predvidevajo, kedaj in kako učinkuje sodno-kazensko postopanje na disciplinsko postopanje.
Disciplinska preiskava daje v teh določilih obtožencu možnost, da se izrazi o vseh točkah obdolžitve. Razprava je ustna ali tajna; vendar pa sme obtoženec zahtevati, da ji prisostvujejo trije državni uslužbenci, ki jih sam odredi
Razsodbo izreče disciplinsko sodišče po svobodnem prepričanju, dobljenem na ustni razpravi. Če je razsodba za obtoženca pozitivna ali negativna, plača hranilčeve stroške vedno sam. O plačilu ostalih stroškov je določeno, da jih plača država, če se obtoženec oprosti.
Pritožbe proti razsodbi je treba vložiti tekom petnajstih dni na drugo instanco.
Nadaljnji členi zakona vsebujejo določila glede izvršitve razsodbe, zastaranja, obnove postopka, odstranitve od službe, vračanja pravnih sredstev in rokov. Predvidena je tudi oprostitev taks pri disciplinskem postopanju. Končno omenja še upokojene uslužbence in tudi izredna območja banovinskih disciplinskih sodišč.
Iz kratkih navedb vsebine 65 členov zakona o notranji upravi si lahko ustvarimo bežno sliko določb disciplinskega postopka, ki bo z malenkostnimi spremembami uveljavljen tudi za učiteljstvo. Ako primerjamo dosedanje disciplinske določbe s temi, tedaj vidimo, da je vendarle uspelo ponovno naše prizadevanje zadnjih let, vsaj v pogledu disciplinskega postopka.
Neprestano smo povdarjali, kako nujno potrebno je uvesti tudi za učiteljstvo moderen in pravičen disciplinski postopek ter da mu je stalnost na službenem mestu naravnost življenjska potreba. — Z uvedbo novih disciplinskih predpisov je ugodeno prvi naši
nujni potrebi, ostane pa nerešeno vprašanje učiteljske stalnosti na službenem mestu. Z uvedbo novega disciplinskega postopka, bi se mogla deloma spopolniti tudi pomanjkljivost, ki jo ustvarja dejstvo, da učiteljstvo nima stalnosti na službenem mestu. Če bi se namreč uvedlo načelo, da se sme premeščati učiteljstvo le po izrečeni disciplinski kazni, tedaj bi odpadle vse krivične premestitve, odpadlo bi vsako premeščanje učiteljstva na osnovi klevet in zahtev raznih lokalnih faktorjev, tedaj bi bila vsaka premestitev le posledica disciplinsko ugotovljene krivde.
To si želimo — in ker želimo to, moramo povdariti, da je v interesu šole in naroda, da se odpravi takozvana diskretna pravica, -ž.
VSEBINA:
O predvidenem disciplinskem postopku.
Učitelji kot voditelji.
Učiteljski pevski zbor med rojaki onstran Drave in Mure.
Šolska in prosvetna politika v Jugoslaviji.
Trboveljski slavček.
Tako slavi naš narod šolo in učiteljstvo.
LISTEK: Ljudevit Stiasny je umrl... — Štirje mladi iz naših vrst.
Splošne vesti. - Taisti 0 učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU.
Ni mi treba naštevati še nadalje; sami poznate najbolje vsa ta delovna torišča ter veste prav dobro, kaj je koristno in kaj škodljivo.
Vaša strnjenost in Vaše organizatorične sposobnosti morejo služiti za vzgled tudi drugim stanovom. Vse to Vam bo zelo olajšalo tudi delo v političnih strankah Popolnoma odobravam, da skrbite za medsebojno pomoč in enotnost v mišljavi in taktiki, akoravno pripadate različnim političnim taborom.
Državljanska svoboda jamči vsakomur svobodo besede; glede vsakega vprašanja se lahko zedinimo brez boja in sovraštva, če se od obeh strani navajajo le stvarni razlogi in moralni nagibi.
Izogibljite se osebnim bojem, bodite strpljivi, a trdni v svojih načelih ter spoštujte zlasti religiozna prepričanja! Drugim ljudstvom nočemo vsiljevati svojih nazorov, pokažimo pa s svojim vzgledom, da se naša načela pri nas sijajno obnašajo.
številčna moč Vas opravičuje, stati na straži kot celota ter pomagati povsod, kjer gre za splošno blagostanje in ohranitev demokratskih načel. Vaše idejne smernice- ta »nepolitična politika«, so vsem simpatične, Vaša tesna povezanost z legionarji v dejanju in mišljavi je pa najbolje jamstvo za našo državo.
Ne zapadajmo v diskusijah in kritikah, ki so v demokraciji samoumevne, nikdar v negativizem! Vse, kar delamo, bodi sintetično in konstruktivno! Ustvarimo si vero v uspeh svojega dela, v uspeh demokracije, republike, države in naroda! Jaz sam imam to vero in se je ne bom nikdar odrekel. Verujem tudi, da bomo tudi v sedanji težki krizi in mednarodni situaciji premagali končno vse težave, vzdrževali demokracijo in mir ter uspešno izgradili našo državo.
Želim Vašemu nadaljnemu delu mnogo uspeha in bom vesel, če mi boste od časa do časa poročali o svojih rezultatih.
Učitelji kot voditelji
Modre besede prezidenta ČSR dr. Beneša
V svojem nagovoru na deputacijo zveze češkoslovaškega učiteljstva je izvajal prezi-dent dr. Beneš dne 4. t. m. med drugim tudi sledeče misli.
Šola je izmed najvažnejših komponent državnega reda. Ona naj vsaja v mlada srca osnove dobrega, resničnega in lepega; utrjuje naj otroku prve temelje njegovega življenja in naj navaja deco k medsebojni pravičnosti in plemenitosti. Brez teh nravnih temeljev ni prave demokracije, prav tako kakor brez njih ne more biti govora o demokratični šoli. Šole so pri nas prva temeljna priprava za državljansko življenje, biti morajo zato opora naših demokratičnih načel v državi in med ljudmi.
Javno mnenje ni nič stalnega, ker je podvrženo čestim izpremembam in nihanjem, naprej ali nazaj, kakršni so pač impulzi ljudi ter socialne, gospodarske in kulturne razmere, v katerih žive. Javno mnenje je val v neneha-jočem gibanju. Za družbo in državo bi ne bilo niti koristno, ako bi ta gibljivost prenehala in njegova občutljivost otopela. Borba za usmerjenje javnega mnenja mora pa1 imeti vedno trdno moralno podlago ter velike ideje in principe; njen duh in smisel morata biti vedno čista in neoskrunjena, osebne želje in stremljenja morajo stopiti v ozadje; njen edini smoter bodi čut za skupnost, državo in narod. Javna mnenja ustvarjajo pa ljudje, in mnogo je odvisno od tega, kakšen moralen značaj imajo leti.
In prav tu — rekel bi — začenja Vaša naloga, vsebovana po vzgojnem delu v šoli in v javnem življenju. Že od rane mladosti se mora s pametno vzgojo voditi duša bodočega državljana. V šoli imate za to pri vsakem predmetu mnogo prilike, zlasti pa pri
državoznanstvu. Zdi se mi, da se ta možnost ne izkorišča še v polni meri. Po otrocih vplivate na odrasle in budite njihovo zanimanje za šolo. Otroci pripovedujejo doma o vsem, kar so v šoli slišali in kar se v šoli godi. Pogosti stiki s starši Vam lahko zelo olajšajo Vašo nalogo. V samoupravi učencev so dane najboljše kali samostojnosti, iniciativnosti in iznajdljivosti otrok. Samouprava predstavlja v malem občestvo, v katerem se vadijo učenci vzdrževati red in demokratična načela.
Vplivati je treba z besedo in tiskom. Beseda je učinkovitejša, tisk prodre pa v najoda-ljenejša naselja. Tisk je mogočno napadalno orožje, pa tudi izvrstno brambno sredstvo. To velja prav tako za tisk posameznih strank, kakor za stanovsko in strokovno časopisje, prav tako za dnevni tisk, kakor za literaturo o posameznih panogah. Če hoče tisk učinkovati, mora biti stvaren in udaren, pa tudi objektiven. Delujte vedno proti senzacionalnemu tisku, ki se je pri nas v zadnjem času tako bohotno razrastel, kajti tudi na tem področju bosta končno zmagali le resnost in stvarnost.
Vspodbujajte naše državljane, da dvignejo naše občine na stopnjo zapadnoevrop-ske kulture, zlasti angleške, da bodo zdravstveno ustrezale najvišjim zahtevam, da bodo nudile tudi v zgolj vnanjem, estetskem pogledu sliko moderne gradbene umetnosti in smotrnosti ter da se bodo odlikovali naši trgi in ceste s svojo dopadljivostjo.
