144. številka. i za torek l. deo< (▼ Trat«, t torek zjutraj dne 1. decembra 1896.) Tečaj XXI. nBDXNOBT« iihaja po trikrat na teden t kitih kidanjih ob tovklh, ć««Ftklh In RobOtAh. Z jutranje iidanje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno tadanje stane: ■a Jeden meneu . I. 1.—, izvau Avstrija f. 1.50 i» trt mesno. , , 3.— . , • 4.40 ■4 pol lem . . „ 6.~ . a . t).— it v*j leto . . „ , „ ,18__ Naročnino Je plačevat! »prtj ■■ urillH *rez ptllnžene naroomn« ta iprivi M •ilra. Posamič;1?. »toriiku eo dobivajo v pio* dejalnicah tobaka V Irntu po 91 nvft. i*T<>n Tr*ta p« 4 nvŽ, Glasil EDINOST Oflaii M račune po tarifa v petitn; ti a^love s debelimi Irkami ae plačnie freator, kolikor obaego navadnih vrntic, oilana, osmrtnice in javno sahvale, do- mali eglaai itd. ae računajo po pogodbi. Tai dopiai naj ao poiiljajo urednica nliee Caaernaa it. 13. Taako pieroo mor* biti frankovano, ker nefrankovnoa ae no aprojomajo. Rokopiai ae pe vražaju. Narotaino, reklamacije in oglase apre-jema tlpravniitvo ulica Mol ino ple-eolo hit. 3, II. nadat. Naročnino in ogla«« jo plačevati loao Trat. Odprte reklama igeiie ao proate poitnine.. ,W « mesta, ampak hočemo le, da okoličan postani ' jednakopraven na tej zemlji. Saj Trst niso zgra-i dili sami Italijani, ampak zgradil se je tudi se i MHHBmHHBHI stite zadruge so bile nekaj razpuščene, nekaj iz-! mrle. Le nekaj stark, bi dejal, bi za pričo ostalo ix ' minolih boljših časov, in te niso mogle pričeti niti I najmanjšega razgovora, da bi ne bile vpletalo ' vmes spominov na tisto preteklost. „Bog mu daj dobro staremu popu Radovanu*, so govorile, „a boljše, da je umrl, nego da bi bil moral gledati ta izvržek Človeštva in njega početje. On ne vidi razuzdanosti in podivjanosti, ki ae je sedaj vguezdila v mali Krivosek*. II. Tisti večer pred praznikom sv. Ilije, julija meseca, je bila krivoseška gostilna natlačeno polna i gostov. Gostilničar je bil oincar Naum, mlad, ko-: maj trideset let star mož. Nosil se je čedno in i lično, za pas je imel širok pisan trak, fes na levo uho potisnjen in čop mu je mahal do pleč. Ne gledč na to, da je slabo izgovarjal srbščino, je delal prikupljiv utis; visokostas, agibčen, gladko j obritega obraza; samo okrog malih, lokavih očij ! so se kazale gube, posebno če se je smejal. Ob-čevaje je bil vedno vesel in debre volje, in celč, ako je bil močno razburjen, slaba volje ni bilo nikoli opaziti na njegovi vnanjosti. (Pride še.) slovenskimi življi in potom obraza vaših predni-kov. Ako ste torej pomagali zidati to mesto, je isto deloma tudi vaša last. Ali naj popolnoma prepustimo drugim to, za kar smo delali stoletja?! Strašijo vas tudi, da vam na bodo dajali več zaslužka. Toda vprašam vas, ali vam dajo kaj zastonj ? 1 Oglejte si le svoje žuljave roke, k: vara pravijo, koliko vam dajo gospoda zastonj! Pojte le in posUvite se ob zid na Piazza Grande in prosite milosti, pa bodete videli, koliko vara dajo gospoda! Le ako trdo delate, vam dajo, kar --vam gre. To je gotovo, da slabše ne more priti za okolico, nego je sedaj. Najborniie vasice gori na Krasu so na boljem, nego ste vi, kar te dostaje samostojnosti. Ne treba se torej plašiti takih groženj. Božja previdnost vas ne zapusti in živeli boste ua tej zemlji kakor ite do sedaj skozi stoletja. Prepričan sem torej, da brez strahu sprejmete resolucijo, ki vam jo priporočamo. Bodite uverjeni, da društvo „Edinost* hoče le dobro za vas. Kako korist imamo mi, da bodimo po okolici ? Za svojo osebo gotovo nobene. Mi hočemo koristiti le vam in s tem posredno vsemu narodu. Zaključujem z vsklikom : Živeli zavedni Škedenjci ! (Ves ta govor je bil spremljan po pritrjevalnih vsklikih, ob vsakem odstavku je bilo ploskanja, pohvale in živio-klicev.) (Pride še.) Slovenska politika. Obljubili smo bili, da spregovorimo obsežueje o programu, ki ga je objavil novoustanovljeni „Slovenski list-. S to obljubo smo še na dolgu in tudi danes ostanemo še dolžniki, ker nas ▼ prvi vrsti veže akcija, zasnovana po političnem društvu ,Edinost* ozirora na predstojeće mestne in deželno-zborske volitve — zares nujno potrebna akcija. Sicer pa je znano, da smo simpatično pozdravili to novo podjetje, ker pravi rodoljub ne more drugače nego da veseljem pozdravlja sleherni poskus, da bi se naša domača slovenska politika odvrnila z dosedanjega tiru, pogubnega za ves narod, za njega upliv. Sicer pa ne bi mogli bolje priporočiti tega novega podjetja, nego, ako priporočimo v pazljivo čitanje člauek, ki ga je prinesel .Slov. list* v svoji drugi številki pod naslovom .Slovenska politika". Isti se glasi: Ne bode dolgo in slovenski volilci stopijo zopet na volišče, da izvršć svojo najlepšo dolžnost. Pred očmi imamo prihodnje državnozborske volitve. Danes, ko še niso duhovi tako razburjeni; danes, ko šft lahko mirno in trezno razpravljamo, poskrbeti je mogoče za to, da se na slovenskih voliščih ne bodo zopet ponavljali prizori strasti in da se nasprotstvo ublaži. Le na ta