plačan* v tolotlai Leto LXVU., št. 112 Ljubljana, petek 18. maja 1934 Cena. Dm L- lxnaja rsax dan popoldne, isvxem*l nedelje ln praznike. — Inserati do SO petit ▼rat a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-, večji Inserati petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, lnaeratni lavek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, sa inozemstvo Din 25.-, Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica ftt. 5 Telefon št. 3122, 3123, «124, 3126 in 312« Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1 — NOVO MESTO, ljubljanska telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossma ver jeva ulica 1, telefon ftt. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon «t. 190. — JESENTCE.^Db kolodvoru 101 Račun pri poštnem čekovnem zavodu ▼ Ljubljani št. 10.351. Avstrija — klica vojne nevarnosti Senzacionalna izjava francoskega zunanjega ministra o ogrožanju evropskega miru zaradi avstrijske neodvisnost! Pariz, 18. maja. r. V razgovoru z ženevskim poročeva'cem »In.trans.i-geanta« je francoski zunanji minister Banhou izjavil med drugim: Lani sem bil se mnenja, da vsaj leta 1934 v Evropi ne bo prišlo do vojne. Priznati moram, da sem opustil to stališče. Vzrok za to se more navesti z eno besedo: Avstrija. Položaj v Avstriji v L 1934 je proti pričakovanju sličen onemu Srbije 1. 1914, ko jo ie ogrožala avstroogrska monarhija. Rusija ie tedaj vztrajala na zahtevi po nedotakljivosti srbske neodvisnosti in zaradi tega spora je prišlo do svetovne vojne. Danes je Avstrija v svoji neodvisnosti ogrožena od Nemčije. Velesile ln Mala antanta so prepričane za-šcitnice avstrijske neodvisnosti. Ta paralela ima nekaj vznemirjujočega, ako ne celo ustrahujočega. Ves problem je tak, da napravlja vsako optimistično napoved o ohranitvi evropskega mira v L 1934 nemogočo. Obstoji samo eno dejstvo, ki zbuja upanje, da 1. 1934 ne bo prišlo do verne. To dejstvo ie skupna diplomatska nota vlad v Londonu, Parizu in Rimu o avstrijskem vprašanju. Smatram ta diplomatski korak za najvažnejši dogodek tega leta, ker dokumentira trd- no solidarnost treh velesil glede vseh vprašanj, ki so življenjske važnosti za evropski mir. Čeprav se dosei ne more ugotoviti noben znak izprememlre nemškega stališča napram Avstriji, sem vendarle prepričan, da ie ta nota velesil napravila verjetno kako nepremišljeno iniciativo od strani Nemčije. Na vprašanje, kako stališče zavzema Francija glede habsburške restavracije, je izjavil Barthou: Stališče Francije se v tem pogledu omejuje na to, da poudarja *voi interes na ohranitvi avstrijske neodvisnosti, s pogodbami pa smo vezani s Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki se energično proti-vita restavracij' Habsburžanov. Francoski odgovor (po$dravtiQnif Go£gar&&i pevci 1 1 na nemsKo onciroievanje Alarmno stanje vseh obmejnih posadk — Povečanje kreditov za obmejne utrdbe in letalstvo Pariz, 18. maja. Iz Nancyja poročajo, da je francoski generalni štab zaradi ponovnih incidentov na nemško-francoski meji. ki so jih po\zročili nemški narodni socialisti, odredil alarmno stanje francoskih obmejnih posadk. Sedai sta del VI. armije v Metzu in 20. armija v Nancviu na vojnih manevrih tik ob francoskoposaar-ski meji. Francoska vlada je predložila parlamentu tudi nov zakonski načrt o naknadnih kreditih za nacionalno obrambo. Vlada je zahtevala nujnost za ta svoj predlog. Konkretno je zahtevala 1250 milijonov frankov za izpopolnitev trdnjavskega pasu ob meji, 1000 milijonov za povečanje francoskih vojnih letalskih sil in 800 milijonov za izpo-pofnHev francoskega voinega brodovja. Letonska diktatura Zaplenjeno orožje — Aretirani marksisti — V****>a prebivalstva je zadovoljna Riga, \b. maja. r. O proglasitvi izjemnega stanja na betonskem se dozna vajo še naslednje podrobnosti: Akcija vlade ni nikjer naletela na odpor. Pri socialističnem predsedniku parlamenta so našli 023 revolverjev, 10 pušk, strojnico in veliko zalogo municije. Pri dveh socialno-demokrarskih poslancih so našli 47 revolverjev. Are-riranci so po večini socialno-demo-kratski poslanci, med njimi sedem članov avstrijskega Schutzbunda, ki so po dunajskih dogodkih meseca februarja pobegnili v Rigo. Notranji minister je izdal razne ukrepe, izmed katerih so najvažnejši začasna prepoved delovania strank, prepoved zborovanj m sprevodov in tiskovna cenzura. Zarad; obsednega stanja je notranje ministrstvo prepovedalo tudi seje občinskih odborov. Razveljavilo je tudi vse ugodnosti, ki so jih uživali listi skrajne desnice in levice Predsednik vlade Ulmanis sprejema neprestano brzojavke iz vsem kraj-ev države, v katerih mu Čestitajo k ohranitvi reda :n mira. Dijaki in kmetovalci so najbolj zadovoljni z ukrep: vlade. Vsi uradi v Rigi in po drugih mestih so okrašeni z narodnimi zastavami. Po vsej državi vlada iskreno navdušenje. Člani diplomatskega zbora so obiskali ministra za notranje posle in se informirali o položaju. iziko rudarja V rudniku Lambrechies je nastala nova eksplozija, pri kateri so našli smrt vsi reševalci Bruselj. 1>>. maja. r. V premogovniku Lambrechies se je dogodila včerai nova katastrofa. Ko je odšlo v rov reševalno moštvo, je nastala nova izredno močna eksplozija. V hipu je bil ves rov v plamenih, in od reševalcev sta se rešila samo dva, vsi ostali pa so našli smrt v rovu. Zaradi eks~ plozije se je rov sesul, tako da jih sploh ni bilo mogoče rešiti. Katastrofa je doslej zahtevala skupno 54 mrtvih. Pri drugi eksploziji je našlo smrt 15 reševalcev. Od mrtvih rudarjev so našli dosedaj samo 27. trupel, dočim jih 31 še pogrešajo. Nadaljnje reševanje so zaradi nevarnosti novih eksplozij opustili in rov zazidali. Druga eksplozija je bila tembolj tragična, ker ie tudniški inženjer odločno svaril pred tem, da bi reševalci prezgodaj šli v rov. ker lahko nastane nova eksplozija. Sorodniki ponesrečenih rudarjev pa so tako dolgo silili ravnatelja rudnika, da je popustil in tudi sam šel z reševal nim moštvom v rov. Svojo popustljivost je moral plačati z življenjem. Kijub temu dogodku pa sorodniki ubitih rudarjev še vedno silijo v rov, ki so ga morali zaradi tega zasrražiti po vojaštvu, ki s silo brani dostop. Barthou poseti Beograd pariz, IS. maja r. Kakor objavlja zuna-nanje ministrstvo, zunanji minister Barthou ne bo odpotoval, kakor je bilo nameravano, iz Ženeve v Beograd in Sofijo, temveč je odgodil svoj poset v obeh balkanskih prestolnicah do meseca septembra Jugroslovenski zunanji minister dr. Jevtić bo prispel v Pariz na obisk 11. junija. O potovanju Barthouja v Italijo, o katerem se je v zadnjem času mnogo govorilo, oficielno ničesar ne sporočajo, čeprav računajo poučeni krogi slej ko prej z možnostjo, da bo Barthou po svojem balkanskem potovanju meseca septembra obiskal tudi Rim in v zvezi s tem morebiti tudi Dunaj. Anglija za vstop Rusije v DN London, IS. maja. r. Kakor zatrjujejo poučen: krogi, *e je angleška vlada v poslednjih dneh podrobno bavila z vstopom Rusije v Društvo narodov. Delegacij: de-iavske stranke in njenih organizacij, ki je posetila Macdonaldd in Simona, da bi se nform;raia o položaju razorožitve m Društva narodov, je Simon izjaviti, da nima g'eška vlada ničesar proti vstopu Sorske unije v Društvo narodov. Ta iz-'i *e tembolj pomembna, ker se je do- slej pojavljala najmočnejša opoztcsja proti vstoru Rusije v Društvo narodov na angleški strani. Blamaža dunajske policije Berlin, 18. maja. AA. Z Dunaja poročajo: V nekem bivšem okrajnem sociali-sričnem domu, kjer se zdaj nahaja na straži majhen oddelek heimvvehrovcev, so ž« večkrat napravili preiskavo, da bi našli skrito orožje, a zaman. Včeraj je v ta delavski dom prišla skupina ljudi z dvema tovornima avtomobiloma. Heimwes-rovcem se je predstavila za oddelek dunajske policijske uprave, na kar so dozdevni policijski agenti ponovno izvrftfi preiskavo in naposled odklenili tajno podzemeljsko klet ter tam našli 300 pušk. Te pu§ke so po zapovedi dozdevnih policijskih agentov takoj natovorili na tovorne avtomobile, ki so odpeljali neznano kam. Kmalu nato so ugotovili, da so bitoi dozdevni polricij-ski agenti socialisti; loi so