To je Vaša naloga, ki se pri nas še tako zelo podcenjuje. Mi smo samostojen narod; vsako leto prihajajo k nam stotisoči tujcev, ki nas sodijo tudi po zunanjem videzu. Treba je torej upoštevati tudi tega in zato naj vsaka naša občina pokaže tudi na tem področju svoje sistematično prizadevanje.
Učiteljski pevski zbor med rojaki onstran Drave in Mure
Koncerti v Murski Soboti, Ljutomeru in Ptuju. — Dokaz, da je delovanje učiteljstva pravilno in le
v korist naroda
Desetletnica UPZ je letos! Deset let idealnega dela. Velika zbirka koncertnih kritik v arhivu dokazuje umetniško višino zbora, shranjeni trakovi v jugoslovanskih, čeških in bolgarskih narodnih barvah pa poti, na katerih je izvrševal svoje veliko poslanstvo. Deset let že prihajajo pevci iz različnih krajev dravske banovine v Ljubljano k skupnim vajam, vršeč s tem tudi drugi del svoje stanovske dolžnosti. Umetniški značaj zbora pa jasno podčrtavajo tudi visoki pokrovitelji turnej: pokroviteljica jugoslovanske turneje je bila Nj. Vel. kraljica Marija; češka turneja se je vršila v proslavo 80 letnice častitljivega predsednika Masaryka in bolgarska turneja pa v znamenju jugoslovansko-bolgarskega zbližanja, kar dokazuje baš ob desetletnici prispelo odlikovanje Nj. Vel. bolgarskega carja Borisa III. Poleg tega je zbor obiskal bližnje kraje v banovini kakor Maribor, Ptuj, Celje, Novo mesto, Kranj, Brežice, Trbovlje, Št. Vid, Vič, itd.
Ob desetletnici pa se je UPZ spomnil tudi pokrajine preko Drave in Mure. Vkljub velikim žrtvam, ki jih prenašajo pevci in težavam, v katerih živi učiteljstvo je odbor pod predsednikom prof. Adamičem sklenil prirediti v Prekmurju in Medjimurju nekaj koncertov kot uvod v proslavo 10 letnice. Program je obsegal težje skladbe Tajčeviča »Četiri duhovna stiha«. Osterčevo »Pesem o suhi muhi«, Matačič-Ronjgov »čače moj«, Adamičeva »Vragova nevesta« ter lažje skladbe Lajovca, Mokranjca, Adamiča, Hu-bada, Slavenskega in Žganca. Artistični odbor zbora je posebno upošteval Osterca, ki je doma ob Muri v Vržeju.
Pevci so se z veseljem odpravili na turnejo v Mursko Soboto, Ljutomer in Ptuj, tja v Slovenske gorice v obmejne kraje, tja k gorečim tovarišem in tovarišicam, tja, kjer
čutijo še resnično tovarištvo, požrtvovalnost in ljubezen do svojega stanu. Dva dneva sta bila dva srečna trenutka, doživetje in spoznanje nečesa zvišenega. UPZ in ondotno učiteljstvo pa tudi ostalo prebivalstvo so se strnili v eno celoto: bil je za vse velik praznik pesmi in ljubezni. V dveh dneh je UPZ preromal več kilometrov in imel kar pet nastopov, vendar so pevci spričo tolike požrtvovalnosti in resničnega veselja gostiteljev pozabili na slabo vreme, naporno pot brez počitka in filmsko naglico, s katero so se vršili nastopi. Po dvajset do trideset kilometrov daleč so prišli tovariši in tovarišice, da slišijo svoje pevce, da jim potožijo svoje gorje in da manifestirajo za učiteljski stan. Razprodane dvorane pričajo o požrtvovalnem delu in zavesti učiteljstva, da je UPZ njihova last, da je UPZ tudi močno propagandno sredstvo za ves učiteljski stan.
Potek turneje.
V meglenem sobotnem jutru je 7. marca vstopilo v vlak na ljubljanskem kolodvoru 15—20 pevcev, iz Gorenjske in Dolenjske, iz Ljubljane samo dva. Na postajah pa so se potem pridružili ostali člani zbora tako, da se je do Murske Soboto zbral ves UPZ. Temačno in deževno vreme ni motilo srečnega svidenja mladine in učiteljstva z UPZ, katerega sta prav srčno pozdravila tov. Štubel, predsednik sreskega učit. društva za Mursko Soboto v imenu učiteljstva in župan g. Hart-ner v imenu mesta. Prisotna sta bila tudi sre-ski podnačelnik g. Grabrijan in major orož-ništva g. Narančič. Po zakuski, ki sta jo priredila narodni poslanec g. Benko in župan g. Hartner je sledila kratka vaja, čez dobro uro pa koncert v popolnoma razprodani dvorani sokolskega doma. Koncerta se je ude-
ležil poleg že imenovanih gospodov tudi srečki načelnik in zastopnik cerkve. Izredno zanimiv program, ki ga je zbor večinoma izvajal na turneji po Bolgariji, je žel veliko odobravanje poslušalcev. Višek pa je bil trenutek, ko se je tov. Štubel zahvalil in čestital zboru za uspeh in ko je tov. Supančič Drago v imenu JUU — sekcije Ljubljana oficielno izročil bolgarsko odlikovanje dirigentu tov. Pertotu. Zbor je odpel obe himni in geslo vseh bolgarskih zborov »Rodna pesen naS na vjek ni svrzva!«
Resnično! Pesem nas vedno druži. To je dokazal učiteljski zbor osnovne šole v Murski Soboti, ki je vodil vse priprave, razprodal dvorano in preskrbel okoli 30 privatnih prenočišč, dočim je sresko učit. društvo preskrbelo znižanje cene za dvorano. V kratkem času, ki je bil pevcem odmerjen, so tovariši in tovarišice iz najrazličnejših krajev naše banovine zmenjali svoje misli. Dva tovariša sta se pripeljala s kolesi na koncert 15 kilometrov daleč. Ves navdušen se je izrazil eden izmed njiju: »Prišel sem ne samo radi petja, temveč, da izpolnim svojo stanovsko dtflžnost!« Ponoči sta se odpeljala po blatni cesti domov.
V nedeljo zjutraj so pevci v veliko veselje dekana in kanonika g. Slepca pri peti maši peli Tajčevičeve stihe in Foersterjevo »Z glasnim šumom s kora«. Gospod dekan je namTeč že nedeljo prej razglasil v cerkvi prihod UPZ in toplo priporočil obisk koncerta. Res hvalevredno dejanje. Takoj po maši je zbor pred polno dvorano mladine odpel program lažjih skladb. Za tako poslušalstvo je treba skrbno izbranega programa. Tudi tokrat je imel dirigent tov. Pertot srečno roko in mladi poslušalci so bili navdušeni.
V Prlekiji.
Po kosilu je bilo treba iti na pot, kajti ob štirih popoldne je UPZ koncertiral v Ljutomeru. Za svoj četrti nastop so se pevci pripravljali in oblačili kar v vlaku. Po treh vmesnih postajah je pevce na postaji pozdravila koračnica ljutomerske mestne godbe pod vodstvom tov. Zachrla, deklice pa so jih okitile s šopki pomladnega cvetja povezanega z narodnimi trakovi. Zbor je pozdravil predsednik ljutomerskega učit. idruštva tov. Mavric, nato pa se je razvila povorka do sokol, doma, kjer se je vršil koncert. Dvorana je bila že popolnoma zasedena, ko je starosta Sokola gospod dr. Stanjko kot domačin pozdravil pevce, želeč jim srečne trenutke v deželi »visečih klinčkov«. Par minut priprave in zopet je zbor pel pred zelo navdušeno publiko. Med odmorom je nadzornik tov. Karbaš pozdravil pevce v imenu učiteljstva in vseh kulturnih društev v Ljutomeru. Čestital je UPZ na delu, ki ga vrši v splošno čast celotnega učiteljskega stanu v mejah Jugoslavije, kakor tudi preko njenih mej. Odlikovanje bolgarskega carja Borisa velja posebno za dirigenta tov. Pertota in UPZ, vendar pa se čutijo s tem počaščeni tudi vsi učitelji in učiteljice. Z veseljem se je spomnil tudi učiteljice iz njegovega sreza, ki je članica zbora, kar je poslušalstvo glasno odobravalo. Končno je izročil lično košaro polno steklenic raznovrstnih vin kot posebno darilo in pozdrav ljutomerskih goric.
V Ptuj.
Po kratki zakuski, ki jo je priredilo učiteljstvo sreskega društva Ljutomer je bilo
J. E. Polak:
Ljudevit Stiasny je umrl...
In v dušo mi je legla bol',
ko sem izvedel,
da si odromal v večnost..
