Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
H Miti prajinaa:
u
mlo IMo naprej 26 K — h Ml leta » 13 > — > •etrt »
» 2 » 20 i
V ■pravalitva prejenan:
za
•ale teto naprej 20 K — h
C 1 leta » 10 » — » trt » » 6, —» ■e»ec » 1»70»
Sa pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroftnlno In In Krati sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
oiSkih ulicah It. 2, I., 17
Izhaja vsak dar .izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 176.
V Ljubljani, v soboto, 1. avgusta 1903.
Letnik XXXI.
Šuklje.
Katoliško-narodna stranka kandiduje dvornega svetnika Šukljeja v državni zbor! Ta vest napravila je senzacijo ne samo pri nas, temuč v širši javnosti.
Naša liberalna stranka pa je konster-nirana. Po pravici. Nihče bolj ne pozna duševnih vrlin, politične skušenosti in marljivosti Šukljeja kot liberalna stranka. Liberalci tudi že zdavna vedo, da je nekdanji liberalec Šuklje na trnjevi poti skušenj življenja priboril si trdno katoliško prepričanje. Saj je pred tremi leti to javno v liberalnem listu izjavil, saj je vsled tega isto leto, 1900, odklonil, sprejeti mandat iz rok liberalne stranke, ker je vernemu katoliku Šukljeju bilo nemogoče, biti liberalen poslanec. Glede na vse to bi torej ne bilo vzroka za presenečenje, da je buklje danes kandidat katoliško narodne stranke. Toda liberalci so računali na politični dvoboj, ki se je pred tremi leti izvršil mej Š u k 1 j e j e m in dr. Š u s t e r-š i č e m. kislili so, da je tisti spor ustvaril prepad, ki bi za vselej ločil ta dva moža Zato je „Slov. Narod" še nedavno imenoval Šukljeja političnega mrliča, hoteč označiti njegov položaj mej dvema stoloma. Toda zmotil se je temeljito. Šuklje je tačas ne samo po načelih temuč tudi že formalno stal v taboru katoliško narodne stranke.
Katoliško-narodna stranka pa je bila dolžna, pridobiti to izborno moč za javno delovanje v prilog katoliško-narodnemu programu. Slovenci imamo malo takih talentov, kakeršen je Suklje. Še manj pa imamo mož tako temeljite vsestranske izobraženosti in politične izkušenosti. Te lastnosti so zaklad, ki je zasebna last dotičnika — ob enem pa tudi solastnina naroda. Dolžnost naroda je, da ta zaklad dvigne in porabi — dolžnost dotičnika, da temu ne nasprotuje. V takem slučaju ne veljajo nobeni malenkostni pomisleki, ne na eni in ne na drugi strani. Vsi moramo pred očmi imeti le eno veliko zadevo: blagor svojega naroda, svoje domovine. To pred očmi, je vodstvo katoliške narodne stranke povabilo Šukljeja h kandidaturi in iz istih
vzrokov je gospod dvorni svetnik kandidaturo sprejel, pod pogojem, da mu jo poverijo katoliško-narodni zaupniki iz volilnega okraja. Poslednji se zbertf dne 13. avgusta in kakor smo podučeni, ni nobenega dvoma, da bodejo Šukljeja proglasili svojim kandidatom. To mnenje je, kakor čujemo, v volilnem okraju splošno in dokazuje politično zrelost elite katoliško-narodne armade, Ob priliki tega shoda se bode Šuklje prvikrat volilcem predstavil in razvil svoj program. Zaupniki celega volilnega okraja bodo torej imeli takrat priliko, tudi osebno spoznavati gospoda dvornega svetnika.
Mi pa brez ovinkov izjavljamo, da kan-
v
didaturo g. Šukljeja, ki je že dalje časa visoko čislan sotrudnik našega lista, z v e -seljem pozdravljamo. Katoliško-narodna delegacija v državnem zboru zadobi ž njim novo izborno moč in to je baš v sedajnih časih, ko bijemo odločilen boj za pravice ljudstva, osobito našega kmeta, posebnega pomena.
Nekdanji naš nasprotnik postal je naš prijatelj in sobojevnik. — Božji mlini počasi meljejo--—
Obligatorična revizija zadrug in slovensko zadružništvo.
Stavili smo si nalogo, podati samo nekako sliko o položaju, ki ga je ustvaril slovenskemu zadružništvu novi revizijski zakon, pa vidimo, da bo proti naSemu prvotnemu namenu nastala slika o splošnem položaju našega zadružništva, za kar se moramo pa zahvaliti edino le onim gospodom, ki se oglašajo o zadružništvu v .slovenskem narodu". Z debelimi črkami podali so izjavo: »Nimamo srca" — za zadružništvo namreč — in med vrstami so dodali: Ni mamo smisla — za zadružništvo namreč. — Ker pa se je povsod, kjer se misli na rešitev kmeta, ravno zadružništvo skazalo ket ono sredstvo, ki še more pomagati, si moremo oni izjavi le tako tolmačiti, da nimajo srca, ne smisla za slovenskega kmeta, temveč hočejo mirno gledati, da zgine ta slovenski kmft — a slovenske pokrajine pa zasedejo nemški baroni in fabrikantje.
A te izjave morda še niso dosti jasne, zato še je Narodov člankar izpovedal, da je bil politični boj napredne stranke naperjen proti zadružništvu — toraj proti kmetu, in
radostno dostavlja, da napredna stranka v tem boju sijajno zmaguje.
Za tako zmago jih pač nihče ne zavida; boleti pa mora vsakega slovenskega rodoljuba, naj si bode tega ali onega političnega prepričanja, da se najdejo Slovenci, ki za tako zmago strmijo in se ž njo ponašajo.
Takim zmagovalcem psč ne smejo naše zadruge privoliti velike besede, kako da se naj nadalje organizira naše zadružništvo.
A kako pa izgleda ta čudna zmaga ? »Narodov« člankar preodkritosrčno izpoveduje, da jo kažejo polomi zadrug; — seveda spet zamolči, da so zginile tudi take zadruge, ki so bile v naprednih rokah — a izginile so nekatere — in toraj tudi pripomogle, da lahko napredna Btranka govori o sijajnem zmagovanju; tu pa nastane logično vprašanje, komu v prid, da se vodi tak boj ? Odgovor je lahek: Dela se v prid nemške industrije, ki naj preplavi naše slovenske pokrajine, dela se v prid nemčurske obrtmje — brez ozira na to, da se koplje s tem narodu grob.
Ko bi se pa hotelo delati v prid slovanske industrije in obrtnije, morala bi se pa v očigled naših razmer ravno zadružništvu posvetiti največja pozornost, a ne ista pobijati.
Ker hočemo o tem predmetu spregovoriti v posebnem Članku, moramo se vrniti spet — k sijajnemu zmagovanju v boju proti zadružništvu.
Preminile bo torej zadruge, in sicer take zadruge, ki so Be pečale s konsumom.
Jn zakaj so propadle ? !
^Narodov« člankar jo ubral nekam mile strune, ker je na to vprašanje sam odgovoril, in sicer tako odgovoril, da ob enem zagovarja »Gospodarsko zvezo«, t. j. ono »Gospodarsko zvezo«, kojo navadno obdolžuje, da je zakrivila vse zadružne polome.
»Narodov« člankar pravi, da so dotične zadruge zato propadle, čeravno se je vse storilo, da se obranijo, ker naše gospodarske razmere niso za to ugodne inkernašnarodšeni zrel za to.
Kdo je pa za to odgovoren, da naš narod ni zrel---najbrž oni, ki ima šolstvo v rokah.
In ker nima naš narod zadostne podlage v izobrazbi, bi mu jo da naše šolstvo, prisiljen je po gospodarskih razmerah, da si išče sam drugo podlago, kojo daje šola praktičnega življenja.
Pojedini polomi so kojo moramo plačevati nega življenja — — a zgubljen denar, le koristiti . . .
Kar se tiče trditve, da naše gospodar-
pa v istini šolnina, za to šolo praktič-ta šolninani temveč nam more
ske razmere niso ugodne za zadruge — člankar misli seveda samo konsumne, — moramo omeniti, da prav radi priznamo, da mora biti namen slovenskega zadružništva ta, da uredi najprej naše kreditne razmere in da podpira v prvi vrsti kmeta kot pro-ducenta — a s o b i 1 e m so ša po nekod žalibog razmere, ki zahtevajo, da ščiti zadružništvo naše ljudstvo kot konsumenta.
Tu je bilo oderuštvo z blagom, kar je tudi dr. Tavčar povdarjal — tam spet trgovina v rokah zagrizenih narodnih nasprotnikov, — torej so pač bile razmere za konsumne zadruge, ki tudi po največ prav dobro umejejo in zvršujejo svojo nalogo.
Če take razmere zginejo, kar seveda odkritosrčno želimo, pač tudi ni več vzroka, da bi se morale konsumne zadruge s posebno vnemo organizovati.
A kaj bi storil ,Narodov« člankar, če bi konsumnih zadrug ne bilo ? !
Zdi Be nam namreč, da splošno drugih zadrug ne pozna.
Njemu v poduk in da bo naša slika popolnejša, omenimo, da imamo Slovenci prav za prav že prav lepo število zadrug i. s. različnih.
Največ je kreditnih zadrug in sicer pri-lično 280 posojilnic; prilično toliko še se jih bo pa moralo na Slovenskem ustanoviti in sicer čim prej tem bolje; vsaj vsaka župnija mora imeti svojo posojilnico — a je želeti, da si jo ustanovi vsak večji kraj, ki ima vsaj čez 1000 prebivalcev. Drugih' zadrug je prilično 250 in sicer kakih 100 kmetijskih, 30 konsumnih, 60 mlekarskih in 60 drugih različnih, kakor n. pr. vinarske, skladiščne, opekarska (Bilje Goriško), žrebljar-ska (Kropa), zeljarska (Šmartno), v sodarska (Selška dolina), hmeljarska (Žalec Štajersko), bikorejske, svinjerejska, živinska zavarovalnica itd. itd.
Imamo torej različne zadruge; a na in v slovenski zemlji je mnogo tvarin, ki še čakajo produktivne sile; ker pa pri nas žalibog ni skoraj nobene zasebne podjetnosti, morejo le zadruge postati take produktivne sile — torej moramo gojiti zadružništvo — in bi ravno tu bilo lepo polje kjer bi se lahko delalo in tudi moralo delati s združenimi močmi . . .
Naše zadruge, pa številu prilično 530 — vsekako lepo število — združene so deloma v zvezah; največ — okroglo 200 _
jih je v ^Gospodarski zvezi" v Ljubljani; okroglo 110 posojilnic je v „Zvezi slovenskih posojilnic v Celji" (ta sprejema le posojilnice) nekaj zadrug je pri goriški zvezi, nekaj pri puljski — nekatere zadruge so pa žalibog celo v tujih zvezah — in mnogo jih je, ki niso v nobeni zvezi, temveč ho-
LISTEK.
Papež in kardinali.
Kdor le nekoliko pozna naše liberalno glasilo, ta nam gotovo pritrdi, ako pravimo, da ga ni cerkvenega ali verskega vprašanja, in sicer vprašanja, tičočega se katol. cerkve in vere, katerega bi naš „Slov. Narod« ne reševal in — ne rešil z lahkoto. Z lahkoto in samozavestjo, ki jo more le podati globoko utemeljena nevednost, refiuje omenjeni list taka vprašanja. Kdo še ni občudoval njegovega temeljitega dogmatiškega neznanja? Kdo še ni iskal v njem zgodovinske resnice o katoliški cerkvi — zaman?
Toda, da smo odkritosrčni, moramo pa tudi priznati, da to dogmatiško neznanje in ta zgodovinska neresnica zares kažeta tako temeljitost, kakršno pripisujejo navadno samo nemškim učenjakom. In res, kogar zanima preiskavanje virov, ta kmalu najde nemški vir te slovenske liberalne modrosti.
V sredo n. pr. objavil je »Slov. Narod« sledečo »Benzačno« notico:
»Ali sme katoliški kardinal oženjen biti? Kardinal Rampolla se splošno popisuje kot mož, ki živi, kakor se spodobi visokemu duhovniku. Sicer so ga zadnje dni tudi v tem oziru nekoliko sumničili, a to so najbrž manevri njegovih konkurentov. Pravo nasprotje kardinala Rampolle je bil državni tajnik Pija IX., kardinal Antonelli. Ta je imel nebroj ljubic. Toda Rampolla je du hovnik, Antonelli pa ne in zato se ga ne sme prestrogo soditi. Kakor znano, ni treba, da bi bil papež duhovnik. Kardinalski kolegij izvoli lahko za papeža, kogar hoče, tudi dr. ŠuBteršiča. Prav tako, kakor ni treba, da bi bil papež duhovnik, tako tudi ni treba, da bi bil kardinal duhovskega stanu, kajti papež ima pravico, da tudi kakega lajika imenuje za kardinala. Antonelli je bil tak lajik-kardinal. Bil je najprej sodnik pri pa-peškem sodišču in tudi ko bi se bil oženil, bi bil lahko postal kardinal. Za časa kardinala Antonellija je v Rimu, takrat še pape-škem Rimu, živel oženjen kardinal. Bil je imeniten pravnik, profesor na vseučilišču in potem član najvišjega sodišča. Kot tak je postal kardinal in Rimljani so starega go-
spoda v rudečem talarju, s katerim se je vozila njegova sivolasa soproga, prav spošt Ijivo pozdravljali, morda tudi zato, ker je vse drugače živel, kakor njegovi tovariši.«
Tako naš »Narod«. Malo časa prej je imela dunajska »Zieit«, eden najhujših ži-dovsko-liberalnih listov, tako-le notico:
»Kann ein kardinal verhei-ratet sein? Der Cardinal Staatssecre tiir Leos XIII., Rampolla, ist bekannt wegen seines strengen Lebensvvandels. Das Gegen-theil aber wussto man vom Cardinal Antonelli, der unter Pio Nono so lange Jahre der allmaohtige Mann war. Aber Rampolla ist Priester, Antonelli war das nicht. Wie denn ? Ein Cardinal kein Priester ? Nein, das ist durcbaus nicht notivendig; ja sogar der PapBt selbst muss nieht ein Priester Bein. Das heilige Lollegium hat, vvenn es will, das Recht, einen hervorragenden Laien, der den Kirchenfiirsten durch Frommigkeit und Heiligkeit des Lebensvvandels sowie durch hohe geistige Anlagen geeignet erseheint, zum Oberhaupt der Kirche zu vviihlen. So auch hat der Papst das Recht, in den Kreis seiner raohston Berater, in die Mitte der Uar-dinale einen Laien zu berufen, der aller-dings dann die sogenannten niederen Wei-hen erhiilt. Ein soleher Laien-Cardinal war
Antonelli. Lu seinen Zeiten jedoch sah man noch in dem piipstlichen Rom von damals einen alten Cirdinal mit seiner Frau oft durch die Strassen spazieren fahren. Er war ein berilhmter Rechtslehrer an der Univer-sitiit, der ebenfails erst Uditore della Rota, Assessor des kirchlichen obersten Gerichts-hefes, geworden war und in hohen Jahren die Cardinalswurde erhalten hatte. Und die Romer von damals giussten den alten Herrn im roten Gewand, mit dem goldgestickten breiten Quastenhut, den Cardinal, neben dem die greise, beseheidene Frau sass, besonders artig. War doch seine Lebensfahrung stets eine so ganz andere, ernstere gewesen, als die so manehes vielgenannten Purpurtrii-gers-«
Kajne, kako duhovito zna' »Slov. Narod" — prevajati? Vzel si je celo trud, da je to notico prikrojil „domačim razmeram primerno.« Kar dr. Šusteršiča je vtaknil vmes, pa je bilo. Liberalni politiki je izkazal s tem velikansko uslugo. t,ez nekaj mesecev bodo lahko liberalci napadali dr. Šusteršiča, češ, da je celo hotel postati papež, in sklicevali se bodejo; lahko na to, da ni dementoval te »Narodove« notice.
Ni treba torej, tako trdi liberalna modrost, da bi papež bil duhovnik. Vsakemu
dijo svoja lastna pota, ki pa navadno ne vodijo navzgor.
Pravega središča pa še do danes naše zadružništvo nima, a ga je potrebno, če hoče vspešno delovati.
Tu smo z .Narodovim" člankarjem popolnoma jedini, da mora biti tako zadružno središče le v Ljubljani — pojedine slovenske pokrajine imajo pa za svoje zadruge lokalne zveze, ki so v zvezi s središčem.
Tu se pa člankar plaši, da bi to središče moglo postati ^Gospodarska zveza", ker ima sedež v Ljubljani in je najpopolnejša zveza na Slovenskem — ter celo kvasi, da je ta imeniten načrt klerikalcev, ki dela vse čast njihovi premetenosti.
Ker so pa stvarne razmere res take, da se mora tak načrt uvaževati, postavlja člankar za strašilo velikega slamnatega moža — seveda konzume, češ, potem bi pa morale druge zadruge prispevati k pokritju škode pri propadajočih konzumih.
To je velikanska neumnost, ki dela vso čast člankarju.
Zaškodopri kaki zadrugi odgovorni so le člani dotične zadruge, drugih zadrug pač to nič ne tangira — za to imamo vendar jasne zakone.
Člankar pa še ve več — on namreč navaja revizorje »Gospodarske zveze" gg. Pelca in Seliškarja — in sicer, da je dobila po njih slab renome.
Nam se ne zdi honetno, da se zaganja člankar v uslužbence »Gospodarske zveze", ki gotovo storijo svojo dolžnost; če bi revizorji ..Gospodarske zveze" pa ne spolno-vali popolnoma svoje dolžnosti, ali bi nam pa bile znane okolnosti, da niso sposobni za tak važen posel, se bomo tudi mi pridružili »Narodovemu" člankarju in bomo zahtevali, da si dobi »Gospodarska zveza" sposobne revizorje — ker smo takega mnenja, da mora imeti najsposobnejše uslužbence, ki so na razpolago.
Mi imamo le korist slovenskega ljudstva in pa važnost zadružništva pred očmi in sami zahtevamo, da se tem posvečene naprave popolne in če še niso, da se spopolnujejo.
Tudi »Gospodarska zveza" se naj še spopolni, da bo popolnoma zadoščala posebno zahtevam novega revizijskega zakona in pa zahtevam našega zadružništva.
Z urejenjem naših zadružnih razmer pa ne smemo odlašati — pozivamo toraj spet »Gospodarsko zvezo" kot najpopolnejšo slovensko zadružno zvezo, da stori v to potrebne korake.
sprotoval Koerberju, če bo napravil red v Avstriji, da le Nemcem ne bo treba plačevati zadevnih stroškov. — Te Dobrnikove besede bodo seve Koerberju globlje segle v srce, nego Številne deputacije in obširne peticije v svojih pravicah nečuveno prikrajšanih slovanskih narodov.
Iz včerajšnje seje ogrske zbornice.
Včerajšnja seja ogrske zbornice je bila kot smo že omenili, silno viharna. Najprej ni našel dopadajenja v opozicionalnih očeh zapisnik zadnje nočne seje. Poslanci Bara-bas, Polonyi, Hollo in Kubik so uganjali razne burke s tem zapisnikom ter mej drugim pravili, da Khuen svojih predlogov niti ne zna spisati v pravilni madjarščini. Splošno veselost je pa vzbujal s svojim nastopom posl. Kubik. Govoril in smejal se je iz trebuha ter s tem povzročil splošen smeh, ki se je pa še povečal, ko je na ta način zaklical v zbornico: »Tu ni mesta za smeh, gre se za resne stvari". — Nemiri so se ponavljali dalje in podpredsednik Talian, ki v zadnjih dneh trajno nadomestuje Apponyja, je moral prekiniti sejo. Po zopetni otvoritvi seje je pa proti pričakovanju nastopil poslanec Košut, ki je bil pred nedavnim Khuenu obljubil, da ne bo nastopal proti njemu, ter je s povzdignjenim glasom oddal naslednjo izjavo: „G r o f Khuen mora na vsak način odstopiti, kajti le tako je m o g o č e n a p r a v i t i red v deželi, te se to ne zgodi, bo Franc Košut prvi, ki se bo zopet postavil na čelo opoziciji in vodil najodločneji boj proti vladi, pod katero se dogajajo take stvari, kakoršne je pokazal javnosti včerajšnji dan! Te Košu-tove besede so učinkovale kot mrzel curek na vladno večino in dolgo časa je vladala po zbornici nepopisna tišina, ker nihče ni pričakoval, da bo Košut še kedaj tako ostro nastopil proti Khuenu. — Košut je potem še dvakrat utemeljeval oddano izjavo, na katero je koncem seje grof Khuen odgovoril samo to, da bo prišel radi afere pred parlamentarno komisijo ter da bi se zagrešil proti sebi in deželi, ako bi se sedaj umaknil z ministerskega stola. Sklep o suspenzaciji sej do 10. t. m. smo že omenili.
Položaj na Ogrskem.
Korber ln Nemci.
V svojih »Fr. Stimmen" se je te dni po dolgem molku zopet enkrat oglasil državni poslanec Dobernik. Možu nekako ni všeč, da so v zadnjem času potihnili vsi glasovi o notranje - političnem položaju, in začel je zopet udarjati na znane nemške strune. Posl. Dobernig dokazuje kot vsemogočni voditelj vseh avstrijskih Nemcev, da se Koerber na račun nemških strank nikakor ne bo rešil iz obstrukcijske zagate. Cehom ne sme Koerber ničesar obljubiti, s čimur bi jih pridobil za svoje načrte, ker najmanjšo koncesijo v škodo Nemcem, bi ti takoj kviti-rali z brezobzirno obstrukcijo vseh nemških strank. Dobernig dalje svetuje Koerberju, naj mu nikar ne prihaja pred oči s takozvanimi državnimi potrebami, kajti Nemci ne marajo v današnji Avstriji donašati več nobenih žrtev, v kateri »igrajo prvo vijolino klerikalci in Slovani!" Dobernik sicer ne bo na-
otroku, ki ima katekizem, je znano, da je vsakokratni rimski škof, kot naslednik sv. Petra, papei. Škof mora torej bi i papež, kedor to ve, temu je tudi jasno, da mora torej biti ordiniran duhovnik. Izvolijo seveda lahko kardinali v papeža tudi laika, ako mu jure divino nič ne nasprotuje; toda ta pa mora, da postane rimski škol in torej papež, naknadno vse višje cerkvene rede (ordines) prejeti, torej tudi mašnikovo posvečenje. To je principijelno. Od papeža Urbana VI. dalje, torej od druge polovice 14. stoletja, pa so se papeži vedno volili iz vrste kardinalov. Uže papež Nikolaj II. je odredil, da se naj papež voli le iz duhovščine rimske cerkve, ako bi se med njo ne našel sposoben, šele izven nje.