vedeR, kje je s&ri+o orožje, in se tako polastili 'teh pušk. Naro&te — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" Titulescu v Ljubljani Ljubljana, 18. maja. Rumunski zunanji minister g. Titulescu se je na poti iz Beograda v Ženevo peljal danes z dopoldanskim brzovlakom skozi Ljubljano. Vozil se je v svojem salonskem vozu. V Ljubljani ni izstopil. Težavna odločitev DN Ženeva, 18. maja r. Svet Društva narodov ie razpravlja, o konfliktu med Boli-v jo in Paragvajem. V ospredju debate ie bil pred.og .orda Edena, naj se odredi prepoved izvoza orožja v prizadete države. Nekateri člani sveta so zahtevah uporabo sankcij brez ozira na ugotovitev napadalca. Ta predlog pa je bil pri drugih članih sveta naletel na odpor, ker bi to moglo ustvariti precedenčni pr mer tudi za Evropo. Obstoj: nevarnost da bi tak precedenčni primer zapelja; to ali ono državo k napadu, ker b: mogel napadalec računati s tem. da bodo eventuelne sankcije naperjene tudi proti njegovi žrtvi. Odločitev sveta narodov glede konflikta med Bolivijo in Paragvajem bo merodajna tudi za obravnavo spora med Kolumbijo in Perujem. V ženevskih krogih je presenetilo, da nekateri zastopnik: zahtevajo v južno-ame-riškem konfliktu brezobzirno uporabo sankcij, dočim se je o kitajsko-japonskem konfliktu brez uspeha razpravljalo o istih ukrepih Turčija povišal vojni proračun Ankara, 18. maja. AA. Predsednic ministrskega sveta Izmet-paša je imel pred poslansk/im klubom narodne stranke eks-. cerkev in 64 hiš. Prepoved političnih uniform v Angliji London, 18. maja. AA. Danes bo vlada predložila spodnji zbornici zakonski načrt, ki prepoveduje nošnjo uniform za člane političnih strank- in Jugoslaviji smo pozdravili v našem mestu že vaše matere in žene in duševne delavke, vaše inženjer je, ki z mirno roko in nezmotljivim računom v glavi grade dela za stoletja, pozdravili smo zastopnike vaših trgovcev in gospodar jev in občudt) vali smo vaše umetnike in umetnice v na šem gledališču, snoči smo objeli vas, pre dragi nam bolgarski pevci, ki nam s tvojo pesmijo prinašate bolgarsko srce. In naša srca plamte v skupnem ognju z . m širni srci v ljubezni in veri do ideje, ki je družila naše davne pradede v bojih za svobodo in je pripeljala nas vse do mogočnih svobodnih držav Težke nesreče je moralo pretrpeti naše in vaše srce. da je skorji ug&snH stoletni plamen goreče ljubezni, a ljubezen je zrna gala najhujše udarce zločeste usode in danes se ves narod od Gospe Svete, Tri glava in Jadrana pa do (\nega morja spet z vso odločnost jo za\'eda, da smo bratje in da smo eno. »Rodna pesem« vas je k a kor čudodelna voda poživljala skozi sto letja in rodna pesem na.ta nam je vedno pela, da smo bratje. Spet doni naša in t*a ša rodna pesem v enem zboru in ta pesem bo v harmoniji donela nd veke! Še ena žrtev Turnca Včeraj zjutraj se je smrtno ponesrečil radiotehnik Vladimir Erbežnik iz Ljubljane Ljubljana. 18. maja. V niš; trgovca Josipa Erbežni-ka na Gosposvetski cesti 16 sta davi zavladala žalost in obup. 34 letnega sina Vladimirja ni več med živimi. Včeraj popold«** se j« "bil na zapadn: sten; Grmade. Pokojni Vladimir je bil uslužbe-n kot radaotehnik ori tvrdk: Radio Ljubljana na 'Miklošičevi cesti. Ljubil ie svoj poklic a še bolj so mu k srcu prirasle p;aniine. na katere je zahajal vedno, če je le mogel in če mu ie dopušča! čas. Poleti in pozimi je hodil v planine, pozimi kot navdušen smučar a poleti je rad plezal. Na Ve->iki planin: sj ie v družbi s tovariši najel malo pastirsko kočico. kjer ie pozimi prebival po več dni ali tednov in delal s prijatelj; izlete v naravo. Sploh ie ljubil prirodo ;n če ui bil ob obrežju bistre Save, io je ubral raa na plezalno turo. Včeraj zjutraj ie še: kakor običajno \ službo. Toži! ie. da ga boli glava in okrog 9. je sedel na kolo ter se odpeljal iz mesta. Ustavi se ie v V;kerčah pod Grmado ter \retacija čsL novinarja na Dunaju Dunaj, IS. maja. g. 211etni sin izdajatelja »Lidovih novin« Ivan Stranskv. ki je od meseca februarja n^me-čen v dunajski re dakciji tega lista, je bil davi aretiran y svo-jem stanovanju ter prepeljan na policijski komisariat, kjer so mu sporočili, da je uvedeno proti njemu postopanje zaradi članki ki ga je meseca marca objavil v »L'dovil. novinah« o nekem zborovanju Heim\\vhra Češkoslovaški poslanik je takoj interveniral zaradi te aretacije. Domnevajo, da bo Stranskv izgnan iz Avstrije Tiralica za knezom \Vindisch-gratzom Budimpešta, 18. maja AA. Sodišče je izdalo nalog o aretaciji kneza VVindisohgra-tx&, znanega iz afere s ponarejanjem francoskih bankovcev. Kneza iščejo zaradi neke sleparije na Dunaju. Doslej ga še niso dobili in tudi ne vedo, kje se nahaja. Aretacija jugoslovenskega zločinca v Avstriji Gradec, 18. maja. r. Graška policija je davi aretirala v Ernovžu nekega Janeza ČJičića, ki ga zasledujejo jugoslovenske oblasti. Osumljen je 8 roparskih napadov .n umorov. Izročen bo jugoslovenskirn oblastem. Zapora dotoka kmečkih delavcev v industrijo v Nemčiji Berlin, 18. maja AA. DNB poroča: >V61-kiseher Beobachterc komentira novi zakon o ureditvi dela in pravi: Konec marca so našteli v mestih z nad 50.000 prebivalci 1.8 milijona nezaposlenih. Nikakor ne gre, pravi list. da bi v nacionalno socialistični državi, kjer trpi kmetijstvo za pomanjkanjem delavcev, prihajali v mesta ljudje, ki množe armado nezaposlenih. Nova ureditev dela zato prepoveduje nameščanje delavcev po tovarnah brez posebnega dovoljenja. pustil kolo pri nekem posestniku, nato je pa naskočil zapadno ste.,io Grmade. Večkrat :e bi! že na Turncu itn je to plezalno turo igraje absolvira-1 ta zato je tveg: nevarnejše plezalne ture. Včera. zjutra se je odločil za zapadno steno Grmade, ki je zelo eksponirana, atestoma celo previsna in skoraj 200 m čisoka. Spodaj ob vznožju stene s: je najprej sezul čevlje, potem :e pa v nogavicah ter z rokavicam na rokah plezal po steni Okrosr 17. sta r*e vračala i Grmade ne ki goepod in neka gospodična, a ko sta r,r; šla pod vznožje stene, i> gospodična prest! necena obdala. Tam sta namreč* našla tn'đ dega turista mrtveca z rarbito slavo. Strmo glavil je s st«»ne in priletel naravnost na glavo. Na desni strani mu je bila loban::* počena, zlomljena je bila pa tu«ii desni SO ga pod kolenom, ki je bila rfuftiiiii IzlH nika sta pokrilo truplo p.sr^rn ja turista i vejicami, nato sta pa o'i— ■ v Vikerss, k sta prijavila nesrefo. VaSani so trupi » no sre-čneca Erbeznika polož li v krsto in io prenesli v mrtvašnico v Smlednik, odkader so io pr*»r>e1jali danes ->b V2 :Vi v t.jiib ljano. O nesreči so bili obveMeni ludi nrelni-ki v St. Vidu, ki so obvestili t-"1! fonirno šiše-nsko stražnico, ta peJ(okrofl 19 Frbpz. nikove. Kako j*1 nesr^-r-a pripetila, ni tovljeno. Kakor 7-rttrjnjf vik^r^ki župan, i~ pokojni Vladimir strmoglavil najmanj 150 metrov eloboko. Baje h bil žp čisto pod vrhom steno, ko se mu te itrLf;ila skala in re omahnil. Po dnijri vor'ji mu je na s;»Ioj ki in eladki stoni spodrsnilo. Pokojni \<* bil rojen 2S. marca 1. 