V petek, 6. marca t. 1. je bilo. Po kosilu sem malo posedel in prebiral »Jutro«. Zdajci se mi ustavi pogled ob sledečem obvestilu:
»Umrl je nam naš dobri stric Ljudevit Stiasny, šol. nadzornik v p., dne 5. t. m. po kratki mučni bolezni v 74. letu starosti. Pokopali ga bomo v soboto, dne 7. marca ob pol 15. uri na slovenjgraškem pokopališču. — Slovenjgradec, dne 5. marca 1936. — Rodbine: Stiasny, Vudkovič, ZoTČic, Rak in Povh.«
In tega obvestila- sem bil žalosten; zakaj umrl je človek precej velikega formata, dasi tega na zunaj ni nikoli kazal; zakaj rajnik ni imel ne dolgega jezika in ne komolcev, vajenih razrivanja; bil je dobra in mehka duša in zanimal se je le za prirodo, mladino, šolo, učiteljstvo in sorodnike.
Da, rajnik je ljubil prirodo. Kadarkoli je le utegnil, je pohitel v planine; in prero-mal je vse naše domače in tudi mnogo tujih. Kadar pa je imel več časa, n. pr. ob velikih počitnicah, je poromal tudi v širni svet; pre-romal je Malo Azijo, Severno Afriko in sko-ro vso Evropo od vzhoda do zahoda in od juga do onih krajev na njenem severu, kjer trajata dan in noč po več mesecev. Ali rajnik ni potoval kot slepec! O tem nam pričajo njegovi potopisi.
Kako mu je bila pri srcu mladina, ve samo oni, ki ga je videl igrati se z otroki; pa ne s svojimi, temveč s tujimi. To vedo pa tudi vsi oni, ki so ga videli pri delu za šolo
zopet treba na pot v Ptuj. Peti nastop ali četrti v enem dnevu! Koncert je bil napovedan za deveto uro, pevci so pa prišli šele po tej uri v garderobo. Pogled v zrcalo, note v roke in zopet so stali pred popolnoma zasedeno dvorano. Zbor je pozdravil predsednik učit. sreskega društva Ptuj tov. Šestan, tov. Kolj-šak pa je izročil lep venec. Zbor je bil sicer nekoliko truden od nastopov in vožnje, vendar je pa svoj program 18 težjih in lažjih skladb odpel v splošno navdušenje in zadovoljstvo poslušalstva. Z Adamičevim »Potr-kanim plesom«, katerega je moral zbor pri vsakem koncertu ponovno zapeti, je zaključil kratko, a vend&r budno turnejo UPZ. Šele sedaj so pevci svobodneje zadihali, šele sedaj je popustil »valpetski bič« tov. Su-pančiča.
V polni dvorani »Narodnega doma«, kjer so pevci večerjali, je tov. Šestan čestital zboru in Pertotu, izrazajoč upanje, da bo zborovsko požrtvovalno delo imelo velik uspeh za ves učiteljski stan ker »S pesmijo branite učiteljske pravice!« »S pesmijo in z požrtvovalnim delom vsakega posameznega učitelja in učiteljice moramo doseči svoje uspehe«, je odgovoril tov. Supančič v svoji zahvali in zopet so zazveneli po dvorani mogočni akordi svetega gesla »Rodna pesem nas nikdar ne razdruži!«
Razšli so še pevci. Kakor so se po postajah zbirali, tako so se poslavljali. Stisk roke in par besed. Kratko slovo v velikih pevskih dušah, v mislih na tovariše in tova-rišice preko Drave in Mure, v zavesti desetletnice UPZ ter v prepričanju, da zamore biti le tako delo odgovor na vse omalovaževanje učiteljskega delovanja med narodom.
in v šoli. Ali večje, nego je bilo njegovo delo v šoli, je bilo njegovo delo za šolo; zakaj imenovan je bil razmeroma še jako mlad za šolskega nadzornika. Dolgo vrsto let je deloval v krškem in litijskem srezu. Kako se je razmahnilo delo, kako dvignilo šolstvo in kako je poprijelo za delo učiteljstvo teh dveh okrajev, vedo vsi oni, 'ki so delali ž njim — učiteljstvo obeh okrajev!... Da ni bilo takega skupnega dela, bi ne bila taka rajni-kova številna in v brošurah izdana »Konferenčna poročila«, še manj pa bi zagledale kdaj beli dan mnogobrojne »Učne slike«, izdane v knjigah, »Praktični računar« in dr.
Rajnik je bil na šolskem polju reformator še v drugo smer; in to je morda njegovo največje delo; zakaj kdor pozna unikum vsega šolstva, t. j. takozvano »Ponavljalno šolo«, mi mora priznati, da je imel rajnik mnogo reformatorskega duha, a še več poguma, da se je lotil tega nestvora. In lotil se ga je! Ne sam; zakaj vedel je, da bi sam omagal! Pomagalo mu je učiteljstvo!... In v nekolikih letih je izdal »Učne slike za ponavljalne šole« (2 knjigi), »Berilo za ponavljalne šole«, »Ra-čunico za ponavljalne šole«, »Prosto spisje v ponavljalni šoli«, a sestankov, konferenc in »Konferenčnih poročil« niti ne omenjam.
Za njegovega nadzorovanja so prezidali mnogo starih šol in sezidali tudi nove. In kako je rajnik skrbel, da jih opremijo mero-dajni faktorji z učili! Meni se vidi, da je bil rajnik med prvimi, ki je poznal pomen »Ski-optikona« za šolo. Množice diapozitivov in predavanj, k tem diapozitivom govore, da je bil rajnik za tiste čase šolnik modernega kova.
Učiteljstvu ni bil drugega nego prijatelj in svetovalec!
smeri se ni moči niti misliti brez dobro urejenih delavnic, prav tako ne, kakor si ni moči misliti meščanskih šol kmetijske smeri brez vzornih posestev. Prosvetno ministrstvo je pripravljeno ustreči vsaki finančno zadosti podprti zahtevi po otvoritvi nove meščanske šole. V prosvetnem svetu so že proučeni in odobreni novi učni programi za vse vrste meščanskih šol, izpremembe zakona o srednjih šolah in učiteljiščih pa predvidevajo za zelo dobre in odlične učence meščanskih šol možnost prestopa v gimnazije in učiteljišča, če bi uspešno napravili dopolnilni izpit.
Izvajanje zakona o srednjih šolah je pokazalo, da se v njem nahajajo nekatere vrzeli, zaradi katerih nekatere določbe niso jasno precizirane, druge pa so nezadostne za zagotovitev normalnega in zdravega šolskega življenja. Zato je prosvetno ministrstvo v dogovoru z zastopniki profesorskega društva izdelalo izpremembe in dopolnitve tega zakona. Te izpremembe prinašajo nekatere določbe z namenom, da bi te šole bolj ustrezale potrebam prebivalstva in da bi se čim bolj pre-pletle z življenjem skupnosti. Posebno je upoštevano načelo izbire vrlih in za učenje sposobnih mladeničev. Sporazumno z univerzami se je izdelal zakonski načrt za ustanovitev pedagoškega zavoda z gimnazijo, telovadnico na filozofskih fakultetah naših uni-
O uspehih tega edinega slovanskega zbora, ki je dosegel uspehe na glasbenem polju kakor še nihče pred njim in ki je prvi utrl pot v svet narodni in moderni slovanski mladinski glasbi, tako z umetniškega kot pedagoškega področja, smo že poročali zadnjič. Toda uspehi na umetniškem in pedagoškem polju pa niso bili edini. Tudi na socialnem polju so ustvarili toliko dobrega in trajnega, da je tudi ta uspeh vredno in dolžno zabeležiti.
Najlepšo sliko teh uspehov nam daje pač pregled petletnih socialnih dajatev »Trboveljskega slavčka«. V letu 1932/33 je izdala uprava odbora za šolske potrebščine 1295 Din 75 p, za čevlje 934 Din, za Obleko 11.337 Din in za jestvine 286 Din 50 p. Skupaj znaša to za omenjeno poslovno leto 7585 Din 25 p. Odšteta je vsota 6268 Din, ki so jo pevci prispevali sami za obleko.
V	letu 1933/34 se je izdalo za šolske potrebščine 2683 Din 73 p, za čevlje 5383 Din, za obleko 1484 Din 15 p, za jedila 522 Din, za ražno 484 Din Največ pa je izdala uprava zbora za kolonije R. K. in sicer Din 38.766. Za drugo poslovno leto so izdali torej 49.322 Din 90 p.