način mogoče je najti pot k sporazumu in bratovski slogi. Na Štajarskem, Koroškem, Goriškem, Primorskem in v Istri razvijala se bode volilna borba med dvema strankama. V jednera taboru bodo združeni vsi stanovi slovenski, držeči v rokah krščanskosocijalno in narodno zastavo, v drugem taboru stali bodo trdno kakor skala stari naši liberalni in narodni nasprotniki, Nemci in Lahi. Uspeh te borbe ob naši periferiji je tem gotovejši, ker bodo pokrajinski Slovenci složni in jedini. Le na Kranjskem si stojita dve stranki nasproti, ki o miru in spravi nočeta ničesar slišati. Tu je treba nekaj storiti; tu je treba najti pot, po kateri bi prišli do zaželjenega sporazuma in sloge pri bodočih državnozborskih volitvah. Koliko blagega sadu bi ta sloga rodila, koliko koristila Slovencem sploh, sosebuo z ozirom na politiko in razmerje do vlade, to se ne daje danes približno preračuuiti. Ko bi ob letu dela^ bilancijo, spoznali bi vsi, da smo mnogo moči in napora uložili v pozitivne uspehe, da nam je vsaka moč donašala koristi ua vsakem polju, tako na političnem, tako na narodnem. Prvi korak storiti morajo državni poslanci slovenski. Resen razgovor o položaju, ne oziraje se na osebe, privede gotovo do sloge. V jedni točki morali bi se najprvo združiti, a to je v tem, da vsi, kakor so vsi zastopniki jednega naroda, stopijo v jedno kolo. Ta pot ni tako težavna in s trnjem posuta. Le vsakdo naj malo pozabi, le vsakdo naj pomisli, da je za priboritev naših teženj treba skupne akcije in da ima naša delegacija le takrat polno veljavo, ako je jedina. Mi upamo, da si v teh mislih naši državni poslanci morajo podati bratski roke, ker to Želi in zahteva narod in ker so nam ▼ slogi zagotovljeni pozitivni uspehi. Kdor se ne bi hotel temu načelu pokoriti, njega ne bi sinil narod upoitevati kakor tvojega kandidata pri bodočih državnozborskih volitvah. Ta korak sjedinjenja naših poslancev v jeden klub, mora se pa takoj izvršiti, da bodo imeli volilci pred seboj že storjeno dejstvo, ne pa imaginarne obljube kakega bodočega kluba. Poslanci, zastopajoči obmejne pokrajine, so iskreni nositelji in glasniki naše ideje. Tem težavnejši je položaj na Kranjskem, v srcu Slovenije, kjer bi moralo narodno življenje biti uzor složnega delovanja ; te-žavneje je napraviti slogo na Kranjskem, kjer se stranki čim dalje oddaljujeta, a ne približujeta, kjer strasti prekipevajo na veliko škodo slovenskemu narodu. Toda tudi na Kranjskem ne smemo izgubiti vsega upanja v boljše čase. Glasovi, ki nam tako mnogoštevilno prihajajo iz vseh pokrajin, so nam dokaz, da narod želi miru in sloge, in s tem moramo računati. Misel, da bode naš liat zastopal nekako strankarsko stališče, je napačna. Naše načelo je združevanje. Ker pa do sedaj našemu programu nihče ni nasprotoval, menimo, da se lahko vsakdo zjedini v tem zmisiu. Kandidat, katerega bode list podpiral, mora biti naroden, krščanskosocijalen, to je delovati mora na to, da se socijalne razmere v državi jedino le rešijo na podlagi prave krščanske pravičnosti in ljubezni ter da mora krščanstvo uplivati povsod v našem javnem življenju. Da se doseže ta narodni in socijalni namen, stopiti mora v jedno zvezo s svojimi tovariši, to je v jeden jugoslovanski klub. To zjedi-njenje naših narodnih poslancev je neovržen pogoj, da se dosežeta poprej izrečena namena. Osobno uprašanje je nam tuje in nikdo naj ne misli, da zasledujemo morebiti kake osobne koristi. Narod naj prvi govori. V ta namen se naj osnujo krajevni volilni odbori; iz teh izvoli se osrednji volilni odbor, in temu naj se javijo kandidati. Po volilnih shodih lahko vsak kandidat razvija svoj program, namen volilnega in volilnih odborov je pa poučevati ljudstvo, nikakor pa ne narekovati. Vsak volilni odbor ima le izvrševalno nalogo, nikdar pa diktatorsko. Če se bode narodu tolmačilo, kaj je prava narodnost, kaj je krščanski socijalizem in kako ueizmerno nam škoduje nesloga, je nemogoče, da bi se našel kdo, ki bi nasprotoval našemu programu. Do volilcev pa je, da vsako neslogo v kali zaduše. Res je, da bodo nastajale in vladale razlike med pojedinimi ljudmi, dokler bode stal človeški rod; tudi med poslanci se menenja ne bodo vedno ujemala. Toda razlika meneneja v posamičnem slučaju ue sme podirati celokupnega smotra. Uzajemna korist narodova ne sme nikdar škode trpeti radi pojedinih članov, zakaj v korist skupne koristi, v prid slogi, moramo žrtvovati svoje malenkostne osobne razlike. V tem zmisiu vrši se tudi naša organizacija, v tem zmisiu bode tudi naš list postopal. Bog in narod! Polltiike vesti. V TRSTU, dne 80. novembra 139». Državni zbor. Minolo soboto je razpravljala zbornica poslancev o plačah profesorjev na visokih šolah. Gre namreč za to, da se odpravijo takozvane koležniue ter da bodo profesorji dobivali plače le od države. V razpravo je posegnil minister Gautsch dolgim in velezanimivim govorom. Njega govor je napravil ugoden utis, kajti brez ovinkov se je izrekel za popolno