Kardinal, ki ne bi imel reda dijakonata, pa se ne sme vdeležiti volitve papeža. Di-jakonat pa je ie ivezan s celibatom. Značilno je, da niti »Zeit" niti »Narod« ne pove ime tistega »starega gospoda v ru-dečem talarju,« s katerim se je vozila »njegova sivolasa soproga". Vsa stvar je pisana s prozornim namenom, da bi se celibatu založil udarec.
Končno lahko kratko konštatujemo, da liberalni listi res ?se vedo, če ne prav, pa napak.
Zmaga ogrske vladne liberalne stranke v sredini polnočni seji je dala opozicional-cem v roke le še novo orožje in jej bo torej več škodila nego koristila. Grof Khuen je obračal ter menil v par dneh dobiti proračunski provizorij, opozicija je pa obrnila ter dosegla še več, nego je sploh pričakovala. Razprava o budgetnem provizoriju se ni pričela, kakor je računal ministerski predsednik, v včerajšnji seji, ob enem je pa opozicija tudi dosegla, da se zasedanje sploh prekine celih deset dni, dokler posebna ko-misiia ne preišče Papp - Dieneseve sfere o 10.000 kronah. S tem so obstrukcionisti pri dobili silno veliko ker jim ne bo treba že sedaj izstreliti vse municije in ker si lahko odpočijejo od napornega truda zadnjih dni, da s tem večjo silo nastopijo pri nadaljnih obravnavah. Sklep zbornične večine, da se takoj v prihodnji seji prične razprava o in-demniteti, je torej postal brez pomena.
V takih neugodnih razmerah se je pa pojavila še neljuba afera z 10.000 K, ki postavlja grofa Khuena v najslabšo luč. Nš-vaden, doslej z ničemur se odlikujoč opo-zicionalni poslanec je dobil posredovanjem svojega pravega ali samo navideznega prijatelja hranilnično knjižieo z 12 000 K, ki je naj preje last višjega uradnika reškega guvernerja, Ritterja, a se takoj nato pokaže, da je le Szapary pravi gospodar te knjižice, to je dosedanja zgodovina podkupovanja, s katerim bo takoj prvi dan opozioionalci spravljali v zvezo ministerskega predsednika grofa Hedervarya. Saj bi bilo pa tudi res čudno, čemu bi reški guverner iz lastnega plačeval 12.000 kron zaradi tega, da bi se eden poslancev odtegnil glasovanju. szapaiy naravnost od tega pač ni mogel pričakovati nikakih osebnih koristi! In pa njegovo tako nujno zatrjevanje, da ministerski predsednik s tem ni v nobeni zvezi! Vse to spravlja zadevo v silno slabo luč in kaže, da ima ravno grof Khuen svoje prste vmes in da se je Szaparyja, ki bi v navadnih razmerah moral biti politično popolno brez moči, po-služil le kot svojega poslušnega orodja. Khuenov prednik Szell vaaj javno ni podku-paval poslancev in vendar je moral iti. Kaj pa se zgodi s Khuenom, pokaže bližnja bodočnost.
Ogrska korespondenčna pisarna javlja: Državni poslanec Bernbach je prijavil svoj izstop is liberalne Btranke. Ali je tudi to poBledioa čedne afere?
Minister za pravosodje Plozs je izjavil na neko privatno vprašanje posl. Polony-a, da je bilo aretiranje Diemesa zaukazano radi tega, ker je v kazenski preiskavi radi ponarejanja menic in ker se je bilo bati, da pobegne; in odredilo se je vse potrebno, da istega res zapro. Minister bi torej rad nekoliko prikril najnovejšo kupčijo.
Organizacija ital. isterskih občin.
Posredovanjem vrlo »domoljubnega" društva »Societa politica istriana" se je vršil dne 30. julija v Trstu shod vseh zastopnikov italijanskih občin v Istri, z namenom, da sklepa o organizaciji vseh občinskih zastopov, ki so v italijanskih rokah. Zborovanju je predsedoval poslanec Bennatti in se ga je poleg drugih udeležil deželni odbornik Tomasi. Poročal je o predmetu urednik Spolata, zadevno resolucijo pa predlagal poslanec dr. Rizzi. Resolucija stremi za tem, da se ustanovi novo društvo, v društvu pa stalna občinska komisija, ki bo morala varovati avtonomijo in gojiti tesnejšo zvezo v vseh politiških in gospodarskih zadevah, ter v to svrho nastopati z vsemi v pravilih določenimi sredstvi. Izdajati nameravajo tudi nov občinski mesečnik. Kajpada smemo pričakovati, da bodo v novem društvu rekli tudi katero o politiki tergtako polagoma delovali na poitalijančenje cele Istre, ki naj se na ta način pripravlja rja izvedbo veliko iredentistiške ideje.
Špansko francoska zveza
je z današnjim- dnem bržkone že gotova stvar. Tedaj, ko je bivši minst. predsednik Silvela dan pred odstopom govoril o njeni veiiki važnosti in potrebi, je bil dogovor že zaključen na celi črti ter je manjkalo le formalnega podpisa. Včeraj so pa došli v San Sebastian,' kjer biva sedaj kraljevi dvor, min. predsednik V i 11 a v e r d e , francoski poslanik na madridskem dvoru C a m b o n ter spanski poslanik v Parizu. Ti možje bo v ime Francije in Španije podpisali novo pogodbo, katere vsebino tajno prikrivajo, o kateri pravijo španski listi edino le to, da je n tem Španija mnogo pridobila v zadevi Maroka.
Potovanje ruskega carja.
Omenili smo že poročila »N. W. Tag-blatta«, da namerava ruski car tekom letošnje jeseni obiskati našega oeBarja na Dunaju.
V	to svrho je po poročilu omenjenega lista prišel v Išl tajnik ruskega poslaništva Smer-tejev in bil pri cesarju v avdienej. Ta av-dienca je imela baje namen, da je tajnik sporočil željo svojega carja. Dohod carja Ni kolaja bo z osirom na homatije na jugu gotovo večje politiške važnosti in skoro bi se smelo trditi, da so te edini povod, ki ga bo dovedel na Dunaj.
Rimska »Patria« pa ve poročati, da bosta oar in earinja koncem oktobra došla v Rim kot gosta Kvirinala ter bota tem povodom obiskala tudi novega papeža v Vati kanu. Če se ta vest obistini, bo bržkone ru ska carska dvojica dunajski dvor obiskala na potu v Rim.
Razmerje med Rumunijo in Bolgarijo,
ki so bile do najnovejšega časa dokaj napete, postajajo v zadnjih dneh prijaznejše,
V	dokaz temu prinaša »Lokalanzeiger" vest iz Bukarešta, da je sklenila bolgarska vlada kupiti hišo v Poradimu, v kateri je stanoval rumunski kralj Karol kot najvišji poveljnik rumunsko-ruske vojske za časa obleganja Plevne. Dotična hiša se spremeni v muzej, rumunska vlada pa je že oskrbela nekatere načrte in listine iz onih časov, z namenom, da jih izloži v tem muzeju. — Povodom zadnje slavnosti na prelazu Sipka pač ni nihče pričakoval tega dogodka.
Rusi in Kitajci.
»Kolnische Zeitung" poroča iz Petro grada: Glasom kitajskih poročil je kitajska vlada v Pekingu bila obveščena iz Tibeta, da so Rusi na podlagi tajnih pogajanj za dovoljenje geologičnih preiskovanj odposlali v Tibet 100 kozakov. O tem so trdili Rusi, da imajo od Kitaja dovoljenje za prehoc preko Tibeta. Kitajska vlada je na to obvestila svojega zastopnika v Tibetu, da ni dala Rusom takega dovoljenja, in mu naložila, naj natančno opazuje vse korake do-tičnih ruskih kozakov, a naj se o tem vzdržuje vsakoršnih nasilnih odredeb. Iz tega sledi, da Kitajci molče odobrujejo take ruske korake, za katere se Rusi poprej niso prav nič dogovarjali s kitajsko vlado. Kitajci so torej napram Rusiji že popolno brez moči.
Iz brzojavk.
D r ž a v n o - z b o r s k a dopolnilna volitev mesto poslanca Udržala za kmečki okraj Hrudim, Iilinko in Pardu-bice je določena na 10. septembra. — Pre-memba v moravskem deželnem odboru. Sodi se, da bo poslanec dr. Z a -ček v bližnjih dneh odložil deželno odborništvo; njegovim naslednikom je določen dr. Prazak. — Velik shod katoliško - n a r o d n e stranke mora v s k e se sklicuje za 16. avgusta v Tre bič. — Kulturni boj v spaniji. V mnogih meBtih Španije so se vršili pred včeranjim številno obiskani republikanski shodi, na katerih se je proslavljal dan, ko je državnik Mendizabal zatrl vse samostane. — Ad audiendum verbum sta pozvana v Išl k cesarju, kakor javljajo iz
Budimpešte radi dogodkov v Bileku pove-' 'lujoči brigadir ter polkovnik pešpolk« št. 12. — Guverner S q « p a r y je neki na poročilo Khuenovo dobil nalog iz Ha, da mora vložiti prošnjo za demisijo. — IzPetrograda se poroča, da sta tajnik srbskega kralja Petra Nenadcvič in irbski major Gruč bila sprejeta od grofa .iBmbsdorfa v posebni avdijenei. Tajnik je zročil grofu Lambsdorfu lastnoročno pismo tralja Petra za ruskega carja. — Ž u p a -om v Belgradu je izvoljen radikalec visokošolski profesor Glavinič. — Kralj d v a r d pride baje koncem meseca avgusta obiskat našega cesarja na Dunaj, na-tar se poda v Marijanske toplice.
Občni zbor »Leonove družbe".
Leon XIII. je umrl, a Leonove ideje so neumrljive, in te ideje se morajo bolj in )olj uveljaviti v človeški družbi. Ta misel e navdajala predvčerajšnji občni zbor »Leonove družbe«.
Družba doslej še ni mogla prav razma-lati svoiih moči. Preprečevala bo to razne ovire. Upati je, da premaga te ovire in z večjim uspehom lačne delovati za svoje velike cilje. V ta namen se je na občnem zboru osnoval nov odbor, ustanovil se odbor starešinstva in zasnovali se odseki.
V društveni odbor bo bili voljeni : Vodja dr. Jos. Gruden za predsednika, prof. dr. Jan. Ev. K r e k za podpredsednika. Anton J a r c za tajnika, dr. A. Ušeničnik za blagajnika, prof. dr. Fr. K o a, prof. dr. Iv. J a n e ž i č, prof. dr. Fr. K o v a č i č za odbornike ; prof. dr. Jos. D e b e v e o, med. dr. A. B r e o e l j in in prof. Bog. Remec pa za namestnike.
Odbor starešinstva se je tako sestavil: predsednik kanonik Andrej K a 1 a n, tajnik in blagajnik pref. Evgenij are, odbornika prof. dr. Greg. Pečjak in prof. Bog. Remec.
Odseki so štirje: bogoslovni (predsednik prof. dr. Fr. Kova-čič), zgodovinsko-modroslovni (predsednik dr. Jos. Gruden), naravo-alovni-medicinski (predsednik prof. Bog. Remec) in leposlovni (predsednik prof. dr. M. Opek a.)
Prvo delo, ki je izda »Leonova družba«, bodo regeste spadajoče v zgodovino slovenskega naroda, ki jih ie tekom 20 let zbral in obdelal prof. dr. Fr. K o b. Letos izide prvi zvezek obsegajoč okrog 33 pol. Tiskanih je ie nad 20 pol. Z velikim zadovoljstvom in z zahvalo je sprejel občni zbor na znanje, da je daroval- prof. dr. Kos poleg ustanovnine »Leonovi družbi« za stroške takoj izprva Se 600 K. Večji dar, 100 K, je izročil tudi direktor dr. Jos. Le-Bar, ki je bil že prej ustanovnik. Naj bi ti zgledi dobili mnogo posnemavcev zlasti tedaj, ko bo družba potrebovala mnogo gmotnih sredstev, če naj izvrši svoje zasnove! Posebno priporočamo, da bi se začeli zanimati za družbo še širši krogi in bi se oglasilo mnogo novih članov.
V smislu Leonovih idej čvrsto naprej!
Jubileji.
Biserni mašnik č. g Friderik Hu-dovernik je obhajal zadnji ponedeljek v Kranju prav slovesno svojo biserno sv. mašo. Prešnji večer mu je mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. pevovodje Moharja napravil krasno podoknico. Pri biserni maši je bilo blizu 20 duhovnikov, med njimi štiri dekani, in navzočega je bilo v cerkvi mnogo ljudstva. Mestna dekleta so biserniku poklonila s primernim nagovorom lep šopek. Govor v cerkvi je imel njegov naslednik v Lescah, č. g. župnik Seigerschmid. .Brzojavno je biserniku častital iz Gornjega grada premil. g. knezoškof. Vsi so občudovali jubilarja, da je še tako čvrst na duhu. Čita 83 letni starček najdrobnejši tisk brez očala in nima še sivega lasu. V iupnišču je bila prav živahna veselici. Bog ga ohrani!
Maša-bisernica v Žičah. Nedavno smo naznanili, da letos dne 30. julija poteče šestdeset let, odkar je za duhovnika bil posvečen č. g. Gašpar Zabukošek, župnik v Žičah pri Konjicah. Sedaj se nam poroča, da je imenovanec včeraj slovesno slavil redkoredko slavnost v župniji, kjer žu-pnikuje že čez šestinštirideset let. Pridigal je veleč. gosp. konzi8torijalni svetovalec Bazen-šek, ki je tudi prebral častitko, s katero mil. gosp. knezoškof dr. Napotnik našteva zasluge gospoda bisernomašnika.
Zlata maša v Slovenji Bistrici. V oddelku za književnost smo povedali, da je prečast. gospod kanonik H a j š e k dne 25. julija letos dopolnil petdeseto leto duhovni-štva. To izredno slavnost nameraval je slovesno slaviti, kakor se nam poroča, dne 27. julija. Toda ▼ pogledu na slavnosti žalobne
Dalje v prilogi I.
I. Priloga 176. štev. »Slovenca" dn6 1. avgusta 1903.
ob smrti Leona XIII. se zlatomafiniku ni zdelo primerno, da bi ostal pri prvotnem sklepu ter je slovesno obhajanje svoje petdesetletnice preložil za dne 8. avgusta, torej na čas, ob katerem bi že lahko obhajali slavnosti, ki razodevajo veselje ob izvolitvi novega načelnika družbi krščanski. Imenova-nec jo kot »zvesti sin svojega rodu« po Malem Štajeru dobroznana osebnost. Pa tudi po fiirjem svetu poznajo mladeniški gibčnega gospoda. Saj obišče menda vsako narodno zborovanje; prepotoval je celo Avstrijo, obi skal je Rim dvakrat, krožil tudi po Egiptu in Palestini. Noš poročevaleo pristavlja, da si je sedanji zlatomašnik leta 1895 delal upa nje, da bo potoval še v Španijo na grob sv. Jakoba, odtod pa bi obiskal Lizabon, rojst veni kraj svojega zavetnika sv. Antona. Kar gospod namreč pridobi, to vse hitro razdeli v dobre svrhe. Včasih, kadar še le pričakuje denar, ima že na mizi popisane nakaznice, da denar razpošlje. Leta 1895 je gospodarju trta obetala toliko kapljice, da bi s pričakovanim skupilom se podal proti Gibraltaru, pa račun mu je prekrižala — toča.
Jeseniške novice.
** Veselica slov. planinskega društva zadnjo nedel|o je prinesla č stega dobička okroglo 1000 kron. »Grazer-Tagblatt« se je baje obregnil ob slovenska jeseniška dekleta, Češ, da so se nesramno obnašale na veselici. No. no, — saj vemo, kako boli tukajšnje hajlovce vsak javen pojav, ki priča, da so Jesenice slovenske, — zato se ne čudimo, če si hočejo svoje bolečine olajšati s takimi »fUjštri«.
** Slovesne črne sv. maše za sv.
Očeta Leona XIII. v ponedeljek se je udeležilo gradbeno vodstvo, železniški uradniki, tovarna po svojem zastopniku, občinski od borniki, jeseniška žandarmerija, učiteljstvo z šolskimi otrcci in mnogo ljudstva.
** Železniški minister baron Wittek je v ponedeljek na Hrušici ogledal dela pri predoru in se po električni železnici peljal h kamnolomu na Merco.
— Veselica na Jesenicah. Deseta podružnic* Slov. plan. društva, — letos ustanovljena jeseniška — je praznovala v nedeljo sijajno d-setletnieo obstanka slov. plan. društva. Bil je to radt s'en dan ne le za Jesenic*, ampak za V9e slovenske planince, vsaj je podružnica pokazala, da je čilo dete čile matere, zmožna vršiti svojo važno nalogo. OD 2. popoldan se je začel polniti Ferjanov vrt z občinstvom, katerega je privrelo mnogo od blizu in daleč. Udeležilo se je slavnosti šest narednostij, karje gotovo zanimivo. Bilo je zlasti mnogo Čehov in Hrvatov, z Bleda so prišli Rusi, ki so tam na poč tnicah, dalje Italijani in več poštenih Nemcev, ki so se labko prepričali, da sa da s Slovenci ob vsaki priliki dobro izhajati, če se jih ne izziva. Veselica se je vršila v nailepšem redu, nekteri naduti Germančki so sicer obetali, da bodo na drugi strani Save ta dan izobesili Irankfur-terico, toda zbali so se za svoje občutljive kože in to raje opustili, kar je bilo samo pametno od njih, kajti frankfurterica na Jesenicah ne bo dobila domovinske pravica. Pevske in tamburaške točke sta oskrbovala zbora kat. delav. društva s hvalevredno točnostjo in žela občno priznanje. Po celem prostoru se je razvila živahna zabava, največje veselje je seveda vladalo po planinskih kočah na Golici, Kredarici in Aljaževem stolpu, kjer se je kar trlo turistov. Krog in krog se je razlegalo veselo petje in vriskanje, ki je prikipelo do vrhunca pri »nastopu planincev« s harmoniko na čelu. Nekaj nad vse orginelnega je bil planinski muzej z napisom »Pvaninšč zmrzeum« katerega je čuval velikanski »lintvern« z Merce. Videl si v njem Triglav (tri zeljnate glave). Črno prst (kup črne prsti), Krma (kup sena), Kot (kot v muzeju), Vrata (izhod iz muzeja) itd. Zvečer je bila kraBna razsvetljava, prižigali so se umetalni ognji in spuščale rakete. Pozno v noč je še vladalo živahno vrvenje, šele po polnoči bo se razšli udeležniki, med njimi je bil tudi g. Kadilnik, ime t(ga zaslužnega slov. planinca bo nosila koča na Golici. Da se je veselica res izborno obnesla kaže najbolj gmotni uspeh. Črez 1100 kron ječi stega dobička, karje za veselioo na deželi res veliko. Da ae je dosegel tak uspeh, se je zahvaliti vtseliškemu odboru, ki je imel mnogo dela s pripravami in režijo, jeseniškim in savskim gospodičnam, ki so mu pomagale z veliko požrtvovalnostjo in v krasnih narodnih nošah stregle v ko čah prodajale srečke, razglednice, itd., kat. del. uruštvu za prijazno sodelovanje, vsem rodoljube m in rodoljubkinam, ki so dali krasne dobitke in darila ali na kak drug način pripomogli k vspehu veselice. Pokazalo se je ta dan, kaj se doseže s složnim
delovanjem, zato pa kličemo: Bog ohrani jeseniško sloge.
Še Je čas. Jeseničani pozor! V kratkem bo komisija cenila vrednost zemljišč, ki jih bo vzela nova železnica. Kdor se ne bo poprej poravnal, odmerila se mu bo odškodnina po tem, kakor bo cenila komisija, in vsaka pritožba bo zastonj. Maksimalna odškodnina, katero je pripravljena dati železnica sedaj, je naravnost smešna za tu-kajšne razmere. Vsi prizadeti naj bi se zbrali in dogovorili, koliko odškodnine bi zahtevali. Potem naj bi vsak posebej skušal z gradbenim vodstvom poravnati se. Le bi vodstvo nikakor ne hotelo prijenjati, potem stopite na noge skupno kot en mož. Slišijo naj na Dunaju, kakšno krivico vam hočejo delati. Pravico ima iz občekoristnih namenov razlastiti njihova zemljišča, a mora zato lastnike odškodovati. Tudi država ne more reči: namen posvečuje sredstva, — če hoče, da se podlozniki ne poprimejo tega reka in ga v dejanju ne izvršujejo. Seveda se pretiravati ne sme, previsoka odškodnina se ne sme tirjati, a pravično je, da se tirja tolika odškodnina, kolikor bi lastnik dobil po tukajšnjih razmerah, ko bi prostovoljno prodal zemljišče. Gotovo bo prostor ravno vsled nove železnice vedno dražji, ker ga je malo, a se ne more že sedaj zahtevati tolika odškodnina vsled prihodnjih razmer, ki bodo nastale šele vsled nove železnice. Vendar pa se mora zahtevati večja odškodnina kakor n. pr. na Dobravi, ker na Jesenicah je svet veliko dražji zaradi tovarniških razmer. Delavcev je veliko, prostora malo, hiše se morajo vedno nove zidati, stanovanja so draga, in veliko sveta, ki je v katastru vpisan za travnik, njivo, je postalo stavbeni svet; in to ne šele sedaj, ko se gradi nova železnica, namreč že nekaj let prej, ko o novi železnici ni bilo še govora. Nato se mora ozirati državavin svet dražje plačati, kakor ponuja sedaj. Se je čas, storite primerne korake, ne pustite si vzeti sveta kar tako!
Ciril Metodova podružnica na
Jesenicah za občini Jesenice in Koroška Bela je gotova. Pravila je vlada že potrdila z odlokom št. 2805 z dne 7. julija t 1. Jutri t. j. 2. avgusta popoldne ob 4. uri bo prvi občni zbor v restavraciji g. Gustina pri kolodvoru. Na dnevnem redu je volitev odbora in sprejemanje novih udov. Dobrodošli!
Hrvatski sabor se snide baje v drugi polovici meseca okt. ako bo do tedaj položaj na Ogrskem te. Ako jasnejši ga ne bo, tedaj bo vlada prisiljena zahtevati novo indemniteto in sabor ne snide ša le mescc* decembra.
** Predor sedaj počasi napreduje, ker nagaja mehki svet. Leseno ogrodje, ki brani, da se zemlja ne podira, se lomi in šibi pod silno težo, z največjo previdnostjo morajo delavci dalje kopati.
m Grozna nesreča se je zgodila v torek popoludne v elektrarni na Hrušici. Rudolf Sieber z Dunaja, star šele 20 let, je bil ubit z električnim tokom. Pravijo, da se je nesreča zgodila, ker je bil še novinec, pa ga je mojster poslal, naj pritrdi težak vijak, ki je bil odjenjal v oddelku, kjer je vse prepreženo z električnimi žicami. Moral je omahniti in ko se je lovil, zadel je ob električno žico. V hipu ga je vrglo, da je padel, in bil — mrtev. — Čudno, da se na Hrušici zgodi toliko nesreč, ko se iz Bohinjske Bistrice ne čuje, da bi se zgodile večje nesreče. Ali je to samo slučaj ? Ali ni nič kriva malomarnost, neprevidnost višjih? Kdo je odgovoren za take nesreče?
