KEALIZACIJA PEOTOKOLA X.25 - LAPB ZA DIGITALNO NAEOČNIŠKO ZANKO ISKHA TELEMATIKA KRAHJ TOZD RAZISKAVE IN RAZVOJ Bizjak Igor, čepon Stanislav, Gybrkoš Eaniel, Kunčio Sašo UDK: 681'.3.007 Digitalizacija telefonskega omrežja vodi do vpeljave ISDN (integrsted service digital network). Tudi ISKRA Telematika se je vključila v razvoj komutacijskih sistemov na tem področju. Eksperimen- talni teleinformatski sistem (ETS) predstavlja prvi korak v ISDN in je rezultat lastnega znanja. Realizacija protokola X.25 zavzema pomembno mesto v tej aplikaciji. Digitization of telephone network postulated for the introduction of ISDN(integrated service digital network).Within this ooncept, ISKRA Telematika has started to develop such switching systems. ETS experimental teleinformation system represents the first step in ISDN and is the result of our ovm knowledge. Realisation of X.25 protocol plays on important part within this application. 1. Uvod ETS je nadaljjevanje razvoja na digitalnem telefonskem aparatu (DTA) [ 1 ] in digitalni naročni- ški zanki (DNZ) [ 2 ] . Sistem obsega konfiguraoijo 6 DTA in 2 standardna telefonska aparata (analogna). Sl. 1.1 .prikazuje konfiguracijo ETS-a. Osnovne lastnosti: a) neodvisno krmil^enje govornih in podatkovnih funkcij; b) vspostavljanje - rušenje podatkovne zveze avtomatsko v podatkovnera terminalu - računalniku. (PT-R) s protokolom V.25 ali ročno preko DTA; c) aplikacija podatkovne zveze je določena s tipom PT-R in aplikacijo programske opreme; d) lokalna govorna zveza; e) lastnosti digitalne naročniške zanke (DNZ) - dvosmemi dvožični prenos po navadni telefonski parici, - hitrost prenosa informacije je 1A4 kb/s, - organizaoija kanala B + B + D E kanal - 64 kb/s prenos govora (PCM) B kanal - 64 kb/s prenos podatkov (V.25, RS 232) D kanal - 16 kb/s prenos signalizaoije (X.25 - LAPB) - napajanje DTA iz centrale (uporabljena CMOS tehnologija), - nivojska in modularna zgradba programske in materialne opreme. Sl. 1.2. prikazuje funkcijski model DNZ s stališča ISO (Internal organization for standardiza- tion) modela. Digitalni naročniški modul (DSM) v tej fazi še ni aposoben obdelave DTA (predvsem zaradi signalizacije) je bilo razvito digitalno naročniško vezje (DNV). Nivojska zgradba pomeni, da npr. n-ti nivo za svoje delovanje koristi usluge (n-1) nivoja in daje usluge (n+1) nivoju. Naloge nivojev DNZ: Nivo 1: - realizaoija digitalnega prenosa po 'bitih - časovna ločitev smeri - hitrost prenosa 160 kb/s - dodajanje - izdvajanje napajanja na linijo Nivo 2: - obdelava govorne informacije - podatkovni vmesnik za prikljuoitev terminala (V.25, ES 2J2) - realizaoija protokola V.?5 - realizacija protokola X.25 - LAPB 305 !.' i vo •): - v I/i'A - n ad/.or t.fiRh!i1;i.irr: - i.zpir. ri'i"i';r i.:".n i.h pot!al.>:ov na TJC 0 pri ka/.ovaln ik - i'Ci'il.i/,ao i. Ja zvor. n'."!f~či alarma - v DiTV - ical i.;',ar-i.,ja komunik'ic i ,|.' na ni.gnnl i/,.-ir-. i.i.ikom vodilu v DSM - hrsns.rormacija tikar.nv :nnd DTA in V/3'.\ Vsa komunikacijn im;d-DTA -iri DNV pot;eka po 1) kanalu za potrebfi DTA i n protokola V.2r:. 2. Iinplem.jnhnci.ja protokola Y .?<;:. - I.APH Protokol X.25-IJAPB predstav].,;;* linijHkL ni.vo (ni.vo 2) po ISO morielu i.n onir.ujo. procedure 7.a i.7.menj.'ivo podfitkov inod DCE (l)ata Ci.fcnit Tnna i n!it:i ?ii* T-nnipnicnt) in D'!'E (Ijfifcn Tem.i.nn ] Equi;>me:i I:) . V r)TS prodsitavl j.'i DTE di.