jednakost vseh vseučilišč, torej tudi neuemških. Jasno se je izrekel proti temu, da bi bila nenemika vseučilišča uvrščena v nekak nižji razred. Glede visokih šol se je torej minister Gautsch uprl teoriji o superijomih in in-ferijornih plemenih. Da bi le hotela slavna vlada v praksi izvajati te nazore tudi glede druzega, srednjega in nižjega šolstva, ter vsega javnega življenja, pa bi bilo kmalu kouec narodnih bojev v Avstriji. Interpelacija v angleškem parlamentu i o obesiiisko-italijaiiskeni mira. Iz Londona javljajo: Po odprtju parlemouta bode opozicija iuterpelovala gled6 sodelovanja Angleške o sklepanju miru med Italijo in Abesiuijo. Povod tej interpelaciji da je veliki upliv, ki ga imati Ru«ija in Francija v Abesiniji, kateri upliv utegne imeti posledic v Sudauu. Nadalje skrbi Angleže tudi to, kdo zasede Eritrejo, ako jo Italija opusti. Abesinska daputacija v Egiptu. Časopis »L' avenir Egjptien" javlja, da pride v kratkem posebno odposlanstvo iz Abesinije v Kairo, da priobči egipčanskemu podkralju, da je Abesinija sklenila mir z Italijo. Mogoče pa je, da ima to odposlanstvo drug namen in o tem se ngiba vsakovrstno. Jeden najuplivniših ras, sorodnik Me-nelikov (bržkone ras Olie), je vodja te deputacije. Govori se tudi, da abesinska diplomacija skuša ustvariti dobre odnošaje do egipčanske vlade za slučaj, da bi Italija odstopila Eritrejo Egiptu. Vrnitev italijanskih ujetnikov. „Agenzia Štefani* javlja iz Džibuti: Major Merazzini računi, da bode mogel prvi teden decembra meseca ostaviti Harar s kakimi 300 ujetniki. Ostavil je Adis Abebo dn6 7. novembra s 26 ujetniki, med katerimi je major Gamerra. Ujeti general Albertone ostane z dovoljenjem Menelikovem za sedaj še v Adis Abebi, da ureduje odhod ujetnikov. — Prve dni januvarja meseca bode v Hararju pripravljen na odhod drugi oddelek ujetnikov. Različne vesti* Shod v Škeduju. In tako je bilo, kakor «smo pričakovali od vrlih Škedenjcev. Vreme ni bilo bai prijazno, kajti brila je ostra in mrzla burja; toda še ostreja je bila zavest narodnih Škedenjcev. Došli so na shod v impozantnom številu. Velika sobana je bila natlačena. Skedenj še ni videl takega shoda. Škedenjski shod se je dostojno in častno pridružil svojim prednikom. Nam pa ni imponovalo samo število zbranih mož, ampak tudi zanimanje, katerim so sledili razpravi ia pa razsodnost, ki so jo kazali v presojanju ednošaiev. Govornikom niti ni trebalo, da bi posebno povdarjali ali markirali važ-neje odstavke v svojih govorih, kajti zato so skrbeli zberovalci primernimi vskliki. Vsaka trditev je odmevala med zborovalci. Soglasje med govorniki in občinstvom je bilo popolno. Ni j« bilo ni najmanje disonance, nijednega navskrižja. Čutili so kakor jeden mož in glasovali so kakor jeden mož. V imponujoči harmoniji so zborovalci pritrjali govornikom ter vsprejemali resolucije ; v imponujoči harmoniji so se izjavili za svoja prava, a ta harmonija se je po zaključenju shoda razvila v mogočen akord zvestobe in ljubezni do našega vladarja. To je bil vreden zaključek vredne mauife-stacije. V tej manifestaciji slovenske zvestobe in lojalnosti je bil tudi označen propad, zevajoči med čutstvovanjem okoličanov in čutstvovanjem one gospode, ki strupenim srdom sledi našim shodom. V tej manifestaciji je povedano, da nas je, poleg kulturnih, gospodarskih, politidkih in narodnih ozirov, prisilil tudi ozir do drŽave in dinastije, da smo slednjič jeli krepko reagovati proti krivica«, ter zahtevati kategorično, da se tudi okoličanu pri-pozna važnost in cena na tem ozemlju. V vseh označenih osirih se torej izraža po* men naiih shodov in mi si niti ne moremo misliti, da bi glas s teh shodov ne našel svoje poti do src vsega naroda slovenskega in do one gospoda na Dunaju, ki naa režejo politiSki in narodni kruh I Po zaključku shoda so bile kmalu razvrščene mize po dvorani, a okolo istih se je zbrala lepa slovenska družba. Ob dolgi mizi se je nastanil impozanten zbor društva .Velesila", kakih 40 pevcev. In kakih! Tu je materijal, tu je dola, tu je vztrajnost, tu je trudoljnbivost. Mogočno je donela slovenska in hrvatska pesem, pesem rodoljubja, pesem vzajemnosti. Nekak poseben vzduh je vel nad to družbo — veselili smo se pod utisoui vesti, ki jo je priobčil zborovalcem predsednik Mandid na shodu v svojem zaključnem govoru — vesti o prvem koraku naših poslancev na Dunaju do uresničenja naše najiskreneje želje, do jugoslovanskega kluba. Ta vest je delovala na Ske-denjce tem bolj, ker se je ravno v Škednju pred kakimi dvemi leti vsprejela posebna resolucija za osnutje ukupnega kluba. — Sklicujč se na to vest je povdarjal g. prof. Mandić v svojem govoru med svobodno zabavo, da mi na Primorskem sme že davno ustanovil: tak jugoslovanski klub, a prvi nositelji hrvaUko-slovenske vzajemnosti so — naša pevska društva Na naših shodih, ua naših veselicah se vedno vrsti slovenska in hrvatska pesem. V tsin zmisiu je napil pevskemu društvu „Velesila*, njega predsedniku iu