Gibanje na jug-u.
Hrvatski pesnik Fra Grga Martič
je ozdravel od dolge bolezni. O razmerah mej Hrvati in Srbi se je te dni tako le izrazil: »Dva brata sta se pogajala za medvedovo kožo, predno sta medveda imela. Najprej dobimo medveda, potem si bomo raz delili njegovo kožo.«
Boko Kotorsko je vojna uprava pro-'la za voino luko.
Zadružni pokret na Hrvatskem.
Doslej je osno varuh v banovini 126 zadrug. Zadnje dni so osnovali kmetijsko zadrugo v Belcu v zagorskem okraju. Predsednik ji je baron Juraj Rukavina. V Bosni in Hercegovini je CBnovanih pet kmetijskih zadrug, a jim bosensko hercegovska vlada še ni potrdila pravil.
»Hrvatska Zajednica«. V Splitu se je pod Um naslovom osnovalo velevažno društvo, ki bode zbralo narodne sile za delo za kulturni in ekonomski razvitek hrvatskega naroda v Dalmaciji. Najvažnejša točka iz pravil se glasi: »Za postignuča svrhe zajed-nicke se Bluiiti svim zakonitim sredatvima, navlastito štampom, sastajanjem, usmenim poučavanjem, novčanim potporama, potica-njem na udruživanje i na skupno organizo-vanje narodnih društava s prosvjetnom ili gospodarstvenom svrhom i posebice uzdrža-vanjem osobitih ureda sa stručno naobraže nim činovnicima (narodni uredi) za promi-
canje kulturnih i ekonomskih probitaka naroda. Politikom se zajednica ntčo baviti. — Potreba novčana sredstva nabavljati ča se: a) prilozima članvva (članarinom); b) potporama opčina i drugih korporaoija; c) prihodom o društvenih naklada i poduz«č»; č) milodarima «
Drugi kongres hrvatskih ln srbskih čebelarjev bo dne 24. septembra v Mitrovici ob 10 uri dopoludne.
Spomenik dr. Jovanu Subotiču,
slavnemu srbskemu književniku, je izgotov Ijen. Postament je izklesal gospod Rend:čiz belega mramora, gosp. Nikolič pa je v Parizu vlil poprsje iz brona. Kakor poročajo iz Bal-grada, v krt tkem slovesno odkrijejo spomenik v Kalimegdanu, kjer bo ie spomeniki pokojnega Giure Jakšiča, N. Gavriloviča in drugih srbskih književnikov.
Volitev novega papeža.
Zadnja pogrebna slavnost Deseta seja sv. kolegija. — Zopet pismo avstrijskega cesarja.
Predvčerajšnjem predpoludne ob 10. uri se je vršila v Sikstinski kapeli v Vatikanu zadnja novendialna pogrebna slavnoBt za pokojnim papežem. Bilo je prisotnih vseh 60 kardinalov in mnogo druzih oseb. Ofici-jant je bil kardinal Vanutelli. Ceremonija je končala okolu 1. ure popoludne.
Po ceremoniji je imtl sveli kolegij svojo deseto sejo. V seji so se določile zadnje formalnosti za konklave. Razdelile so se konklavistom svetinje. Upravnej komisiji se je naložilo, naj pc skrbi, da bodo plačani zdravniki in vse one osebe, ki so se trudile poleg postelje pokojnega papeža Leona XIiI.
Kamerlengo kardinal Oreglia, ki je, kakor navadno, predsedoval seji, je prečital ročno pismo cesarja Frana J o s i p a , v katerem isti ponavlja izraz so žalja o smrti papeža Leona XIII. in vošči svetemu kolegiju, da bi njegov trud imel srečen zid. Pismo je napravilo globok utis na kardinale. Sveti kolegij je sklenil, da se cesarju Franu Josipu zahvali potom posebnega odposlanca.
Vhod kardinalov v konklave
se jo vršil včeraj ob 5 uri popoludne v slovesnem sprevodu. V sikstinski kapeli je imel nagovor kardinal V a n n u t e 1 1 i ter opominjal kardinale, naj jih pri volitvi vodi farno blagor cerkve, ter je končno prebral predpise o konklavu. Nato so vsi kardinali zaprisegli, potem so pa bili zapriseženi maršal konklava knez C h i g i in drugi konklaviBti. Vsi, ki ne spadajo v konklave, so nato morali zapustiti za konklave določene prostore, katere je zvečer še natančno preiskal kar dinal Oreglia, nakar so bila vsa vrata, ki vodijo v prostore konklava, skrbno zaprta. Ob 9. uri zvečer so bili konklavieti sami mej seboj.
Izmišljevanja in ugibanja.
Izvenvatikanski listi poročajo: »Mej kardinali se črtajo vedno bolj odločno dve struji: ena za Rampollo, druga proti njemu. List »II Gionule d' Italia« deli sveti kolegij v čiste rampollovce, v zmerne rampollovce in v protirampollovce. Čistih rampollovce v, pravi omenjeni li3t, da je 20 To število glasov pa je premalo, ka ti vseh kardinalov je 60, a je vendar dovolj močno, d \ privabi glasove onih kardinalov, ki bodo volili kakega kardinala, ki je s kardinalom Rampollo v prijaznem razmerju. Te kardinale imenuje omenjeni list zmerne rampollovce. Protiram-pollovci se pa delijo v več struj. Nekateri da bodo glasovali za kardinale Oreglio, drugi za Vanutelli ja, svampo, Sarta ali Agliardija. Rečeni list trdi dalje, da bodo glasovali proti Rampolli vsi avstrijski in vsi nemški kardinali, izuzemši jezuita Steinhu-berja, in sicer vsled želje, katero da sta jim posredno izrekla nemški in avstrijski cesar.
»Gazzetta di Venezia« pa pravi, da neka o vatikanskih stvareh dobro (?) poučena oseba trdi, da bodo vsi proti rampollovci glasovali za kardinala Sarto, a rampollovci ako bi ne mogel prodreti njihov kandidat, da bodo glasovali za kardinala Di Pietro. Tako bi se toraj omejila volitev na dve sami imeni.« Jutri ali vtorek bodo proglasili no vega papeža. Danes je imel konklave dve seji. —
Dunaj. Avstrijski korespondenčni urad poroča iz Rima, da pri volitvi novega papeža pridejo v poštev kardinali: di Pietro, Vannutelli, Rampolla, Svampa, Portanova in Gotti. Splošno mnenje v Rimu je, d a b o izvoljen kardinal di Pietro.
Rim. Po izvenvatikanskih listih se či tajo vsak čas imena novih papabilov. Listi jih priobčujejo, češ, eden bo že pravi, be daj proglašajo izvenvatikanski listi papa-bilom še kardinala Spanca Vives y Tuto, dalje kardinale Bacilieri in Manara.
Dnevne novice.
V Liubljani 1. avgusta.
»Slovenski Narod" in škofijski zavodi. Predvčerajšnji »Narod" si je dal napisati članek »Kako ia s čim se zidajo škofovi zavodi«. V razvedrilo cenjenim našim bravcem povemo, kaj je kratka vsebina dolgoveznega članč ča, namreč : Knezoškof ljubljanski zida zavode z denarjem po goljufiji pridobljenem od a v. maš. H koncu članka pa pravi »Narod« : »Slovenec« — daj popravek I Ali čujete ? Pri »Sloven. Narodu« bi imeli radi popravkov! Kdo bi se temu ne čudil! Najprej bi namreč bilo treba popraviti »Narodovo« pamet in brez-danjo ignoranca njegovo. Kdor se je namreč učil katekizma in vsaj nekoliko ve o evha-ristični daritvi, pa zraven le površao pozna vsaj nekoliko cerkvenih predpisov o dolžnosti duhovnikov glede sv. maše, ali recimo, kdor je še pozitiven kristijan, temu ni treba popravka. Priznavamo pa, da je pium desi-derium, najsrčnejša želja »Slov. Naroda", da bi bili duhovniki res tako neumni in taki moralni dekadentje, kakor si jih slika »Narod" dan na din, tudi v napominanem članku. Le žal, da se mu želja ne bo mogla uresničiti, ker oseba ne nabtane po portretu, ampak narobe, torej tudi duhovnik ne bo nikoli tak kakor ga slika obrabljen in oguljen čopič »Narodov".
Romanje v Oglej in na Sv. goro. Kdor se namerava udeležiti tega romanja, naj se oglasi do 15. avgusta, to je do Velikega Šmarna! Ako se dotlej ne oglasi 500 udeležnikov, se ne more najeti posebni vlak. Cene smo približno že povedali. Denarja za sedaj ni treba pošiljati; ko se bo videlo, da je stvar zagotovljena, se bo naznanilo. Najprimernejši čas bi bil morda po Malem Šmarnu, ko bo škofijska sinoda končana. Kakor smo že rekli, želeti bi bilo, da se romanja udeleži tudi kaj duhovnikov, za katere mora biti Oglej po svoji zgodovini posebno zanimiv. Presvetli gosp. knezoškof želi, da se romanje vrši. Tudi nekateri izvenkranj-ski Slovenci so se oglasili, da bi se pridružili, kar nas prav veseli. Prireditev bo s tem pridobila bolj vseslovenski značaj, kar je le hvale vredno. Na Vele-gradu je bilo letos 5. julija 50.000 severnih Slovanov na grobu sv. Metoda, in jih je vsako leto mnogo tisoč; v Ogleju na grobu sv. Mohora menda še 50 Slovencev nikdar ni bilo skupaj. Popravimo letos zamujeno!
Pozor zaupniki občin sodnih okrajev Ljubljana, Vrhnika, Litija, Višnja gora, Ribnica in Velike Lašče! Za bližajočo se državnozborsko dopolnilno volitev pazite pravočasno na sestavo volivnih imenikov. Kdor želi poduka za volitve, naj se obrne do našega uredništva.
Predsednika notarske zbornice, državnega poslanca Ivana Plantana, pozivamo, naj pove svojim volivcem, ako so resnične govorice, ki se širijo v Ljubljani, da je v zadnjem času dobil od c. k. nadsodnije v Gradcu zopet disciplinarno kazen ukora, ker je sestavil za znano liberalno tvrdko v Ljubljani neko listino, po kateri je bila oškodovana neka stranka z Gorenjskega.
Najskrajnejša nemška predrznost. Jutri se vrši volitev v odbor tukajšnjega trgovskega bolniškega društva, ki ima mej člani veliko večino Slovencev. Sedanji nemški odborniki so postavili za jutrišnjo volitev kandidatom v odbor osem Nemcev in samo dva Slovenca. Menili so menda, da bodo Slovenci tako zaspani, da bodo to provokacijo prezrli. Dolžnost vseh slovenskih trgovcev in trgovskih pomočnikov je vdeležiti se jutrišnjega občnega zbora in na tako nemško provokacijo primerno, a odločno odgovoriti 1
Stolni dekan v Kopru. »Wiener Zeitung" javlja: Cesar je imenoval korarja v konkatedralnem kapiteljnu v Kopru, Frana Franzo, stolnim dekanom tega kapiteljna.
Imenovanji v finančni službi. Iz Trsta se poroča: Predsedstvo finančnega ravnateljstva v Trstu je imenovalo računskega podčastnika Josipa Jakliča cari-narskim azistentom in c. kr. višega respi-
cijenta v finančni stroki Frana Ram-r o t h a, carinarskim prejemnikom.
»Italijanske« občine v litri se organizirajo. Predvčerajšnjim se je vršil v Trstu shod zastopnikov lahonskih občin v Istri, da se posvetujejo o načrtu organizacije lahonskih občin. Pritrdilo se je predlogu laškega političnega društva za Istro, da se sestavi posebna komisija, ki naj zastopa varstvo avtonomnih pravic in političnih ter gospodarskih zadev lahonskih občin.
— Žrtev .Gorenjca" in šnopsa
Mladi učenik v liberalni sinagogi objavlja v „Slov. Narodu" žalostno smrt Janeza Skodlarja iz Dvorjan pri Cerkljah. Seveda mora obesiti tudi njega klerikalni organizaciji v Cerkljah in podtika z namigavanjem ondotnim duhovnom njegovo smrt. Resnica je, da je bil Janez Skodlar tudi sokriv goljufije pri posojilnici, da je bil v sodnijski preiskavi zdaj zaradi tega, resnica je, da ni bil pri snovanju in vodstvu, še manj v na-čelstvu kak duhovnik, predno ni g. Kos kot odbornik odkril goljufije. Gotovo je, da bi ne bilo prišlo tako daleč, ako bi se bil prej kak ondotni duhovnik brigal za posojilnico. Resnica je, da Janez Skodlar ni žrtev katoliške organizacije, ampak slabe tovaršije, slabega berila. Bil je naročen na .Gorenjca" kot blagajnik, pajdašil se je z liberalci, ne s poštenimi možmi. Ko je goljufija prišla na dan, začel je v obupu piti žganje, bil 12. julija 1903 pri „Sokolih" edini izmed Dvorjanov. Štiri dni pozneje, ker mu tudi „SokoI" ni mogel potolažiti vesti, zbežal je ponoči v gojzd in se obesil. Čegava žrtev?
—	Podpora Vincencijevi družbi v Gradou. Prošnjo Vincancijeve druiba v Gradcu za podporo je občinski svet ugodno rešil. Povdarjalo se je, da vzgojevalni zavodi družbe mestni občini zelo zmanjšajo troSke in vsled tega se ji ie za 1. 1901 do volilo 800 kron subvencije. Lani je obč. svet prošnjo odbil.
—	C. kr. rudniika ljudska šola v Idriji letos ni izdala tiskanega poročila, ker ni vredno tiskati sama suha imena učencev, odiika pa je izključena. Stanje pa je koncem 1. 1902-03 naslednje: Vseh učencev je bilo 924, in sicer: Fantov je bilo 475. od katerih je sposobnih za višji razred 307, nesposobnih 156, neizprašanih 12 De klic je bito 449, in sicer sposobnih za višji razred 305, nesposobnih 85 neizprašanih 19, v delavno šolo je hodilo 40 učenk. Ker se otvori s pr hodnjim šolskim letom VI dekliški razred, preneha delavna šola. V srednje šole poj de okoli 50 učencev.
—	K trpinčenju vojakov na vojaških vajah, ki se je zgodilo zadnji čas pri Bileku v Hercegovini in pri Stanislavu v Galiciji, pri katerih je zgubilo veliko število vojakov življenje, nastaja pravno vprašanje, kdo bo sedaj povrnil izgubo zaostalim nesrečnim rodbinam. Kdo je odgovoren za to nesrečo in za škodo, ker so se človeška bitja proti vsakemu zdravemu razumu taki nevarnosti izpostavila? Ali ne pravi vsakemu zdrav razum, da je vročina 50 stopinj skrajno nevarna za človeško življenie? To pravno vprašanje bi bilo treba sprožiti na mero dajnem mestu! Pred vajo je polkovnik Grtinzweig moštvu grozil, da bo vsakega kaznoval z ostrim zaporom, kdor se bo javil bolnega in da bo vsakega maroderja vkoval v spone!
—	Voda raztrgala cesto. V bližini Sv. Krvi na Koroškem je narasila voda raz trgala deželno cesto v dolžini ICO metrov. Napravili so cesto za silo.
—	Nesreča. Iz Dobrepolj 31 jul. se nam piše: Včeraj dopoludne je kmet Mustar Marinkec nadeval seno. Mimo pribezlja par volov s praznim vozom. Tisti hip se splašijo tudi Mustarjevi voli, podero src spodarja tako, da je šel voz čez njega. V petih minutah je bil mrtev.
—	Za ekskurendno šolo v Ko vi gori ali v Kočevji iščejo prostora Na dobrepoljeki šoli je ohrog 600 otrok, a eamo pet učnih močij. Učenci so tako dobro in pravilno razdeljeni, da pride n* enega uči telja 30 otrok ali pa od 100—200. V nižjih razredih je prava muka, ker so razredi pre-natlačeni. Na ekskurendno šolo bode odpadlo kakih 40 otrok. Pomegano ne bo kdovekaj učiteljem na dobrepoljski šoli, niti učencem ekskurendno šole. Bo treba pač kako dru gače reformirati. Na ljubo nemščini ima kakih 80—90 ctrok celodnevni poduk, a drugi sede v prenapolnjenih razred h. Ali bi ne bilo pametno, ko bi se nemščina umaknila ter bi imeli tudi ti otroci poldnevni poduk, a spodnji razredi bi se še delili ? Seveda bi bilo to samo provizorično, dokler se šola dovoli ne razftiri.
—	Iz Železnikov. Včeraj 31. julija poslovil se je od šole čislani in velezaslužni g. nadučitelj Jožef Levičnik. Učite Jjeval je dolgo dobo 46 let. Dolga je ta doba v človeškem življenju, jako dolga, kdor jo mora preživeti v zaduhlem šolskem prostoru, kvzeir.ši najstarejše ljudi, izšlo je vse prebivalstvo iz njegove šole, tako da lahko po-
nosno reče: živim med svojimi učenci. Ljudstvo ga čisla in spoštuje kot svetovalca. Saj si je nabral mnogo skušenj tudi kot mnogoletni župan med svojimi rojaki. Kot učitelj bilje silno veBten in čudoviti vztrajen. Zim udi I ni menda niti ene ure. Človek bi mislil, da bo vsaj zdaj, ko bo prišla nanj leta, izgubil veselje do pouka in si želel pokoja. -Ali z istim veseljem, kakor prva leta, pohajal je vedno šolo. Šola mu je bila najljubši kraj in učenci najljubša druiba. B I je g. nadučitelj izvrsten vzgojitelj, ki je znal kot dober kristjan tudi otrokom vcepiti veselje do molitve in cerkve; bil je katehet in učitelj v eni osebi. V tem pogledu pa bomo jako pogrešali, še bolj pa otroci. UJitelje-vanje zanj ni bito krušno vprašanje, ampak bil je učitelj po poklicu. V prostih urah je pisateljeval. Bil je prijatelj zaslužnih slo venskih mož n pr. pok. Jerana in pomagal i njimi orati ledino slovenske književnosti. K»kor čebela, bil ie priden in si redkokdaj dovolil prost čas. Ob sklepu šol. leta zahvalila so mu je nekdanja učenka v imenu prejšnjih šolarjev in v imenu sedaj šoto obiskujoče mladine en deček in ena deklica. Dodal je par besed g. katBhet. Do solz ganilo je g nadučitelja slove; videlo se je, da OBtavlja v šoli svoje življenje, svojo osebnost ter da v otrocih pušča svoje veBelie. Ob slovesu kličemo g. nadučilelju: Srčna hvala za 461etni trud v korist našim otrokom! Bog daj, da dolgo vživate prezaslužni pokoj.
—č.
—	Raznoterosti iz Smartna in Litije. V torek je opravil preč. g. dekan A L 1 o g a r slovesno zadušnico za umrlega sv. očeta Leona XIII. Sv. maše se je vdele-žito mnogo ljudstva. Na tumbi so bile raz stavljene papeževe insignije: tiara, križ, ključa, mitra, palica. Oo četrt 9 uri pa so se vdeležili tudi učenci in učenke ljudske šole ziduSnega opravila. — V sredo pa je bito v Litiji slovesno opravilo za sv. očeta. Sv. maše so se vdeležili skoro polnoštevilno tukajšnji c kr. uradi. — Pouk na 4raz-rednici v bnnartriem se je končal v četrtek s sv. mašo. Šolo je obiskovalo 260 učencev in učenk. Sposobnih za višji razred je bito 87,dečkov in 92 deklic. — L?tos se nahaja v Smatnem več tujcev; ugaja jim podnebje in lepa okolic«. — Iz gradu Vagen-šperk sta se odpeljala pretečeni torek voj-vodinja Meklenburška in njen sin princ B o r v i n v grad Haasberg pri Pla nini. — Kakor se čuie, nameravajo v Litiji zgraditi 4razrednico, v katero bodo pripisali tudi otroke iz bližnjih vasij, ker je domaČih premalo.
—	Zima poleti. Iz Rajblja 31. jul. se nam poroča: Po tridnevnem nalivu dobili smo danes sneg. Nad jezerom sega prav globoko, tako da je Jezerščica skoraj popolnoma pobeljena. V sobah kurimo kot po zimi. V nedeljo je nadjati se lepega vremena.
—	Za pogorelce v Podtabru je daroval g. Gassner, tovarnar v Tržiču 832 m različnega blaga in precejšno svoto denarja. Izreka se mu najprisrčneja zahvala!
—	Snega je padlo, kakor se poroča iz Celovca, včeraj dopoludne po alpah. Popoludne se je nebo razvedrilo.
—	Sv. Višarje dne 31. julija! Včeraj in danes je strašno deževalo, vihar celo noč, proti jutru pričelo grometi in kmalu imeli smo sneg. blizu 3 cm, mraza zjutraj pod ničlo, opoldan 3 stop. nad ničlo Celsija, dežja padlo včeraj do danes 62 mm.
—	Razpis dobave lesa. C. in kr poveljništvo pomorskega arsenala v Puljuv je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani razpis za dobavo raznega lesa, katerega potre-buj e v letu 1904 pomorski arzen a 1. Dobaviti je med drugim temeljne tramove iz hrastovega, smrekovega, jelo-vega, mecesnovega, mahagonovega in cero-vega lesa; potem krivina in rebra za ladije, smrekovih drogov, jadrane, valjasti les, je-lova tramova, kole, planke, deske, leseDi-kov, črešniev les itd. Ponudbe je najkasneje do 19 septembra t. 1., 3 ure popolu dne poslati na c. in kr. povel|ništvo pomorskega arzenala v P ulju. Dobavni razpis, ki obsega natančneje podrobnosti, množine vrste in oblike lesa, ki je dobaviti, in dobavne pogoje, leži v pisarni trgovske in obrtniške zborn e 3 v Ljubljani na vpogled.
—	Dobavni razpis. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku se razpisuje nabava 100000 ker olja za kurjavo za dobo od oktobra 1903 do konca septembra 1904. Ponudbe je vposl&ti do 31. avgusta 1903 opoldne ravnateljstvu v Beljaku.
—	Izredenta. V Rimu živeči Lahi iz Primorja in Tirolske so se tudi vdeležili siavnosti posmrtnice po kralju Humbertu. Ko so njihova društva korakala mimo avstro-ogrskega polaništva, so društvene zastave pobe sili in vzdignili kvišku držaje zastav. Vdeleženci so burno klicali, da se Primorje in del Tirolske mora združiti z Italijo.