191 t. v Ljubiiani. Bil je znan kot miren in r^idon fant, bil i«» član SPD in ljubiianskea^ ^kola. Pole-u brMko prizado-ih staršev, o.Ma Josipa in matere Ivanko, Le Printemps«. nato pa dve skladbi De-bussvja »La Fille aux cheveux de lin« — naslovi, kakor jih rada upodablja po De_ bussvju francoska impresionistična smer — ter že znano skladbo »Minstrells«. Neskončno navdušenje pa je Soetens dosegel z Ra-velovo kompozicijo »Tzigane«. Tehniški ča-rovniški kos, cel album osupljivih violinskih trikov, vendar povezanih notranje, duhovno in duhovito, ženialno instrumentiran, kakor to zna edino le Ravel, oblikovno jasno zaokrožen, za katerim bi Sogtens prav za prav ne smel nobene druge stvari zaigrati, ker ie bila višek, vsaj zunanji višek večera. Kljub temu je violinista naša nenasitna in z ozirom na absolvirani gromadni in tudi fizično utrudljivi program, neusmiljeno in morda celo neuliudna publika s krikom in vikom prisilila, da je dodal še tri stvari, ki poslednje programske točke, pa tudi prejšnjih, niso mogle nadkriliti niti po vsebinski niti po čisto tehnični plati. Oba izvajalca, g. Lipovšek nič mani kot Soetens. sta doživela sicer skromno obiskan, a zato tem hvaležnejši umetniški večer. —č. Dve smrtni nesreči Celje, 18. maja. Po Logarski dolini se je včeraj naglo razširila vest o tragični smrti neke mladenke, ki jo je ubilo pod slapom Rinke. Gojen-ke III. letnika ženskega učiteljišča sester uršulink v Mariboru so napravile včeraj skupen izlet v Logarsko dolino. Ko so stale pod mogočnim slapom Rinke in občudovale njegovo lepoto, se je pripetila nenavadna nesreča Po drči so spuščali delavci hlode v dolino, približno 4 in pol m dolg hlod je pa preskočil drčo in padel v strugo Savinje. Voda ga je nesla naprej do izvira in zgrmel je s slapom vred čez prepad približno 60 m globoko. Hlod je priletel na učiteliišnico Gros-mannovo — baje hčerko znanega mariborskega zdravnika in jo na mestu ubil. Pokojna mladenka je bila stara šele 18 let. bila je znana kot lepo in simpatično dekle. — Druga žrtev nesreče je pa postala 181etna Milena Kocuvan, ki ji jc hlod zlomil levo nogo. Dekle so prepeljali v celjsko bolnico, o tragični nesreči ao bili pa obveščeni tudi starši Groemennove. Celje, dne 18. maja. V Gaberju pri Celju se je v ulici Lastni dom št. 13 danes ponoči pripetila tragična nesreča, katere žrtev je postal 3oletni delavec Metod Trebičnik, zapoalen pri izdelovalcu cementnih cevi Sredovniku. Okrog 1. ure je šel Trebičnik ii stanovanja svojega delodajalca na podstreije t svojo sobo. Na stopnicah je pa nenadoma omahnil in padel tako nesrečno, da ei je zlomil tilnik in je dve uri nato umrl. Davi so ga po odredbi okrožnega, adravnika dr. Hočevarja prepeljali na okoliško pokopališče. Pokojni Trebičnik je bil znan po vsem Celju kot dober muzikant in je njegova tragična smrt vzbudila globoko sočutje. Zborovanje slaščičarjev iz vse Celje, 18. majnika. Včeraj popoldne so v Celju zborovali delegati slaščičarskih združeni iz Ljubljane in Maribora, kjer je bilo posebno častno zastopano ljubljansko združenje pod vodstvom zaslužnega načelnrka g- Novot-nega, kakor tudi mariborsko, ki so ga zastopali načelnik g. Ikch, prejšnjti načelnik in sedanji podnačelnik g. Pelikan, tajnik g. Senica in g. Rebeuschek iz Celja. Zborovanje je kot najstarejši vodil g. Pelikan, ki je pozdravil vse delegate, zlasti pa tovariše iz Ljubljane, mariborski tajnik g. Senica je pa prečital več važnih rešitev obrtnih oblast: glede pobijanja šušmarstva. Sklenjena je bila tudi ustanovitev Zveze slaščičarjev in medičarjev za vso državo in bodo združenja takoj pričela z organizacijo te važne zveze. Delegati so se pritoževali na obrtno oblast, da premalo ščiti legalnega obrtnika in dopušča šušmarjem nemoteno nadaljnje poslovanje, kar velja zlasti za Ljubljano. Zborovalci so sklenili predložiti skupno vlogo in resolucijo obeh združenj bansJci upravi, prav tako so pa sklenili napraviti pri ZTOI potrebne korake za rešitev raznih vlog in jo zaprositi za podporo pri ustanavljanju Zveze slaščičarjev. Tajnik g. Remec iz Ljubljane je poudarjal potrebo skupnega delovanja ln nujnost ustanovitve zveze ter se zahvalil mariborskim tovarišem, da odobravajo stališče ljubljanskega združenja. Ljubljanski načelnik g. Novot-ny je zelo obširno poročal o delovanju združenja, prav tako j« ra navajal mariborski načelnik g. Uich razne konkretne primere postopanja obrtne oblasti proti pobijanju šušmarstva. Pri razpravi je bilo sproženih še mnogo koristnih sklepov, ki naj bi rodili dober sad. Združenji bosta napravili spet vlogo glede neupravičenega izdelovanja in prodajanja sdadoleda v avtomatskih bifejih ter se bosta v ta namen obrnili naravnost na bansko upravo. Tudi davčne uprave bo treba opozoriti na take šušmarje. Načelnik g. Novotny se je zahvalil delegatom iz Maribora, mariborski načelnik pa za prisrčen sprejem, nato je pa zaključil dobro uspelo zborovanje. NE POZABLJAJTE PRI KUPOVANJU! ponavlja popolnoma po pravici dekie: Mirim kuhinjska 4ok-o!«da — z nj>o j« ve*el.;-e kuhati! Ta j« izdatna in rediloa, w*> ugaja — aploh kot bajka! >e rekla m*oja gospodi d je. A pariti moram, da j-© XjO reeraičn-o prav* Mirim kraljica čokolade Recept za dobro domačo torto. 20 dkg ela&ko-rja in 8 rumenjakov prav dobro ime&aj. Nato prideni 14 &kg imietah, neoInpijwifa mandeljnov, ko« natrpane kuninjeke ookolade >Mi-rimc, kakih 15 »rn dobro zml«te k&v-e, napcw:ed pa vmešaj en«g 8 beljakov. Teato atr#*i v najnaim model in apeci. Pećeno raLpo'.ori, namazi a poljubno kremo hi ropet zloži. Naše gledališče DRAMA: Začetek ob 20- uri. Petek, 18. maja: Zaprto. Sobota, 19. maja: Gospoda Glembajevi. Izven. Gostovanje članice osijeskega gledališča gospe Save Severjeve. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 20. maja: Ob pol 21. uri Slehernik na Kongresnem trgu. (V slučaju slabega vremena ob 20. uri Mojster Anton Hit v drami. Izven. Znižano cene). Ponedeljek, 21. maja: Ob pol 21. uri Slehernik na Kongresnem trgu. (V slučaju slabega vremena ob 20. uri Bratje Karamazovi v drami. »Izven. Znižane cene). Torek, 2. maja: zaprto. * Opozarjamo na gostovanje ge. Save Severjeve v ljubljanski drami. Nastopi v vlogi baronice Castelli v Krleževi drami »Goepoda Glembajevi«. Ostala zasedba Kakor Običajno. Predstava je izven abonmaja Po znižanih dramskih cenah od 6 do 20 Din. Ker je to edino gostovanje ge. Severjeve v letošnji sezoni, še posebno opozarjamo na sobotni večer dne 19. t. m. Premijera v ljubljanski drami. V sredo dne 23. t. m. se vprizori prvič na slovenskem odru Galsworthyjeva drama v treh dejanjih in 7 slikah »Družba«, ki jo 5e prevel za naš oder g. Vodušek. V nosameznih vlogah nastopi večina našoga dramskega ansambla. Režija je Kreftova, inscenacija po zasnutku inž. arh. Franzn. Premijera bo v sredo dne 23. t. m OPERA: Začetek ob 20. uri. Petek, 18. maja: zaprto. Sobota, 19. maja: Traviata. Red C. Nedelja, 20. maja: 0»b 15. url Pri belem fconjioku na teraet hotela Tivoli. (V •lučaju alebega vremena ob 15. ur! v operi. Izvan. Znižane centi. Ponedeljek, ti. maja: Ob 15. uri Gorenj. Al alavdek na terasi hotela Tivoli. (V slučaju slabega vremena ob 20. url (J-orenJauri slavček v operi. Gostuje Marij flteenc. Izven. Znižane cene) Predstave na prostem. Na binko-šuio nedeljo ob 15. uri popoldne se rpri-zori prvi-č na prostem rzrrstna opereta >P4. Vodstvo turnirja nam sporoča, da so prispele prijave odličnih zastopnikov belega sporta, ki se bodo pomerili v plemeniti borbi za naslove prvakov dravske banovine. Pridejo športniki iz Maribora, Zagreba. Celja, Ptuja, Varaždina in drugod. Dragocena darila bodo od danes popoldne razstavljena v izložbi tvrdke »Oprema« v nebotičniku. Gg. ban dr. Marušič in župan dr. D. Puc sta z razumevanjem podprla prireditev, ki bo brezdvoma največja teniška prireditev v zadnjem času. Našo športno javnost opozarjamo, da se turnir začne v soboto ob 16. uri, v nedeljo ob 8. in 15. uri. v ponedeljek pa ob 8. zjutraj. Finalne igre se bodo za" čele v ponedeljek ob 15. uri. Ljubljanski radio bo predvidoma prenašal eno izmed glavnih firtalnih iger v ponedeljek ob 16. uri. V nedeljo opoldne bomo pa slišali važnejše rezultate sobotnega in nedeljskega dopoldanskega tekmovanja s prognozo za izide v posameznih disciplinah. Občinstvo vabimo osobito na finalne igre, ki bodo v ponedeljek popoldne, ki bodo nudile vsekakor višek teniškega sporta. Prosimo našo športno javnost, da v ponedeljek popoldne pravočasno pride k fi" nalnim igram. Drevi se zaključijo prijave, zato bomo jutri v soboto, poročali o igralcih, ki se turnirja udeleže. Razdelitev daril bo na binkoštni ponedeljek ob 20. uri v zadnji sobi restavracije »Slon«. Kdor bo ostal za binspšti v Ljubljani, naj pohiti pod Cekinov f-ad na turnir in podpre naš mladi teniški sport. Športne priredit"* na Jesenicah Za nedeljo 20. in poned.M.vk 21. t. m. jo preakrbel SK »Br;itt«tvo< zPlo pet*W in privlačen športni program, kh bo gotovo zadovoljil vso aporlno javnoat z Jesenic in okolice. >Bratatvo< je za oba dneva povabilo y goste SK >Zagorje« in Wei*s-Grun iz CMovca in rezervo >K »Radovljicac. Spored tekem ie naeUdnji: V nedeljo ob 14. predtekma in ob 16. uri glavna tekma med SK Weiaa-Grun \>!ov*c in kompletnim I. moštvom >Bratetyn<. Z