^itnlp.L t.':l': ronski a]i.'n-;)t; (I)TA) in DGE d.i.f;it»l r,o namčniSko v«/jo (HNV) • skupn.i 7. riipitalnim :i;u-očrii"ikim mouulom (I)ijM). I,AI'H (f.ink Access Frocoikire Ralano.ed) je zfi:in(-v«r;:i na ocnovi HDI.C (Hi.(;li-lovel I).ril;/i !,iuk Control) prnl.nkol ;i. Pi-otokol v l:i-:;l.vn prodi-.f.avl jn ni/. pravii. ki kooriiiri Lrn.io i.n •/..•i(';otavl1i!j,jo pir''::io.". po'l:i i:i'.ov. fipcRi r.Lkar.ija iirot.okolfi jo zar?p.ov;i!in i •/. ti-ohdfilii - sintak:;e: ilefinLr« elumontc procodnrr;, - semnntika: dofinirn izmen.iavo nsliifj; nivojov, - ČNsovne vnv.tnora: flcrinir.'.t mnkr; i m.'j!. no z.Tkar.ni i'.ov pr/ičnkovaneg^ odpovorTi in i^.pad«) ti^/,,i(j|^ri nivo;;.':. Onnovnn oblika prvnnna sporoo.il ,]<•: okvir (fr;>:ii(;) . 1'renos okvirjev F.H vrrU v moriulih. CCITT priporoči.la 7.n protokol. 'X.?'^'>-[JJ\FE ?.e 1 o siahomatično opisujn iar,ne ukaze i.n naSinr: prnno: ' v razriih situacijah, vondnr nr> r;<~:im .fimkcioivUno 7.|;radbc. Zelo tožko ai ,-jn nr.tvnrlti ^lobalno sliko zararli taknnega opisn. Vsil.juje se idnja o realizac i.,j i LA.PB procnclure s pomočjo konSnep;a avf.oniata stan.i. Izkaznlo nn je, da jo rao^očo zelo enontavno in proglcdno /.osnovati in realizirat i. propramski modn"! . Končrii avtomat mora realizirati nkcijo kfit: so: Vf3pos(;avl j(«nje in rušenje zvoze, vzdrr.evanji: JVGZH, r,e :: i podatkov ?,a prenos, detekcijo napake, ponavl.^nnjt:, itd. Te akcije r>o v modclu končr.o^a av{-.oxaV.n pi'odstavljcne kot funkcijc prehoda med st»njL. MoUiil. končne£a avtomn1;a ,)r. real iziran pro^ra^nko. Po analizi vsoh akcij ,jo bil končni avtomat. .razdeljnn nn tr.i (rlobaV:io utanja: a) pontavl janje in ru3onjo •/.vr/.n, h) izaenjavo r.poročll, c) renut zvo/.e in ria:;f;op :.:f:inatit: iiinc: napnko. Vsnko fjlobalno sl;anje ;jc jiol-o:-! ";i! r-azdol,i<~;io nn podntanja, ki KO or.novna .'it.anja inodcla. J. 7,n;rBdba programske oprenie Celotna programska opj-oma (tO) ,i<: zfisriovana na principih modulnrno.st:i., po;;amezni Tioduli pn HO rualizirani z modolom kop.cnep;a avLcmai;« st;an,j. V sl. 2.1. na strani DTA i.ir.amo 1;ri ča;;ovrio neodv.isne raodule (FO IJTA, PO V.?5, PO LAPB) . Čnr.uv noodvinnost modnlov pogojnjo takjno zp;radbo prcj^ramnkega modula,-da Jo procoano noč (/UR) v.riKcd':'- samo tol.iko časa, kolikor ,je ini.irin pohrebno. POI:RIII GO prooesna raoč pri.-:la drup;omu modulu. Konr.cpl. kon£nej;a avtomata podpira fcak:">no zi^r-adbo, sa,j Inhko prekinemo izvajan,ii> i n nadal ju.ierco ponovno v ictem .stanju. Modul.i. no i;rnejo v:;obov,Tti /.-•ink (zMkannitev - c]clay). rio'1f;"!. I.APB proc.Rtiure prikazuj'.: Rl. 2.2.. Izvajalec poskrbi, da :-,n izvaianje naijal^nje v atanju, kj«i' ,;c bilo prekinjeno in izvir"; prehod v novo nfcanjo, ki je bilo ;o nvl;om'it;a je polcozal nlndeče prednosti: a) podpira modularnost, b) strukturna zgradba in prfjgl.riilnor-.t; realizacijo konrnega avtomat;a, c) enostavno tentiranje procrarnf.kn opremo, d) zujienl.^ivost, p.)* podpira časovp.o noodvir.no:;*; !'iofi-.'! ov. ".'e:;t;iran,ir! PO j<: potr:ij.].o ujir-av L^cnosi. i.,'i>.."i.n^|V,i rn-i ;i.t.opn pri ve.nl i ;;:\c i.ji f:.pr"-!m'L njan.io k