V	tretjem poslovnem letu je bilo izdanih za šolske potrebščine 1907 Din 50 p, za
Da, bil je plemenita duša! Kljub temu je žel za vse svoje delo samo preziranje in ne-hvaležnost. Prezrli so ga, ko je bilo odlikovanih na stotine ljudi, ki so mu segali komaj do gležnjev. Pred nosom so mu zaprli vrata, ki so se mu jela odpirati do mesta, ki ga je s svojim delom zaslužil. Toda on ni klonil! Delal je in delal dalje! Kolikokrat sem ga srečal, ko je nesel celo skladovnico knjig iz knjižnice. A če sem ga vprašal: »Prijatelj, čemu vse to?« — je zmigal z rameni in dejal: »Veš, človek, ki se je dela navadil, se mu izlepa ne odvadi!« ...
In zdaj je konec vsega!... Nič več te ne bom srečal!... A ko obiščem ob priliki na slovenjgraškem pokopališču tvoj grob, bom na spomeniku bral morda tele besede:
Ko šel boš potnik, mimo groba, za hipa dva ob njem postoj!... Glej, v grobu tem mož plemeniti je našel zadnji svoj pokoj. On ljubil je Boga v prirodi, ga ljubil v dušah je otrok in to ljubezen je on vcepljal po šolah daleč naokrog — »Počivaj v miru, blagi mož!«... to reci, predno odšel boš.
Da, počivaj v miru, mož plemeniti! Planinci, potniki, otroci, šola, učiteljstvo in sorodniki, kar vse si ti tako neizrečno ljubil,
te bodo ohranili v najlepšem spominu! •
Ljudevit Stiasny je bil rojen leta 1862. v Kamniku. Oče mu je bil Čeh, mati pa Slovenka. Leta 1882. je maturiral v Ljubljani. Služboval je v Bohinju in Zagorju ob Savi. Od tu je odšel za nadzornika za litijski in krški okraj. Svoj sedež je imel v Krškem. Tu je živel skupaj s svojo mamico, ki jo je
verz. Ta zakonski načrt želi postaviti pedagoško izobrazbo profesorjev na solidno in dobro podlago, s čimer bi se profesorski zbor v nekaj letih popolnoma usposobi za uspešno delo na srednji šoli.
POTREBA NOVIH POSLOPIJ ZA SREDNJE ŠOLE
Nadalje je govoril g. minister prosvete o potrebi novih šolskih poslopij za srednje šole in o vseučiliščih ter je končal svoja izvajanja:
V vsem navedenem smo v velikih potezah podali stanje prosvete in njene potrebe ter povedali, kakšne odredbe namerava izdati prosvetno ministrstvo, da se odpravijo zapreke nadaljnjega normalnega delovanja. Prepričan sem, da ni ostalo neopaženo dejstvo, da kažejo vse prosvetne ustanove paralelno tendenco o napredku, česar se lahko samo veselimo, da pa postavlja to dejstvo na drugi strani nove zahteve napram državnemu proračunu. Stremeč po tem, da spravimo ti dve dejstvi v sklad, kakor je nujno potrebno, se nadejam, da bom z določeno višino kreditov na eni strani dosegel, da ne zastane pravilni razvoj dela prosvetnih ustanov, na drugi strani pa, da bom ustregel našemu skupnemu prizadevanju, da se državni izdatki spravijo na pravo mero.
čevlje 1390 Din, za obleko 297 Din, za jestvine 500 Din 50 p in razno 110 Din. V tretjem poslovnem letu so znašale podpore 4205 Din.
V četrtem poslovnem letu pa so bili nakazani sledeči zneski: za šolske potrebščine 178 Din, za čevlje 866 Din, za jestvine 2828 Din 25 p, razno 50 Din, kolonije pa 37.179 Din 25 p. Četrto poslovno leto je bilo v podporah najbogatejše, saj znaša vsota celotnih podpor 41.101 Din 50 p.
In če vse te socialne dajatve ali podpore seštejemo, se nam nudijo vsega priznanja vredne številke: za šolske potrebščine se je izdalo v vseh štirih letih 6065 Din, za čevlje 8573 Din, za obleke 6850 Din 15 p, za jedila 4137 Din 25 p, za razno 644 Din, za kolonije 75.945 Din 25 p. Ali vseh podpor, kar jih je izdala uprava v svojih štirih letih plo-donosnega dela 102.214 Din 65 p (stodva tisoč dvestoštirinajst dinarjev 65 par).
Da so dosegli tako ogromen uspeh na sbcialnem polju baš ti otroci, ki jim je bil in jim je še vedno dom v najbolj specifičnem rudarskem revirju, kjer sta glad in revščina največja, nas mora ta bilanca naravnost osuphiti. Največje pozornosti je vredna postavka za kolonije R. K. Okrog 180 trboveljskih rudarskih otrok je bilo vsako leto v obmorskih kolonijah.
neizrečno ljubil. Ta velika ljubezen do mamice je bila menda vzrok, da se lepi fant ni oženil. Ko mu je umrla mamica, je prenesel vso svojo ljubezen na svoje nečakinje, ki jih je ljubil po očetovsko. Tem in vsem njihovim Sorodnikom naše najiskrenejše so-žalje.
Štirje mladi iz naših vrst
Skoraj istočasno, ko je naš priznani in požrtvovalni Učiteljski pevski zbor ponesel jugoslovanske pesmi na severovzhodno mejo Slovenije, ko je naš Šuligoj s svojimi »Tr-bovljskimi slavčki« prinesel prvo pomladno razpoloženje v naš Maribor in staroslavne Ruše in žel nadvse zasluženo priznanje, so 6. t. m. v mariborski Ljudski univerzi štirje literati iz naših vrst recitirali svoja dela. Bil je to večer s srčno toploto, kakršnih bi bilo treba več v Mariboru, kjer umetnostni duh, žal, močno usiha na račun gospodarskega duha.
Zdi se mi namreč, da je dolžnost našega lista, da tudi ta pazno zasleduje posebej vse pokrete, ki gredo iz naših vrst, da med nami samimi vzbuja zanimanje tudi za orače srčne kulture, umetnosti, ter objektivno poroča o njihovi rasti in uspehih.
Najbolj močan je bil pač Tone Seliškar. V pesmi »Pravijo« je dvignil vero v že skoraj poteptan optimizem. Veruje, da bomo kdaj rekli: »Zdaj pa smo vsi enaki«, da bo oče sinu pravil: »Poglej v leksikon, kai je to kriza!« Pesmi »Jutro v mestu«, »Jetnišni-ca«, »Večer nad mestom«, »Z vlakom«, »Dvoje obličij« so vse s podčrtanim socialnim povdarkom brez vsiljive tendence, a prepojene z liričnimi momenti; vSe so umetniško
„Trboveljski slaviek
i*
Šolska in prosvetna politika v Jugoslaviji
(Konec.)
mnazijah, ter znaša število novih učencev meščanskih šol v tem šol. letu 2500, to je 7% od lanskega števila. Vzrok temu velikemu navalu učencev in učenk v gimnazijah je ta, da današnji uradniški zakon vse nameščence in tudi strokovno osebje klasificira po številu absolviranih gimnazijskih razredov, še pomembnejši razlog je pa v stanju narodnega gospodarstva, in mislijo starši, da bodo svoje otroke naj zanesljiveje preskrbeli, če jih spravijo v državno službo.
VPRAŠANJE UČITELJSKIH ŠOL
Da se zavre naval kandidatov za učiteljske službe, zlasti kandidatk, ki jih ni moči obdržati v osnovnih šolah po bolj oddaljenih krajih, je bilo treba v šolskih letih 1933-34 in 1934-35 ženskam popolnoma odreči sprejem v učiteljišča, pri moških kandidatih se je pa zahteval odlični in pravdober uspeh pri nižjem tečajnem izpitu v gimnaziji.
V tekočem šolskem letu je na vseh učiteljiščih število sprejemov v prvi razred omejeno na dve tretjini moških in eno tretjino žensk, in je zato število dijakov v učiteljiščih padlo s 3712 (1612 moških in 2100 žensk) na 3322 (736 moških in 1586 žensk). Po dosedanjem številu dijakov od 2. do 5. razreda se sme pričakovati, da bo do konca šolskega leta 1938-39 prišlo postopno iz učiteljišč 2000 učiteljskih kandidatov. Če se temu številu doda 1750 doslej prispelih prošenj, sledi, da bo za prihodnja tri šolska leta na razpolago 3570 kandidatov, to število bo pa popolnoma za dostno, da pokrije potrebe osnovnih šol tudi tedaj, če bi večje število današnjih učiteljev z upokojitvijo ali drugih razlogov zapustilo učiteljsko službo in če se bo naraščanje števila novih šol in oddelkov gibalo v sedanjih mejah. Od šolskega leta 1939-40 bo število absolviranih kandidatov urejeno s številom sprejema v prve razrede učiteljišč.