ozirom na to, da ie nedeljski na^nrctnik eden najmnr-nejših koroških nogometnih kl.ibov, bo moralo moštvo Bratatva< na^e-i v*e •il-->, da •i izvoru je ča^en rezultat m da bo uep*4no branil klubove barve. V ponedeljek dne 21. V m. r.e bo vriil brzoturnir in g|o?r a prifetkom ob 14. V tem turnirju bodo polen obeli domačih moBtov še moštvi iz Celovca in Zagorja. Brzoturnir bo izredno zanimiv, ker ee bosta na jeseniških tleh prvič isrc&iia v mednarodni t?kmi mo$tvi iz Celovca in Zagorja. Brzoturnir bo obeega] G tekem po 30 minut, v dedmi rundi pa *e spoprimeta zmagovnlra tega turnirja. Prepričani amo, da bo ta pester program zadovoljil vh • prijatelje s >oHa. Siv >Brat-stvo« se ne fltrafti težkih žrtev in rizika, aamo da bo nudil *>r>ortni .javnosti ra praznike lep športni užitek, kar naj aportna javnost i* te m kvitira, dn v rekordnem ite-vihi obišiV prireditv?. Pri vseh prireditvah bo skrbela za zabavo reproducirana glasba. KOLBDAB. Dane«: Pet k, 18. maj« katoličani: Ve-nancij. Mladica, Feliks, Frik, pravoslavni 5. maja. DANAŠNJE PRlR^lSlTVE. Kino Matica: Ekstaza. Kino Dvor: Di'iak-prosJ£xk. ZKD: »Srečna znkonca«. ob 14.30 v kino Matici. DB2UB9B LEKARN K. Danes: Mr. Ramor, Miklošičeva r<*e*& 30 in Trnkoczv. Mesrtni trg 4 Kulturne dolžnosti izpolnjuje človtk prostovoljno, to je vprašanje njegove srčne omike in pojmovanja skupnosti. Da leže s tem združena bremena v pretebni večini na ramah srednjih, in nižjih slojev, je že stara stvar. In naravnost čuditi se moramo, da naš uradnik, naš obrtnik in trgovec, naš mali človek, še ni omagal pod težo bremen, ki mu jih v tako obili meri nalaga poleg drugih »dobrotnikov* tudi izpolnjevanje kulturnih dolžnosti. V tem vidimo najboljši dokaz, da idealizem med nami še živi. Toda ne smeli bi preveč grešiti na račun tega idealizma, ne smeli bi preveč loka napenjati*sicer utegne počiti. m Zadnje čase imamo v Ljubljani pravcato poplavo koncertov. Si skoraj dneva, da bi ne čitali po listih in lepakih, da bomo imeli zvečer zopet koncert. Prav je, da skrbimo v teh mračnih časih tudi za duhovno hrano, saj je nar* potrebna, kakor še nikoli, toda predaleč bi ne smeli iti. />o-hodki onih, na katere največ računamo, ko prirejamo koncerte iti odpiramo vrata našega gledališča, so se skrčili, da ni čuda, če zapiše kritik, da je bilo na koncertu le zelo malo publike. Saj ni mogoče zahtevati od človeka, ki mora paziti na vsak dinar, da bo potrošil za svoje kulturne potrebe mesečno nekaj stotakov. Na eni strani vidimo, kako se prejemki našega srednjega in malega človeka vedno bolj krčijo, na drugi strani pa zahtevamo od njega, naj zvesto izpolnjuje naglo naraščajoče kulturne dolžnosti. To stanje postaja že ne\'zdržno. Križem po Dolenjskem Ljublann, 18. maja. V nedeljo je otvorila »Krka« poletno sezono z družabnim izletom v Zupanovo jamo in na Turjak. Po izjavi vodstva bodo sledili redni nedeljski izleti križem Dolenjske. »Krka« bo skrbela za dobro vodstvo, dobro in ceneno hrano, po potrebi posebna prevozna sredstva in zabavo ln razne ugodnosti za izletnike. Ako bo praksa pokazala, da so potrebna obvezne prijave, bo to posebej objaviieno v časopisih, sicer pa bo napovedan le čas odhoda, program i/leta in prrvozni stroški. Izleti bodo družabnega in poučnega značaja ter enako dostopni vsem slojem ne glede na to, je li izletnik član društva ali ne. 2elja »Krke«- in njena naloga je, da čim širše kroge občinstva seznani z lepotami Dolenjske, istočasno pa tudi dolenjsko podeželje in osobito gostilničarje s povečanim obiskom v/podbjja k izboljšanju vseh pogojev, ki služijo tujskemu prometu. Zato bo tudi javno pohvalila red in imenoma grajala nedostatke ali malomarnost, kjer bi se pokazala.' V nedeljo smo si o/ledali znameniti Senturski tabor pri Grosupljem, eden izmed redkih še dobro ohranjenih turikih taborov (utrjene, z visok m obrambnim ai-dom obdane cerkvice na gričih) in pod njim le/ečo Županovo jamo, ki nas je nadvse prijetno iznenadila, ker nismo pričakovali telikih podzemskih krasot. Posebno sta ugajali velika^dvorana z ogromnim spomenikom neznanemu vojaku in novejša srebrna dvorana v svojem srebrnem sijaju. Želeti je le, da bi dobila Jama kmalu jačjo električno razsvetljavo, kar bi njeno mikavnost in privlačnost zelo dvignilo. Jamo nam je razkazal sam g. Per-me. v senčnatem gozdu fred jamo pa nam je gospa dr. Orlova preč.tala opis jame ln zgodovino Tabora iz izčrpnega Badjuro-vega vodnika. Na veselici agilnega godbenega društva v St. Jurju na"- je pri ogromnih krofih in drugih dobrotah kaj hitro minul čas odmora. Pes in na romars':em vozu smo za hladom prispeli na Turjak ter si ogledali še zgodovinski Turjaški grad. kapelico, orožarno, ječe itd Se kratek počitek z izbornim okrepčilom v znani gostilni pri Ahcu, nato z avtomobilom nizdol v Ljubljano, kjer smo se razšli z zagotovilom, da ne zamudimo nobenega izleta »Krke« ter da privedemo prihodnjih s seboj vsak svoje znance. tev 112 »SLOVENSKI NAROD«, dne 18. maja 1934 Stran S. Danes ob 4., 7.14 ln 9.% uri zvečer Viaoka pesem narave, ki hrepeni po svobodi in lepoti EKSTAZA Zvonimir Rogoz H E D A KIESLER Filmska umetnina režiserja Macha- ELITNI KINO MATICA tega, mojstra novih poti! TEL. 21-24 DNEVNE VESTI — lz finančne >lužbe. Napi xJovali eo za tkmiožnega arhivarja X. položajne skupin-: uramiški pifpravniki katastrske uprave v Celju Češko Josip ter Dolinšo-i Stanislav v Ptuju, ta kat. pomožnega geometra IX. pol. ekuplhc so napredovali uradniški pripravniki kataotr, -jprave v -Mariboru Kr:-iaj Pavel, Kabzelj Bogoljub v Celju in Krat-kovič Frane v Krškem. — Živalten tujski promet v Hrvatskem Primorju. Tujski promet v Hrvatskem Primorju je letos znatno večji kakor je bil lani. v Crikvenici je dvakrat toliko gostov, kakor jih je bilo lani. Mnogo je v Hrvatskem Primorju tudi inozemcev, posebno Nemcev, Avstrijcev in ćehoslovakov. Velik naval gostov pričakujejo za. binkoštnc praznike. — Kongres bančnih itd. uradnikov. Na Članom Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije, ki bodo prisostvovali kongresu samoupravnih hranilnic v Beogradu 20. t. m., je dovolilo prometno ministrstvo 507c popust na železnicah, družba za zračni promet pa tudi 50r.c popust, če potujejo z aeroplanom. — Izletniški vlak na Dolenjsko. Na binkoštno nedeljo začne na Dolenjsko 2opet vokiti izletniški vlak, ki ga bodo z veseljem pozdravili polecr Dolenjcev tudi mnoci izletniki, eaj je končno prebit led in Dolenjska dobiva vedno vec prijateljev. Iz Ljubljane bo odhajal izletniški vlak ob o.44 in bo vozil do Karlovca, kamor prispe ob 10.o<. Iz Karlovca se bo vračal ob 1T.(>3 in bo v Ljubljani ob 22.08. Za krajše izlete iz Ljrb-Ijane je najpripravnsjša Rotovo Višna gora s svojo lepo okolico. V Višnji cori je izletniški vlak že ob 6.51, vrača se pa ob 21.04 tako, da imajo izletniki na razpolago v96 dan in si lahko ogledajo vso okolico ter pohite na okoliške hribe, od koder imajo krasen razgled na vse strani. — Kongres Ivančnih itd uradnikoy. Na binkoštno nedeljo bo v Beogradu kongres bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije. Na dnevnem redu so važna stanovska vprašanja. — Zamenjava bankovcev. Dne 25. maja 1?