njega pevovodju, g»ap Val. Pižonu. Potem so napivaligg.: predsednik Fraujo Šuman v imenu „Velesile" pol. društvu „Edinost"; predsednik Al Goriup v imenu .Hajdriha* je napil Škedenjcem in pev. društvu „Velesila*, Cotič slovenski domovini, Sancin-Drejač navzočima poslancema Dolleuzu in Vatovcu, Kamuščič Ciril-Metoiiovi družbi itd. Vse napitniee so bile vspre-jete velikim navdušenjem. Nabiralo se je tudi za družbo svetega Cirili in Metoda ter za spomenik nesrečnemu mladeniču Sancinu*Gapa, ki je postal žrtev roke zločinčeve. Ta svobodna zabava se je vredno zaključila s pesmijo „Slovenec in Hrvat", katero so peli ukupno Škedenjiki in tržaški pevci. Mi pa ne moremo drugače zaključiti teh vrstic, nego da izrečemo svojo posebno zalivalo vrlim prvakom škedeujskim, ki toli trdno roko veslajo našo narodnu barčico, ne plašeči se sovražnega valovja, butajočega ob njo. Škedenjski rodoljnbje imajo mnogo zaslug za slovenstvo v okolici, a hvaležen jim mora biti na tem ves narod slovenski. Bog blagoslovi trud teh vrlih sograditeljev naše narodne bodočnosti! K shodu na Opčinah. Na željo gospoda drž. poslanca I v a n a viteza Nabergoja popolniti nam je s par besedami njega govor na shoda na Opčinah. Ko je namreč gosp. poslanec govoril o gospodarskih stvareh, je rekel, da smo ob njega vstopu v mestni zbor bili na slabšem v gospodarskem pogledu nego smo danes, kajti okoličani so morali — dasi so zajedno plačevali občinske do-klade in davke — skrbeti sami za svoji poti in opravljati tlako. Morali so sami trebiti vodnjake, sami preskrbljevati vodo, plačevati duhovne, cerkovnike, organiste, poljske čuvaje itd. Po vsej okolici ni bilo ni jedne svetiljke ob javnih potih. Le za šole niso skrbeli okoličani. Še le potem, ko je gosp. Nabergoj zahteval v mestnem svetu o raznih priložnostih, da se te potrebe sprejmejo v ukupno občinsko oskrbo, zgodilo se je to po malem, tako, da so se odpravila ta skrajno krivična bremena. Gospod govornik je povdarjal izrecno: „Ako kdo ue bi hotel verjeti mojim besedam, naj se le potrudi v mestni arhiv in tam najde v zapisnikih i O mestnih sejah vse dotične moje predloge in priporočila. Tam se uverite, kdo je največ pripomogel do zboljšanja našib gospodarskih potreb po tržaški okoliciM. Uredništvo celovškega »Mira" nam piše med drugim: „.....Ob jednem Čestitamo .Edinosti" prav srčno na vspekih zadnjega časa. Živiol Ne udajmose! Kolegijalnim pozdravom". To priznanje beležimo iskrenim zadoščenjem; ne radi samohvale, ampak kakor dokaz sočustvovanja bratov, katerih položeuje ju iatotako mučno in žalostuo, kakor je naše. 0 nazorih. Pišejo nam : Na svetu je že tako: vsakdo misli, da njegovi nazori so najboljši. Človek ne more biti sam sebi sodnik. Neizraženih mislij pa ne more nihče soditi. Ali sme vsakdo povedati svoje meuenje? Sme-li kdo soditi misli družili? Če je kdo izrazil svoje misli, ne vpraša se skoro, kaj je izrazil, temud: kdo je izrazil ? Ako nam ue ugajajo dotična dela, naj bodo misli Še tako lepe, ne jemljemo jih v poštev; še cel6 slišati jih skoro nočemo, ali pa premišljamo in razmišljamo, da bi našli le kaj krivice v njih. — Povej naravnost prijatelju, da se ne striujaš z njegovimi mislimi, kmalu dobiš iz prijatelja sovražnika. Ni ga človeka na svetu, kateri bi trdil: jaz mislim krivično. A vendar ga ni človeka na svstu, ki bi zamogel trditi: jaz ne morem imeti nikakor krivih misli. Ker noče biti nihče krivičen, ker ve dobro vsakdo, da jo lahko na krivi poti, zakaj uaj ne bi smel vsakdo razodeti svojih mislij, da bi jih potem drugi lahko sodili ?1 — Zakaj ne bi torej vsakdo rad poslušal razprave o svojih mislih, da bi se prepričal, v čem ima pravo, v čem krivo ? ! Kdor pa hoče razpravljati misli druzih, ni dovolj da reče: Obsojam tvoje misli, ker ti nisi zrel za to, ker nisi dovolj učen, ker premalo čitaš, ker poznaš premalo sveta, ker si v tej ali oni službi in ue smeš govoriti itd., temuč dokazati mora s piepričovalno besedo, zakaj se ne strinja z do-tičniini nazori. Nasprotno stranko treba uveriti, da je bila na krivi poti, kajti vsak pameten človek mora imeti lastno prepriča-11 j e. Zakaj se pa prepriča človeka tako teško ? Prvič, ker ga ne znamo prepričati, in drugič, ker se sami ne damo prepričati. Ne gleda se, ali je dotični človek res pametno povedel, temuč, ako nau stvar na nikak način ne ngaja, gledamo na spol, stan, starest dotičnega. Mesto da bi stvarno dokazovali, zbadamo dotičnega z besedami: Kaj bo ženska znala, kaj bo prostak vedel, kaj bo mladenič govoril, kaj se boš ti utikal v to stvar itd. 1! Ljudje pa imajo različne temperamente, zbok če>ar se zgodi prav lahko, da vsled tega ostane pametna ženska misel zakopana v prsih, da dobri nazori prostaka ne pridejo v javnost, da izvrstni mladeniški talenti utihnejo za vedno. Iz kratka: vsled nezaupnosti do prijateljev molči marsikdo. — Več ko je dobrih sejalcev, več dobre žetve se je nadejati. Če človeku prihaja mnogo dobrih utisov na srce, nekaj dobrega