PREVELIK NAVAL NA SREDNJE ŠOLE
Podatke o številčnem stanju gimnazij sem navedel v začetku tega ekspozeja. Število učencev v gimnazijah raste rapidno. V primeru s 93.700 dijakov na koncu prejšnjega šolskega leta se je v začetku t. 1. vpisalo 101.600 dijakov, to je 8.3% več. Junija 1935. je napravilo sprejemni izpit in se vpisalo v prvi razred gimnazije 20.970 dijakov. Res, da je tudi število v meščanskih šolah pokazalo znaten porast, le v manjši meri kakor v gi-
POTREBA STROKOVNIH ŠOL
Temu navalu učencev v gimnazijah se bo dalo najuspešneje priti do živega z odprtjem strokovnih šol, in sicer ne samo tehniških, obrtnih in kmetijskih, kakršne danes (čeprav v zelo neznatnem številu) že obstoje, nego tudi takih strokovnih šol, ki bodo svoje učence pripravljale za posebne poklice, za katere se učenci ne morejo pripraviti doma, temveč jih moramo pošiljati v inozemstvo, ali pa — na žalost se to mnogo pbgosteje dogaja — kriti potrebo s klicanjem strokovnjakov iz tujine. Za primer bom navedel samo tiskarsko obrt, za katero nimamo ne ene posebne šole, temveč spravljamo na najbolje honorirana mesta tujce. Enako je tudi z drugimi panogami gospodarstva. Ker se tudi za te šole zahteva neka splošna izobrazba, širša kakor jo je dala osnovna šola, nastane potreba, da učenci, ki se bodo pripravljali za te poklice, poprej ab-solvirajo takšne šole, ki jih bodo usposobile, da bodo mogli z uspehom nadaljevati delo v strokovnih šolah in v praktičnih poklicih.
PREDVIDENA JE MOŽNOST PRESTOPA IZ MEŠČANSKIH ŠOL NA UČITELJIŠČE
Takšna vloga pripada prvenstveno meščanski šoli, ki ji je zato treba posvetiti posebno pozornost. Meščanskih šol industrijske

K temu plodonosnemu delu na socialnem polju pa je treba omeniti, da je krila uprava zbora tudi stroške 20 pevkam, da so lahko obiskovale gospodinjsko šolo, kjer so se lahko pripravile temeljito za svoj bodoči poklic. Najboljši pevec zbora pa je prejel že dvakrat dar po 5000 Din, ki ga je naklonila Nj. Vel. kraljica Marija in mu s tem omogočila nadaljevanje študij.
Če povzamemo vse te uspehe, ki si jih je ustvaril »Trboveljski slavček« v kratkih petih letih svojega obstoja na kulturnem in socialnem polju, tedaj moramo priznati, da je bilo doseženo toliko, kolikor je bilo sploh mogoče in da ti uspehi naravnost zahtevajo, da se nudi tem mladim pevcem, kakor tudi celotnemu zboru vsa pozornost in pomoč tako od strani javnosti, kakor tudi in predvsem od strani oblasti. Moralni uspeh se pač ne da preceniti.
Na sliki, ki jo prinašamo, je videti »Trboveljske slavčke« v oblekah, ki bodo nastopili v njih na mednarodnem mladinskem kongresu za glasbeno vzgojo v Pragi. Obleke so si pevke izdelale same pod vodstvom svojih učiteljic. Fantom pa so izdelali obleke trboveljski krojači, in to vkljub mizernim časom brezplačno. Blago je kupila TPD.
Ker bodo morali vsoto, ki je potrebna za turnejo v Prago najbrže kriti sami, je uprava organizirala nekaj koncertov. Tako so nastopili 7. t. m. v Mariboru, naslednjega dne v Rušah. 15. t. m. bodo nastopili v Celju, 16. zvečer pa v Unionu v Ljubljani. Zadnji koncert bo namenjen mladini in sicer 17. t. m. dopoldne. Bo to matineja za vse ljubljanske in okoliške šole.
Z upravičenostjo lahko upamo, da bo slovenski mladinski zbor priboril na kongresu v Pragi jugoslovanski narodni in moderni glasbi mesto, ki ji pripada. Želimo srečno pot in obilo uspeha.
Za spomlad
1936
priporoča tvrdka
Tako slavi naš narod Solo in uiiteljstvo
Ob 60-letnici šole in 25-letnice ge. Dolinar.
Mična, tudi mnogim izletnikom poznana prijazna zasavska vas Kresnice, je proslavila na Svečnico nad vse prisrčno dva pomembna dogodka: 60-letnico ustanovitve kresniške šole in 25-letnico službovanja učiteljice gospe Rozi Dolinar je ve, odkar vzgaja kresniški rod.
Prireditev je imela širši značaj in se je začela že v soboto, ko so pohiteli sedanji in bivši učenci k zahvalni službi božji. Med mašo so prepevali šolarji. Nato pa se je razvila iz cerkve k šoli povorka. Pred šolo je stal slavolok z napisom: »Živim, živim! — Pustite male k meni«.
Vsi šolarji so brli nato pogoščeni s hrenovkami in čajem. Razen sedanjih malih učenjakov so bili povabljeni na zakusko tudi oni nekdanji učenci, ki so stopili kot prvi v sedanjo šolo. Njih vrste so seveda, že redke. Nad vse zanimivo je bilo gledati te stare sedemdesetletnike, ki so se pomešali med svoje mlade tovariše, vnuke in vnukinje.
Nedeljska prireditev pa je bila namenjena širšemu občinstvu. Deževje je sicer zadržalo marsikoga, da se ni odzval prijaznemu povabilu Kresničanov, kljub temu pa je bila dvorana Gasilskega doma natrpana do zadnjega kotička. Po večini so bili navzoči domačini, pa tudi prebivalci iz vseh okoliških hribov. Nekaj gostov je prišlo iz Ljubljane, Litije, ter učiteljstvo iz sosednjih šok Številno publiko je pozdravil v imenu krajevnega šolskega odbora kresniški župan g. Kokali, imenom pa predsednika JUU litijskega učitelja g. Zupančiča, ki je prinesel pozdrave stanovske organizacije. Nato je podal izčrpno zgodovinsko sliko sedanji šolski upravitelj jubilejne šole g. Tome Ivan.
V Kresnicah so imeli sicer že pred 60. leti zasilno šolo, ki je bila v mežnariji. Tu je poučeval organist Franc Gradišar, za njim na župnik Gorišek. Takrat se je sprožila želja po lastnem šolskem poslopju. To je bilo otvorjeno na. slovesen način 15. nov. 1876. ob navzočnosti takratnega litijskega glavarja Ve-steneeka in šolskega nadzornika Eppicha. Prvi učitelj je bil Primož Dolar, ki je bil dotlej v Litiji županov tajnik in organist. Po rodu pa je bil iz Mokronoga, kamor se je na stara leta tudi izselil. Dolarja se še sedaj spominja prav rada vsa stara kresniška garda. Njegov naslednik je bil Janez Bohinjec. Dne 11. seot. 1911. je prišla semkaj kot suplentka ga. Do-linarjeva, ki je službovala popreje v sosednjih Prežganjah. Letos praznuje vrla učiteljica 25 letnico neumornega dela. 23 let ie bila edina učna moč in je poučevala včasih 150 in še več učencev. V letu 1921. so se izšolali učenci iz vasi Dolge noge, Male noge, Jevnice in Go-
dovršene. Pesmi »Moj oče« in »Poslednje pismo« sta silno vplivali na poslušalce.
Nekaj čisto svojega, samoniklega je oo-vedala Vida Tauferjeva. V njenih pesmih ni ničesar izumetničenega, preprosto slovensko pove in gane njena beseda do najskritejših globin. Lepe so bile pesmi »Pomlad«, »Ajda«, »Smrt«, »Balada«. Izredno nežni in topli so njeni »Pomladni soneti«. V pesmi »Magdalena — Srečanje z Jezusom« pa ni izpovedala samo svoj čredo, ampak je najbolj' potrdila upravičenost svojega poslanstva kot pesnica-umetnica.
Pesmi Ruže - Lucije Petelinove so bolj razmišljajoče vsebine, s socialnim in mestoma nacionalnim povdarkom, kakor v pesmi »V muzeju« in »Borovnice«, ki sta poleg »Malega raznašalca« najboljši. Čitala je tudi »Mlado pismo« in »Privid«, iz katerih so za-lesketale globoke misli fino obrušenih besed. Le včasih se zdi, da preveč išče učinkov v primerah, tujkah in zunanjem blesku zgradbe svojih pesmi ter je skušala seči v globino z afektnejšo recitacijo. Posebno občutene so njene »Borovnice«, ki so zanimive tudi iz vzgojnega vidika. Vsekakor pa je dokazala tudi tokrat, da bo ime Ruža-Lucija zavzemalo lahko še častno mesto v slovenski moderni.
