254
Kmetijstvo.
Koristni tiči.
Posebno za sadjarja je velike važnosti, da pozna koristne in škodljive tiče. Da se pa določi, kateri tič je koristen, kateri pa škodljiv, zato je potreba večkrat jako skrbnega preiskovanja. Tukaj hočemo le ob kratkem omeniti nekatere koristne tiče, da jih spoznajo naši sadjarji in poljedelci.
Pred vsem so omeniti ponočne vjede, sove. Po noči raznovrstne sove in čuki tiho zalezujejo miši in druge podobne škodljivce in se zatorej morajo prištevati mej najkoristnejše tiče. Zatorej je obžalovati, da jih nevedni ljudje pobijajo. Sovam se pridružuje kanja, ki pokonča silno mnogo misij in je najkoristnejša vjeda starega sveta. Pridno preganja miši in žuželke tudi postavka, katera biva navadno po stolpih. Ta tič ne preganja tiče v, kakor sorodni sokoli in torej ne dela nobene škode, pač pa veliko korist. Mnogo škodljivcev pokonča tudi srakoper, ali o njem se vendar ne more reči, da bi baš mej najkoristnejše tiče spadal, ker pokonča tudi mnogo koristnih ptic. Sploh je težko reči, ali naredi več koristi ali škode in se to najbrže ravna po razmerah.
Mej koristne ptice šteti so tudi vranovi in vrane, če tudi včasih poslednje prihajajo na polje.
Za sadjarje so koristni vsi majhni tiči, kateri obirajo mrčese. Ti tiči pokončajo mnogo škodljvcev, ker jih lahko dosežejo prav v vrhovih in na konci vej, kamor človek ne more do njih. Tudi jih njih bistro oko poprej zasledi, nego človeški pogled. Največ teh tičev gnezdi pri nas po leti, jeseni pa nas zapuste; drugi pa ostanejo pri nas.
Mej posebno koristne tiče so šteti senice, kakor smo že jeden pot razložili v našem listu. Senic je več vrst in vse so kot pridne pokončevalke škodljivih mrčesov koristne sadnemu pa tudi gozdnemu drevju. Zaradi tega bi se te živali morale varovati in dobro gledati na to, da bi jih kdo ne preganjal.
Koristnim tičem je prištevati tudi kraljička ali steržka. Kraljičkov ste dve vrsti, ki ste pa obe jednako koristni. Kraljiček živi se od majhnih žuželk, njih ličink in jajčic.
Mej koristne ptice šteti so raznovrstne žolne, ki ostanejo celo leto pri nas. Žolne pokončajo mnogo škodljivega mrčesa zlasti po starejših vrtnih in gozdnih drevesih. Nekateri nevedni ljudje pa imajo žolno celo za škodljivo žival, ker dela dupla v drevesa. Kdor količkaj pomisli, ta ve, da je drevo, v katero žolna naredi luknjo že bolno in bi se tako ne ohranilo. Mej koristne tiče sta šteti tudi plezalec in brglez, ki pobereta mnogo škodljivega mrčesa po drevesih.
Preobširno bi bilo, ko bi hoteli navajati vse koristne tiče. Posebno naj omenimo lastovke, ki od jutra do večera neutrudno letajo pobirajoč raznovrstne škodljive mrčese. Nadalje kdo ne pozna ljubke pastaričice, slavca, škrjanca, tašice, kosa in drozda.
255
Koristnim tičem je prištevati tudi vrabca, potem škorca, ali vendar nekateri sadjarji trdijo, da je korist teh dveh tičev včasih malo dvomljiva. Vrabcu očitajo, da izkljuje pomladi mnogo brstov in s tem naredi mnogo škode, škorcu pa zamerijo, ker zoblje rudeče jagode, češnje in grozdje. Mi smo vendar prepričani, da ti tiči narede mnogo več koristi nego pa škode. Koliko pokončajo gosenic, katere bi gotovo veliko več uničile, nego škorci in vrabci škode napravijo.
Bolj dvomljiva je korist srake, katero tudi nekateri proglašajo za koristnega tiča. Seveda temu se ne da ugovarjati, da tudi sraka pokonča nekoliko škodljivcev, ali s tem naredi jako mnogo škode, da pobira jajca in mladiče iz gnezd manjših koristnih tičev.
Izmej domače perutnine je pa v drevesnicah koristna posebne raca, katera pobere mnogo mrčesa in z razkopavanjem ne dela škode. To se je nam zdelo potrebno omeniti, ker se mnogi jako boje spuščati race v drevesnice in vrtove. Race pobero mej drugim tudi mnogo polžev. Kjer pa ni tacih gred, da bi kokoši mogle z raz-grebanjem škodovati, ondi tudi lahko puščamo kokoši, ki tudi preganjajo škodljivi mrčes.