*34 potice zadnji rok za zamenjavo dinarsko-kronik i h bankovcev po Din 1000 (kron 4000) in Din 100 (400 kron), ki se jemljejo iz prometa. Bankovce zamenja Narodna banka v Beogradu in vse njene podružn'ce v državi Jo _'."». maja 1984. Po tem dnevi izgubijo omenjen! bankovci vsako vrednost. — Kaj bo z dolenjskim avtobusom? V tujsko prometni propagandi Dolenjske se je lani posebno poudarjala avtobusna zveza Ljuhljana-Novo mesto, s katero so dobil) nekateri kirnji ob dolenjski cest1', kj so precej odaljni od železnice, direktna svezo z Ljubljano in Novim mestom. V današnjih časih je direktna prometna zveza poglavitna zahteva vsakega kraja, ki so precej oddaljeni od železnice, direkt-in večji veljavi. Avtobus je vozil na iej propi samo v glavni sezoni od maja do novembra, *poarmJ pa je prekinil z obratovanjem. Potniki na Dolenjsko se upravičeni čudimo, da letos avtobus se nI Pričel obratovati, čeprav smo že sredi maja. CuM so se že glasovi, da bo pričel vozitj s 1". majem, zidaj pa je vse utihnite. Baje je vožnja na tej progi tudi letos dovoljena, '*le re&itve še nI. Potujočemu občinstvu bi bilo zelo ustreženo, ako bi se ta stvar pospešila, saj nas danes vodi načelo, da v vsakem pogledu skušamo izboljšati naše prometne razmere. Dolenjska, ki se je pričela tako uspe&no uveljavljati v tujsko prometnem ozira, bi v tem pogledu ne smela biti zapostavljena. — Glavna skupščina JNU. Na plenarni seji centralne uprave Jugoslovenskega novinarskega udruženje, ki se je vršila 13. t. m. v Novem Sadu. je bilo sklenjeno, da bo letošnja glavna skupščina 17. junija v Sarajevu. Na dnevnem redu je med drugim vprašanje pokojninskega zavarovanja in pa volitve predsednika JNU. — Za znižano cono 25 Din si zamore vsakdo v Liiibljani nabaviti permanentne legitimacije za obisk letošnjega ljubljanskega spomladanskega vHesejma, ki ee vrši >d 30. maja do 10. Linija. Legitimacije se dobe v preilprodaji v biljetarnah >Putnika«\ bankah in večjih trafikah. — Obe koči v zelenje odete Golice sta odprti. Vsako pomlad se povzpne tisoč-glava množica na vedre trate, čez katere razgrne vsako leto narava svoj najnujnejši plašč, kjer si vsak natrga šopek narcis in murk. Pot na Golico je primerna tudi za neizvežbane2ena v pokliruc je naslov IV. gospodinjske razstave, ki ee bo vršila za časa velesajma od 30. maja do 10. junija v paviljonu K. Prvi in slavni poklic J Žena kot mati in gospodinja« bo pokazal pot vsem ostalim poklicem, v katerih se današnja ž:na udejstvuie. Tako bomo vidile žene v go-spodinjsko-gospodarskih poklicih, v obrtnih in industrijskih kot vzgojiteljico, v akademskih in umetniških poklicih. Marsikaj je že zbranega, vabimo vse žene v poklicih, da priopevajo s svojim delom ter tako pomore-jo, da bo slika čim jasnejša in točnejša. — Prijav? sprejema Zveza cospodinj. Breg -Jt. 8, vsak dan od 4. do 5, ure popoldne. — Veliko izbiro usnja in usnjenih izdelkov bo nudil XIV. ljubljanski vele©»jem od 30. mala do 10; junija. Zastopane bodo vse domače tvrdke s svojimi izdelki. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestalno vreme s padavinami. Včeraj je deževalo v Ljubljani, v Mariboru, Skoplju in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 28, v Mariboru 26. v Beogradu, Skoplju in Splitu 25, v Zagrebu 24. v Ljubljani 18.1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.5, temperatura je znašala 11.2. — Grozen samomor dela\ca. Včeraj zjutraj si je končal v Sarajevu življenje 32-letni Jakob Svozil, delavec v tovarni preprog, doma iz češkoslovaške. Zjutraj je prišel na delo, pa je dejal, da je bolan ln da mora domov v posteljo. Ni pa odšel domov, temveč v predmestje Kovačiče. kjer je skočil s 15 m visokega zidu v prepad in obležal mrtev. Zapustil je poslovilno pismo, v katerem dolži nekega sarajevskega gostilničarja, da je zakrivil njegovo smrt. Policija je našla pismo njegove žene iz Ljubljane, ki ga prosi, naj ji preskrbi kakršnokoli delo v Sarajevu. Svozil je služil 13 let pri godbi vojne mornarice. — Samomor železniškega blagajnika. Blagajnik železniške postaje Virovitica Josip Marinčič se je včeraj obesil. 2e dolgo ga je mučila težka bolezen in to ga je pognalo v smrt. SAMO ŠE DANES vesela opereta DIJAK • PROSJAK v kateri poje slavna pevka Jarmila Novotna ZVOČNI KINO DVOR — Minister g. dr. Albert Kramer bo poročal na sestanku akademskih starešin, ki bo danes ob 20. uri v restavraciji Zvezdi. Vabljenj 90 vsi člani obeh društev Zveze jugoslov. naprednih akademskih starešin. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. —Ij Pogreb Franceta Verbiča je vče-raj popoldne dokazal, kako veliko spoštovanje je starček užival v Ljubljani in kako sta v Ljubljani priljubljena njegova dva sinova Franc in Anton, saj &o se pogreba udeležili zastopnik ZTOl tajnik g. dr. Ples s, odbor /TIru ž en j a trgovcev s predsednikom g. Karlom Sossom, krajevni odbor JS, predsedstvo podružnice SVI>. zastopniki šentpetrske podružnice CMD in drugih organizacij, zlasti pa mnoge, trgovstva in tudi olooličanov iz pokojnikovega rojstnega kraja Hrušice, ki se pokojnika po večini spremili prav d0 gro-^a na pokopališče pri Božjem grobu v štepanji vasi. —lj Ribji trg je bil danes dobro zalo- I žen v primeri s tem, ker je kvartni petek. Prodajalci so pa tožili nad slabim vremenom, ki je zadržalo precej kupcev doma. Nekatere gospodinje so zelo občutljive za mokroto ter si ne upajo na trg ob slabem vremenu, kar pa tudi ni čuda, saj je izredno popularno blato na Pogačarjevem trgu. Zdaj je sezona za male ribe, izmed katerih je največ na trgu skuš. Skuše so prodajali zelo poceni, najmanjše po 12 Din kg. Pomisliti je treba, da so najdražje po 28 Din. Srednje kvalitete so bile danes po 16 Din. Sardele so bile danes po 16 do 20 Din Poceni so bile girice, po 14 Din in po isti ceni so prodajali tudi sardone. Dražjih morskih, rib je bilo dovolj v primeri s povpraševanjem. Lubenj, orade in bradača so prodajali po običajnih cenah, po 40 Din kg, jegulje pa po 32 do 36 Din. Precej je bilo tudi donavske postrvi, ki je bila danes poceni, po 30 Din. Med rečnimi ribami so imeli tudi tri večje some. ki so jih sekali po 40 Din kg. Kmetje so dostavili tudi dovolj rečnih rib iz bližnje okolice, belic, ki jih prodajajo po komadih od 2 Din naprej. Postrvi so bile po 40 Din. ščuke pa po 30 Din kg. Cene so torej nespremenjene. Tudi žabice prodajajo še vedno po starih cenah, zdaj bi bile lahko še cenejše, ker se tako rede odkar dežuje. —lj Nebesne zapornice so Se vedno odprto in najbrž samo zaradi tega, ker zopet reguliramo Ljubljanico. Poglobljeni del struge pod jezom je vedno zalit, ker dežuje vsako noč. Gradbeno vodstvo seveda ni veselo dežja, vesele se ga pa ljudje, da voda razredčuje gnojnico v Ljubljanici, sicer bi morali pomreti od smradu. —lj Znižana cena na tramvaju. Splošna maloželezniška družba v Lrubljani je za Čas letošnjega velesejma znižala cene za udelp-žence velesejma v zvezi s permanentno sejemsko legitimaciio: za direktne vožnj? na 1 Din, za vožnje s prestopom na 1.50 Din in za Št. Vid (preko remize) 2 Din. Ta ukrep smatramo za zelo nesrečen in smo prepričani, da bo naša cestna železnica od tega imela le korist. —lj Naši šoferji, združeni v Udruženju Šoferjev dravske banovine, so včeraj v čast svojemu častnemu predsednik"] cr Gabrifelu Hrovatu priredili iPri levu« Časten večer, ko so mu za zasluge, ki 6i jih je s svojim požrtvovalnim delom za koristi stanu pridobil za organizacijo v 12 letih svojega predsedovanja, izročili diplomo častnega članstva, ki jo je umetniško izdelal strokovnjak arh. Ivan Zupan. Odlikovani se je vinjeno zahvalil z zagotovilom, da bo še nadalje podpiral vsa stremljenja organizacije z vsemi svojimi močmi, kar vei Šoferji tudi od srca žele. Odsek brezposelnih učiteljskih abitu-rientov pri sekciji JUU poziva člane in maturante ljubljanske učiteljeke šole, naj se udeleže skupnega zborovanja treskih društev JUU Ljubljaoa-mesto, Ljubljana-vzhod, Ljuhijanaozahod, kamniškega društva in linijskega društva, ki se bo vršilo 19. t m. ob 8. zjutraj T Unionu. Na programu je med drugim zanimivo predavanje o češkoslovaškem šolstvu. » — ftola ln prosveta v ćeako*Iova*kl. Znani pedagoški pisatelj in poznavalec češkoslovaškega šolstva, g. Salih Ljubinčić, profesor iz Zagreba bo predaval Jutri ob 9. veliki unionski dvorani na zborovanju petih učiteljskih društev. Predavanje priredita Jč-liga in sresko društvo JUU v Ljubljani. Poleg članska učiteljskih društev Kamnik, Litija, Ljubljana - mesto, Ljubljana - okolica vzhodni ln zahodni del se še posebej vabijo na to predavanje abitu-rienti učiteljišča in gojenci petega letnika učiteljske Šole ter ostalo občinstvo, ki se za to predavanje zanima. —lj Trebi jen je jarkov na Barju. Mestna na čelstvo daje vsem interesentom na znanje, da se bo vršila dne 24. maja 1931 ob 9. uri dopoldne v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 21, javna zmanjševalna dražba elede oddaje tre-bljenja jarkov na ljub-linskem Barju. Podrobna pojasnila se ilobe v mestnem Koapodarakem u rad j. —lj »Dnevi trnek*!