mora vendar ostati. Zakaj bi se torej ne skrbelo, da pride mnogo dobrega med svet ?! In naj že pride od kogar- in koderkoli! To je: naj govori ali piše kdor hoče, da je le pametno, poslušajmo ga, bodi-si že v domačem krogu ali v javnem življenju! Da je ravno nam Slovencem treba še mnogo dobrih naukov, zato imamo, žalibog, prežalostnih izgledov. Narodna, politična borba je prepotrebna za obstanek naroda; a mor&laje narodu n aj gotove jše poroštvo k življenji. Zatorej ne deluje za narod samo oni, ki se nahaja v narodnem, političnem boju, temveč tudi oni, kateremu je prva skrb odvračevati hudo in sejati dobro. Vztrajajmo v ljubezni do bratov, ne meneči se za to, ako nam polena lete iz lastnega tabora. Ne obsojajmo samo bratovih krivic, ampak glejmo tudi, da se iste poravnajo. Vsakdo naj dela za moralno zboljšanje naroda in kmalo bode dober ves narod ! Novi obrtni nadzornik za Primorje in Dalmacijo, inženir D. C o g 1 i e v i n a, se je preselil te dni iz Gradca v Trst ter nastanil svoj urad v ulici S. Nicold hšt 13. P. n. učiteljstvo šolskega okraja sežanskega se obvešča, da se je zborovanje na Devinščini, dne 8. dec. t. 1., vsled nastalih zaprek preložilo na nedoločeni Čas. Predsednik. Miklavžev večer „Tržaškega Sokola". Prihodnjo soboto bode v telovadnici .Tržaškega Sokola" vsakoletna, tradicijonalna veselica za male in velike otroke: Miklavžev večer. Podrobnosti prijavimo v današnjem večernem izdanju. Slovanska čitalnica v Trstu otvorila je letošnjo zimsko sezono s promenadnim koncertom, kateri je v vsakem oziru izborno vspel. V prostrani društveni dvorani sestala se je izbrana slovanska družba, med katero se je takoj iz početka razvila prav živahna zabava. Da je k temu veliko pripomogla tudi vojaška godba, ni nam treba še posebe povdarjati. Posebno nas je veselilo, da je godba svirala skoraj izključno slovanske skladbe, od katerih je zlasti Dvoržkov krasni potpouri čeških narodnih pesmi izzval splošni aplavz. Priznati nam je, da je bila jako srečna misel čitalničnega odbora, da je na ta način otvoril vrsto zimskih zabav in želeti je le, da bi ne samo odbor vztrajal na tej poti, temveč, da bi tudi slovansko občinstvo vedno tako mnogoštevilno obiskovalo društvene zabave, kakor se je to zgodilo prošlo soboto. Tržaški trgovci Jeatvln so sklenili odpraviti doslej običajna darila kupcem za Božič in novo leto. Vzrok temu sklepu so veliki stroški, ki so jih trgovcem provzročala ta darila, kateri stroški niso v nikakoršnsm razmerju z dobičkom. Namesto teh daril dajali bodo omenjeni trgovci darila v denarju za dobrodelne svrhe in sicer najmanj 5 gl., največ pa 15 gld. Danes je izšla 6. štev. šaljivega .Brivca". Šal in zabavljic ima za vsakega po ukusu. Diči ga lepa slika. Posamezna štev. stane 5 uč., naročnina pa za vse leto le 6 Kr., katere zmore vsakdo, dobre volje in zdrave krvi. Vipavska železnica. Antouelli in Dreosi dobita odškodnino za dosedanje delo, a nadalje izvršč vse državni inženirji. — Prošnja za koncesijo je že vložena; kajti potrebni denar je že zložen, a kar je pomenljivo: od samih slovenskih občin iu zasebnikov v Vipavski dolini. — Nekatere občine P& niso niti še odgovorile; naj se vendar oglasč iu tudi one naznanijo svoje prinose, ker bi ne bilo pravično, da nekatere občine bi se preveč žrtvovale, druge pa nič. — To je pač najboljši odgovor lahonskim listom, ki so besedičili, da brez njih nič ne bo. — Kot podjetniki za zgradbo železnice so se pa oglasili gg. Gorup, Bolko Leop. in Hmeljak Fr. Vse ostane torej v domačih rokah ! „Soča* Izpred porotnega sodišča. Včeraj je prijelo tukajšnje porotno sodišče svoje zadnje letošnje N sedanje. Obtožena sta bila italijanska delavca Nazareno Ciarloni in Romeo Sartini radi ponare-rejanja denarja in širjenja istega v prometu. Pobliže o razpravi sporočimo v današnjem večernem izdanja. Požir v Gorici. Iz Gorice javljajo, da je v noči na soboto pogorela Lebherzova tovarna za izdelovanja žveplenk. Škode je kakih 12.000 gld. Tovarna ni bila zavarovana. O istem požaru piseje nadalje od tam: Po noči od 26. na 27. po 10. uri, jelo jejforeti v magacinih Lebherčeve tovarne žve-pjenk., Kljubu vsemu trudu in naporu gasilcev je poslopje izgorelo popolnoma. Velikim trudom in nevarnostjo posrečilo se je gasilcem obkrožiti oe;enj ter tak6 rešiti tovarno, ki je od pogorišča oddaljena le kakih 20 korakov. Gašenje je bilo tem težavniše, ker je včl jako močan veter. V veliki nevarnosti je bila blizu pogorišča nahajajoča se vojašnica topništva. Gasilcem je pomagal ves bataljon domobranstva. — Kolikor je možno ceniti povprečno, provzročil je ta požar kakih 1B.000 gld. škode. Zavarovana pa ni bila ne izgorela zgradba, no pogorelo blago. Kakfi je navstal ogenj, tega se ne zna. Morda spravi preiskava kaj na dan. Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 21. do 28. m. ui. je bilo v področju tržaške mestne občine prijavljenih 23 slučajev dAvice (prejšnji teden 21 slučajev), 18 si. ošpic, 3 si. kožic, 1 si. škrlatice in 5 si. leg&rjeve mrzlice. Umrlo je 6 oseb za 6špice, 5 za d&vico, 2 legArjevo mrzlico in 1 za škrlatico. Šovinističen železniški uradnik. Načelnik železniške postaje Katovice v gornji Sileziji je ukazal, da morajo vsi železniški uradniki občevati izključno le v nemškem jeziku toliko z občinstvom, kolikor med seboj. Kdor pregreši proti tej zapovedi, ta bode takoj odpuščen iz službe. Ponarejen italijanski drobiž. Poslednje dni se je pojavilo v prometu mnogo ponarejenega italijanskega drobiža po 5 iu 10 centezimov. Ta ponarejeni drobiž je lahko spoznati, kajti izdelan je jako surovo. Poleg tega ni kovan, ampak ulit. Stari dijaki. V Amsterdamu osnoval ne je klub takih dijakov, ki so že najmanj deset let na vseučilišču. Tej stari gardi je predsednikom dijak, ki „Študira" na univerzi že 15 let. Te dni je novi klub pozvsl nekega starino-dijaka, ki „študira" že 18 let (!) na vseučilišču, naj pristopi klubu „starih dijakov". Toda „starina" jim je odgovoril, da on ne more biti s takimi „zelenci" v istem društvu. •Samomor vsled koketerije". V Londonu je te dni neko mlado dekle stopilo v omnibus, a v istem trenotku je omedlelo in se zgrudilo na tla. Deklico so odnesli v bolnišnico, toda tam je umrla nekoliko ur pozneje. Paranje trupla je dokazalo, da je dekle umrlo vsled stiskanja života. Da bode namreč kolikor možno vitkega stasa, nosila je na sebi okrlu pasa noč in dan železen obroč, ki ji je stiskal truplo. Vsled tega vednega stiskanja so vsi notranji organi, osobito pljuča in jetra, izgubdi svojo pravo obliko in položaj. Zdravnik je napisal v poročilo kakor vzrok smrti: „Počasni samomor vsled koketerijeu ter naprosil časopisje, da razširi vest o tem strašnem dogodku ženskam v svarilo, Umetalen človek. Amerikanec Kuntley, kemik v S. Frančišku, je došel na idejo, da napravi človeka iz kemikalij. Kakor se n- pr. more jajca, konzerve, sadje itd. fabricirati iz kemiških elementov, tako hoče Kuntley napraviti človeške možgane iu makar celega človeka iz elementov, ki sestavljajo človeško telo. Nadejati se je, da bode ta Kuntleyev „umetalni" človek" vsaj toliko — pameten, kolikor je Kuntley sam. ' Obsojen ponarejalec. Porotno sodišče na Dunaju je dovršilo razpravo proti ponarejalcu obligacij Krautaufu. Kolikor se je moglo konstatovati, ponaredil je Krautauf za kakih 42.000 obligacij ia papirjev. K ponarejanju ga je bila zavajala njegova sedaj pokojna mati, ki se je zastrupila, ko so bili prišli policijski organi, da aretujejo njo in sina. Sodišče je stavilo porotnikom dve vprašanji gledć ponarejanja in gledš goljufije. Porotniki so potrdili, obe vprašanji. Dodatno vprašanje pa, da li obtoženec morda ni odgovoren za svoja dejanja zaradi morebitne bolezni na duhu, so zanikali soglasno. Na temelju tega verdikta je sodišče obsodil^ Krautaufa na 18 let težke ječe, poostrene s postom. Obsojeni je izjavil, da se ne posluži proti a-obsodbi uikakoršnih zakonikih sredstev. Največ ljudii umrje — tako se je izraćunilo is statističkih podatkov — zjutraj med 4. in 10. uro. A ▼ tem roka pade zopet največe števil« med 5. in 6. nro. Koledar. Danes (1. decembra): Eligij, škof; Natalija, devica, muc. — Jutri (2.): Bibijana mučenica ; Kromacij, škof. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 7. uri 23 min., zatoni ob ob 4. uri 13 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 4 stop., ob 2 pop. 6.5 s!op. C. Loterijske iteviike, izžrebane dnč 28. min. m.: Dunaj 60, 4, 66, 41, 40. Gradec 12, 57, 65, 73, 34. Inomost 4, 13, 74, 71, 37. Spomini na Koroško. (Dalje.) Vlak se je ustavil v Trbižu. Že kliei sprevodnikov bo me preverili, da sem na periferiji našega ozemlja, A to me ni oplašilo prav nifi. Moj duševni položaj se je hitro prilagodil po razmerah primorskih in ker sem slišal tu pa tam kakega laškega delavca, mislila je moja zaspana glava: dife Strecke Gorz-Triest. Ker je imel tu vlak ne-nekaj odmora, stopil sem v restavracijo. Če sem hotel česa prigrizniti, moral sen si pomagati s kulturno nemščino. Jezil se nisem čisto nič, ker Slovenec se mora privaditi takim odnošajem; bodi si na laški jezikovni meji, ali na germanski — povsod enaki utisi. Ali vendar se mi je čndno zdelo. Na postaji in restavraciji je bilo mnogo slovenskega ljudstva, posebno romarjev na Sv. Viiaije je bilo dokaj. To ljudstvo ne ume nemščine in tudi če bi unelo, ni prisiljeno govoriti v tujem jeziku; menil sem torej, da vsaj v javnih lokalih bi moralo biti preskrbljeno za solidno postrežbo. Naj navedem en slučaj, kako si ljudstvo pomaga v takih zadregah I Blizo mene je sadel kmetič. Poznalo se mu je, da mora biti precej bogat Kranjec. Nekaj časa je gledal, kako jaz hitim ter obiram aekaj s krožnika. Se nisem bil gotov, ko je udaril po mizi. Natakar je prisopihal brzih korakov do naših sedežev: Befehlens! Kmetič je pokazal s prstom na krožnik, ne izpregovorivši niti besede. Natakar je koj uganil njegovo željo. — Tako si mora pomagati naš kmet pod konec 