Fran Roš je recitiral pesmi »Poletje«, »Ob prijateljevem grobu«, »Obtoženec pred sodniki« ter prozo »Tovariša« in »Gospod s programom«. »Poletje« je lepo, oba zadnja motiva v prozi pa nista nudila nič umetniškega in ne povedala kaj novega ter sta podobna vsakdanjim časniškim feljtonom. Roš je že kaj lepšega napisal in bi moral za tak večer tudi v Mariboru kaj krepkejšega nuditi.
liš, ki so si ustanovili lastno šolo v sosednji Jevnici. Leta 1934. je bila kresniška šola razširjena v trorazrednico, sem pa ista došla iz škofjeloškega šolskega okraja šol. upravitelj Tome in učiteljica ga. Tometova.
Po zaslugi kresniške šole, ki je med najstarejšimi v Zasavju, živi v prijazni savski soteski priden in pošten kmetiški rod.
Belo oblečena deklica je izročila nato go-spej Dolinarjevi krasen šopek, v prigodni de-klamaciji pa se je zahvalila svoji učiteljici.
ri-ipf/ie yuM/ctnct
zadnje manufakturne novosti.
Solznih oči se je obdarovanka zahvalila dragim Kresničanom za vse izraze naklonjenosti in sodelovanja v prid vzgoje mladine tekom četrt stoletja, ki ga preživlja v Kresnicah, v svojem drugem domu.
Nato je podal v živahni rimani besedi učenček jubilejne šole pomen šole in vzgoje. Sledila je prav posrečeno režirana in tudi nad vse zadovoljivo podana Albrehtova štiride-janka »Sirota Jerica«, mladinska spevoigra. Otroci so se tako odrezali, kakor bi bili že večkrat na odru.
Venček narodnih pesmi, ki ga je navežbal upravitelj g. Tome je dokazal, da imajo Kres-ničani dober peVški material in dobrega pe-vovodjo. Vsa prireditev, ki je prikazala plodove dolgotrajnega in Vestnega dela, pa je bila zaključena z državno himno.
Kresnice, ki so se odele za ta dan v svečano obleko in so razobesile zastave, so dokazale, kako znajo ceniti šolo in delo svojega učiteljstva.
In tako je prav!	P. A.
Splošne vestí.
ZAHVALA
Učiteljski pevski zbor JUU je priredil dne 7. in 8. t. m. pevsko turnejo po Prek-murju in Prlekiji. Na turneji je zbor nastopil 7. t. m. v Murski Soboti, naslednjega dne pa je priredil is tot a m matinejo za šolsko mladino. Istega dne je zbor nastopil še na dveh koncertih: popoldne v Ljutomeru, zvečer pa v Ptuju.
Prepričani smo, da so imeli aranžerji naših koncertov, kakor tudi ostalo učiteljstvo polne roke dela in potov, d'a so bye dvorane povsod do zadnjega kotička polne. Za to naklonjenost učiteljstva do naših pevcev (k) ter za veliko gostoljubnost izreka odbor UPZ vsemu učiteljstvu murskosoboškega, ljutomerskega in ptujskega sreza najprisrčnejšo zahvalo.	Odbor.
— Opozorilo! V Ljutomeru sem našel damski dežnik, ki mora biti last pevke. Pro-
sim, da se javi tovarišica, ki pogreša dežnik. Rupnik Vinko, Ljubljana, Gluhonemnica.
— Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v aprilskem roku začeli v petek 17 aprila 1936. ob 8. uri dopoldne. Kandidatje naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradnim potom pravočasno tako, da bodo vsaj do 10. aprila v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasijo pol ure pred začetkom izpita v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele za prihodnji izpitni rok v jeseni. Posebna obvestila kandidatom se ne bodo razpošiljala.	Izpitni odbor.
i— Opozarjamo in vabimo članstvo, da se udeleži spominske akademije saveza ratnih dobrovoljcev v spomin na 20 letnico I. srbske dobrovoljske divizije v Dobrudži. Akademija obsega zanimiv spored in bo 17. marca t. 1. ob 20. uri v Zvezdi v Ljubljani.
£isti
o učlielfstvu, šoli, prosveži ln JUU
—1 Unifikacija šolskih knjig kljub vsemu!
je naslov članka proti unifikaciji v »Trgovskem listu« od 5. III.
—1 Tudi Hrvati protestirajo proti mono-polizaciji šolskih knjig. (»Slovenec« 5. III.)
—1 Proti monopolizaciji in unifikaciji šol. knjig prinaša tudi »Delavska pravica« od 5. III. krajši članek, ki končuje takole: Z narodnega in gospodarskega stališča moramo odklanjati tako monopolizacijo kakor unifi-kacijo. Ali bodo zmagale upravičene zahteve slovenskega naroda ali pa bo šlo po dosedanji poti dalje v škodo našega gospodarstva in naše slovenske kulture?
—1 Proti monopolizaciji in unifikaciji učbenikov »je protestirala posebna deputacija gospodarskih krogov. (»Glas naroda« 6. III.)
—1 Francoski psiholog govori o miselnosti 5 letnega otroka in navaja zanimive primere: Za otroka je milijonar sin multimili-jonarja. Bacil je majhen del bolezni. Brzo-vlak je vlak, ki prileti tako naglo kot klofuta. Vulkan je gora, ki je zelo bolna. Mavrica pa je barvna paleta samega ljubega Boga. (»Pragertagblatt« 7. III.)
—1 O šolstvu v Jugoslaviji prinaša list »Neue Freie Presse« od 6. III. daljši članek.
—1 O delu slovenskih odposlancev v Beogradu za slovensko šolstvo in proti monopolizaciji knjig poroča »Slovenija« 6. III.
—1 »Domoljub« od 4. II. ima o tem vprašanju zopet daljši uvodnik. Med drugim stoji tu: kot katoličani imamo pravico in dolžnost paziti, da ni v knjigah ničesar, kar bi nasprotovalo veri. V naše učbenike so se vrinile nekatere stvari, ki jih kot katoličani ne moremo trpeti. V učbenikih zgodovine se na nešteto krajih katoliška cerkev in njene ustanove opisujejo pristransko, lažnjivo in krivično, da rušijo ugled cerkve. — Prinaša tudi nekaj primerov.
—1 Kako pomagati zadolženemu uradniku, o tem razpravlja prof. Voj. Ivanovič v »Politiki«. Bivša Avstrija je dajala državnim uslužbencem predujme na plačo v višini trimesečne plače, v posebnih primerih tudi posojila, ki so se vrnila najkasneje v 10 letih. Na take razdolžitve dandanes pač ni misliti, a treba bi bilo preskrbeti prezadolženemu uradniku kredit s čim nižjimi obrestmi in s čim daljšim rokom odplačevanja. (Po »Našem glasu« od 1. III.)
—1 »Naš glas« od 1. III. prinaša nekrolog pok. uprav. Ivanu Smolnikarju in ima poleg tega še naslednje notice, ki bi nas utegnile zanimati: Zastopniki učiteljske organizacije pri banu. Še zaupnice predsedniku JUU. O kuluku. O disciplinski preiskavi proti upravnemu odboru ljubljanske sekcije JUU. O izjavi solidarnosti ljubljanski sekciji JUU od raznih banov, učiteljskih sekcij in o spomenici predsedniškega zbora JUU, ki je bila objavljena v celoti v »Mariborskem večer-niku«.
—1 K ekspozeju prosvetnega ministra
prinaša »Slovenec« od 5. III. na uvodnem mestu obširen komentar. Med drugim pravi tole: Centralna šolska uprava, ki je preobremenjena, ne more biti kos nalogam, samo ljudstvo v svojem območju najbolj pozna in jim najbolje ve odpomoči, ako ima tudi na šolstvo primerno ingerenco. Treba bo, da se k šolskim zadevam tudi v pogledu pouka, njega smeri in vzgojnih metod pritegne ljudstvo po svojih občinskih in banovinskih zastopstvih v smislu samoiniciative in ljudske Samouprave, ki so jo absolutistični režimi demontirali.
—1 O literarnem večeru v Mariboru, kjer so recitirali svoje pesmi in prozo naši štirje tovariši Petelinova, Tauferjeva, Roš in Seli-škar, piše Mariborski večernik od 8. III. pa tudi »Mariborerzeitung« od 8. III.
—1 Iz Žabnice je premeščen v Trebeljno šol. upr. Drago Kavčič. V Žabnici je vodil Mlekarsko zadrugo, Kmetsko hranilnico in posojilnico in je bil soustanovitelj in predsednik »Narodne knjižnice«. (»Jutro« 8. III.)