—	Petelin z zvončkom V Prolebu na StajarBkem je nek kmetovalec prišel na
j originalno misel, da je svojemu petelinu
! privezal zvonček. Bije je te zelo dobro sredstvo proti zviti botri lisici, ki se vsled
■ tega no upa v bližino kur. Zanimivo je gledati, kako ponosno gospodari z zvončkom okrašeni petelin med svojo družino.
—	Snega je padlo predsinočnem na kamniških planinah precej obilo. Sayer je ohladil or,račje in temperatura se je znižala ra -f- 12° R.
—	Samomor pod vlakom Dotični nesrečnež, ki se je vrgel pri Šoštanju pod vlak, ni bil cerkvenik v Sovodnjah pri Šoštanju, ampak bivši cerkvenik poddružnice sv. Duha v Ravnah, Šmiheljske župnije in sedaj posestnik na Doberni. Bil je preko leta umobolen, zdravil se tudi v Feldhofu in bil od tam na pol zdrav odslovljen. Bolezen se mu je shujšala in nasledek je način smrti. Bil pa je ranjki vse skozi poštenjak. Ime mu je bilo Janez Obsteter.
—	Stajarci in nižji Dolenjci ob Savi, ki nameravajo udeležiti se „velike skupščine" družbe sv. Cirila in Metoda dne 6. avgusta v Litiji, naj se poslužujejo 1 o -kalnega vlaka, ki dohaja v Litijo zjutraj ob 8 uri 52 min.
—	Slovensko društvo »Domovina« v Gradcu priredi v nedeljo dne 9. avgusta na vsesplošno zahtevanje občinstva zopet veselico v lepo okinčani dvorani „Stein-felder Bierhalle". Sodelovalo bode zopet hrv. radn. društvo „Slavulj" s svojim toliko priljubljenim tamburaškim zborom. Na vspo-redu bode petje domačega moškega zbora, veseloigra „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček", katera se bo na željo ljudstva že v drugič predstavljala. Med veselico konfeti-vojska in šaljiva pošta. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 40 v. Čisti dobiček veselice namenjen je za ustanovitev tamburaškega zbora.
—	Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem poštnem uradu (III/6) na Bohinjski Beli, pol. okraj Radovljica, proti pogodbi in kavciji 400 K. Letna plača 400 K, uradni pavšal 100 K in letni pavšal 140 K za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku dveh tednov na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu.
—	Slavnost na Rovih Minolo nedeljo dne 26. t. m. blagoslovila se je na Rovih pod pokroviteljstvom velerodne gospe Julije pl. Andrejka nova šolska zastava, ki io je v resnici krasno izvršila znana tvrdka Mattner v Lincu. Tej Upi siavnosti je pri sostvovalo razven ogromna množice prcBtega naroda tudi obilo odličnega občinstva. Po krasnem, k srcu segajočem govoru našega prečastitega g. Jan. biške, v kojem je opominjal zbrano mladino, naj goji lepe krščan flke čednosti, ki jih predstavljata podobi sv. Marije in bv. Alojzije, sledilo je slavnostno razvite šolske zas'ave. Gospa kum ca je p tjm zabila prvi že bel j v zastavo, njej so sledili gospice E a in Ninka Stare, gospod župnik, g. učitelj in mnogo drugih. Gospod učitelj Smeidek se je potem v daljšem go voru zahvalil rsem dobrotnikom in spod bu;al mladino, naj se vedno spominja slev. domovine in svoiega naroda, kadar vidi vi hrati modro rudeči trak c b beli zastavi. V dveh mičnih nalašč v lo sestavljenih pesmicah zahvalila ste se mala Ivanka Rems in Vincenc Martinec v imenu učencev za pre lepo darilo, potem pa je odkorakala mladina ob sviranju si. domžalske godbe proti šoli. Veselica, ki je tej siavnosti sledila in pri koji so gosp ce Nela in Ninka Star«, Neža in Ruša Kranik in g. H«lena Strniša prevzele prodajo srečk, je vspela tako nad vse pričakovanje lepo in krasno; tudi gmotni vspeh je prav lep. Srčna hvala neutrudnim našim gospicam! Splošno je mnenje, da je bila ta slavnost ena najlepših, kar se j h je slavilo zadnja leta v kamniškem okraju. B la je tu prstna narodna slavnost, kjer sta se tako priprost kmet kot razumnik zabavala složno in prisrčno. Naj bi se še večkrat pri rejale take s avnosti, ki bi delovale mnogo, mnogo za medsebojno zbližanje in v zvišanje narodne zlesti.
—	Povodnji na Stajarskem. V gorenji Savinjski dolini so se včeraj utrgali oblaki. Savinja pri Gorenjem Gradu rapidno narašča. Most pri Mozirju je voda odnesla. Velika nevarnost je za mestne mostove v Celju. Mestni park je deloma pod vodo. Celjska požarna bramba je v službi.
—	Centralni kolodvor v Celovcu, V Celovec je prišlo več inženirjev, ki so pričeli z delom za popolno preuredbo ondot-nega južnega kolodvora. Zidarska dela za nove prostore se prično spomladi leta 1904. Tako dobi Celovec velik centralni kolodvor. Lubljana ostane za nemškonecijonalnim Celovcem ! Tudi znamenje razmer.
—	Sneg na Gorenjskem. Z Javor-riia na Gorenjskem sa nam piše z dne 31. ju ija: Po hudem nalivu in močnem tetro-vji so danes opoldne VS9 naše planine odete s precej debelo sneženo odejo, ki se v pro-dirajočem solncu kresno blhčijo in z svojim zelenim podnožiem dajejo človeškemu očesu ca ta čas nenavadno zanimiv obris. Naša domača živina je pa ravno o tam času na planinski paši in gotovo trpi hud mraz in morda tudi lakoto. Ne bi bilo prav nič čudnega, Če nam bodo pastirji javljali o poginu katere živali vsled hudega ponočnega
mraza. Po ledenikih pa se je bati sneženih plazov-
— Gospodarsko poročilo. Iz Jare-
nine. Naša »Kmetijska zadruga« vztrajno napreduje. Linsko leto, dasi ji je mraz uničil nad dve tretjini pridelkov, je vendar prodala in razpečala mnogo tit mqd svoje ude. če bi ji lani ne pokončal mraz trtnice in matičnjaba, imela bi letos gotovo svoj debeli — plus. Pa omeniti moramo, da pri vsem tem je matičnjak v sedanjem položaju krasen, močen in lep kakor grmičevje. Zmrznil nam je letos že v prvem mrazu, a upamo dobrih ključev iz njega vkljub teh nezgod. Tudi trtnica se lahko primerja z deželno; zato je hvalevredno in za deželni odbor prav koristno, da podpira našo zadrugo. Zadruga obilo dobrega stori našim vinorejcem. Priporočamo jo slavnemu deželnemu odboru, ki ji je dal tudi letos podporo po priprošnji našega dežoln. poslanca Fr. Robiča. Lkrena hvala gosp. poslancu} Robiču od vseh jareninskih posestnikov, katerim je že toliko dobrega storil in izposlo-val pri državi in deželi. Srč a hvala! Z letošnjo podporo kupila je zadruga dva orpla zemlje za trtnico in matičnjak. Bog dal zgodnje vreme in obvaroval nas nesreč in imeli bomo nekaj tisoč trt. Po naših vinogradih sa pridno dela in zdaj že skrbno škropi. Upanja imamo pa le malo, Jker nam je letošnia zima oslepila na milijone trtnih očesc. Radi tega trta znova cd tal poganjajo »Herrenwein«, kakor mu pravijo vinorejci, bo pičel. Večje upanje imamo v sadonosni-kih. Sive ali češplje so prav polne. Tudi hruške bodo. Bog dal, da nam to ohrani.
—	Na smrtni postelji Urednik lista za »Los von Rom« gibanje »Karntner Neu. Nachrichten« Prettenhofer, ki se je nedavno ustrelil, je na smrtni postelji zaželel katoliškega duhovnika Umrl je popolnoma skesan.
—	V Karlove vare je odpotoval predsednik hrvatske stranke prava v Dalmaciji posl. g. dr. A n t e T r u m b i 6.
—	C kr. centralna komisija za umetne in zgodovinske spomenike je imenovala prol. g. dr. Jakoba Ž m a v c a iz Kranja dopisujočim Članom
—	Spomin na okupacijo Bosne so
29 t. mes. slovesno proslavili v Ljutomeru.
—	Razpisane učiteljske složbe.
Na učiteljišču v Ljubljani je za prihodnje šolsko leto popolniti mesto učitelja za nemščino. Prošnje do 25 avgusta. — Na štiri-razrednici v Črnomlju je do 20. avgusta razpisano mesto nadučitelja oziroma učitelja, na razširjeni dvorazrednici v Iirušici pa do 29. t. m. drugo učno mesto.
—	Od strahu umrla. 11 Ljubnega na Gorenjem Štajerskem se poroča : Čevljarjevi ženi Antoniji Tomasin je eksplodirala petro-lejska svetilka, ko jo je vgašala. Žsna se je tega tako vstrašils, da jo je zadela srčna kap. Bila je takoj mrtvn.
—	Toča in ogenj V ponedel. 27. julija je toča šla po Beškem kraju, dalje je zadela Požarče, Laševje, Sanice in nekaj je zadeta tudi Orebovica Š > drugi dan je bila pod kapom. V petok 31. tulija pa je bil ogenj na Sverževem pri posestniku Janezu B r e k a n. Strela je udarila v orehova dreva tik poda, ki je zgorel. Zgorelo je tudi 7 voz mrve, Skope in nekaj slame. Ra-šila se je živina. Posestnik je bil zavarovan za malo svoto pri tuji družbi samo na poslopje. Ubogi revež!
—	Slovensk odvetnik v Celovcu. „Mir" piše: Po odhodu g. dr. Krauta smo koroški Slovenci bridko občutili pomanjkanje slovenskega odvetnika. Po daljšem času dobimo v svojo sredo, kakor znano, zopet slovenskega odvetnika, moža, do katerega se bo mogel vsakdo s polnim zaupanjem obračati. G. dr. Janko Brejc se preseli z dnem 1. avgusta iz Ljubljane v Celovec in otvori tu svojo odvetniško pisarno in sicer v hiši, kjer je imel pisarno tudi g. dr. Kraut, na Benediktinskem trgu št. 4. — Vse slovenske rojake, zlasti pa naše posojilnice in druge narodne zavode opozarjamo na to in jih poživljamo, da iščejo pravniške pomoči edino le pri slovenskem odvetniku. Nemško-nacijonalni listi napadli so g. dr. Brejca še predno se je preselil v Celovec. Tembolj je naša narodna dolžnost, da ga vsestransko podpiramo.
—	Za 'Hrvatsko podporno društvo v Mostaru«. Pred nekoliko dnevi se je mudil v Ljubljani hrvatski književnik iz Bosne gosp. Mehmed-Dželaludolin K u r t, ki je generalni poverjenik tega društva. Kakor čujemo, je g. Kurt dobil dokaj lepih odzivov za društvo med ljubljanskimi Hrvati kakor tudi med našimi odličnimi rodoljubi. Patrijotična dolžnost in bratska vzajemnost napram bratom Hrvatom v Bosni nas veže, da kar najtopleje priporočimo našim rodoljubom »Hrvatsko podporno društvo za potrebne dijake iz Bosne in Hercegovine", kateremu je najplemeniteji cilj, podpirati svoje siromašno dijaštvo v srednjih in višjih šolah, osobito pa bosanske siromašne vseučiliščnike na zagrebški univerzi,
Dalje v prilogi II.
, II. Priloga 176. štev. .»Slovenca" dn6 1. avgusta 1903.
ki ne dobe od nikoder nikake pomoči. V Ljubljani bo poverjenik temu društvu g. Pavel Magdič. Ne moremo, da ne vzkliknemo: „Bratje Slovenci, rodoljubi in človekoljubi, pokažite svojo bratsko vzajemnost napram milim nam bratom, napram bosansko-hercegovinskim Hrvatom s svojim upisom kot člani ali pa s prispevki milo-darov!
—	Poitna vest. Služba poštnega odpravnika v Grosuplju je podeljena dosedanjemu poštnemu odpravniku na s>avi pri Litiji g. I v. H a š u.
—	Državna podpora. Za napravo vodovoda v Vremu in Britolu je poljedelsko ministerstvo dovolilo za sedaj 1000 K podpore. za izvedbo projekta pa v triletnih obrokih 9750 K.
—	Nekaj s pozabljenega Unca.
Piše se nam: Neki vojak je tu na vajah obolel na untt.u črev, kakor govore; od peljali so ga v ljubljansko garnizijsko bolnišnico. Seve, kdor ni vajen naše izborne pitnice, kmalo dobi kak »delerium« po čre-vab, ie ne še kaj hujšega. Pomanjkanje dobre pitne vode je pri nas tako splošno kot malokje. Zato pa prosimo že več let in trkamo, da bi se kje odprlo in se nas usmililo z vodovfdom. Merjen in preraču-njen je že in tudi načrt je že kedaj izgo-tovljen, a mi vendar le zevamo. Kako hudo se nam godi v tem pogledu, zlasti kadar so vojaki, vemo le mi. Ko je največ dela pa moramo v sodih voziti vodo iz skoro eno uro oddaljenega potoka Unca. Da to ni preveč prijetne, posebno v gospodarskem oziru, si lahko vsakdo misli. In tako gre leto za letom, mi pa prosimo, čakamo, trpimo, pa zopet Čakamo, kedai se nam prikaže rešilni angelj v podobi vodovoda. Morda pride kmalu, kar opravičeno pričakujemo, a tudi zahtevamo, da se nas ob prvej priliki nikakor ne prezre!
—	Sejmi po Slovenskem od 3. do
8. avgusta. Na Kranjskem: 3. v Novem mestu in Dolu; 5. v Dolih pri Litiji, na Gori pri Ribnici, Krašnji, Vidmu, Vrhovcu in v Krškem; 6. v Črnomlju; 8. v Ljubljani. — Na slove n. Štajarskem: 5. v Ptuju, Trbovljah, Loki in Lembergu. — Na Koroškem: 5. v Črni pri Pliberku. — Na Primorskem: 3. v Hrpeljah in Pazinu; 5. v Vidmu (15 dni); 6. v Gorici; 7. v Glemoni.
Ljubljanske novice.
Zagrizen heilovec hoče kupčevati v Ljubljani s pivom Piše se nam: Znani heilovski kričač Herzmann iz Celja, ki pa sedaj stanuje v Ljubljani, je prevzel tukajšnje zastopstvo pivovarne Japel iz Gradca. Ta heilovec hodi v slovenske gostilne in hoče na-pravljati dobiček s slovenskim denarjem. V pivarno je dobil nekega Nemca iz Gradca, ker je baje tu premalo sposobnih slovenskih močij. Slovenci imamo dovolj domačih pivovarn in ne čutimo prav nič poželjenja po pivu, katerega ponuja heilovec Herzmann!
Pozor slovenski člani trgovskega bolniškega društva! Jutri se vrši občni zbor, za Katerega se Nemci pripravljajo, da odvzemo Slovencem še tiste pravice, katere so doslej imeli pri društvu. Nemci razpošiljajo danes popoludne na svoje so mišljenike naslednji poziv, katerega priob-čujemo dobesedno: „Streng vertraullch Geehrter Herr! Sountag den 2. August 1. J. findet die Hauptversammlung des Kaufm. Kranken & UnterniutzungH-Ve-reines. 10 Ubr Vormittags im Rathhaussaale statt. Uasere politisehen Gegner planen eine Ueberrumplung und beabsichtigen a 11 e deutschen Ausschuss Mitglieder zu stilrzen. Damit ginge vvieder, eine von Deutschen gegriindetes, und zu seiner Hohe empor-gebrachtes Institut, filr uns unvviederbringlich, verlorev. Nur wenn a 1 1 e d e u t s c h -b e \v u s s t e n Mitglieder, bei der Versammlung ersoheinen, kann die G e f a h r abgevvendet vverden. Wir bauen auf Ihr deutsches Pflichtgefahl, und bitten Sie dringendst, dies kleine Opfer zu bringen, und ganz bestimmt zu erschei-nen. Naohdem es nicht mehr moglich ist, eine Fahlbesprechung abzuhalten, so wird Ihnen die Liste der Candidaten vor der Wahl bekannt gegeben werden. Wir reehnen bestimmt auf Ihr erseheinen, und begrilsaen Sie mit treudeutschen Gruss Der Agitations-Auschuss!« — Tako nemška okrožnica! Mi si bomo te >deutsohbewusBte Mitglieder« jutri šo dobro ogledali in zapomnili, kakor tudi tvrdke, ki Be s svojimi uslužbenci spuščajo v to protislovensko gonjo!
K 25letnlci okupacije Bosne in Hercegovine. Za slavnost, ki bo v Ljubljani 15. avgusta, je odbor županstvom poslal lepake. Ljubljansko veteransko društvo se slavnosti vdeleži polnoštevilno. Tudi druga veteranska društva in meščanske garde bodo povabljene na slavnost.
Člane trgovske bolniške blagajne opozarjamo, da se občnega zbora tega društva,
ki bo jutri v nedeljo ob 10. uri dopoludne v mestni dvorani, polnoštevilno udeleže.
Primarij dr. V. Gregorič nastopi svoj dopust od 1.—31. avgusta. Pride pa vsako soboto v Ljubljano in je možno ž njim govoriti ob navadni ordinacijski uri.
Na oklicih so: Jožei U r b a s, žendar-merijski stražmoister v pok. z gospdč. Nežo Oman. — G. Ivan Svetlin, sprevodnik, z ardč. Marijo R a i n e r.
Novo mašo bode pel jutri pri sv. Petru č. g. Valentin K a j d i ž.
Ob jubilejnem mostu še vedno ni vse potrebne ograje in vsak dan je nevarnost, da bi se ondi kdo prekopicnil v Ljubljanico. Ali se čaka zopet na kako nesrečo?
Absolvirala je C. kr. strokovno šolo za umetno vezenje na Dunaju gdč. K 1 o t i 1 d a Lah ni k, hči tukajšnjega stavbinskega podjetnika in inženirja. Dobila je mesto uči teljice v Str«s*burgu v Elzaeu.
Ljubljanica je narastla za 0-50 m. nad normalom.
Cirkus Vfktor prične danes s predstavami.
Pri poštnih filijaikah 3, 4 in 5 v Ljubljani je od danes naprej poslovni čas podaljšan od 3 pop. do 7 ure zvečer. Za de narni promet dosedanji poslovni čas cd 3. do 6. ure.
Južni kolodvor v Ljubljani bodo le deloma preuredili. Glavni načrt sedaj še ne izvrše. Pred vsem sedaj razširijo restavracijo. Na novi kolodvor bomo menda še dolgo čakali.
Društvena godba koncertuje v nedeljo dne 2. avgusta od 10.—12. ure dopoludne na vrtu Hafnerjeve pivovarne na sv. Petra cesti. Vstopnina prosta.
Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe, Mestni trg št. 27, Telefon št. 99. Od 24. do 31. julija je dela iskalo 16 moških in 42 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 14 moškim in 46 ženskim delavcem, v 38 slučajih se je delo sprejelo. Od l.januvarja do 31. julija je došlo 1665 prošenj za delo in 1570 delo ponudeb. V 987 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj, moški: 6 tesarjev, 2 mizarja, 1 kovač, 1 trgovski sluga, 3 kočijaži, 8 konjskih hlapcev, 4 hlapci za kmetsko delo, 10 delavcev k vodovodu, ženske: 3 natakarice, 2 gostilniški kuharici, 8 gostil, deklic, 4 kuharice. 11 deklic za vsako delo, 2 sobarici, 6 deklic k otrokom. Službe iščejo, moški: 2 skladiščnika, 1 trgovski pomočnik,^ pisarja, 1 vrtnar, 1 strojnik, 1 kletar,
1	majar, 2 pisarniški slugi, ženske:
2	knjigovodkinji, več blagajničark in prodajalk, 3 trafikantinje, 2 gospodinji. Posredovanje vsakovrstnih stanovanj. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za ©dgovor.
Nov prodajalec moke. Na prostoru, kjer je imel prej trgovino gospod Alojzij Zor-man v Florijanskih ulicah, otvori mokarijo gospod Josip Lončar. Priporočamo noveora podjetnika ! Več v inseratu.
Restavrater g. Vospernig je prevzel s 1. avgustom restavracijske prostore na Turjaškem trgu št. 1, kjer v spodnjih prostorih in v prvem nadstropju uredi restavracijo v velikem obsegu. Točil bode vedno sveže pun-tigamsko pivo.
Prekupovanje na trgu je bilo danes zopet nezaslišano. Piščancev ni bilo mogoče dobit*, ker so na vse zgodaj prekupovalke pokupile perutnino. Tako se dela draginja v Ljubljani! Neka Tržačanka je danes pokupila pet kurnikov piščancev. Kje je policija s tržnim nadzornikom ?
St. Peterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, vabi vse čast člane obeh podružnic k izvanred-nemu obč. zboru, kateri bo v ponedeljek 3. avgusta' t. 1. ob 8. uri zvečer v salonu Hafnerjeve pivovarne. Dnevni red: Volitev zastopnikov k XVIII. veliki skupščini v Litiji dne 6. avgusta.
V hosti se je zgubil. Včeraj zjutraj poslala je Marjeta Mavec, hišna posestnica v Prečnih ulicah št. 13, trinajstletnega dečka Ivana Grila, ki je bil pri njej na počitnicah, s korbo hruha na Opekarsko cesto. Deček je odšel in se ni več vrnil. Deček nosi krz narsko čepico in žametast suknjič.
Izseljevanja. Danes po noči odpeljalo se je z južnega kolodvora 57 oseb v Ameriko.
Iz Amerike se je včeraj vrnilo v domovino 26 oseb, ki so izstopile na tukajšnjem južnem kolodvoru.
Sola slovenskega gledališča. Vpisovanje v dramatično šolo slovenskega gledališča bo jutri ob 10. uri dopoludne pri g. režišerju Verovšku v gledališki pisarni, v ponedeljek in v torek pa od 7. do 8. ure zvečer.
Dr. Tavčar je odpotoval včeraj zdravit se v Karlove vare.
Policijski oficijal J. Schvvaiger, ki se nahaja sedaj na daljšem »dopustu«, Be baje ne vrne več na svoje mesto, nego bo mesto »modre pole« dobil primerno mesto v Trstu, »koda res za tako policijsko kapaciteto, da jo zgubi Ljubljana.