19. stoletja. Le ti uboga para trži hlače po šolah v ta namen, da razumiš svoje sosede, da si lahko kupiš kruha za ivoj denar I Tvoj sosed pa, sli cel6 privandranec, shaja prav lahko s svojo materinščino in to na tvoji zemlji; ni se mu treba mučiti v mladosti s priučenjem tujega jezika — vsi zavodi so mu odprti in kjer vstopi, tam se mu razlagajo znanosti v lastnem jezika. Tudi ko iz-gtcrii i? zavodov, odprtji io n»n pot« do ▼•'»h služeb, brez skrbij je za vsakdanji kruh. In kako gladko mu teče materinščina, ker ni imel nikakih ovir, ko se je veibal v istej. Le ti slovenska para potrpi še v tem oziru in ne imej se upanja — kakor ti je povedal dični naš Gregorčič na zadnjem shodu pri Rebkn — do boljših odnošajev, čeprav krvaviš pod težo krvnih in denarnih davkov, in pri vsem tem, da pošiljaš v deželne in državne zbore svoje zastopnike in da ekzistira XIX. paiagraf državnih osnovnih zakonov. Ko se je zdanilo polagoma, ogledal sem si okolico Trbiža; napravila je na-me utis divne gorske kotline. Od tu naprej peljal me je „lukamatija" proti Celovcu — ali, kakor so govorili drngi možje, zmožni nemščine — proti Klogenturtu. Ker sen že pri tem, povdaijati moram, da nisem razumel nobenega klica sprevodnikov; le-le ko sem pogledal napit; dutičue postaje, sem se dogovel (izraz, ki rabijo po nekaterih občinah na Vipavskem za „orjentirati se"). Mojim tovarišem se je godilo iatotako, čeprav eo nekateri od njih trgali hlače po vseh megofiih šolah avstrijskih, po katerih se izključuje vsak drugi jezik prej, kakor nemški. Bes je tetko razumeti našega kmeta iz kakega gorskega kraja in tudi priprosti koroški Slovenci govore precej aeumljivo, vendar nisem našel še nikjer take flMlike med narečjem in književnim jezikom, kakar sprav v Nemeih. Naše brate Čehe raaumem beije, aago te Imentrane koioške Nemce, čeprav so me pitali s listo blateno, olikano nemščino vsa moja alada ista. Iu kaj saj povem o petji koroških Nemcev ? In to petje morajo posnemati — nolens volens — po nekaterih krajih tudi uboga naša para, bratski nam rojaki na Koroškem ? (Jltragermani, s katerimi mi je bilo občevati, na-tvezali so mi, da so koroške nemške pesmi na glasu. Za časa svojega bivanja na Koroškem imel sem priložnost slišati marsikatero nemško-narodno popevko. Najbolj priljubljena, in ki se je najpogosteje pela po rszaih hotelih in drugih krajih, ob trenotkih srčnega veselja,je bila tista: „Curli, curli, curlajna....." Take ,viže", dragi Čitatelj, nisi še slišal, ako nisi hodil po koroških tleh. In kake „štime" so ti prihajale na ušesa ?! Gorje tvojemu ušesu. Nekega dne sem bil v ne prav prijetni družbi, pa tudi ne prav na mehkem, kjer se je prepevalo. Za intermezzo slišal sem to-le: Neki gospod — ali negospod — je vprašal svojega tovariša: „Tu koust tu singn?" „Jo bol", se je odrezal ta. ,1—au, je posegel vmes tretji s čudnim naglasom v terci navzgor. To je bilo dovolj meni in mojemu tovarišu iz Primorske. Večkrat sva zadržavala smeh, a pri tej priliki ni pomagala nobena „iavbaM. Posledice temu najinemu nedostojnemu vedenju naj si cenjeni Čitatelji komentujejo vsak po svoje. Pozneje sem bil tako srečen, da sem poizvedel, kaj pemeni ta „i—a„, toli glasni in milodoneči za muzikalično uho. „Cva tok, nohamol, fufufufoik", to sva 2e prenašala samozatajevanjem, ali tisti .1—a" spravil naju je iz kalibra. Predno se je družba razšla, zapela se je še enkrat: „Curli, curli, curlajna", katero sem imel Čast večkrat spremljati na glasovirju in veselja ni bilo koncs ne krsjs. Poje se ta pesem tsko-le: Od začetka (to razlago sem vzel po teoriji nekegs Š., mizarja na Krasu) se poje bolj na „vogle", proti koncu pa prihaja vsa stvar v „špico". Spremlja se, seveda, drugače. Tekst ji je povsem neumljiv, katerega jedva »zgrunta" koroška tikra. Tako in enako se prepevajo koroške nemško-naredne. Neke nedelje popoludne hvalil sem Boga ter svojega milostnega gospoda predstojnika, da sem užival svobodo v ožjem pomenu besede. S tovarišem sva se pogovorila že poprej, da porabiva nedeljski popoldne, da malo proučiva narodne od-nošaje koroških brarov. Več nedeljskih popoludne-vov smo bili porabili, da smo zadostili dolžnostim svejega sisnu, in to: da smo „čuvali" krompir. (Pride ie.) Najnovejše vesti* Dunaj 29. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič odpeljal se je danes na lov v Kiztelek na Oger-skem vsled povabila mejnega grofa Aleksandra Pallavicinija. Budimpešta 30. Zbormoa je volila Szilagyi-a svojim predsednikom. 34 glasov je dobil Košut. Sredec 29. Knez je vsprejel odpoved vejnega ministra Petrova. — Pri volitvah je »Ma eijjjno zmagala. Posebnih izgredov ni bilo vzlic veliki udeležbi. London 30. „Times" javlja iz Carjegagrada: Po vestih iz diplomatiških krogov ruskih je soditi, da bodo vlasti ukupno postopale proti porti. — Volitev armenskega patrijarha je potrjena, Livomo 29. Danes zjutraj je bilo občutiti močan sunek. Trgovinske bnejaTka ln vaati. t>vaimp»Sia, Psenir* jesen—•--rsenie* u ■pomlad 189« 8.17 do 818 Oves za spomlad 5'98—»•—. iti 7t spomlad 0.83—«.86. Koruza ia maj-juni 1897. 