« ZKD predvaja od danes dalje veselo burko »Srečna zakonca«. V glavnih vlogah nastopata slavna ameriška komika, nazvana »meriška Path in PataehOHC, ftinkU Stan Lajrel in *deb°-li« Oliver Hardy. — Kot dopolnilni program bomo videli krasen kulturni Mm >Xa otoku Cevlon*'. potem »Lakkoatlerafc« vaje nekdaj in danes« in smešni črani film ^Flip in duhovi*. Največji Paramountov zvočni tednik nam prinaša me.l dragim -Ru lansko katastrofo v Kaknju«. Vse to po najniž;: vstopnini Din 2..V), 4.."0 ;n CV). •-Dan*s in jutri ob pot 3. ur; ponoMne. —lj V kapelj slov. Mnrokatoljske cerkve v Ljubljani na Go**nosvet»;ki cesti Št. 9 bo si izba božia na binkoštno nedeljo ob 9. tiri. Na binkostr.i ponedeljek pa izostane služba božja, ker je ta dan sv. maša v Mariboru v Narodnem domu ob 9 uri. Tudi prvo nedeljo po binkoštih n? bo slov. službe božje v Ljubljani, ker se brat župnik Ferdo Lavrinc udeleži sinode stnrokatoli^ke cerkve v Zagrebu. — lj Opozorilo birmanskim botrom. Foto Staiit, Ljubliana. Gledališka ulica 16, slika birmanee po znižani ceni Začetek slikanja ob 7. zjutraj. —lj Okusne in poceni (-rešuje dobite Pr> A. LovvV. Kolodvorska ulica 3T). —lj Združenje brivrev, frizerjev, lasu-Ijurjev. maiiikerjev in koznietikov v Ljub-ijani obvešča cenjmo občinstvo, da b>J>-brivnice in damski saloni izjemoma odorti zaradi birme na binkoštno nedeljo dne 20. maja in binkoštni ponedeljek dne 21. maja, in sicer obakrat dopoldne od pol 8. do 12. —lj Zobozdravnik dr. Milan Perko do 24. t. m. ne ordiniro. —Ij Esperantisti! Danes ob 18. ogled mednarodne foto-razstave! Iz Kamnika — Dolg kamniške mestne Posojilnice, ki je pred devetimi leti presegal 4 milijone, se je po pametnem in smotrnem gospodarstvu zadnjih let zmanjšal za 15% in znaša sedaj le še 962.000 Din. Občinski odbor je na svoji zadnji seji soglasno potrdil računske zaklj-uč-ke mestne hranilnice za preteklo leto in izrekel zahvR-Io vodstvu. — Avtobusni promet se je na progi Kamtiik-Ljubljana ob nedeljah skrčil. Izostal je opoldanski avtobus v Ljubljano in povratek ob 5.20, pa tudi drugače se je vozmi red nekoliko spremenil, tako da odhaja v nedeljo avtobus iz Ljubljane ob 13.15, ki nadaljuje ob 14.20 iz Kamnika pot v Tuhinjsko dolino. Drugače pa za •lelavnike ni posebnih sprememb. — Naše Tujsko prometno društvo bo letos organiziralo več avtobusnih izletov in družabnih potovanj v razne kraje ua-še domovine. Dvoje izletov bo organiziranih na Dolenjsko, eden v Rogaško Sin tino, o biakoštih pa na Brezje, Bled in Bohinj, seveda ee bo dovolj prijav. — Cesta po Tuhinjski dolini je letos prav l«po urejena in oskrbovana in lahko rečemo, da je ena najlepših v našem srezu. Tako vsaj zatrjujejo avtomc-bilisti, ki vozijo po tej dolini med Vranskim trtek 17. t. :n v železniški čuvajnici 513 v Cretu pri Celju 521etni proorovni Suvaj Alojz Hvalic. Pogreb bo v soboto 19. t. m. ob IG. iz mrtvašnice na oi % nem pokopališču. —c Zanimiva nogometna tekma. V iV-trtt^k 17. t. ui. proti ved?rn je bila na Gla-ziji odigrana prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Olimpom, v kateri Je moštvo SK Celja zasluženo zmagalo v razmerju 5:1 (5:1). Takma ie bila zelo zanimiva in napeta. Moštvo SK Celja je nudilo izredno dobro tehnično in kombinatorno isro in je bilo povečini v premoči. Ce-ljani so nastopili z dvema novima igračema in v izprem'?njeni postavi Olimp fe inral požrtvovalno, a je znatno zaostajal za nasprotniki. Drugi polčas Je zaradi nas'opajoče teme trajal samo '25 minat. Tekmo ie sodil 2. Ochs zadovoljivo. Prisotnih je bilo okrog 200 gledalcev. Iz Maribora — Občni zbor kluba lekarnarjev. V torek se je vršil pri .»Orlu« redni občni zbor kluba lekarnarjev v Mariboru, v katerem so včlanjeni skoraj vsi lekarnarji bivše mariborske oblasti. Po poročilih odbornikov o društvenem delovanju je izrekla skupščina odboru zahvalo za uspešno delovanje. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z g". Vidmarjem na čelu. Soglasno je bil sprejet sklep društvenega odbora in zborniške sekcije v Ljubljani, da se voli v lekarnarsko zbornico v Beogradu lista predsednika Cimermana. Za zastopnika lekarnarjev dravske banovine sta bila določena gg. Bakarčič iz Ljubljane in Vidmar iz Maribora. — Avtobusna proga Miiribor—Keka otvorjena. Ta sezonska proga Maribor— Hoče—Reka, ki je za zvezo s Pohorjem in njegovimi postojankami tolike važnosti, je zopet otvorjena. Mestni avtobusi bodo vozili na tej progi ob sobotah in nedeljah. Ob sobotah je odhod iz Maribora gl. kol. ob 15.50. prihod v Reko pa ob 16.45: odhod iz Reke ob 17. prihod v Maribor gl. kol. ob 17.35. Ob nedeljah in praznikih odhod iz Maribora gl. kol. ob 5.30 in 18.. prihod v Reko ob 6.25 in 18.50; odhod iz Reke ob 6.30 in 19. Opozarjamo, da je voznina iz Reke nazaj v Maribor znatno znižana. — Mlin je podrl. Te dni se je popolnoma porušil takozvani Mohoričev mlin v Racah. Kmetje so hoteli potok napeljati na travnike, da bi jih namakal. Iz neprevidnosti so pa odprli zatvornice in vsa voda je šiloma vdrla na mlinsko kolo, ki se ni moglo ubraniti vodne sile. Sunkovito se je podrlo že preperelo mlinsko kolo in z njim vsa že stara stavba. Mlinar je zaradi neprevidnosti kmetov oškodovan za okrog 8000 Din. _ Čigavo je dekletce? V sredo zvečer se je potikalo v Smetanovi ulici slabo oblečeno okrog 7 let staro dekletce in se skrivalo pred mimoidočimi. 2e pozno ponoči ga je našla hišnica v neki hiši v Smetanovi ulici, ko je deklica skrita za vrati dremala. Hišnica je otroka odvedla v stanovanje ter izpraševala po imenu in domu. Toda deklica ni vedela odgovoriti drugega kot samo to, da ji je ime Marija in da je pobegnila iz zavetišča v Slov. Bistrici. _ Manija samomorov. V sredo ponoči si je hotela končati življenje 28-letna delavčeva žena Marija 2. iz Stritarjeve ulice. Ker se z možem neprestano prepirata in je preveč ljubosumna ter sploh nesrečna v zakonu, je izpila precejšnjo količino hypermanganove raztopine. V hudih bolečinah so samomorilko prepeljali reševalci v bolnico, kjer so ji izprali želodec. — Nesreča. V Četrtek se je pripetila hujša nesreča Antonu Stojkoviču. ki je zaposlen v tovarni Hutter. Pri delu je bil najbrž malo prenagel, pa se mu je prevrnila posoda z lužno raztopino, ki mu je oškropilp oči. *ako da hipoma ni ničesar več videl. Hotel je poklicati na pomoč druge delavce v sosednjem prostoru, ko je letnica jeseniškega In 25 - letnica Sokola in 43 ženskega naraščaja, skupaj torej '268 tekmovalcev in tekmovalk, k javnem nastopu pa okrog 1500 Članstva, naraščaja in deoe. t Druca večja sokolska prireditev na Gorenjskem bo proslava 30ietnega obstoja sokolskoga društva Jesenice, ki se bo vrnila 9. In 10. junija. Sokolsko 'irufttvo Jesenicp se samo temeljito pripravlja na svoj praznik, vabilo pa bo na stojo proslavo vsa bratska društva sokolske ž&pe Krani in tudi ljubljanska sokolska društva. Dne 24. junija pa praznuje sokolsko društvo Bled 28« letnico svojetra obstoja in pri tej priliki elovaane razvije svoj društveni prapor, k mu bo kumoval starešina SKJ Nj. Vis. prt-stolonuslednik Peter. Polet: vseh teh proslav* društvenih in skupinskih javnih nastopov, pa se Žiono vodstvo pripravlja na to. da bo moclo nuditi svojim mladim telovadcem, naraščaj in deel priliko za taborjenje ■ bodisi ob jezerih, rekah in potokih, kjer se i i ni bo nudila prilika za kopanje, bodisi na planinah, kjer jim bo preskrbelo šotore ka tobrjenje nI i p* jim bo zuradilo primerno planinsko zavetišče, ki bo služilo pozimi tudi smučarjem. V ta namen bo župa kupila re?jo parcelo kje ob Bohinjskem jrzeru ali pa na Planini Ooreljek pri Mrzlem studenci, kjer bo najlepša prilika za letovanje in Hinučani-pozimi. "Župni mladinski odi*ek ie pridno nn delu in stremi za tem, da bo mladina v»ž bala na svežem zrnku in da bo deležna fi-c*teue lo.