Zidarska dela v Ljubljani Pri vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti bodo ondotni skalnati avet za zgradbo opornega zidu
ob hribu s dinamitom razstrelili. in v to porabili kacih 60 kg. dinamita. Stavbna dela za razširjenje strelišča je prevzela tukajšnja »tavbna družba in bodo do zime končana. Šumijevo poslopje na dvorišču hiše St. 9 v Gradišču je ometano. V šolskem poslopju pri Uršulin-kah se izvršujejo še nekatera zidarska dela. Na »kroni« dež. dvorca bo se zadnje dni izvršila nekatera zlatarska dela. Hiša arh -tekta Smielovvskega je do polovice ometana ondi je skopan tudi že kanal. Iz Vegovih ulic po Emonski in Cojzovi cesti do šentjakobskega mostu so dovršili nekatera kanalizacijska dela. Pred Gacakovo hišo na Rimski cesti in pred županovo ob Sodnijskih ulicah in ob Dunajski cesti so položili ka-menit tlak. Tlakovanje Dunajske ceste Be je v četrtek pričelo. Novo hišo F. Supančiča ob Bleiweisovi cesti bo dogradili blizu druzega nadstropja. Pri Weinlichovi vili ob Erjavčevi cesti so postavili na ograjni zid železno ograjo, prihodnje dni pa izvrše še aufaltni tlak. Urbančeva biša je znotraj ometana in delom* pokrita. V Novih ulicah je trinadstropna V. Treotova hiša ometana in osnažena, novoprojektovano tako hišo pa prične tekom tega meseca graditi. Vreme ne ovira stavbnih del.
Dogodki na Hrvatskem.
Ameriiki Hrvatje avstrijskemu in ruskemu cesarju.
Ameriški Hrvatje, ki so poslali nedavno avstrijskemu cesarju adreso, v kateri prosijo za brambo svojih bratov v domovini, so sedaj stično adreso poslali posredovanjem nekega ruskega kneza ruskemu carju, ki je adreso prijazno sprejel.
Nove svijače.
Iz Hrvatske.
Če kdo, gotovo je uradni list hrvatske vlade izsipaval skoz dvajset let cele pregrščt hvale na bivšega bana in njegovo vlado. Po mnenju tega glasila ni bilo na svetu boljega in umnejega državnika od bana Khuen He-dervaryja. In kako žalostno je končala njegova vlada, je poznato celemu svetu, le uradni list njegov je molčal, kakor da se v celej Iirvatskej ni nič zgodilo. Čim pa je ban Khuen Hedervary odšel, Be je ves ta sijajni zistem, kakor ga je dosledno opisoval uradni list, mahoma zrušil, kajti v vseh vladinih glasilih, posebno še v uradnem, je prenehala hvala zistema reda, rada (dela) in zakona, ter so začeli gojiti le nade v boljo vlado. Rszume se, da ta bol ji zistem pri nese nova vlada, zato je treba zdaj njej peti hvalo, kako bode ona rešila Hrvatsko vsega nereda in nemira. S tem je uradni list naravnost priznal, da je pod poprejšnjo vlado bilo na Hrvatskem dosta nereda in krivic. Če se je poprej opozicija zglasila I proti poznatemu zistemu, je to bilo uradnemu listu le prenapetost narodnega šovinizma, ker po mažaronskej sodbi ni bilo na banskej stolici boljega upravitelja in državnika od bivšega bana. a zdaj se pričakuje po trditvi tega lista od njegovega naslednika, da vse popravi, kar je v zemlji neurejenega. Kdo bi bil mislil še pred nedavnim, da bode moral uradni list pripoznati popolni fiasko dvajsetletne vlade bivšega bana. Pa ne samo to je moral priznati uradni list, nego apostrofira novega bana že pri naBtopu njegove vlade, da mu hrvatski narod zaupa, ker je nade, da bode vse popravil, kar je bilo do zdaj pokvarjenega. Toda, kakor vse kaže, bo tudi te nade treznim domoljubom prav prazne, kajti že pri nastopu nove vlade se je opazilo, da so jasna postava očitno krši z dvojezičnimi napisi na zgradah za-jedniških uradov. In to nepostavnost zago varja seveda uradni list, ker tako vlada hoče. Vladni krogi bo zdaj kar iznenada postali tega mnenja, da so dvojezični napisi na železniških zgradah na Hrvatskem, kakor tudi izključna poraba mažarskega jezika po že lezniških uradih nekakšno viseče vprašanje, o katerem bi se imelo razpravljati v prihodnjih sednicah regnikolarnih depu-tacij. Novi ban Pejačevic se je namreč pri svojem dohodu izjavil, da želi poravnati vse prepire glede nagodbene postave, a da se bodo zato sklicale že prihodnjo jesen re-gnikolarne deputacije.
Takih prepirov se je nabralo za vlade bana Khuen Hedervaryja jako mnogo. Hoteli so jih nekaj rešiti že leta 1886, pa Mažari niso bili voljni v nobeni stvari popustiti. Zna se, kako bo ravno glede mažarske zastave Mažari ostali na Bvojem stališču, da se mora rabiti tudi na Hrvatskem, četudi tega ni priznal nikdar hrvatski sabor. Jezično vprašanje pa do zdaj še ni prišlo nobenkrat v pretres v sednicah regnikolarnih deputacij, ker je ta postava tako jasna, da se ne da in ne Bme na njej nič spremeniti, ker bi se to moglo zgoditi le na škodo Hrvatske. Mažari bo seveda zvite glave, pa mislijo, da bi se morda dalo njihovo nasilje glede mažarskega jezika pri zajedniških uradih odobriti
po sklepu regnikolarnih deputaoij. Oni vedo, da je to nepostavno, kar počenjajo z maža-rizacijo, toda to jih ne plaši, ko vidijo pred seboj četo hrvaških mažaronskih mamelukov, ki bi bili gotovo pripravni popustiti tudi v tem vprašanju, če bode to zahtevala hrvatska vlada. Saj so že brezštevilno takih ne-postavnesti odobrili, a zakaj ne bi tudi to. Dela se tedaj po dogovoru z ogrsko in hrvatsko vlado, da bi prišlo tudi jezično vprašanje pred regnikolarne deputicije. Toda če se to zgodi, je vprašanje brez dvoma rešeno na škodo Hrvatske, kar so Mažari pokazali že a tem, ko so nasilno postavili mažarski napis na prometno zgradbo.
Zajedniška vlada je tedaj to vprašanje rešila še poprej nego je prišlo do razprav glede tega. In to delo zajedniške vlade odobrava tudi uradni list hrvaške vlade, ko trdi, da je jezično vprašanje na železnicah na Hrvaškem viseče. Vsi opozicijonalni listi so se odločno uprli takemu tolmačenju uradnega lista ter odločno pišejo, da je jezični zakon za Hrvaško rešen že po nagodbi tako jasno in točno, da se na njem ne sme nič spremeniti. Zato tudi vsa opozicija složno zahteva od hrvaške vlade, da se odstranijo vsi dvojezični napisi po železniških zgradbah in da se po uradih nameščajo pred vsemi drugimi le Hrvati. To vprašanje za Hrvate ni samo vprašanje narodnega ponosa nego važno socijalno vprašanje, kakor sem že v zadnjem dopisu razjasnil. Ban Pejačevic se pa jako vara, ako misli, da bodo Hrvati še nadalje tako brezskrbno popuščali od svojih pravic, pa bi bil bolje storil, da se je zares ravnal po svojem očetu v vršenju svojih dolžnosti hrvaškega bana ter se precej na početku uprl očitnej krivici, ki se je tukaj zgodila hrvaškemu narodu. Le s takim nastopom bi se bil stekel privrženosti naroda hrvatskega. Vsled popustljivosti mažarskim zahtevam pa je izgubil že precej na početku pravi ugled odločnega hrvaškega bana.
Dogodki v Srbiji.
Novi srbski kralj Peter si skuša na vse načine osvojiti srca svojih podložnikov. Tako je že precej anekdot o njem znanih. Že koj prvi dan si je pridobil kralj Peter Srbe b tem, da je šel med narod, prej pa odstranil neljubo pol cijo. Kadar se je peljal Aleksander, obdajala ga je množ ca policajev in oddelek gardne kavalerije. Peter pa je prepovedal policiji, da bi ga spremljala pri njegovih sprehodih. In to je prav. Ljudstvo ga bo gotovo čuvalo, dočim je policija pokazala, da se ni mogoče nanjo zanesti, ko se je šlo, da reši Aleksandra. Posebno rad občuje Peter z ljudmi ineognito.
Nekega večera pride Peter v civilni obleki v malo gostilno, se vsede za mizo, kjer so jgrali trije delavci, in prične z njimi igrati. Šele potem, ko je zapustil lokal, so ga spoznali, ker je stopil v kof iio, ki ga je čakala v stranski ulici. Nekega drugega dne pride Peter zjutraj ob šestih na trg in iz-prašuje prodajavke o cenah Pri nekej se mu je zdel sir predrag, a prodajavka mu je odvrnila, da so davki previsoki, vsled česar morajo biti tudi živila dražja. Tu zaorijo »Živijo« klici, na kar se Peter hitro odpelje.
Nekega dne pred kratkem vzame fija-karja in se odpelje v garnizijsko bolnico. Tu poprosi portirja, da bi smel pregledati bolnišnico, vstopi v neko sobo in govori z mnogimi bolniki. Hoče tudi govoriti z zdravnikom, a ni bilo še nobenenega v bolnišnici. Posel mu pove, da je eden v bližnjej kavarni. Kralj da poklicati tega zdravnika, naj pride v bolnišnico, a ta mu odgovori, da prav kar igra na karte in ne more koj priti. Ko je zapustil bolnišnico, je zapisal Peter svoje celo ime v knjigo za tujce. Da se zdravnik ni malo prestrašil, ko je to zvedel, si lahko mislimo.
Balkan.
Sofija. Celo cficielna turška poročila govore o »pojedinih" nasilstvih upravnih organov v Makedoniji. Tukaj vedo dobro, kaj pomenijo taka poročila, kajti v Carigradu skušajo prikriti, kar se sploh da prikriti. V resnici se gode v Makedoniji take stvari, da je le preveč umljivo razburjenje bolgarskega prebivalstva tudi tostran Rile. Silovitosti turških upravnih in vojaških organov napram mirnemu bolgarskemu prebivalstvu so na dnevnem redu. Tako se avtentično iz Soluna poroča sledeči slučaj: Dne 20. t. m. podali so se trije kmetje s svojimi ženami in otroci iz vasi Kireč-Kjoj v Solun. V bližini mesta jih napadejo turški žandarji in nizami; može potolčejo s puškinimi kopiti in, Blednjič pomore, ženske pa onečastijo. Ženske puste trupla svojih mož ob potu in gredo v mesto, da Bporoče ta dogodek valiju Ilassan Fehmi paši. Toda policaji jih ne puste v konak, nakar Be ženske pritožijo pri ruskem, angleškem in francoskem generalnem konzulu. Le ti so posredovali takoj pri valiju, ki je prisiljen obljubil, vpeljati takoj strogo preiskavo in krivce kaznovati. — To je le jeden slučaj, ki je slučajno prišel v javnost,
ker so bili napadalci tako neprevidni, da niso pomorili oskrunjenih žensk, in ker ao le te imele pogum, da so poiskale tuje konzule. Vpričo takih razmer je umevno, da notranja makedonska organizacija vkljub sklepom sofijanakega odbora ne misli na to, da bi odložila orožje, dokler reforme niso v resnici izvedene.
Književnost in umetnost.
*	Anton Hajšek, zlatomašnik. Živ-Ijenje m delovanje opisal dr. Jos. Vošnjak. Maribor, 1903 Lastna založba. Tisek tiskarne sv. Cirila. Tako slove prva stran 30 stranij broječe knjižice, ki jo pisatelj iste posvečuje „8vojemu mnogoletnemu, iskrenemu prijatelju«, častnemu kanoniku, dekanu in župniku v Slovenji Bistrici, kjer je bil vmeščen dne 20. decembra 1882, in je tam letos dne 25. julija dopolnil petdeseto leto svojega duhov-ništva. V knjižici »Uvod« pripoveduje, kako da sta se prijatelja prvokrat srečala kot dijaka, potem opisuje »kraj, v katerem sedaj oba« živita. V spisu se (str. 10—20) predo-čuje »1. Pohorje« in .2. Slovenska Bistrica« (s sliko) pa „3. Makole« (s podobo) kjer je sedanji jubilarij dne 5. junija 1829 zagledal luč belega dneva, a tudi pozneje župnikoval Dred preselitvijo v Bistrico. Nadalje (strani 21 — 30) se „Anton Ilajšek« (s prilož. sliko) bralcu predstavlja kot 1. duhovni pastir, 2. zvesti sin svojega naroda. 3. romar, 4. načelnik okrajnega zastopa. Pisatelj končavajoč pripominja, da »še bi lahko povedal marsikaj pohvalnega o njegovem gospodarstvu kot veleposestnik, o vinogradarstvu in kletarstvu«, pa vem, da njegovi znani skromnosti se bo že to, kar sem spisal, preveč zdelo. Toda če o mrtvih pravi: „De mortuis nil, nisi bene« (O mrtvih nič, ko dobro), se o našem zlato-mašnihu brez pretiravanja sme reči: »De vivo 11» šek nil, nisi bene.«
*	Izvestja .Muzejskega drnitva za Kranjsko«. Sešitek 1. in 2., prinašajo nastopno vsebino: 1. Dr. Vladimir Leveč: li furlanskih arhivov. 2. Anton Koblar: Sola v Kranju. 3. Frančišek Pokorn: Cerkev na Smarjetini Gori pri Kranju A Koblar: Spisi Simona Rutarja v »Izvestjih muzejskega društva za Kranisko.«
*	„Mali vite«". Ravnokar je izšel 14. sešitek romana H. Sienkiewicz »Mali vitez«. Cena sešitku 40 vin.
Izpred sodišča.
Kako liberalec častno besedo dril?
Dne 3. t. m. bila je pri c. kr. okraj, sodišču v Mokronogu kazenska obravnava proti Janezu Nahtigalu, zasebniku iz Tre-belnega, in sicer vsled zasebne obtožbe g. Franceta Žagarja, sedanjega župana iz Trebelnega zaradi prestopka zoper varnost časti.
janež Nahtigal je pri obravnavi priznal kaznjivo dejanje, radi kojega se ga je tožilo, in g. Franc Žagar se je ž njim proti temu poravnal, da se je Nahtigal pod častno besedo pismeno obvezal tekom 8 dnij priobčiti v „Slovenskem Narodu" in „Slovencu" sledečo častno izjavo:
»Podpisani Janez Nahtigal, zasebnik iz Trebelnega odposlal sem dne 15. decembra 1902 dopis na c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem, v kojem sem obdolževal kot tedanji župan občine Trebelno sedanjega župana g. Franceta Žagarja, da je o priliki živinskega štetja leta 1900 občinarje šuntal, naj ne dado živine popisati, in da je napravil med občinarji punt ali upor.
Jaz obžalujem, da sem v razburjenosti in vsled neutemeljenega govorjenja drugih ljudij g. Franceta Žagarja obdolžil, kakor zgoraj navedeno, in preklicujem s tem moje obdolžitve.
Ob jednem izjavljam pod častno besedo, da bodem tekom 8 dni predstoječo častno izjavo priobčil v „Slovenskem Narodu" in „Slovencu".
Mokronog dne 3. julija 1903.
Nahtigal."
Tu podpisani liberalec pa te častne besede n i držal. Brez komentarja — taki so!
„ Copernica, ki hiše podira na Tržaški cesti." Štefan Kozjek na Tržaški cesti v Ljubljani je nedavno, ko se je na Tržaški cesti podrl strop neke hiše, globoko premišljeval, kaj je temu vzrok, in naposled je prišel do za ljubljanske hišne posestnike gotovo jako nezadostnega prepričanja, da imamo v Ljubljani copernico, ki hiše podira. Kozjek je smatral, da ima posebno Neža Š t a u t vse one lastnosti coprnice, in jo je pred hišo št. 15. na Tržaški cesti naravnost obdolžil, da je ona tista „copernica", ki je kriva, da se je mesarju strop podrl. Neža Štaut je bila seve strahovito razžaljena nad očitanjem, da bi v njej bila tako .škodljiva moč za Ljubljano, in šla je tožit Štefana Kozjeka, ki je star možiček in je izvestno Stautovi pripisoval moč coprnice skoro gotovo le vsled tega, ker je opetovano čutil moč njenega
nemirnega jezika. Pred okrajnim sodiščem je Kozjek besedo nazaj jemal, a Neža Štaut ni hotela o takem zadoščenju nič slišati, češ, da noče biti copernica, posebno ne taka. da bi hiše podirala, in je zahtevala, naj se Štefana Kozjeka kaznuje posebno zato, ker jo je proglasil za copernico pred nedolžnimi otroci, ki se je sedaj boje", stefan Kozjek je na to moral za svojo študijo o copernici na Tržaški cesti plačati toliko, kolikor je ona hišna številka, pred katero je nahrulil Nežo Šteut, namreč 15 kron kazni in bodeča Neža Štaut je odšla iz sodnijske dvorane menda v precej napačni zavesti, da jo sedaj nihče ne bo več proglašal za copernico. Na Tržaški cesti bodo ljudje sedaj ložje spali, ker je sodnija saj glede podiranja hiš ovrgla zatrdilo Štefana Kozjeka.
Zanimiva obravnava. V Berolinu se bo vršila v kratkem sodnijska obravnava proti sodnijskemu tajniku Pagancu, ki je obtožencem proti dobremu plačilu izdajal sodnijske akte. Tako je na leto zaslužil preko 20.000 mark.
K aferi grofi nje Kvileeke. Glavna razprava proti grifinji Kvilecki, katori očitajo, da je tuiega otroka podvrgla za svojega, da bi osleparila sorodnike, bo v Berolinu in bo trajala več tednov. Nastopilo bo namreč okrog 2 0 0 prič iz Francije, Avstrije in Rusije. Grofi nja še vedno taji in trdi. da je dečka rodila v Berolinu 27. jan. 1. 1897.
Tedenski koledar.
Nedelj a , 2. avgusta: 9. pobinkoštna; Poreijunkula; evang.: Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19. —.Ponedeljek, 3. avgusta: Najdba sv. Štefana. — Torek,
4.	avgusta. Dominik spozn. — Sreda,
5.	avgusta: Marija Dev. Snežna. — Četrtek, 6 avgusta : Spremenjenje Gosp. na gori. — P e t e k, 7. avgusta: Kaietan sp., Drmat šk. — Sobota, 8 avg: Cirijak m. Alfra d. m — Solnce izide 5 avgusta ob 4 uri 53 minut, zaide pa ob 7. uri 19 m. — Lunin spremin: Ščip 8. avgusta ob 9. uri 52 min. dopoldne. — M u s i c a s a c r a v nedeljo, 2 avgusta: V stolni cerkvi velika maša ob 10 uri: (Sv. Vincen-cij de Paula — prenešeno iz 19. julija): Cecilijino maša in graduale »Osjusti« zložil Anton Foerster, ofertorij »Invirtute tua« dr. Franc Witt.
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Zrakoplov za vojne s v r h e. Iz Pariza se poroča: Vojni minister, general Andree je vsprejel ponudbo Santos-Du-monta, ki stavlja svoj zrakoplov Franciji na razpolago za slučsj vojne. Čuje se, da misli Santos Dumont, sporazumno z vojaškim oddelkom sa zrakoplovstvo, v kratkem prevesti svoj veliki zrakoplov po železnici ali v Nancy ali v Belfort, ker hoče s tem zrakoplovom manevrirati nad tema mestoma. Santosu Dumontu se je popolnoma posrečila iznajdba zrakoplova, ki se da voditi. — Nesreča na železnici. Včeraj po noči so se na postaji Novi Sandec lečili od tovornega vlaaa štirje z opeko in žitom naloženi vozovi ter se z veliko močjo zaleteli v neki osebni vlak. Dotični štirje vozovi tovornega vlaka in trije vozovi osobnega vlaka so popolnoma razbiti, 15 oseb je ranjenih, nekatere osebe so smrtno ranjene. Pogrešajo vlakovodjo in enega sprevodnika^ — Trdovraten deček. Iz Iglave je ušel gimnazijec Rupel, ker se je radi slabo izvršene mature bal svojih starttev.
V	Dunajskem Novem Mestu je Rupla prijela policija v trenotku, ko se je hotel ustreliti. Ko so mu dejali, da ga peljejo v Iglavo, dejal je, da Be bo ondi ustrelil. — Povodnji so se pojavile tudi na Tirolskem. — Zmrznil je na Dachsteinu dr. Bemcher iz Lipskega. — a t r a š n a nesreča. V občini Badulo ste v Tisi pri kopanju zginili pod vodo hčerka šolskega ravnatelja Kissa in njena prijateljica. Njena mati in sestra ste skočili v vodo na pomoč, a utonile so vse štiri. — Strahovit vihar je presenetil predvčerajšnjim udeležnike regate pri Kristijaniji. Vihar je uničil 30 ladij. — sestri samomorilki. V Berolinu ste se usmrtili sestri Guthkreioht. Trikrat so jima preprečili samomor in jih rešili smrti četrtič pa ste izvršili svoj namen. — Pobegnil je z Dunaja imejitelj velike konfekcijske tvdke Adolf B e r g e r. Njegova pasiva znašajo pol milijona kron. —
V	O d e s s i je ustavljen promet na cestni železnici, ker stavkajo sprevodniki in vozni ki. Vseh stavkujočih je 360. — Obesili so včeraj v Budimpešti roparskega morilca Mat. Kamanna. Pred sodnijsko poslopje je prišla njegova žena z otrokom v naročju in prosila seve zaman za milost — Polkovnik Mašin, morilec kraljice Drage, ki biva sedaj v Opatiji, je baje jako nervozen, kakor poročajo zasebna poročila iz Opatije. — Velik ogenj. Tovarna mažarskega društva za spalne vozove v ognju. Škode je nad 200.000 kron. -Ubili so ruski kmetje 71 letnega ruskega kneza Gagarina. — 3500 premo-
g o k 9 p o v stavka v Anina na Ogrskem.
—	Češko gledališče nameravajo skoro ustanoviti Čehi na Dunaju. — Edisonov dynamo avtomobil. Edison naznaniš, da je izgotovil svoje akumulatorje za dynamo avtomobile, katere ae bo sedaj lahko praktično rabilo. — Na s v n t i gori pri Pragi je bilo meseca jul. 24 152 romarjev. — Parobrod »Vega«, ki je služil Nordeoskjoldu sa proučavanje severnega ledenega morja, je prišel mej ledene gor«. Led je ladijo zdrobil. — Z avtomobilom bo prepotoval ameriške združene države dr. Nelson Jackson. — Mesar umorjen. Iz Dunaj. Novega Mesta se poroča, da so našli umorjenega v okolici ondotnega mesarja Karola Fredla, ki se je peljal v okolico nakupovat meso. — Občinstvo za jetnike. V Lorvi-kov na norveškem so se dogodili veliki nemiri. Množ ca je razbila okna in vrata on-dotnih zaporov, češ, da polioijski organi grdo postopajo z jetniki — 2 0 0.0 0 0 frankov za delavske hišice je daroval bivši angleški poslanec Montego.