4.00-4.07 f*»tii«t> »o»h od 7K kil. f. 8 20 8 25 od 79 kilo. 8.80—8-86. od 80 kil. f. 840-845 od 81. Kil. f. 8-45 010 , od H2 kil. for. 8.40 8.65. Ječmen S'10-8 — l>roi« 5 85- 6*10. Pženioa: Blabe ponudba in omejeno povpraievanja. Prodaja 12000 mat. siot. po stalnik oenak. Oves 5—10 nč. dražje: Vrama : mrzlo. Praga. Neruiinirani sladkor for. 12'—, novemboi-deesmber lJHk. Pr«tga. Centrifuga) novi, postavljao v Trst • earitio vred odpošiljate* proooj f, 8876 14'— Concavst 84*76—'85' -Četvorni 88*—*—. V glavah Hodih »7*50—•— Htrre. Karti flnnto« good aierago zti november 58'50 za mara 59.—. HMaburg. Bantos good average november —.— » des. 48'—. samaro 1897. f. 49.—, sa jeli 50.—. vt iv. a-tj w u. r.i i j -j i- So novembra dano« predvčoraj Dritavni dolg t papirju ... 101.J5 101.35 „ „ v drobra .... 10125 101.80 Avutrijrtk* routu t »latu . . . 123 65 1-22.70 „ * kronah . . . 100.76 100.90 Kreditne akcijo.......S81 75 361.90 London 10 Lit........119.96 119.90 Napoleoni.........9.581/, 9.61 SO mark . . . 11.77 11.77 ion italj. 1». . 45.15 45.17»/, Tria« cena (Ceee se raiunejo ea debele ie e carino vred.) Domaći pridelki. Ceaa od for. do for. riftol: Koks...........100 K. 10.26 10.16 Mandoloni....................9.- 9.26 svetlorudeČl........ . 9.60 9.75 tem nora deti........ „ kanarček . ........ „ bohinjski.......... beli veliki.......... sateni, dolci................„ ■ n okrogli................„ raeiani hrvatski ...... „ „ žtajerski............„ laslo flno štajersko ....... Jetaaea i«. 10....................* 9 Zelje kranjsko....................„ 5*p» ,........... Krompir, ........ „ Proso kranjsko....... , . . „ Lede, kranjska....... . . . „ ^eb ogerski....................„ Kava Moooa........... " Cejlon Plant. fina....... „ Perl......... „ Portoricco........ . 100 K. Java Malang........ „ Gnatemala....... San Dotningii ...... Malnlmr IMant...... „ tetive...... Liiguajrrn 1'Iant..... „ nativo..... Hantos fini ....... „ nrednje fini .... , srodnjl...... „ ordinar ...... Rio oprani ....... „ najfiniji....... „ srednji....... sirdkor Centrifugal I. vrste . . ConeassA....... ▼ glavah ....... razkosani ...... Eli italijanski fini...... „ srednji..... Japan fini AAA...... „ srednji ...... Raugoon extra....... I........ II. . . . «... Petrolej iuski v sodih..... v zabojih od 29 kil. . Olje italijansko »ajfineji .... „ srednjefino . . . bombažno, nmerik..... dalmatinsko....... Limoni Mesinski ...... Pomaranče „ ...... Mandeljni Dalmatinski! „ Bari . . f Pinjoli ........... BomAl Dalmatinski novi .... „ Pulje&ki........ S.okve Pu tj o Ako ...... „ Gržko v vencih, 3.itanlnsj ........ VamptrliJ novi........ Oib €• |......... Polenovke srednje velikosti . . „ velike ...... a male....... Slanlki v velikih sodih .... Žvsplo .!."..."..... 9 SO S.76 9.60 8^50 926 8.75 7.— 7.25 85.-8.75 9.75 11.50 5.50 2.25 8,- 6o!— 52.— 185.-172.--182,-166.— 152.- 9.7i •.75 •Z 950 9 — 70-— 9.-13.-11.75 8.— 2! 50 8.25 ei!Z 53.— 166.— 173.-184.— 167,— 154,— t» n n «i 154-'- 155*— n tf n 120 — 124!— 118.- 120.— » 112.- 114.- n 10«.— 108,— n M 12"!— 128!- n 110.- 114.— • 34.25 34.50 e 35.50 — n 86.75 87.35 » 38.— — • 25.— 2550 m 24 — 24.50 n 17.75 —._ n 16 76 —.— n 13.— 18.50 » 11 - 11.50 n 10.25 10.50 n 19.75 —. — n 6.16 —. — ti B2.- 84.- n 57.— 59.- n 29- 81.- if 31.- 32 — it 4.- &.- zaboj 3 .- 6 100 K. —— —._ « 62.- 64.— n 87.- 89.— n 7'— 7.95 • 5.— 5.25 n 12,— 12.25 n 1.'.- 12.95 n 46.— 54,— n 27.— 28.— ■ ■ 4s!— n 47.- 48.— n 48.— 49. - n 18.- — ii —.- Stenski koledar za 1.1897 Od več strani se je nagla&ala potreba koledarja r slovenskem jeziku sa rabo v pisarnah. — Tiskarna Dolenc v Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar i« ga prodaja po 20 nč. komad, s pošto 25 nvi Kdor si ga želi, naj pošlje omenjeni tiskarni po nakaznici 25 nvč. in natanj£en naslov, ali pa naj pride sam v tiskarno, trg velike vojašnice št. 2, kjer ga dobi po 20 nvc. komad. Narodnjakinje I Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa V Ulici S. ZaCCaria Štev. I (mej ulicama Chiozza in farneto). Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti. Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporoftam z vso udanostjo Vekoalav Grebene. Zdravljenje krvi Ča] „T Isoier n I cvet- (Mllleflerl) Cisti kri t*r je izvrstno srodstvo proti onim slučajem, fl<* poče v želedcu, kukor proti slabemu probavljnnju in bomoroidam. Joden omot za oz* drarljnnju, stoji &0 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMME> „Iti dm Mori" Trti, veliki tr>. Borzni trp št. 14 Sedanja razstava: Zanimivo potovanja po prvih in proaiullh kopeljih Cešks, take: Toplice, Francova kapelj, Marijina kopel] In Karloverarl. Ustopnina 20 novč. otroci 10 nov. Lastnik kensorcij lista „Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Golnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.