—1 Sestanek, ki sta ga napovedali obe sreski uč. organizaciji za Maribor je bil prepovedan. (»Jutro« 8. III.)
—1 Gledališki dinar se bo pobiral odslej od kinematografskih vstopnic do cene 6 Din po Din 0.50, za vstopnice nad 6 Din pa po 1 Din. Denar se bo stekal v državno hipo-tekarno banko v poseben fond, ki bo rezerviran za gledališča. (»Službene novine« 5. III.)
—1 O učiteljskem zborovanju sreskega društva Ljubljana vzhodni del poroča »Slov. Narod« od 7. III.
—1 O premeščenju učitelja Zemlje Gabrijela iz Jesenic v Tepanje, piše »Slov. Narod« od 7. III. Pripominja, da je bil učitelj izredno sposoben, marljiv in vesten. Izdeloval je tudi slike in grafične preglede razvoja starih Jesenic.
—1 Ustanovil se je otroški orkester in zbor v Ljubljani (Blehveissova 21). Sprejemajo se samo otroci od 3. do 6. leta. (»Slov. Narod« od 7. III.)
—I Med šolskimi otroci v Marenbergu razsaja mums. (»Marib. večernik« 7. III.)
—1 O odlikovanju tov. Milana Pertota,
dirigenta učiteljskega zbora prinaša tudi »Narodna prosveta« od 8. III. daljši članek.
—1 Razgovor z dirigentom »Trboveljskih Slavčkov« prinaša »Mariborski večernik« od 6. III.
—1 Zupančičevo reportažo o litijski predilnici, ki je izšla v »Našem rodu«, omenja tudi »Slovenski Narod« od 6. III.
—1 Proslava 25 letnice umetniškega dela Rada Pregarca bo 12. t. m. v sarajevskem gledišču. Pregarc je dovršil učiteljišče v Gorici in se je kasneje posvetil gledišču, kjer ima prav lepe uspehe. (»Jutro« 8. III.)
—1 V »Murski krajini« od 8. III. je poročilo, ki govori o delu učiteljstva na deželi. Med drugim je tudi tale pasus: V času, ko so vsi časopisi polni kritike o učiteljstvu in se ob te vrste ljudi zaletava že vsak človek imamo priliko dan za dnem videti, kako prav požrtvovalno učiteljstvo posveča ves svoj prosti čas prosveti mladine in naroda.
—i Poročilo ministrstva pravde in pro-svete v narodni skupščini priobčuje »Mariborski večernik« od 4. III. na uvodnem mestu.
—1 Šola in vzgojitelji je naslov uvodniku v »Naši volji« od 6. III., ki govori o tem, kakšen bi moral biti vzgojitelj.
—1 Premestitve treh tovarišev omenja
»Slovenski Narod« od 4. III. Gre za učitelja Zeleznika in Zitka, ki sta premeščena iž Sevnice na Železno goro, nasprotno pa Leopold Bonča.
—1 Notranji minister g. Korošec je govoril v narodni skupščini tudi o veliki nevarnosti komunizma, ki mu napoveduje hud boj. V službo te borbe se morata postaviti — pravi — cerkev in šola, se morajo postaviti politične stranke, kulturna in socialna društva ter gospodarske organizacije ter celokupno njihovo članstvo. (»Slovenec« 7. III.)
—1 Iz »Učiteljskega tovariša« ponatisku-je »Domoljub« od 4. III. deloma članek »Nazaj k šoli«, in sicer brez komentarja.
—1 O treh premestitvah piše »Domoljub od 4. III., o Pogačarjevi Frančiški, ki je premeščena v Ljubljano, o Lojzetu Markiču, ki je premeščen v Polhov gradeč in kateremu kliče dopisnik »g. Lojze, če Vas bodo še zdaj preganjali, kar nažaj pridite!« Pri premeščanju, upravitelja Einspilerja iz Dola pri Ljubljani, pa pravi list: Ljudstvo se je oddahnilo in navdušeno pozdravlja delo kraljevske vlade.
—1 Križev ni v šolah v Gornjem Prek-murju in »Slovenec« od 7. III. opozarja na to oblast.
—1 Za referenta za meščansko šolstvo je
postavljen na kraljevski banski upravi v Ljubljani Rudolf Vagner. (»Slovenec« 6. III.)
—1 Mestna občina plačuje vsako leto Sokolu I. na Taboru znesek 66.000 Din, in sicer od 1. 1928. dalje kot odškodnino za kopališče, čeprav se kopanje otrok sploh več ne vrši. (»Slovenec« 6. III.)
—1 Zgradba vseučiliške knjižnice v Ljubljani po Plečnikovih načrtih v Ljubljani zagotovljena. (»Slovenec« 6. III.)
—1 Vprašanje nove šole v Murski Soboti kriči nujno po rešitvi ter je za nas prava sramota. Danes ali jutri bo treba začeti z graditvijo. (»Murska krajina« 8. III.)
—1 Delo učiteljev: Turneja učiteljskega pevskega zbora s koncerti v Murski Soboti, v Ljutomeru in v Ptuj-u. (»Slov. Narod« od 9. III.) Turneja »Trboveljskih ¡slavčkov« s koncerti v Mariboru in v Rušah (»Marib. več.« 9. III. in »Glas naroda« 10. III.)
—1 Utrip učiteljske organizacije: Učiteljska zborovanja v Kozjem, v Kranju in 14. t. m. v Črnomlju, v Zužembergu in na Pragerskem. (»Slov. Narod« od 9. III.)
—1 Poklicno uradništvo v stanovski državi je zanimiv uvodnik v »Našem glasu« od 1. III., ki nam pove, kako so uredili vprašanje javnega uslužbenstva v Avstriji.
—1 Predsednik zbornice za trgovino in obrt je imel pred kratkim predavanje, kjer se je zavzemal za to, da se uvede v naših šolah ruščina kot obvezen predmet. (»Slovenija« 6. III.)
—1 Nbva radio postaja v Beogradu je
postavljena. Svoj program bo oddajala v 5 tujih jezikih in bo koristila tudi sosednjim državam, posebno Albaniji, Grčiji in Bolgariji, kjer nimajo svojih močnih postaj. (Po »Jutru« in »Slovencu« od 10. III.)
—1 Politično metamorfozo Frana Erjavca prikazuje »Pohod« od 1. III. v posebnem mastno tiskanem članku, kjer prinaša odlomek predavanja, ki ga je imel mladli Erjavec piroti klerikalizmu. Med drugim Stoji tu: »Sovraštvo teh ljudi (klerikalcev) smo posebno nekateri tovariši bridko občutili, kajti njihovo podlo orožje — denuncijacija deluje v svoji moči. In kaj je najboljše protiorožje? S takimi ljudmi sploh nobenega stika, popolni družabni bojkot in trdna, močna organizacija, ki naj združi ves napredni živel j na učiteljišču ali po besedah krščansko-katoli-ško mislečega voditelja te drhali, vse »pse za plotom« v trdno falango. Tukaj nobenih izgovorov in omahovanja, naš ali proti nam. Take omahujoče zglede imamo pred seboj. Večina lanskih abiturientov se masti danes pri klerikalnih koritih. Ne bom utemeljeval z dokazi strupenega klerikalnega sovraštva
do naprednega učiteljstva, ker je prebridko znano, in zato nimam besede, s katero bi iz-, razil svoje začudenje, da se more danes le še eden učitelj družiti s temi ljudmi. Če bi vsi učitelji storili to, kar je storil n. pr. Žirov-nik, Grmek in drugi, tedaj v 15 letih pade klerikalizem. Zato se pripravljajmo za to delo, ki nam bo prineslo blagoslov tisočerih.«
—1 Iz sovjetske Rusije: V zadnjih 2 letih so v Rusijo uvozili 1,288.035 knjig iz tujine. Priredili so razstavo francoskih šolskih knjig v Moskvi. V tujini so organizirali razstavo sodobne sovj. ruske knjige, posebno razstavo mladinske knjige (v Češkoslovaški), knjig za slepce poleg najrazličnejših drugih razstav. V 1. 1935. so otvorili v mestih 533 novih šol za 286.000 učencev, na deželi pa 2992 šoli za 595.000 učencev. Za 1. 1936. je v načrtu ustanovitev še nadaljnih 1507 šol za 890.000 učencev. (»Pragerpresse« 8. III.)