—	Ponarejalci denarja. Iz Ze-muna se poroča, da so prišli detektivi iskat velepcs sstnika Sladova, ki je na sumu, da je ponarejal denar. Aretiranih bo več odličnih oseb. Doslej je aretiranih 10 oseb. — Ločila se bodeta avstroogrski poslanik v Monakovem grof Zichy in njegova soproga, ki se omoži potem z nekim mla dim ogrskim slikarjem. — Umrl je profesor na dunajski viŠii kmetijski šoli dr. Sigm. F u c h s. — Mladinske igre na srednjih šolah naj se upeljejo kot obligatni predmet. To zahtevati dve društvi srednješolskih profesorjev. — Na kosce razBekali so kmetje s kosami v vasi Bodony pri Aradu nekega potujočega moža, ki je onečastil 16letno hčerko kmeta Nagyja. — Grozna smrt. Po-sestnica Marija Stankov v Molovinu na Hrvatskem je pustila svojega otroka samega na dvorišču. Sosedova svinja je napadla otroka in otroku odgrizla čeljust. Otrok je dve uri pozneje umrl v strahovitih mukah.
—	Na cesti umrla gladu sta v New-Yorku zakonska O Leary. Zena O Le-ary ja je bogatih starišev, ki so jo zavrgli, ker se je omožila z neljubim jim ženinom.
Papeieva dobrodelnost.
Leon XIII. je svoje usmiljenje do revežev in ubožcev pač podedoval od svoje pobožne matere Ane, ki je bila znana v vsi okolici karpinetski kot velika dobrotnica. Zlasti v letih 1853 in 1854 se je blagi starček, ko je bil še nadškof r Perugiji, pokazal kot moža, ki ima usmiljenje s svojim trpečim bližnjikom. V zimi onih let je začela namreč lakota trkati na vrata ubožcev. Na nadškofov nasvet sestavile so se posebne komisije in se nabirali denarni doneski. Leon je prekosil vse s svojim vzgledom in ubožci so se v celih trumah obračali do njega. Dal je napraviti veliko kuhinjo in v veliko veselje mu je bilo, da je mogel reveže nahraniti v svoji škofovski hiši. Ko je potreba postojala vedno večja, ni njegova dobrodelnost poznala nobene meje. Zlasti je skrbel za osirotele otroke, za katere je ustanovil nove zavode. Tudi kot papež je zelo radodarno podpiral mestne ubožce v Rimu in okolici, o čemur so časniki vsako leto prinašali daljše poročilo. Samo „Narod" ne ve nič o tem.
Zaspani polioaj. V mestecu Blanken-burg nastavljeni mestni stražnik, 34 let star, krepak mož, se je dne 15. t. m. povrnil iz službe in kmalu prišel v nek spanju podoben položaj, iz katerega ga niso mogli več vzbuditi. Več zdravnikov, katere je ta slučaj zanimal, ga je preiskovalo. Spoznali so, da čutna zmožnost ni popolnoma prenehala, ker je n. pr. skrčil koleno, če so ga šege-tali po podplatih, in obrnil glavo na stran, če so mu kaj šepetali v uho. Oči so mu bile skoro vedno trdno zaprte, in če so se odprle, strmele so popolnoma brezizrazno v okolico. Vsled čudnega položaja, ki je trajal več dni, je bilo treba vsiliti mu hrane. Enkrat je celo se posrečilo, voditi ga po sobi, in pri tem je na zahtevo zavžil tudi hlebček kruha, ne da bi kaj spregledal. Po desetih dneh je umrl. O vzroku tega čudnega položaja vladajo različna mnenja.
Saharski cesar. Med pariškimi lahko-živci uživa gosp. L e b a u d y prav poseben ugled. Pridobil si ga je s tem, ker je znal po svojem očetu in po svojem bratu podedovane milijone z razumom porabljati. Oče je bil prvi izdelovalec sladkorja na Francoskem in je s svojima sinoma zapustil kacih 100 mil. Lebaudy je užil vse, kar se more v Parizu uživati, in zato je začel iskati novih radosti. Izmislil si je, da bi menda ne bilo napačno, ko bi postal vladar. Ker sedaj slučajno ni noben prestol izpražnjen in se krone še ne ponujajo po časniških inse-ratih, je Lebaudy sklenil, da si ustanovi čisto novo državo in sieer cesarstvo, kajti mož, ki ima 100 milijonov premoženja, se vendar ne more zadovoljiti s kakim nižjim dostojanstvom. Ta svoj sklep je Lebaudy že po < skusil uresničiti. Svoje cesarstvo hoče usta-
noviti v Sahari in igraditi stolno mesto, ki se bo imenovalo Troja. Prvi poskus zasesti izbrano osemlje se ni posrečil. Komaj je prišel Labaudy no obrežje jaino od Maroka, so ga prebivaloi napadli in njegove spremljevalce na grozovit način umorili. Lebaudy pa ni obupal, sedaj se mudi v Lan Palma« na Kanarskih otokih, sestavlja aovo ekspedisijo in se pusti častiti kot saharski cesar.
Nazaj do Rima. V Feldkirchnu v inskem okrožju na Tirolskem ste stopili dve materi vsaka z enim otrokom v katoliško oerkev. lato je storila na Dunaju pisateljica gospa Jenny Zink-Maishof Cerkveno opravilo je izvršil dvorni propovednik o. (Jele-stin Wolfsgudber; po sv. obhajilu ji je posvečeni škol dr. Sohneider podelil zakrament sv. birme. — V Betlehemu se je 3000 šizmatikov zjedinilo s katoliško cerkvijo.
Bodoče mesto s 60 milijoni prebivalcev. Najnovejša službena isvestja v Združenih državah v Ameriki poročajo, da je nastalo med mestoma Lyun v državi MassachuBet in Mount Vernou v Virginiji, ki Bta oddaljeni drug od drugega 450 milj, veliko mest ia mestec, ki se z veliko hitrostjo širijo in že takorekoč prehajajo drugo v drugo, da je na ta način stvorjena skoro nepretrgana neposredna zveza obeh mest. Pripomniti je, da leži med Lyunom in Mount Vernouom poleg manjših, neznataih mestec dvajset velemest. Izračunalo se je, da bodo tvorila vsa na gori navedeni progi ležeča mesta, ako se bodo tudi v bodoče tako hitro sirila, v doglednem času, vsekakor v četrt-stoletju, jedno samo nepretrgano skupino mest. Središče tega velikanskega mesta bodo tvorili New-York, Providentia, Boston, Fila-delfi a, Baltimore in Washington, mesta, ki že sedaj fctejejo po 1,000000 in več prebivalcev. Ta ogromna mestna skupina, ali bolje mesto, v katerem bodo New-York, Filadel-fija, Boston itd. mestni deli, šteli bodo skupaj 60 000 000 prebivalcev in Be bode raztezalo preko dvoie sedanjih držav, namreč Connecticut in Rhode Island.
Bratova nesreča. Tragičen dogodek se je pripetil v občini Visonta na Ogrskem. Dvajset let stari sin nekega ondotnega kmeta je šel na lov in ustrelil v grmovje na neko gibajoče se bitje, katero je smatral za srno. Strel je zadel dvanajstletnega brata strelče-vega, ki mu je hotel iti nasproti. Ubogi deček se bori s smrtjo.
Zračni omnibus. Santos Dumont je s svojim balonom tekom enega meseca ob vsakem vremenu napravil več kot petdeset potovanj. S tem je zelo povzdignil zaupanje Parižanov do svojega balona Zdaj je celo prepričan, da bode premagal vse težkoče zrakoplovstva in se od prihodnjosti nadeja obilih vspehov.
Izmišljevanja v dobi kislih kumar. Nastopila je doba kislih kumar, hud čas za časnikarje, ki nimajo od nikoder zanimivih novic in si zato morajo pomagati na drug način, da napolnijo predale svojih listov. Če ne gre drugače, treba si je kaj izmisliti. Kot dokaz navajamo poročila nekaterih nemških listov iz Belgrada, ki že s svojim naslovom kažejo, da spadajo v kraljestvo bajk. Omenjeni listi namreč pišejo, da po Belgradu krožijo vesti — o strahovih vkonaku. Odkar je kralj Peter zasedel svoj prestol, ogiblje se baje bojazljivo soban starega konaka, v katerih se je vršila knežja tragedija. Raje prebiva v novem oddelku, ki je bil svoje dni prizidan za osebno porabo kralja Milana. Tudi v teh sobah, ki niso oškropljene s krvjo umorjene kraljevske dvojice, je baje kralju Petru zelo tesno pri srcu, tako, da prečuje cele noči brez spanja. Ko ponoči adjutanti službeno nadzorujejo prostore v gradu, srečavajo kralja, ki v popolni obleki tava po sobah. Ta mučni položaj kralja Petra si razlagajo po mestu tako, da v gradu straši, da vsako noč o polnoči prikoraka na hodnike neko strašilo, oblečeno v belo. s krvjo omadeževano haljo in da pri tem tako strahovito stoka, da se človeku ježijo lasje. Osebe, ki so šle ob tem času mimo konaka, trdijo, da so slišale to vzdihovanje celo na ulico. Omenjeno strašilo, ki se je baje že večkrat prikazalo tudi vojaškim patruljam in dvornim uslužbencem, smatrajo nekateri za kralja Aleksandra, drugi pa za kraljico Drago. — Kdor še ni videl strahov, pa bi se rad o njih prepričal, naj brž porabi to ugodno priliko in pohiti hitro v Belgrad.
Smrtni pik mušice. V Orcfzyalvi je pičila bronasto svetla mušica ekonoma Ivana Scheidt Sprva se zato ni prav nič zmenil. A kmalu nato je začutil hude bolečine, na kar je šel k zdravniku. Ves obraz mu je zatekel in pokazala so se znamenja hudega zastrupljenja, ki je tako hitro naraščalo, da je nesrečnež vkljub vsej pomoči kmalu umrl.
150 oseb v kitajskem templju zgorelo. Poročila iz Sangaja javljajo, da je v mestu PingTu pogorel velikanski kitajski tempelj ter da je pri požaru 15 0 oseb izgubilo svoje življenje. Bil je ravno velik praznik in veliko število vernih Kitajcev se je zbralo v svetišču, ter zažigalo rudeč papir v čast svojim bogovom. Toda
nenadoma je pa bliau vrat prijel goreti tempelj. Ljudstvu je bU zaradi tega izhod zaprt. Pričela se je grozna gnječa. Nekateri ao skočili raz okna, drugi so bili zmečkani ali so pa zgoreli. Vseora skupaj je v groznem požaru izgubilo 150 ljudi svoje iivljenje.
Tatvina pri polti. V Stanislavi so pred 14 dnevi pri|eh dva poštna uslužbenca, ki so ju sumili, da sta izvršila več tatvin. Pri bitni preiskavi so nsfili več ukradenih rečij, kot zlate brožke, mnogo zlatih in are brnih ur z verižicami in različno drugo zla-tenino in srebrnino. Odvedli so ju v zapor.
Najmanjii vojak je gotovo 60 let stari pritlikavec Puceto, ki meri le O «14 m. Udeležil se je filipinskega ustanka m Ame-rikancem prav vsled svoje majhne postave marsikako »agodel. Priplazil se je neopažen v amerikanski tabor ter tu pričel streljati straže. Naposled ga uiame neki vojak in prinese v naročju v taborišče. Na njem je vse majhno, le glava je debela a zato r'fi bolj pametna.
V jedni vri osivel. Kakor pripovedujejo madjarski listi, dogodilo se je to 25 letnemu kmetskemu sinu Mitru Popi Tere-gove. Popa ce je napotil v bližnjo va«. kamor je bil povabljen na ženitovanje. V to vas se pride iz Teregove preko hriba v dveh urah, toda pot je mnogo krajša, ako se gre ob železniški progi in slednjič skozi prerov (tunel). Popa je sklenil iti po krajši poti skozi tunel. Vstopivši v tunel, je legel na tla in poslušal. Ker ni čul niti najmanjšega šuma ali ropot«, bil je gotov, da ne prihaja noben vlak. Ko je korakal po priliki četrt ure v temi, zaslišal je v svojo grozo piskanje in ropet za njim prihajajočega vlaka. Ta ropot je postajal od sekunde do sekunde močneji in razločniši. Mladeniča je oblil smrtni znoj, kajti strašna smrt pod vlakom bila mu je gotova, izogniti se p* mogel, ker je bil tunel ozek, sr mo na eden tir, in tudi ako bi se pritiso?! na steno, okresal in ubil bi ga mimo drdrajoči vlak. V smrtnem strahu pričel je teči, kolikor so ga nesle noge. In že je bilo slišati puhanje lokomotive tik za njim in zagledal je pred seboj slabi rdečkasti svit svetilnic lokomotive. V smrtnem Btrahu je dirjal dalje in dalje in bil je toli srečen, da se v temi ni spodtaknil in padel, Ta divja dirka za življenje in smrt je trajala skoro pet minu' Ia dosegel je izid iz tunela ter se rgrudil poleg proge, a v istem trenutku je švignil vlak mimo njega! Malone, dani nesrečnežu počilo srce. Ležal je eno celo uro povsem obnemogel, predno je zopet prišel k sapi. Tresoč se na vsem telesu in šibečimi se nogami taval je zatem v bližnjo vas na svatbo, dasi ni imel niti najmanje dobre volje. Želel si je oddahniti med znanoi in odpočiti od smrtne groze. Toda, ko je \stopil v krog znancev in omahnil na bližji stol, ni ga nihče poznal, lasje so mu b-ti povsem osiveli, kakor 70 letnemu starčku!! To je bil provzročil smrtni strah!
Sodrug — bogatin. Kakor poroča berlinski »Vorwarts«, dobiva sodrug Bebel, ki je postal bogat dedič, dan na dan kopo pisem s prošnjo, naj pomaga prosivoem. Se celo na strankino vodstvo prihajajo taka pisma, dasi sodišče še ni reklo zadnje besede o dedščini. Seveda dobivajo sodrugi prosivci nepovoljne odgovore, če jih sploh dobe. Ubogi Bebel! Popolnoma po svojih načelih hočejo sodrugi deliti njegovo ded-ščino, a on gotovo s tem ni zadovljen. Se predno je resničen dedič, pa že toliko de-livcev. Kaj šele bo !
Samostanski dogodek. V novejšem času se porajajo tu pa tam v liberalnih in socialnodemokratičnih listih različne senza-cionelne pripovedke o dogodkih iz samostanskega življenja. Tako so poročali tudi slovenski libei alni listi, da je bilo slišati dne 27. juniia okrog 10. ure zvečer iz samostana pri Petersbergu strašno vpitje na pomoč, ki je prihajalo od davljenega glasu, kakor bi bila usta z roko ali z robcem zamašena. Kakor smo se informirali, se je to vpitje ob istem času v samostanske) celici res zgodilo. Toda to se je zgodilo vsled tega, ker je v istej sestra, ki je že od leta 1898 urno bolna. Ta je ono noč zopet hudo norela. To potrju)e tudi hišni sdravnik gospod dr. Pavel E. pl. Knapitsch, ki jo zdravi. Tako se dela in namigava. Tepcev, ki take liberalne izmišljotine verjamejo, ni premalo, kakor tudi ne listov, ki iz same resnicoljubnosti iste tiskajo!
Trije kandidatje sa samomor so nastopili v Reichenbergu; in sicer so to natakarji : 201etni Osvald S c h a f e r in njegova prijatelja, W. T a n d 1 e r in Jos. Tschorner. Dogovorili so se namreč, da hočejo skupno umreti ter se v ta namen napotiti v gozd. Toda le eden, Schii-fer si je pognal kroglo v desno sence in težko ranjenega so prepeljali v bolnico, druga dva pa sta se mu izneverila. Tandler je ušel, baje je ustrelil enkrat na svojega prijatelja; tretjega, Tschorner, pa je polioija prijela ne daleč od kraja, kjer bi se imel izvršiti samomor. Pri Schuferju so našli pismo, v katerem izjavljajo vsi trije, da se hočejo skupno usmrtiti ter prosijo svoje stariše odpuščanja.
Prinoezinja kuharica Da bi se je-
dinka nemškega oesarja princezinja Viktoria Luiza navadila kuhati, so ji pripravili v ta namen popolnoma moderno opremljeno ku hinjo. Tu se ie učila mlada princezinja pod vodstvom Hubnerjevim (kuhinjskega Šefa) umetnega kuhanja. Ko je prvo skodelico čokolade skuhala, poklicala je mlada kuharica cesarico, in ji je radostnega lica kot gostu postregla. Ker pa so med cesarskimi posli nastale različne bolesni, je morala princezinja zapustiti dotično poslopje, kjer je bila njena kuhinja, in se z osobjem preseliti drugam. Ko se v dotičnem poslopju zopet nastanijo, se bo princezinja dalje učila ku hanjs.
Strela je ubila na Zihovem selu fare šmihelske 23 tet no Alojzijo Cugeij, ko je nesla škaf vode na glavi. Ponesrečena je bila znana kot pridna dekle. Pred kratkim se je bila vpisala v Marijino družbo. Čudno! Nie-nega brata je tudi doletela pred par meseci nagla smrt Ubila ga je smreka. In še prej je enega brata tudi strela ubila. Ootovo ža lostno za staiiše!
Glavo odbilo. Strojevodja Franc Hau • bert se je ponesrečil na strašen način Med vožnjo med postajama Plank in Schonberg je zlezel na voz, na katerem je premog in sicer v trenotku, ko je šel vlak čez neki most. Ker pa je most jako nizko napravljen, zadel se je na vozu stoječi mož tako nesrečno ob mostno vez, da mu je glavo odtrgalo. Tiuplo je palo pod kolesa, kjer se je vleklo precej časa, dokler se ni popolnoma razmečkalo. Koece telesa so morali iskati.
Dolinosti katollikega moža. Skof Hedlew v Birminghamu na Angleškem je rekel v svojem govoru svojim škofijskim vernikom sledeče: „Dobro je, da so lajiki ali posvetnjaki poslušni in udani, a poslušnost je dvojna: prvi so udani in nede-lavni, drugi pa udani in delavni. Kar želim, je, da so katoliški lajiki živahnejši; kajti strahopetnost je donesla cerkvi mnogo škode. Ako bi bili katoliki hrabri in bi pokazali včasi zobe, bi se bilo katoliški veri prihranilo marsikako izgubo. Lajik lahko podpira cerkveno delo na petero načinov: 1. s simpatijo ali sočutstvom do duhovnika, ki mora biti vsled neogibne potrebe organizator in voditelj soseske; 2. z dosego primernega zastopstva katoličanov v javnih korporacijah ali skupščinah in z dejansko udeležitvijo javnih zadev; 3. s snovanjem klubov in družabnih društev v zvezi s cerkvami; 4. po časopisju, ki je postalo skoro prva sila našega stoletja, ako isto podpira, in 5. po radodarnosti, ker ne more nobena dobra stvar uspevati brez denarja." — Vse to tudi velja za nas!
Zobje in lasje O tem, zakaj da zgubijo ljudje lase tako pogostokrat, je že cela literatura. Eni pravijo, da se le podeduje, drugi pripisujejo to težkemu duševnemu delu, drugi zopet težkemu pokrivalu; eni vi dijo v tem posebno bolezen in dr. Jacquel ie pa sedaj odkril nekaj prav posebnega. O a pravi, da so zobje in lasje v sveži kot udje organizma. Kakor pri drevesu, kjer ni prave zemlje, nič ne vspeva, listje se posuši in odpade, ravno tako pri človeku, ki nima zdravih zob, ne more hrane prebaviti in z nezadostno prebavo vpliva nedostatno na celi organizem. Ljudje, ki nimajo dobrih zob, igubiio tudi navadno lase.
Za eno bolho 20 000 mark. V Londonu zbira Charles Ritšild bolhe. Dosedaj ima že lepo zbirko nekaj nad tisoč bolh raznih četveronožcev in ptio vseh delov sveta. Toda bolhe iz skrajnega severa še nima! Po njegovem ie to kaj žalostno za njegov boljši muzej. Najrajši bi namreč imel bolbo severne lisice; kajti ta živalica je za ljubitelja bolh to, kar je jajce velikega alka za nabiratel.e ptičjih jajec. Da odpravi to pomanjkljivost, pripravil je g. Rotšild posebno ladijo in najel zelo sposobnih boljših lovcev, da mu vendar vjamejo bolho polarne lisice. Ta zabava ne bo stala nič več kakor — 20 000 mark. Toliko gorja je na svetu, toliko solza in rev — toda za bolho severne lisice 20 000 mark !
Brada na nosu. Zelo zanimiva do-godbica se poroča iz Pariza: Neki ondotni perici se je namreč med prepirom z njenim možem pripetila nesreča, da jo je ljubeznivi soprog tako obdelaval po obrazu, da je vsled tega izgubila nos. V bolnioi so izvršiti potem rinoplastično operacijo in ji nos, kolikor ga je manjkalo, nadomestili z novo kožo. S tem je zopet zadobila vsaj nekoliko svojo prejšnjo lepoto. Toda nekega dne je opazila uboga ženica, da poganjajo na njenem novem nosu prvi sledovi — brade. Zastonj je uporabljala britev in razne tinkture. Brada je le postala večja in tudi gostejša. To je zakrivil zdravnik, ki je izvršil ono operacijo in pri tem vzel kos kože z lasmi. Konec je bil, da se je žena ločila od svojega moža, ki ji je bil pokvaril njen lepi nos in jo spravil v toliko sramoto.
Slika ia Kitajske Razmere pri ju-stici so na Kitajskem kaj prijazne. Pred kratkim se je poročalo iz Kia Tinga o sle dečem slučaju. Na cestah tega mesta so javno razpostavili na ogled dva na križ pribita moža in štiri ljudi, katere so bili obe sili v posebnih kletkah. Tisoče gledalcev je
občudovalo ta prizor. Prej omenjeni kaznenci so bili vsi mrtvi, rasven enega, ki je bil križan in ki je na križu živel še tri dni, dokler ga niso umorili a strupom. Napred nejši Kitajci se sicer upirajo takim grozo-dejstvam. toda bres vspeha. Pri kitajski starokopitncsti tudi ni upati, da bi se sodne razmere zboljSale v doglednem času.
Varstvo pisemske tajnosti Proti temu, da bi nepoklicane osebe z ROntge-novimi žarki preiskavale pisma, svetuje nek avstrijski kemik, da naj se notranja stran ovitka prevleče z bronastim razkrojem, ker bron zabrani prodiranje Rontgenovih žarkov.
Dežela napačno idočih ur je Japonsko. Uzrok temu je to, ker se tam zemlja skoro vedno trese. Ker se skoro vsaki tretji dan dogajajo .potresi, vpliva to precej na ure z nihalom, ki so v obče najboljše. In tako se zgodi, da mnogokrat ure ne gredo prav. To pa je jako neprilično tujim mornarjem, ki so navajeni drugod na točnost ur. Japonci imajo torej mnogo opravila s svojimi urami. V Ljubljani se pa vedno ne trese in vendar ...