^. ui. je otop.l v veljavo novi vozni red, v- katerem pa Je Bela Krajina oboutno prizadeta. Dopoldanski vlak pride v Ljubljano ob 9. uri, iz Ljubljane odhaja zadnji vlak proti Karlovcu že ob 14.10. Tajv0 imamo Helo-kranjvi absolutno premalo časa ln ne moremo v ene>m dnevu opraviti svojih poslov. Ob 19. uri odhaja iz Ljubljane še eo vlak, a na žalost samo do Novega DM•■ sta. Apeliramo ca železniško direkcijo, da ustreže našim željam ia spremeni voz-ni red v toliko, da bo vozil večerni vlak št 9219 do Karlovca, oni popohlansk! pa naj vozi do Novega mesia. Kavno tako je nujna potreba, da bi imel vlak, ki pelje ob 6.34 lz MeUike v Karlovac, zve*o na zagrebšiki vlak, kakor jo je imel pred leti. Upamo, da bo žele-zni&ka »direkcija ugodila željam tako zapostavN'ene Bele Kra-j-ine. 4 — Materinski dan. V .nedeljo je tuk. šolska mladina proslavila• materinski dan z lepo prireditvijo. Posebno so ugajale lepe deklamacije, pa tudi / sledeči igrici »Očala< so se" mal-ćki lep^» odrezali. Obisk pa je bil tako pri popoldanski kakor tudi pri večerni prireditvi bolj pičel. — Osebne veatl. Za učitelja pripravnika je imenovan v RadaioviČih pri Metliki g. Barle Nikolaj, v Selih pri Jugorju pa g. Zom Otmar. V pisarno sreskesa prosvetnega referenta pa je dodeljena gd«č. Možina Albina, učiteljica v Metliki. — Vreme. Ledeni mdzje so odhajali, vsak dan se je pooblačil j. tudi parkrat zagrmelo, toda zaman je čakala žejna zemlja tako potrebne ji mokrote. Tudi na Zofijin dan ni bilo izgleda za dež, vendar se je popoldne naenkrat vlilo in je izdaten dež rosil skoraj fo večera. Tudi v sreJo ponofti je dobro r '.močilo. Kmetje so si oddahnili, saj so bile uslišane njih želje. — Rdeče jagode in čreinje zore. Prve črešnje so prodajali na trgu že na praznik vnebohoda. Sedaj po dežju pa že stikajo gobarji za prvimi ju roki. — Lastavice si zvijaj? gnezda. Splošno opažamo, da Je leto za letom manj teh prekoristnih ptičic. Posebno letos se jih je vrnilo izredno malo. Vprašujemo se, kaj je temu vzrok, vsaj jih letošnja ai.ma ni presenetila. Sodimo, da so si jih naši ljubeznivi sosedje gotovo v izdatni meri privoščili. Ali se ne bi mogla po-kreniti mednarodna akcija društev za varstvo ptic, da bi se po^vseh državah s stTogimd zakoni prepovedala ta morija prekoristnih ln ljubkih ptic? Najboljša metoda. Profesor: Poznate najboljši način, kako ohranimo goveje moso svež^ študent: Pustimo vola živega. Nova služkinja. Gospa: Opozoriti vas moram zlasti, da z možem zgodaj vsrtaiava. Služkinja: Upam, da^se bo milostiva potrudila, da me to n* bo motilo. Stran 4. Ponson du Terrail: SLOVENSKI NAROD«, dne 18. maja 1934 112 25 Lepa Židovka Roman, — Gospa, — je izpregovoril eden izmed plemičev s kolikor mogoče iz-premenjenim glasom, — dovolite mi samo eno vprašanje. — Izvolite! — Samuelovo hišo naskočimo? — Da, — Ali bi se pa ne moglo zgoditi, da bi naleteli v nji poleg dekleta tudi na tistega, ki je vas tako podlo izdal? — In kaj če bi se to zgodilo? — je vprašala markiza žarečih oči. — Potem bi samo prosili, da nam namignete, kaj bi nam bilo storiti, — je odgovoril plemič. — No, odgovor na to vprašanje pa ni težak. Brez oklevanja ubijete tega podleža. Sedem tekmecev se je zdrznilo. Coarasse je pa zamrmral sam pri sebi: — Dražestna ženica! — Ali smem nekaj pripomnki? — se je oglasil drugi plemič z izpreme-njenim glasom. — Prosim! — Kaj pa, če ne najdemo tam moža, ki je vas izdal? — Potem se zgod: tako. kakor sem vam že rekla. — Ali naj izzove na dvoboj izdajalca tisti, ki ga doleti sreča, da bo njegovo ime izžrebano? — Da. — On torej prekriža z njim meč. Toda lahko se tudi zgodi, da bo ubit on. ne pa tisti, ki je vas izdal. — Na vse sem mislila, — je odgovorila maskirana markiza mirno. — Ah! — Sedem ostalih se znova snide tu in iz vaze bo izžrebano ime drugega. — Dobro. Kaj pa, če podleže tucH drugi? —' Se bo to nadaljevalo. Ura na steni je odbila pol treh. — No, gospoda, zdaj pa na delo, — je dejala markiza. Vsi so vstali in stopili k vratom. — Še trenutek, — jih je zadržala markiza. Plemiči so se ustavili in ozrli. — Iz drevoreda d' Amour je v ulico des Argentiers daleč in treba je iti skozi velik del mesta, — je dejala markiza. — Ne smete tudi pozabiti, da so v Bordeauxu vojaki in policaji, ki bi postali pozorni, če bi videli osem oboroženih in maskiranih mož skupaj. — Razdelimo se torej, — je odgovoril plemič, ki je bil prvi ogovoril markizo. — Jaz bi pa predlagal, — se je oglasil drugi, — da uberemo vsak svojo pot in se sestanemo pred kapelico Sv. Janeza, ki stoji blizu ulice des Argentiers. — Velja! — so pritrdili drugi. — Markiza, — je zamrmral Coarasse sam pri sebi. — me je rešila velike neprijetnosti. Sam bi bil zelo težko Drišel na to, kako naj se odkrižam teh gospodov in obvestim svoje prijatelje o njihovih naklepih. Pred hišo so se maskirani možje razšli, vsak je krenil v svojo smer. Kmalu je ostal Coarasse sam, zavil je v ulico de Religieuses in skočil hitro v krčmo »Pri žabi«. Trije Gaskonci so še vedno sedeli za mizo. — No? — so vprašali nestrpno. — Dražestna ženica! — se je zasmejal Coarasse. — Kaj se je zgodik)? Grof de Coarasse je kratko in hitro povedal, kako je bilo na tajnem sestanku. — Torej nameravajo lepo Židovko ugrabiti? — je dejal Galaor de Ca-sterac. — Da! — In ubiti grofa Filipa de Blossac? — Tako je! — To pa pomeni, da markiza ne ljubi več grofa Filipa, — se je oglasil Clodion de Mam-Hardye. — Tudi meni se zdi tako. — Vražja strela! In Castraisanec je zamahnil z roko. — To zadevo je treba dobro premisliti. — Zakaj pa? — Ce markiza ne ljubi več grofa, bo izgubil z njeno ljubeznijo tudi vso svojo moč. — Dobro. In kaj zato? — Poleg tega se vmešavamo v zelo kočljivo zadevo, — je nadaljeval Clodion de Main-Hardye. — Eno je gotovo, — je priponin.il Galaor de Casterac mirno, — da se mi zdi, da je markiza ženska, ki ji ne kaže prekrižati računov. — Temu lahko samo pritrdim, — se je oglasil Agenanec — Gospodje, — je pripomnil grof d^ Coarasse mirno, — toda odločno imate pravico biti previdni. — Seveda jo imamo! — Kar se pa tiče mene, ne bom dovolil, da bi žensko ugrabili in pretepli. — Vi hočete to preprečiti? — Na vsak način. — Strinjam se z vami, Coarasse, — je dejal Agenanec odločno. — Naj se zgodi karkoli, z vami pojdem. — Kaj! — je vzkliknil Clodion de Main-Hardve, — pa vendar ne mislita, da vaju pustiva sama? — Tako nekako bo, — je odgovoril grof de Coarasse smeje. — Tristo vragov! — je zakričal Galaor de Casterac in udaril s pestjo po mizi. Vsi so vstali. Grof de Coarasse se je zopet zasmejal in vzkliknil: — Gaskonci, na delo torej, pokažimo, da se pretaka po naših žilah ga-skonska kri! Ponosno dvignjenih glav in z rokami na nožnicah svojih ostrih mečev so zapustili krčmo. XIV. ČUDEN PREOKRET Filip de Blossac in Raoul, vsak s svojim mečem v roki, sta obstala pred prestrašenim Samuelom, ki je zašepe-tal z drhtečim glasom: — Gotovo jih je najmanj šest. —- No, — je odgovoril Filip de Blossac, — to še ni tako hudo; na vsakega pridejo trije, kai ne. dragi bratranec? — Seveda, — je odgovoril Raoul. — Najprej pa morava zvedeti, s kom bova imela opraviti. — je pripomnil Filip. Vratca, skozi katera je bil prišel Samuel, so vodila na tesen hodnik, kjer je bilo na koncu ozko. zamreženo okence. Grof Filip je stopil k okencu in pogledal na ulico. Ker je bila luna že izšla, se je videlo tako dobro, kakor pri belem dnevu. Filip je zagledal na ulici skupino maskiranih mož. držečih v rokah gole meče. Eden izmed njih je stopil končno k vratom. potrkal na nje in zaklical: — Ce nočeš biti obešen na mrežo bližnjega okna. ti vražji žid. nam takoj odpri! — Vrata so trdna. — je zašepetal Samuel Filipu. — Zdržala bodo najmanj četrt ure. — Kje je Sara? — je vprašal Filip. — V tajni sobici s svojim otrokom. — AH ve, da vama preti nevarnost? — Še ne. —Ropota menda ne bo slišala. — Ne. Stene so dvojne. — No, zdaj pa seštejva svoje nasprotnike, — je dejal Filip. Raoul je pogledal skozi okno in odgovoril: Zaro Aga se je dal pomladiti v bolnici in čita pisma nevest, ki se mu ponujajo od vseh strani Najstarejši mož sveta, 160-letm Turek Zaro Aga, si menda še ni opomogel od turneje po Ameriki, kjer so se ljudje kar trgali zanj, ker so ga hoteli vsi videti. Po povratku iz Amerike je dejal svoji ženi, da bi se dal raje ločiti, nego prenašati vse ono laskanje in dobrika-nje, ki mu ga je pripravila takrat po dolgi ločitvi ljubeča žena. Zaro Aga je pa nenadno izgubil ženo, umrla mu je in ostal je sam. In kakor je že navada pri popularnih ljudeh, so ga takoj obkolili postrežljivi in tudi vsiljivi ljudje, od vseh strani so prihajale laskave ponudbe mladih in priletnih nevest, ki so se ponujale starcu, češ, da bi mu rade prožile roko, da bo mogel živeti z njihovo pomočjo vsaj še nekaj desetletij. Morda se je njegovo srce že omehčalo, Iz arabske knjige modrosti Največji vladar sveta, ki se za nikogar ne zmeni, ki mu mora biti vse pokorno, je — čas. — Kako grozne muke je prihranila Previdnost vsemu človeštvu s tem, da ne vemo ure naše smrti. — Najboljši prijatelj človeka je zdravje, največji sovražnik pa bolezen. — Največji bogataš sveta je tisti, ki ima v izobilju vsega, kar se ne da kupiti z denarjem. — Najpravičnejša na svetu je smrt. — Čas je življenje, kdor ga zapravlja, si krade življenje. — Po osmrtnici spoznamo družabni položaj in često tudi bogastvo človeka. V državi, kjer kraljujeta neumnost in omejenost, se godi pametnim državljanom slabo. — Najlepši spomenik svoje slave si postavi tisti umetnik, ki umre na višku svoje slave. — Dveh važnih stvari v življenju ne moremo kupiti: mladosti in časa. — Največji sužnji svojega življenja so kronane glave. — Napoleon je vzkliknil: »Kako zavidam kmetu njegov plug!