Naša gospodarska organizacija
—g Učiteljski dom v Mariboru. Nadalj-ni izkaz za »Hrenov kamen«: Učiteljstvo osnovne šole na Teznu pri Mariboru 165 Din; nar. šola Ruše 120 Din; učit. zbor Fram 100 Din; učit. zbor Spodnja Polskava 50 Din; g. Ivan Prekoršek, nar. poslanec, Beograd 200 Din; učiteljstvo osn. šole pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 21 Din; učit. I. dekliške nar. šole v Mariboru 52 Din; učiteljstvo osn. šole v Kamnici pri Mariboru 60 Din; učit. I. deške osn. šole v Mariboru 60 Din; učit. osn. šole v Št. Ilju v Slov. gor. 50 Din; družini Mlačnik in Mlinaric 100 Din. — Vsem darovalcem prav iskrena zahvala. — Doslej je darovanih za »Hrenov kamen« 8513 Din. — Blagajnik.
—g Učiteljski dom v Ljubljani Sresko učit. društvo v Logatcu je darovalo v spomin pok. Franca Merljaka 200 Din. Tovariš Miloš Levstik, učitelj v pok. v Celju, v spomin t Ivana Tomšiča 200 Din. Tov. Julij Mayer iz Doba, 25 Din za Hrenov kamen. Vinko Berce, šol. upravitelj v pok. v Št. Janžu na Dol., mesto cvetja na grob umrlega odličnega šolnika in dobrega prijatelja Ljudevita Stiasnega 100 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala!	Blagajnik.
Mladinska
matica
—mm Šesta številka »Našega roda« je v tisku in izide pred 20. ž bogato in pestro vsebino. Opozarjamo na pravočasna naročila.
—mm Knjiga, o kateri se bo mnogo govorilo, je Potokarjeva antologija bolgarske mladinske proze, ki izide pod imenom »Pirhi« za veliko noč. Knjigo izda v izrednih publikacijah Mladinska matica v okusni izdaji. Večbarvno naslovno stran je izdelal Janez Trpin, notranjo opremo je uredil ing. Oma-hen, ilustracije pa k posameznim pripovedkam in pravljicam je izdelalo kar 25 naših najboljših ilustratorjev. To bo knjiga, ki jo ne bo smela pogrešati nobena knjižnica in si jo bo želel vsak otrok pa bo tudi vsakemu učitelju prijeten posladek. Ne bo samo prva mladinska bolgarska knjiga, ki izide v slovenščini, ampak bo tudi zaradi velikega kadra naših ilustratorjev >res prva knjiga te vrste pri nas.
Šolski radio
—r XXII. teden. Torek 17. marca bo oddajal Trboveljski islavček koncert za mladino. Spored koncerta: Ciril Pregelj: Zlato v Blatni vasi. Emil Adamič: Venček slovenskih mlad. pesmi — Tiri, tiri, tinje. — Ivan Grbec: Jezusu pušeljček. — Karel Pahor: Bendimači. — St. St. Mokranjac: Pazar živine. — Matija Tome: Zeleni Jurij. — Emil Adamič: Zbadljivka. — VandTovc. — Emil Adamič: V Ko-rotan. — Vesela pesem. — Matija Bravmi-čar: Dva polža. — Stanko Premrl: Večer na morju. — Emil Adamič: Ciganska. — Dirigent: Avgust Šuligoj — Samospevi: Rezika
Koritnikova. Pri klavirju: Milan Pertot. Predresničrto globokih narodnih pesmih ter oču-
koncertom bo govoril g. Emil Adamič o mednarodnem kongresu za glasbeno vzgojo mladine v Pragi. I.—III.
Petek 20. marca bo priredil g. Arnošt Adamič dvogovor: Zakaj se ptice selijo. K tej oddaji je podal sledeče misli. Uganka ptičje selitve še ni končno rešena. Silovit je selilni nagon, zamotana so karavanska pota skozi brezbrežno ozračje, razni so časi odhoda in prihoda. Za opazovanje nam služijo številne postaje, ki nam skušajo na osnovi večkrat zelo težavnih opazovanj rešiti uganko, ki so jo nekateri teoretiki, tako vsaj menijo, že davno rešili. II.—III.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 15. marca ob 16. uri predaval g. Gosak: Valenje in oskrba piščancev; v četrtek 19. marca ob 16. uri bo govoril g inž. Mikuš: O vrstah krompirja v Sloveniji.
Stanovska organizacija JUU Iz društev
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG bo zborovalo v soboto 4. aprila t. 1. ob pol 10. uri predpoldne v šoli v Krčevini pri Mariboru z istim sporedom, ki je bil določen za marčevsko zborovanje, katero se ni smelo vršiti. Eno uro pred zborovanjem je odhorova seja. Po čl. 15. toč. e) pravil JUU članstvo preneha, ako ne plačamo članarine do 1. apriia vsakega leta, na kar se opozarjajo članarinski dolžniki !
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
prosi vse zaostankarje na članarini, da takoj poravnajo zapadlo članarino. Oni, ki zapuščajo srez in imajo pri nas še dolg, dobe podrobne informacije in položnice pri blagajniku tov. Koprivi v Zagorju. Novodošle tovarišice in tovariše pa vabimo tem potom v krog stanovske organizacije. Prijavite se kar tov. blagajniku.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU bo zborovalo v sredo 18. marca ob 9. uri na osnovni šoli v Novem mestu. Tovariši(-ce) vrtnarji prinesite s seboj v svr-ho zamenjave semena, gomolje, korenike, po-taknence lončnic, cepiče i. dr. — Odbor.
Poroflla
+ JUU SRESKO DRUŠTVO PTUJ je
zborovalo 15. II. 1936. Šteje 161 članov, navzočih je bilo 82. Zborovanje je vodil pod-preds. tov. Musek, ker je bil preds. tov. Še-stan kontumaciran.
Uvodoma se je s toplimi besedami spominjal umrlega tov. Hrena, v kojega spomin daruje društvo za Učit. dom 200 Din.
Situacijsko poročilo je vsebovalo vrsto opozoril na važne tekoče dogodke, tičoče se šole in učiteljstva. Razmere v JUU so dobre, organizacija je krepko na delu za rešitev upravičenih učiteljskih želj, skrbi in zahtev. Podpirajmo stanovsko organizacijo, koje duh je osredotčen v sarajevski deklaraciji.
Sklepi k dopisom: 1. Posebni odsek VO v JUU bi organizacijo cepil. 2. Naj se pravočasno predložijo predlogi k izvajanju pravilnika o vršitvi verskih dolžnosti. 3 Koncert učit. pev. zbora v Ptuju bo podprlo domače učiteljstvo pod vodstvom tov. nadzornika Šterka. 4. Za ureditev 'razmer JUU v sav. banovini se daruje 200 Din. 5. Izstopivši člani naj urede članarino.
Tovariš Jurančič je predočil z lepo zasnovanim predavanjem vsestransko osvetljeno in pretehtano sliko o srbski krvni zajednici (zadrugi). Hotel je po osebnih doživljajih in opazovanjih Tešiti vprašanje »Ali napravi srečnejšega iz boljšega človeka individualno ali zadružno gospodarstvo?« Peljal je poslušalce v duhu iz poraznih prilik domače vasi preko zgodovinskih odnošajev in razvoja človeštva do patriarhalnega in lepega snovanja srb. hrv. zajednice, ki ustvarja gospodarsko in duševno svobodnega človeka, ki je dala tudi v zgodovini nesebične like junakov, opevanih v
Ob stoletnici
rojstva Josipa Stritarja
opozarjamo vse knjižničarje na XI. zv. zbirke „Slovenski pesniki in pisatelji"
Josip Stritar: Izbrani spisi za mladino
Z risbami okrasil Saša Šantel. Strani 441. Cena: vez. 23 Din, v platno 34Din
Priporočamo tudi Stritarjevo sliko v velikosti 61'5 X 47'5 cm. Cena 10 Din Založba: Učiteljska tiskarna v Ljubljani — podružnica v Mariboru
vala samobitnost jugoslovanskega naroda.
Medicinec g. Branko Šalamun je objasnje-val potrebo izboljšanja mladinske zaščite od koje pričakujejo v vezi z gospodarsko obnovo, ter s pomočjo trdne vere, volje in znanja mnogo uspehov in koristi za naš narod. Podal je iniciativo za ustanovitev tipičnih vasi (opazovalnih) po prilikah ptujskega sreza v svrho nabiranja potrebnega gradiva za uspešno delovanje v tem pravcu. Hvalevredna je njegova pobuda in delovanje akademikov na tem polju za napredek našega naroda. Ob koncu je razdelil šolam razne strokovne knjige.
Prihodnje zborovanje bo 8. marca t. 1. Šestan Dušan, preds.	Jančič Ivo, tajnik.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene «iiinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—
fr.i
izpraian optik
Ljubljana, Stari trg»
priporoča: naočnike. Jčipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroikope, foto» aparate itd. Velika zaloga raznih ur, clatniae in »rebrnine. Ceniki brezplačno.