Spretnost slepčeva Ni dolgo, kar je živel ua Angleškem slep tkavec, ki si je vse potrebno orodje sam napravil. Poleg tega je bil tudi velik prijatelj godbe. Posebno veselje je imel z orgijami. Tako ga je prijela nekega dne žilica, da bi poskusil mehanizem orgelj v B A ker je imel malo upanja, da se mu dovoli, je opustil to misel. Zgodi se pa, da umrje tamošnji organist, katerega so ob tkavčevej navzočnosti jako hvalili kot spretnega organista, ki se je razumel na svoje izvrstne orgije. Tkavec gre domov in drugo noč se splazi skrivaj v cerkev, se usede ter prične svojo poskušnjo. To je vzbudilo bližnje stanovalce, ki so čudeč se povpraševali, kaj naj bi to pomenilo. Menili so, da je prišel umrli organist nazaj. Nekateri bo pa menili, da so mogoče v cerkvi tatovi ter Be oborožili in podali v cerkev. Tu bo našli pri orgijah slepega tkavca, ki je bil tako zamišljen v svoje delo, da jih ni kar nič slišal. Seveda so ga potem odgnali na pristojno mesto, a ga kmalu izpustili, ker so zvedeli, kaj ga je napotilo do tega koraka. In ta korak je bila njegova sreča. Kajti kmalu potem so ga nastavili za organista, ker niso mogli najti vrednejšega naslednika umrlemu organistu. Sestavil je zatem sam orgije, ki se nahajajo na otoku Man.
Dve napredni Kitajki. V Parizu se z zadovoljstvom spominjajo dveh elegantnih, prikupnih hčera prejšnjega kitajskega poalanika You Keng, ki je pred nekaj meseci zapustil Francijo in se povrnil v domovino. Hčerama je kitajska cesarica dovolila nositi moderno evropsko obleko, da še več, priti smeta v tej toaleti celo na dvor. Cesarica se pogovarja zelo rada z njima in si da popisovati evropsko iivljenje, šege in navade. Pokazati so ji tudi morale evropske plese, ki so zdaj vpeljani tudi pri kitajskem dvoru.
Z desetimi leti življenja sita V
Seestadtlu pri Mostu so našli truplo lOletne Josipine Brucha v potoku utopljeno. Pri njej so našli listek, kjer pravi, da je sita življenja. Deklica je hčerka redarja, ki je živel s svojci v največji revščini.
Samomor zaradi toče. Na Češkem se je posestnik Jakob Bohm obesil v svojem skednju. Vsled toče, ki mu je uničila vso žetev in druge poljske pridelke, se mu je zmežalo, da je šel v smrt.
Obiirna demoliranja v Newyorku
V	Newyorku bodo v kratkem podrli nič manj kakor 400 hiš na cestah št. 31 in 32, da bodo dobili prostor za velikanske kolodvore, katere hoče napraviti pensilvanska železniška družba. V teh hišah je stanovalo 11.200 ljudij in vrednost poslopij znaša nad 20 milijonov kron.
Rontgenovi žarki v službi čevljarjev. Nekako čudno se sliši ta naslov na prvi pogled, toda če se stvar natančneje pregleda, pokaže se tudi v tem oziru velik pomen iznajdbe ženialnega prirodoslovca.
V	strokovni šoli v Kottbusu jo uporabljajo z velikim vspehom. Ta strokovna učilnica je dala fotografirati celo vrsto različnih človeških nog in je fotografije razpostavila v Draždanih. S pomočjo omenjenih žarkov je možno videti kakovost posameznih kostij v nogi, opazuje se lahko, kak učinek napravijo na nogi pretesni črevlji in zlasti, kako se stisnejo kosti v prstih, ako ni obuvalo dovolj veliko. V zdravstvenem oziru bi se dala ta iznajdba torej prav dobro uporabljati, vprašanje je le, če bi bila človeška nečimernost tudi zadovoljna s primernimi pre-membani na obuvalih.
Kaznjenec-iznajdltelj Iz Nevv-Jorka se poroča: Dvajsetletni Karol Filer, ki je bil zaprt zaradi tatvine, je za časa svojega zapora iznašel nekaj novega za šivalni stroj. Pravico iz delovanje je prodal za 300.000.
Zlati zobje V Rimu so našli pri izkopavanju na ulici Via Rosella, ki je obstojala še ob rimskih časih, v bližini vile papeža Julija II. globoko podzemeljsko jamo. Tu se je nahajal podzemeljski vodovod in tudi grob, v katerem je bila pokopana žena. Imela je lepo iz zlata izdelano zobje
Nesrečni prstan. Ni dolgo, ko se je na Dunaju ponesrečil 36 letni dninar Jo§. Žariš. Hotel je skočiti raz nekega vagona, a se mu je pri skoku zapletel prstan in prsta ni bilo več.
»Niks dajč" pravi hranilnica v Tarne-polu v Galiciji in vrača naslove z nemškim jezikom s pripomnjo: „Niemieckich pism nie przymujemy". In pri nas?! Je celo župan, slovenski župan slovenskega mesta, ki pošilja strankam, naj si se tudi slovenske, pisma, na kojih se blišči samonemški napis: „Biirgermeister von L." Poleg tega je še napredno-radikalen župan!
Eksplosija v petrolejski jami. V jami za petrolej v Montechiari pri Piacenzi so se uneli plini, na kar je naBtala eksplozija. Vsled te so bili uničeni vsi stroji, poslopje pa se je unelo in zgorelo. Našli so na kraju nesreče dvoje zgorelih trupel, ki Bta bili hčerki družine Surdi. Nesrečnici sta se tam sprehajali in nesreča ju je dobila, otiri na smrt poškodovane delavce so prinesli v bolnišnico v Piacenzo. Trije drugi delavci bo težko poškodovani.
Poadrav ia zrakoplova K velikim vojaškim vajam, ki se te dni vrše na Francoskem, došel je tudi predsednik Loubet, in občinstvo mu je priredilo navdušene ovacije. Malo zatem prikazal se je nad poljem zrakoplov Santos Dumonta, ki je pozdravil predsednika z nekoliko streli iz zrakoplova, potem se obrnil in vrnil. Tudi njega je občinstvo pri tem nenavadnem prizoru živahno pozdravljalo.
Čuden človek. Neka kmetica iz Bo-gosavca na Hrvaškem je dovela svojega sina k zdravniku. Kakšne rasti in teže je njen sin, morejo si čitatelji predstavljati iz tega, da ju ta človek star 34 let, a ga mati, ki je stara in slabotna žena, savije v zavitek in ga nosi na roki, kakor malo dete.
Obleka ii asbesta za gasivoe. Iz Halifax» se poroča: Na nekej reki je nastal na ladiji ogenj, katerega so gasili mornarji nemške vojne ladije »Vineta« in sicer v azbestni obleki. Taka obleka je po mnenju gasivcev jako praktična.
Drag konj. Kraljevi pruski nadsoro-vateli kinj je Kupil na Angleškem konja »Ard Patrick« za 120 000 mark.
71 let oženjena. Nemški cesar je podaril prošlo leto kapitanu Arnold in nje-govej družici v Vzhodnej Friziji kolajno s številko „70, ker sta doživela v zakonu toliko let. Letos obhajata jubilanta 71. leto zakonske sreče. „On" je star 97, „ona" pa 89 let.
Potovanje z motorskim kolesom.
Vedno bolj se vdomačujejo P u c h o v a kolesa z bencinovim motor-j e m. Prav po bliskovo se premiče lično, trdno kolo in nosi potnika iz kraja v kraj, ne da bi se mu bilo kai truditi z nogami. Nedavnej je neki gospod Eaaanuel de Gaorgi se na Puchovem kolesu na pot podal iz Gradca v Madrid čez Pontebo, Padovo, Milan in skozi Francosko. Vso pot se mehanizem Puchovega kolesa z motorjem ni prav nič pokvaril. Te dni pa se je na prav takem kolesu z bencinovim motorjem odpeljal iz Gradca g. Ekerl proti Parizu. Puchovo motorno kolo je vso pot izvrstno delovalo.
Dijaki — žanjci. V mnogih krajih Združenih držav je letos jako lepa žetev, ali delavcev skoro nič. Neko nedeljo pride 15 dijakov, ki so bili na potu v Kanzas, v mestece Otis. Leti so se bili za čas počitnic obljubili na žetev v Ness County. Ko se je vlak v mestecu Otis ustavil, pride množica bližnjih farmarjev in sili dijake, naj izstopijo. Dijaki se seve branijo, a vse ne pomaga nič. Farmerji jih potegnejo iz vozov in peljejo na svoja polja, kjer morajo sedaj delati kot poljski delavci.
Dar nemškega cesarja benedik tincem. Nemški cesar je pred kratkim podaril benediktinskemu samostanu pri Monte Casino na Laškem svoj portret v zlatem okvirju. Ta samostan je Viljem I. in sedanji cesar Viljem II. že večkrat obdaroval.
Draga svetovna rasstava Vodstvo svetovne razstave v St. Louis je dosedaj izdalo v ta namen že 34 milijonov mark. Vse priprave za to razstavo bodo dosegle vsoto 160 milijonov mark. Res precejšnja vsota!
Največji ropar. Iz Monte Carlo se poroča, da se je pred kratkim vršila posebna slavnost o priliki godovanja kneza Alberta. Slavnostni vspored je med drugimi točkami obsegal petje narodne himne, ki se začne z besedami: „To je naš dragi knez, naš vladar Albert." Slavnost v gledišču se je pričela. Najprej je prišel na vrsto prolog, ki obsega tudi sledeči duhoviti stavek: „In kdo je največji ropar?" Ko je govornik izrekel te besede, je nekoliko prejenjal, da bi bil učinek tem večji. Dirigent pa je smatral to za ugodno priliko, da se zapoje narodna himna. Dvignil je kapelniško palčico in iz vrst pevcev je zagrmelo: „To je naš dragi knez, naš vladar Albert." Lep poklon!
Nove puike vpeljejo ameriške Združene države. Puškina cev je dolga le 24 palcev. Nove puške so lažje in pripravnejše. Ribil« se bodo tudi pri mornarici.
Ženski arhitekti. Iz Petrograda se poroča, da je poskusila ruska vlada izobra-. lili tudi ženske za arhitekte. Ob pričetku
glavnega kuna bodo vzprejemali v petro-grajsko akademijo upodabliajočih umetnoatij tudi ženske. Dve kandidatinji sla ae ie oglasili.
Tndl pripomoček sa volivno propagando. Soc. dem. pekarna v Ryssowu na Nizozemskem prodaja kruh, na čegar skorji so napisane besede: »Volite ter \Veela!« Tako lahko jedo sodrugi svojo propagando. Dober tek!
Stroiki okupacije Bosne in Hercegovino so znaAah v denarju za našo državo 135 milijonov goldinarjev.
Ilaruvt Poslani naieniD uredništvu:
Za pogorelce v Slovenjem g r a d e u : ol. vikarijat Znpotok na Goriškem 4 K.
Bog plačaj!
Za spominsko ploščo P P. Ladislavu in F I o r n t i n u H r o -v a t so nadalje darovali: Č. g. dr. Gregorij Pečjak, veroučitelj na gimnaziji v Ljubljani, 5 K; Neimenovan 20 K; č. g Jrsip Kos, župnik na Selih pri Sumbregu, 2 K; gcsp. Andrej Meja<5, deželni poslanec, v Komendi,
10	K; č. g. Vid Hribar, župnik v C evelandu v Ameriki, 15 K; č. g. Janez Kljun, župnik v bmartinu pri Kamniku, 10 K; č. g. Ant. Zore kaplan v St. Rupertu, 2K; dva iskrena čestilca 10 K; č. g. Ivan Plevanefi, župnik v Soteski na Dolenjskem, 5 K ; g. Julij Slap šak, nadučitelj v Vodicah, 2 K ; gosp. Joief Smolnikar, posestnik v Zgornjem Tuhinju,
11	K; zbirka gg. profesorjev na drž. gim naziji v Ljubljani 28 K, in sicer so darovali: g. ravnatelj Andrej Senekovič 5 K. g. profesor Anton Bartel 1 K, gospod dr. Jos. Sorn 1 K; po ž K so darovali g«?, profesorji: Fr. Brežnik, Lud. Lederhas, Alf. Pau-lin, Raj ko Perušek. Mart. Petelin, dr. Janez Svetina, Avgust Wester, France Novak. — Č. g. France Cešarek, župnik v Ziagradcu, d K; č. g. Miha Trček, dekan v Smariji, 10 K; srdč. Mici Rebolj na Krki 2 K, gdč. Marija Prosenc na Krki 2 K ; gdč. Pavlina Rusova, učiteljica v Zgornjem Tuhiniu, 8 K; gosp. Janez Hrovat, mizar v hgor. Tuhinju,
10	K. — Ker proračunjeni stroški še vedno mnogo presegajo dosedanje prispevke, zaradi tega se podpisani odbor obrača do vseh ostalih čestilcev pokojnih literatov s prošnjo, naj po možnosti pripomorejo k temu, da bode spomenik, ki se postavi že meseca septembra, res dostojen za tako odlična moža. Vsako darilce vsprejme z najtoplejšo hvaležnostjo
Pripravljalni odbor.
V Zigor. Tuhinju, dne 25. julija 1903
Bolgarski knez ne odstopi?
Belgrad. Vest, da je knez Ferdinand odpotoval iz Bolgarije, ker se ni čutil več varnega v Bolgariji, potrjuje se tudi iz Koburga. Knez Ferdinand je predložil rodbinskemu svetu vprašanje, ali Be naj odpove prestolu in se več ne povrne v Bolgarijo, ali naj se zopet vrne v Scfijo. Rodbinski svet je z večino glasov sklenil, naj knez Ferdinand ne odstopi. Sedaj imajo besedo seve še Bolgari.
Kljub vsem dementijem je dejstvo, d a jedel bolgarskih častnikov v zaroti proti bolgarskemu knezu Ferdinandu.
Telefonska in brzojavna poročila.
Volitev novega papeža.
Rim, 1. avgusta. Včeraj, ko so se vozili kardinali v Vatikan, da se vde-leže konklava, je poročevalec milanskega „Secolo" zaklical proti vozu, v katerem se je peljal kardinal di Pietro: „Ecco
11	papa" (Evo papeža!) Kardinal di Pietro je prijazno odzdravil, se zasmeh- i Ijal in dejal: „Lepa hvala, a jaz bi ne bil vreden.u
Rim, 1. avgusta. Kardinali so vzeli seboj v konklave mnogo prtljage in priprave za umivanje, ker so celice v konklave jako ubožno po meniško opravljene.
Rim, 1. avgusta. Pri včerajšnji maši, pri kateri se je klical sveti Duh, so morali kardinali radi nedostajanja prostora stati v dveh vrstah. Radi bolezni se svete maše niso mogli udeležiti kardinali Coullie, Vaszary, Langenieux in Cretoni. Princu Sikstu Bourbonskemu je prišlo slabo, da je omedlel. Na pomoč mu je priskočil dr. Lapponi.
Rim, 1. avgusta. Ob 5. uri popoludne se je včeraj iz Damazovega dvora čulo petje klerikov, ki so spremljali kardinale v konklave. Kardinalov je bilo 62. Izvršili so se običajni obredi
pred volitvijo. Nekaj časa je bilo potem tiho. nakar se je čulo zvončanje.
Rim, 1. avgusta. Okolu 10. ure je na trgu sv. Petra stalo na stotine ljudi. Čakali so morebitnega pojava prvega glasovanja kardinalov v konklavu, ki se je vršilo ob 10. uri dopoludne. V slučaju, da nima prva volitev vspeha, sežgo glasovnice pomešane z vlažno slamo, in iz dimnika nad sikstinsko kapelo se pokaže temen dim. V slučaju, da je pa volitev vspešna, sežgo volivne listke, ne da bi jim kaj primešali in iz dimnika se pokaže lahen belkast dim. Ljudstvo je opazovalo, kedaj se pokaže kak tak pojav. Ob 11. uvi 15 minut so ljudje videli temen dim, kar je bilo znamenje, da prvo glasovanje še ni imelo končnega vspeha. Druga volitev se je vršila ob 3. uri popoludne. Na trgu sv. Petra stoji 7 stotnij vojakov.
Rim, 1. avgusta. Ob kolonadah na trgu sv. Petra je dopoludne čakalo na stotine ljudij, kedaj se bode pojavil dim iz dimnika sikstinske kapele. Ob 11. uri 15 minut se je dvignil iz dimnika rahel bel dim in občinstvo je radostno vskliknilo: ,,Papež je izvoljen!" Skoro na to se je dvignil iz dimnika gost teman dim, kar je pomenilo, da papež še ni izvoljen.
Monakovo, 1. avgusta. Na podlagi poročila, katero je prišlo včeraj v tukajšnjo nuncijaturo, so tu mnenja, da bo volitev papeža jutri v nedeljo zvečer končana.
Rim, 1. avgusta. Izvenvatikanski listi pravijo, da kardinal Oreglia nima skoro nič upanja, da bi bil izvoljen. Skoro gotovo bo, pravijo ti listi, izvoljen kardinal Di Pietro.
Rim, 1. avgusta. Na trgu sv. Petra je 700 vojakov, 400 na desni, 300 na levi strani. Patrulje hodijo po bližnjih ulicah. V bližnji vojašnici je pripravljenih še 700 vojakov.
Dunaj, 1. avgusta. Ministerski predsednik Koerber se je sinoči odpeljal v Išl.
161, 1. avgusta. (C. B.) Ministra Koerber in Bohm - Bawerk sta bila dopoldne pri cesarju v avdienci, ob 10. uri sta pa konferirala z ogrskim lin. ministrom Lukacsem.
Budimpešta, 1 avgusta. Danes je imela sejo parlamentarna komisija, ki ima nalogo, da preišče Dienes-Pappovo zadevo. Polonyi je dejal, da je vlada nalašč pustila, da je Dienes pobegnil. 01ay je dejal, da je ta komisija nekom-petentna in zahteval, da se skliče inkorn-patibilitetni odsek, pred katerim bodo štiri priče pričale, da je Khuen Hedervary kriv. p o d k u p 1 j e n j a. Te priče hočejo pričati samo pred inkompatibilitetnim odsekom.
Budimpešta, 1. avgusta. »Beri. Tagblatt" javlja, da je Dienes izjavil, da je grof S z a p a r y le žrtev grofa K h u e n a. Dienes je bil včeraj v Berolinu in je nato odpotoval.
Budimpešta, 1. avgusta. Listi poročajo, da je Dienes dobil 200.000 kron, da je pobegnil v Ameriko.
Reka, 1. avgusta. „Novi List" posvečuje poseben članek* demisiji reškega guvernerja Szaparyja, ki je, kakor znano, odstopil, ker je prišlo na dan, da je dal bivšemu poslancu Dienesu 12.000 gld., da bi podkupil ogrskega opozicijskega poslanca Pappa. List pravi, da je pravi podkupljevalec ministerski predsednik grof Khuen - Hedervary, ter pristavlja, da bodo sedaj menda vsi pravi Mažari razumeli tožbe neodvisnih poštenih Hrvatov in da bodo še le sedaj razumeli pravi smisel nekaterih brošur o Khuen-Hedervary-ju in o vladnih hrvatskih poslancih.
Zagreb, 1. avgusta. Doslej je radi dinamitnih atentatov aretiranih deset oseb.
Znojm, 1. avgusta. Tukajšnjemu okrajnemu sodišču so orožniki izročili posestnika Antona Grabla in njegovo ženo Al arijo, ker sta pred sedmimi leti
umorila očeta Marije Grabi. Ovadil ju je oče Antona Grabla v jezi, ker je izgubil proti sinu neko pravdo.
Beroliu, 1. avgusta. Dunajska policija je izdala tiralico za Dienesom radi ponarejanja menjic in goljufije. Tukajšnja policija zatrjuje, da je bil Dienes aretiran v Hamburg u.
Belgrad, 31. julija. Črnogorski knez Nikola bo ustanovil v Belgradu diplomatično zastopstvo Črne gore.
Carigrad, 1. avgusta. Rusija je dobila od sultana dovoljenje, da sme skozi Dardanele z vojnimi ladijami, ki so namenjene v vzhodno Azijo.
Po sklepu lista.
Nemške spletko radi jutriinjo volitve v trgovsko bolniško blagajno.
Ravnokar čuiemo, da razglaSa tukajšnji nemškutarski gremij trgovcev da. smejo jutri biti prodajalnice odprte do 12 ure opoldne. Izvestno se s tem hoče pritisniti na slovet ske trgovske uslužbence, da bi se ne mogli vdeležiti volitve v trgovsko bolniško blagajno. Pozivamo tukajšnje trgovce, da kljub temu dajo svojim uslužbencem popolno volilno prostost in da nihče ne krati svojim uslužbencem vde-leževati se jutrišnjega občnega zbora. Dolžnost slovenskega časopisja bo, javiti občinstvu tiste trgovce, ki bi hoteli na katerikoli način kratiti volivno prostost svojih uslužbencev in če tudi samo v tem, da imajo trgovine odprte.
Meteorologldno porodilo.
Vtfina nad morjem 306.2 m, srednji sračni tlak 736-0 mm
Ca« «pa-zoranja
Stanj, barometra. t mm.
Temperatura
Celaljo
Vetr.Tl.
Neb«

P i
311 9. irei. j 736-6 | ll-4'rsl^žhTr jasn^
i i • ziutr i |2 popol. j
738 4 1 9.0 I brezvetr. I megla 737-6 | 22-3 | sl. jug | del. obl. , Srednja včerajšnja temperatura 12 5», normale 19.7'
Dunajska borza
dnč 1. avgusta
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4% . ... . Avstrijska kronska renla 4 % ....'. Avstrijska inv. renta 3'/» % .,..'.
Ogrska zlata renta 4%......
Ogrska kronska renta 4% ..... ,
Ogrska inv renta 3'/,*.......
Avstro-ogrske bančne delnice.....
Kreditne delnice.........
London vH i........\ [
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v
20 mark............
20 frankov.....
Italijanski bankovci......' . !
C. kr cekini........
56-4
10035
100-20 120 85 100-65 9310 120-U5 98 10 90 65 15-86 659 — 239 22»/« 117-32 V, 23-48 1905 95 20 1128
Žitne cene
dnž 31. julija 1903. (Termin.)
Na budimpeitanski borzi:
PSenica za oktober
„ » n april . . . . .
Rž za oktober.......
Oves za oktober......
Koruza za avgust.......
» » september.....
. „ maj 1904 .....j
(Efektiv).
Dunajski trg.
PSenica banaSka . Rž južne železnice
Rž......
Ječmen . >
„ ob Tisi . , Koruza ogrska . , Cinkvant .... Oves srednji . . , Fižol.....