« — Protekcija je najmočnejši impulz življenja, ki dela iz tepcev modrijane, iz lopovov pa gentlemene. — Kdor ljudi naravo, se približuje bogu in oddaljuje od krivičnosti. — Otročički so poezija zakonskega žiivljenja, odrasli otroci so pa često njegova proza. — Več morale bi dosegli z enimi samimi vešali, nego z vsemi ječami. V restavraciji. — Natakar, ta pečenka ni užitna. Pokličite takoj gospodarja. — To je odveč, gospod, saj je tudi gospodar že izjavil, da ni užitna. morda se šele bo, kdo ve. Zdaj pa prihaja iz Carigrada vest, da se je dal Zaro Aga pomladiti. Znani pomlajevalec prof. Voronov je baje prispel v Carigrad, kjer je nekemu zdravniku pojasnil, kako naj po njegovi pomlajevalni metodi pomladi Zara Ago. Sam pomlajevalne operacije ni napravil, ker ni imel Časa za to. Operacija se je baje posrečila in Zaro Aga leži v bolnici, kjer čaka, kaj vse mu prinese nova mladost. Turški Metuzalem hoče biti resnično mlad, ne samo, da bi čutil v sebi nove sile, temveč tudi na zunaj. Na nočni omarici ima cele kupe pisem, v katerih se mu ponujajo neveste. Med njimi je baje tudi pismo neke ameriške milijonarke, ki vabi Zara Ago nazaj v Ameriko, ker se je do ušes zaljubila vanj. Kar ne more ga pozabiti, tako ji j<: prirastel k srcu. Zaro Aga rad čita to pismo, zadovoljno se smehlja, toda navdušenja ne kaže za ženitev nobenega. Spominja se bogate Američanke, za ženo je pa noče. Pravi, da je nekoliko predebela. Najstarejši mož sveta ima raje bolj suhljate in zlatolaske, dolarska princesa ima pa črne lase. Tako leži 160-letni starec v bolnici in zre sanjavo skozi okna v probujajočo se naravo, ki ga kliče in vabi v novo življenje, čeprav bi moral že davno trohneti v zemlji, da ni napravila narava pri njem redke izjeme. Morda so se hoteli turški listi samo pošaliti, ko poročajo o njegovi pomladitvi, morda je pa tudi resnična vest, da je hotel Voronov na najstarejšem možu sveta pokazati, kako učinkovita je njegova pomla-jevalna metoda. Ljubosumni kralj draguljev \ sa budimpeštanska aristokracija je na nogah, vsa gospoda Budimpešte se zanima, kakšen bo konec pravde, ki teče pred budimpeštanskim sodiščem v zadevi ločitve kralja draguljev francoskega draguljarja L. Cartiera, ože-njenega z bivšo grofico Almasav h. rodu grofov Zichv. Vzela sta se pred desetimi leti in še zdaj je bivša grofica tako lepa, da ji ne manjka kava-lirjev. Takrat je bila stara 25 let in bila je že pet let vdova, ko se je orno-žila s pravljično bogatim draguljarjem, ki ima podružnice v Parizu, Londonu in New Yorku. Zaljubljeni kralj draguljev je kupil svoji lepi ženi krasno palačo v Budimpešti in jo dal kraljevsko opremiti. Razvajena dama je živela vedno nekaj mesecev v Budimpešti, nekaj pa v Parizu. Vse je šlo gladko in srečni draguljar je imel z grofico zdaj 8-letnega sinčka. Naenkrat je pa postal iz zadovoljnega moža nepomirljiv Othello, ko se je njegova žena seznanila z bivšim španskim kraljem ALfonzom, s katerim se je večkrat sestala v raznih svetovnih letoviščih. Ljubosumni mož je baje našel brzojavko in druge nepobitne dokaze, da ima njegova žena ljubavno razmerje z bivšim španskim kraljem. To ga je napotilo, da se hoče od nie sodno ločiti. Ne gre. Ded: Ali hočete otroci, da se tudi jaz z vami igram? Janezek: To pa ne gre, dragi ded. Mi se igramo Indijance, a ti si že skal-piran. Mezde italijanskih delavcev Po poročilu državnega podtajnika za korporacije so v-Jtaliji od junija 1927 do decembra 1928 znižali mezde industrijskih delavcev za 209r, leta 1929 pa še za 10%. Leta 1930 je prišlo do splošnega znižanja delavskih mezd, ki je bilo različno za poedine kategorije delavstva in se j% gibalo med 18— 25%, Od leta 1927 do 19A? so znižali mezde steklarjem od 30 do 40%, delavcem predilnic za 21%, delavcem svilarske industrije za 30r/c, kovinarjem za 23, zidarjem 4i rudarjem pa za 30%. Po fašistični statistiki je znašala v decembru 1932 povprečna mezda industrijskega delavca za 48 urno delo na teden 82-56 lir, za poljedelskega delavca moškega 56.16 in za žensko 31.68 lir. To so zelo nizke 4nezde celo v Italiji, kjer delavci nirrijo posebno velikih zahtev. Pred v<*no in kmalu po vojni so bili italijanski delavci mnogo bolje plačani, fašizem je pa potisnil delavske mezde na stopnjo, kakor so bile pred 100 leti. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »i^anz Josefove» vode urejeno prebavo. Specialni zdravniki velikega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Frana Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1 Iz Novega mesta — Tatvine cvetja rrh grobovih. V njem času »o se pričele zopet ri¥no#lt1 tatvine cvetja na probovih. Človek bi mislil, da segajo samo po cvetovih, p« ti nesramni skrunllci kar s koreninami vrs>} odmaeajo cvetlice. Na starem in novem pokopališču se uveljavlja ta praksa manj. tem več pa na sosednem Smihekskem po-kjapališču, kjer Uahtaejfa cvetlice sploh niso vame. Zadnjic so opasili nako ieu-ako, ki Je čakala na vlak v KaonMJl. Pred prihodtom vlaika si je šla b koćaro na^brat cvetlic, toda ne h "kakemu vrtnarju, temveč na bližnje Sm^ielsko pokopaki^če Nemoteno, kaloor je prišla, je tudi odšla s polno košaro nag-robr/ih rož in se odpeljala z vJakom, Tr^ba bi biLo struniW grobov eksemplaričmo 'kaznovati. — Greben jim raste. 2ivimo v ćilfu, ko mora vsak človek 'imeti legitimacij>, iakaz. iz katerega je razvidno, kaj dotični predstavlja, s čim se bavi, da preživlja sebe in eventuemo GOSTILNA 8 stanovanjem in pritiklinami ter inventarjem se odda v najem na Zaloški cesti štev. 7 v Ljubljani. — Ponudbe pod >Go-stilna 1860« na upravo »Slovenskega Naroda«. KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — >prvovrstne pjevačice«. 34/T Svete, najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR. G. P ICC OLJ J A V LJUBLJANI — priporočljivo bledim in slabotnim osebam « NAJBOLJŠI SIR vseh vrst priporoča Mlekarna Gorenjske mlekarske zadruge »NAKLO«, Ljubljana, Erjavčeva cesta 2 (nasproti dramskega gledališča). — Stojnica na ljubljanskem živilskem trgu. — Na drobno! — Na debelo! 1846 OKREPCfLA, SLA DO LED, ledeno kavo, vseh vrst sadne sladolede iz naravnih sadnih sokov ln saine kreme — priporoča slaščičima J. Pelikan, Maribor, GospV>ska ulica štev. 25. 1833 PRVOVRSTNI SLADOLED pecivo, čokolado, kandite na drobno in čebelo pri Ilich Ema-nuel, slašnčar, Maribor, Slovenska ulica 5, Aleksandrova cesta St. 40. 1834 STANOVA NJE dveh sob, kuhinje in pritiklin oddam takoj. — Rožna dolina, Cesta IX, št. 49 (pod Rožnikom). 1857 VAJENCA*(-KO) TORBARJA izdelovalca damskih torbic, usnjene galanterije — sprejmem. Dam hrane in stanovanje; že učečemu tudi plačo. — Ponudbe pod >Skrben 1855« na upravo *Slov. Naroda«. Makulaturni* papir proda -orava „Slo venskega * a rod a", Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 Urejata Josip gnpft"*1*, — Za >Narodno tiskarno«: Fran Jezersek, — Za upravo ln lnaeratni del Usta: Oton Christot — 0189 6