K 7 20 do 7-21
6-06
5-25
6-09 6-12 489
607
5-26
6-10 613 3 90
K - do
6-50
6	55
7	40 5-75
11.—
660
6-75 8--6'— 12-—
Izjava.
999 1-1
Podpisani naznanja, da agent gospod Zakrajšek nima nobene pravice prodajati mojega posestva. Kadar bom hotel prodati, bom že sam prodal.
Ivan Marolt,
gostilničar in posestnik, Radeckega cesta 24.
77
SLOVENEC
W se prodaja
doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnali:
Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12. Doleno Helena, Južni kolodvor. Kalii Alojzij, Jurčičev trg 2. Suinik Josipina, Rimska cesta 24. Tonioh Ivana, FlorijanBke ulice 1. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52
Vozni red
junij-oktober 1903 868
Cena 20 vin. (10 kr.)
s poluletnim
koledarjem
v trdnem ovitku dobiva se v pro-dajalnici
Ničman
Kopitarjeva ulica
in v
Turkovi
prodajalnici na Dunajski cesti v Ljubljani.
Y zadruž. domu kmetske posojilnice
na Dunajski cesti oddaja se -^jj
7 stanovanj
po tri in štiri sobe z vsemi pritiklinami ter
2 prodajalnici
za selilni termin 971 3-2
1. novembra f. I.
Po dogovoru zamorejo se ista še poprej v
najem oddati. Pojasnila v pisarni kmetske posojilnice med uradnimi urami.
Ciril-Metodove biškote
zantevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
Naročila sprejema (lružbin založnik S. H. Skerl, Sv. Ivan pri Trstu.
Razglas.
Zaradi nesklepčnosti občnega zbora „kon-sumnega društva v Pobu" dne 26. julija
1.1. se sklicuje za nedeljo
dne 1(>. avgusta 1.1. drugi
občni zbor
z istim vsporedom, ki bo sklepčen ne glede na število navzočih članov.
ODBOR.
fla prodaj je
za jako nizko ceno lep, nov, amerikanski
Packard harmonij,
imajoč 16 registrov z močnim a ljubkim glasom.
Kje, pove upravništvo „Slovenca".
996 2—1
Učenec
14 do 15 let star, zdrav in krepak, poštenih starišev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi.	977 4-2
Kje, pove upravništvo „Slovenca".
Dr. Julius Schuster
odpotuje od 1-15. avg.
krojaški mojster
v Ljubljani, 5i>. petra nasip 2
se priporoča prečast, duhovščini v izdelovanje duhoven-ske obleke in talarjev po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 989 8—1
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani.__
Občni zbor je dnč 31. julija 1903 odobril računski zaključek IV. odseka. Člani tega odseka dobivajo od 1. avgusta 1903 svoje tirjatve, v kolikor niso obremenjene s predujerai, izplačane pri blagajni društva vsak delavnik
od 9—12 dopoldne.
V Ljubljani 1. avgusta 1903
991 1-1
Ravnateljstvo.
Gospodična
katera bi bila izvežbana v trgovini, zmožna slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru, dobra računarica in nekoliko zmožna knjigovodstva, se takoj »prejme. Kje? pove upravništvo »Slovenca"
993 1-1
13o7 3«
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
sc priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnlžke obleke
Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj anlform avstrijskega društva železniških uradnikov.
Lovro Zdešar na Glincah pri Ljubljani pr poroča svojo izvrstno vrejeno
žganjarnico,


Y pivovarniški restavraciji Jurij Auer-jevih dedičev
v Ljubljani IVol/ove ulice št. 12
sprejme se zdrav, krepak, ne čjz 20 l.t star mladenič kct
ww fočaj ***
(Schankbursch.) »si 3-3
OGLAS!
M
ki izdeluje zlasti žganje iz sadja, brinjevec in borovničevec iz črnih jagod.
Na razpolago je že letošnja kuha. Cene nizke.	994 2-1
Učenec
se sprejme takoj v tovarni za kruh in
pecivo J. J. Kantz a v L ubljani, Rimska cesta ft Iti.	987 3-2
papež Leon Jflll.
kot obtežalo za pisma 28 cm visok je za 7 K naprodaj pri
Adolfu Wagenpjeil,
988 3-2	Juvellr,
v Ljubljani, Črevljarske ulice štev. 2
Cerkvenik
z dobrimi spričali, ki je tudi rokodelec, si želi službe pri kaki cerkvi na Kranjskem Štajerskem ali Primorskem. Nastopi lahko
takoj ali pozneje. Ponudbe sprejme upravništvo »Slovenca".
9S4 1-1
V- franjo Sfor
uljudno naznanja, da je preselil svojo
odvetniško pisarno
v Sodnijske ulice štev. 4, v novo hišo j.
MEW-Y0RK in LONDON
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih no-
fev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic iz
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih Žlic'
12 kom. amer. pat. srebrnih Kavnih
i kom. amar. pat. srebrna zajemal* niča za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca za mleko;
6 kom. ang. Viktorla čašič za pod-klado;	, „
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za ča); i kom. najfin. sipainice za sladkor.
42 komadov skupaj samo jld. 6"60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne te-\SSI» melji na nikakršni sleparill, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	380 1
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znesek naprej vpošlje. ^ Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varst-
veno znamko (zdrava kovina).	"t
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo BOhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
ftlolzlja Vodnika, i. nadstropje. «i>
408 3-1
gT
m.
</v\v/.
>.V. V-"A </o sv/.
</.v </.\.
P m
m ms


n+vn<Mfpv mnbarnp P°dPisani vljudno naznanjam sl. UlVuillCV lllUKdl ljt. občinstvu, da otvorim v sredo 5. t. m. mokarijo v prostorih, kjer je imel prej trgovino z moko g. Alojzij Zorman, v Florijanskih ulicah št. 7. Zatrjujem, da se bodem vestno trudil svojim mnogočislanim odjemalcem popolnoma ustrezati. Naj odličnejšim spoštovanjem
995 3-1	Josip Lončar, mokarija „pri Pepetu',


S/>S/T->>■ ■![■■« \v/. \v/,
\v/.
974 3-2
Razglas.
Na ljubljanski trgovski šoli m vzgojilnici
ustanovljeni 1. 1834,
se prične poduk dne 1. oktobra 1903.
Artur Mahr,
Pojasnila in programe daje
lastnik in vodja
Goip. pekovskim mojstrom!
Uljudno opozarjam na ječmenov izvleček z imenom
»Maltosen",
kateri je najboljši pridevek k drožem, da testo veliko lepše izhaja, bolje naraste in lepo rumeni. Tako se že pri kurjavi toliko prihrani, kolikor maltosen stane. Svojo dobroto pokaže maltosen zlasti pri mehkem testu in hladni vpeljavi. Ker tovarnar za maltosen nima za Kranjsko potovalca, imam ga jaz vedno v zalogi in ga pošiljam vsak dan po poštnem povzetju po 5 kg, po 90 h kg brez poštnine. Maltosen je obliki moke in se ne pokvari, ako leži; zatosi ga lahko vsak večjo množino naroči. Na domu stane 1 kg 90 h, 5 kg skupaj pa po84 h kg.
Priporočam tudi lastne iznajdbe
pečna vrata,
katera so tako pripravna pri delu in zel6 trpežna. Pri rabi mojih vrat ni treba pri popravljanju peči nikoli zida podirati, s čemur se prihrani veliko dela in zidarskega mate-rijala. Ta vrata jako dobro ohranijo par. Posebno dobro služijo ob pečenju potic. Gospodom pekovskim mojstrom priporočam tudi najboljšo
opeko za pečnl tlak,
katera je trpežna in zel6 lepo peče. Pri velikih pekarijah jamčim za-njo dve leti, pri malih pa štiri leta z enkratnim obrnilom. Ne ubije se nobena, samo nekoliko se obrabi. Komad (30 cm' 5 cm debela) stane jedno krono V zalogi ima to opeko Vidic in Co. v Ljubljani, a tudi jaz sprejemam naročila na-njo. Zarad nenavadne njene trpežnosti je ta opeka, čeravno nekoliko višje v ceni vendar ceneja kakor vsaka druga navadna.
Vsa naročila točno izvršujem. — Z odličnim spoštovanjem se Vam priporoča vaš sodrug
466 9	IVAN ŽAGAR, v Ljubljani, Dunajska cesta 7.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi paramentov.
Izdeluje oele ornate, kazale v vseh liturgičnih barvah, plavljale, obhajilne burze<
štole in vse za službo bi-jo potrebne stvaii, priproste in najfmeje, kakor i>e glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, ceno po mogočnosti n'zke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Frenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	948 26—25
980 3—2
A\agisfer farmacije.
Št 6388
V deželni bolnišnici se bo ustanovila lekarna ter bo podpisani deželni odbor za njeno neposredno upravljanje nastavil s 1. septembrom 1903 magistra farmacije proti obojestranski četrtletni odpovedi z letno plačo 2.400 K, s prostim stanovanjem, s kurjavo in razsvetljavo.
Prosilci morajo biti neoženjeni, imeti pravico za samostojno upravljanje lekarne ter zmožni nemškega, slovenskega ali kakega druzega slovanskega jezika. Prošnje s potrebnimi dokazili naj se vložč
<lo 15. avgusta 1903.
pri podpisanem deželnem odboru.
Ocl deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani dne 24. julija 1903.
42 29
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Ljubljano


se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jos Afhar načeinik.
SKSl
B	^ I L.	L L	8?
I „Globus |
zavarovalna družba za življenje in rente.
Zavaruje človeško življenje po najraznovrstnejši kombinaciji pod jako ugodnimi pogoji, kot nobena druga zavarovalnica, zlasti pa je ugodno zavarovanje doživetja, rente ter zavarovanje otrok za doto.	924 3_3
Direkcija:
Dunaj I., Franc Jožefovo nabrežje 1«
v lastni bančni hiši.
Pojasnila se dobijo pri Leopold GrUnfeldu, Ko^jzeju, zastopniku Klavnega zastopstva za Kranjsko. — Tukaj se tudi nahaja zavarovalnic« proti požarnim škodam za poslopja in premičnine avstrijske delniške zavarovalne družbe proti prlrodnlm nezgodam.
Društvo industrijalcev za zavarovanje proti telesnim nezgodam. JSS" Prva avstrijska zavarovalna družba proti tatinskim vlomom.
K> Oi
T
Med. (lr. Jos. Traub-a želodčni prašek
Gastricin
zdravniško poskusen in potrjen.
Na tisoče ljudi se mora zarad raznih bolezni v želodcu in črevah držati stroge zmernosti v jedi in pijači, kar jim greni življenje. Kdor rabi dr. Jos. Trauba želodčni prašek Gasfrkln, njemu taka dijeta kmalu postane brezpotrebna. Bolniki, kateri se želč utrditi po obilnejši rabi hrane, to po Gastricinu popolnoma dosežejo. Gastricin takoj pokaže učinek pri zgagi, pehanju, napenjanju, pri bolečinah v želodcu, pri krčih, bljuvanju, glavobolu usled prebavljanja; ako se pa rabi dalje časa, odstranja ludi zastarane bolezni v želodcu in črevah, kakor nobeno drugo sredstvo. — Gastricin ni čistilo, a vendar vrejuje telesno potrebo. Več po ved 6 prospekti. — Gg. zdravnikom pošiljamo poskušnje.
V Ljubljani je naprodaj pri M. Mardetschlager-ja lekarni pri orlu in drugje.
Glavna zaloga je v lekarni Salvator v požunu.
Na debelo po medicinskih drožerijah.
Velika škatla 3 K, mala škatla 2 K, franko 20 in rekomand. 45 h več,
„*NDROPOGOK"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rasf las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiijatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (62)
Taso Petriči6-u.
V zalogi imajo tudi gg. E. Mahr in U. pl. Trnk6czy, Anton Kane v LJubllanl. H. Rant v Kranjl, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.	:
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 571 26 rr. HITI,
Pred šliolijo štev. 2O. ssjt Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
Pred dvema leti je 6el z doma 18 letni
Janez Marolt ^
3-2
in se sedaj re kje prebha in če splch če Sivi. — Kdc r bi vedel o njem kaj natančnejšega. n»i b^eovoH naznaniti njegovi met ri Kosipini Marolt, vas Trstenik, pošta Št Rupert na Dolenjskem.
Trgovina z manufakturnim blagom
pri slov. apostolih
sv. Cirilu in Metodu
v Ljubljani, Lingarjeve ulice št. 1, nasproti loteriji
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi v najcenejše nakupovanje najrazličnejšega
m anu faktur nega blaga
kakor: štofa, hlačevine, volnenega blaga, kambrika, cefira, ba-tista, posebno pa belega blaga, šifona, gradla itd. itd.
Radi opustitve drobnega blaga prodaja se naslednje blago pod lastno ceno, kakor ženske srajce, moške šterkane in trikot-srajce, bluze, spodnja krila, predpasniki, moderci, dežniki, pasovi, namizni prti, garniture, brisalke, servijete, nogavice, možke in ženske, manšete, ovratniki, kravate itd.
Zavedni Slovenci! Upoštevajte in držite se gesla: Svoji k svojim! ter podpirajte slovensko trgovino!	970 4—2
		
'A		■p'-'
		
'/iS k	H* U o <« M	m 9
M	> t» •	m m
m m t)%	O u «-> n O O <N T)	m m n
>v. & &	<t	V;Y<
		
Najboljše mlatilnice,
gepeljne. trijerje, čistilnice (pajkeljne), slamo-reznice, mline, prefte^za sadje, fine kose, srpe.
amerikanske itiL kosilne stroje
damo tudi na poskušnjo,
In sploh vse potrebščine za
poljedelstvo
^^^^^^^^^^	kakor tudi
možnarje^za streljati
v veliki izberijpo nizki ceni
«Karol Kavšeka nasl.
Schneider SVerovšek
trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16.
Slovenski ceniki brezplačno.
I}ad 200 strojen v zalogi.
■•VI		
		
		
H	SI	
Ml	v>	
N>> V.V,<	o-	
	ro	vi
	o	
VVrf	o	VW.
	0>	M
	ft	s-T/.
f.«	1 o t_i.	M
	A	
v\v<	<	
		
m	<	
A"<	M	W<
	P	
i	O	P P
	<x»	
		
965 3—2
m mi


reg-istrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi hiši,
obrestuje hranilne vloge po	i10 95_7i
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hraniiničuega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
t©:
Nič več telesnega
Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46.
Prospekt brezplačno. — Pošiljatev za poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52--V6
zaprtja, ako se vživa -A/-*
Huss-ova pogača.
OOOOOOOOOOOOOi
ooooooooooooo
OOOOOOOOOOOOO
oooooor
OOOOOOI
300I
oool
SOO
ooooooooooooo ooooooooooooo ■oooooooooooo
BIHHBIOOOOOO
222228 Pri Črnem orlu. 222222
>o >o
P. T.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel „Vospernikovo" restavracijo v Gosposki ulici št. 3, katero bom nadalje vodil pod imenom
ooo ooo ooo ooo ooo ooo ooo ooo ooo ooo ooo ooo ooo
800 oo ooo ooo ooo ooo ooo
§oo<____
©ooo©
ooooooooooooo ooooooooooooo!
Restavracija Pri črnem orlu.
Točil bodem izborno Steinfeldsko marčno pivo iz pivovarne bratov Reinigliaus v Gradcu, dalje pristen čvlček iz Gadove peči, Ljutomerčana, Re-1'oško, Rizling i. t. d.
Postregel bom nadalje slavnemu občinstvu z izborno in ceno kuhinjo.
K mnogobrojnemu obisku vabita najuljudneje
991 6—1
Ana in Štefan Miholič.
oopooo ooo ooo ooo ooo ooo ooo ooo ooo ooo ooo
"OO
oo ooo ooo ooo oo oo ooo ooo ooo 'oo oo
Pri Črnem orlu. 1000000
loooooo ooooooo ooooooooo oooooooooo
Na poslano tvrdke f, M. flefschek, katere imejitelj je g. pilip KctSSOWitz? odgovarjam, da imam jaz zoper to tvrdko nasprotne zahtevke, da se pa še ni izvršil obračun.
Ob jednem pa javljam cenjenemu občinstvu, da sem vže stopil v zvezo z
veliko tvrdko
tako, da mi bo mogoče
dobro blago po znatno nižjih cenah prodajati.
Oroslav Bernafovič, Ljubljana.
Angeljnovo milo
Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104-36
sta najbolj koristni
fttodLil&i mili
W za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih ftacunahf
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno- voščenih sveč
v Ljubljani.
Usojam si cenjenemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem 24- julija 1903. moja poslovodja, namreč gospoda
Oroslava m *>sPo Katarino Bernafovič
odslovil
ter ta dva nista več upravičena katerekoli zneske v mojem imenu in na moj račun iztirjavati in sprejemati.
Velespoštovaniem
J. fl\. NETSCHEK
975 3-3
c. kr. dvorni dobavitelj
Stanje
mg
dec
1902
31
Najboljša in najsigurnejša «« prilika za štedenje!
Pt*eje: Gradišče št. 1,
Denarni promet y letu 1902: čez 32 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni tpq št. 2, I. nadstropje
obrestuje po
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od J& 11 f) brcz Kakega odbitka, tako, da sprejme 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih L n vložnik od vsaclh vloženih 100 K čistih -1____»...I_____p \j ----4 K 50 h na leto.
4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembfa 1902: 9,501.351 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 65 h. hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po poŠti so poštno^
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903.	_
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, anezosaotijski kancelar,
m-oHcprinik	a 4 4	' i *	podpredsednik,
predsednik.	O d b O P ti 1 k 1 :
Anton Belec, [posestnik, podjetnik in trgovec v Št Vidu nad Ljubljano. - Jorip Jar^ veleposestnik v Medvodah - Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani. - Karol Kau.ohegg, veleposestnik v Ljubljani. - Matija Kolar, župnik pn D. M. v Polju. -Ivaii Krokar, načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. — Frančiiek Le«kovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos. - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. - Gregor Slibar, župnik na Rudniku, - Dr. Aleš Uieničnik. profesor bogoslovja v Ljubljani.
G. PICCOLI
lekarnar t Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmaoevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kol sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Plccolljeito Železnato Vino se uporablja
primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska i steklenica 2 K.
plccolljevl sirupi Iz malin ali fama-
I rlnde dajo z vodi) pomeSani izvrstno m j zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po polnem povzetju. 708 (50-20
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
^travna
aikali&mia ki»Hn«
je
najboljša mizna in osvežn-v. joea pijača, & 22
katera je preskušana pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
ielez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varik
Prospekti zastonj in franko.
V LjubJani se dobiva v vseh lekarnah, večjih tpeeerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v LJubljani.
Cena vžigalic: 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48-franko Ljubljana, 2% popusta.
a
C
ce
VŽIGALICE »
družbe Cirila in Metoda Zaloga pri Jv Perdanu v Ljubljani n
TJ
<s
<s> CL
=3
1 orig. zaboj s 500 za v. (Flaming) K 52 franko Ljubljana, 2% popusta.
Tovarna pečij in raznih ,t « prstenih izdelkov P5
Alojzij Večaj v
LJubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko nalogo barvanlh prstenih
I i. Silil
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Oene nizke. 36 52-31
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
796 100-16
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
HANN8 KONRAD
-rein ura Ki 2 no tovarna za ure In izvozna trgovina Most št. 234, Češko.
Domača umetalna steklarija
Avj. Agnola v Ljubljani, SMS®
4
S? >
m -«->
0> O
a a
„-T3
O 0)
o A
rrt
o g
o* S
.al
c8
® S
?! s.
«3
S? a > *
M O
I
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih 8 katedralnim steklom ali 8 svinoem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjasko dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najliejšega
št50'z Sprlčalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana »vrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* v LJubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartncm pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmarfnem pri LlflJI
dne 9. februvarija 1901.
1
G
<D
P»
(D
i
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa stavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	927 52-2
Predno se kateri nameni kupiti ko lo, naj ne po zabi si ogledati vsaj naročiti cenik pravih
Puch koles
katerih zastonništvo ima gospod
FRANC ČUDEN
Ljubljani.
Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom z zavoro v zadnjem kolesu, (Freilauf mit Hinterradbremse.) Za vsako Puch kolo se jamči dve leti. V zalogi nahajajo se še razni modeli različnih tovarn od gld. 75'— dalje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 550 15

Podpisana ima v ralogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji cent bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejsim spoštovanjam se priporoča 780 52-8
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v LJubljani, Wolfove ulloe 4.
Ustanovljeno 1.1832.
o JD
OŠ
TJ
(8 a
a -a o
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 176 24	Električni obrat
Ilustrovani ceniki se dobti brezplačno.
o o* ts o
Nove suhe gobe,
kakor tudi deZelne pridelke, kupi
Anton Kolenc
v Ce^u.
Priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnega speceryskega blaga na debelo in drobno.	914 io-7
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven od 30. maja 1903.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-
nemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbii. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Sel»-thal v Aussee, Isehl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregene, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line' na Dunaj via Amstetten.	'
Ob 5. uri zjutraj v Trbiž (ob nedeljah in praz nikih do 15. septembra).
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbii Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno* Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prano Lipsko.	'
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto.
Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak r Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 1. uri 40 min. popoldne v Lesce-Bled (le ob nedeljah in praznikih od 31. maja).
Ob 3. uri 50 min. popoldne osebni vlak v Trbii Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Seh-* thal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru Inomost, Bregene, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Mari-jine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare-Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 8 min. zvečer meSani vlak t Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaj* via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Jschla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha,, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut, zjutraj iz Beljaka.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 10 min. dopoldne osebni vlak 9 Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda. Lmca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljub-' nega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoldne meSani vlak is Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste, Pontabla.
Ob 8. uri 35 min. zvečer meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 8. uri 38 min. zvečer iz Lesec-Bleda (le ob-nedeljah in praznikih od 31 maja).
Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Ob 10. uri 43 min. po noči iz Trbiža (ob nedeljah in praznikih do 16. septembra).
Ob
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
v Kamnik.
7. uri 28 min. zjutraj 2. „ 05 „ popoldne „
n lo „ zvečer „ „ IO. , 45 „ ponoči „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob O. uri 4.9 min. zjutraj „ 11. „ Od „ dopoldne „ n 6'. „ 10 „ zvečer „ n -9. „ 55 „ ponoči „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
iz Kamnika-
Odhod:
Ob 7-29 zjutraj „ 2-13 popoldne „ 815 zvečer
Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne ,, 6-59 zvečer.
888 5—5
FRAN
ZEMANA

Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik
mlatilnice, gepeljni, mo-: : tori ja petrolej, : : šivalni stroji, stroji 3a : pranje so najboljši/*:
Zaloga: Ljubljana, : : : Poljanska cesta št. 24.
Tisk »Katolifike Tiskarne« v Ljubljani.