PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ri 1. Abb. postale I gruppo V/G Ilci OU lil* Leto XXIV. St. 15 (6908) TRST, četrtek, 18. januarja 1968 BREZ PRISTANKA SE NADALJUJE^ ISKANJE MED RUŠEVINAMI Zemlja na Siciliji se ni še umirila 18.000 ljudi brez doma, brez dela in imetja Včeraj so bili novi potresni sunki - Se vedno je nemogoče podati pregled žrtev in škode - Skoraj vsi prebivalci Palerma so preživeli preteklo noč zunaj mesta Iz raznih krajev Italije in iz tujine pošiljajo prispevke v denarju in blagu Ganljiv prizor na področju potresa. Gasilci so našli med razvalinami živo in nepoškodovano malo deklico. Ni znano, kaj se je zgodilo z njenimi starši, ki so neznani, kakor je neznano njeno ime PALERMO, 17. — Po zadnjih uradnih podatkih so do sedaj ®ašli na prizadetih področjih 152 mrtvih, v bolnišnicah pa je 444 ranjenih. V pokrajini Agrigento in v S. Margheriti Belice So našli pod ruševinami 55 mrličev, ugotovili so skupno 130 ranjenih. Na področju Trapanija so našli 86 trupel, ranjenih Pa je skupno 314. Na tem področju so včeraj po močnem sunku ob 17.43 prekinili iskanje, ki so ga danes nadaljevali. Okoli Camporeale ob pobočjih bližnjih vrhov nastajajo še vedno majhna žrela, iz katerih uhajajo plin in zeleni plameni. Od sinoči do danes popoldne je------------------ bilo drugin pet potresnih sunkov *d so bili vsi jakosti največ pete stopnje. Prvi je bil sinoči ob 20.04, drugi ob 21.34, tretji ponoči ob 3.38, četrti ob 4.48, peti pa ob 13.08. Skupno je bilo do 17. ure danes » sunkov. Zvečer so javili, da so aparati zabeležili še druge potresne sunke, in ®®er enega ob 14.13 drugega pa ob 48.11. Po teh poročilih je bilo do Sedaj skupno 47 potresnih sunkov. Preteklo noč je v Palermu nad dva milijona liudi preživelo na prostem zunaj mesta. Panika se je snatno povečala po močnem sunku včeraj ob 17.43. Davi so bile trgovine skoraj vse zaprte in uradi Prazni. V šolah ni pouka. Vsa zahodna Sicilija je že tri dni eno veliko taborišče Moški, ženske, otroci, starci, bolni in cele družine so se preselili na prosto, kjer živijo pod začasnimi šotori, velikimi dežniki, kakršne uporabljajo na plažah, v avtomobilih, na kupih slame ali pa sedijo v krogu okoli kresov. Ponoči se vidi vse naokrog na desettisoče kresov od Predmestij Palerma in Trapanija do Polj okoli uničenih vasi. Kakor poroča ministrstvo za zdravstvo, ni do sedaj nevarnosti za kužne bolezni. Zdravniki in bolničarji so povsod na delu. Zdravniško pomoč in razmeščanje ra njencev po bolnišnicah ter razdeljevanje sanitetnega materiala vodi in koordinira podtajnik za zdravstvo Volpe, ki je že od prvega dne Pa področju potresa Vendar pa so velike težave za dobavljanje živil in drugih potrebščin. Trgovine so povsod zaprte. Ge komu uspe speči nekoliko kru-na v zasilnih pečeh, mu kmalu zmanjka moke, ker mlini ne me; *Jejo. Danes so organizirali letalski most in s posebnimi letali prevažajo kruh iz raznih mest Italije. Vsi prebivalci prizadetih vasi so razpršeni po poljih, kjer se, kakor morejo varujejo pred mrazom, strahom in Sladom. Upirajo se povratku v vasi če to tu pa tam ostale neka-tere hiše še pokonci, in prav tako u°če j o oditi v zbirna središča v trapaniju. Nastajajo velike težave za njihovo oskrbo, župan iz Santa Margherita di Belice je izjavil, da dobivajo obilno pomoč od privatnikov iz pokrajine Agrigento. Prihajajo tovornjaki živil, oblačil in zdrahi iz krajev, ki niso bili prizade-“ Po potresu. Danes je bil v uradu predsednika sicilske deželne zbornice sesta-bek, na katerem so pregledali sedanje stanje. Predsednik Carollo Je pozneje sporočil naslednje: Popolnoma uničeni so kraji Gibellina, palaparuta, Montevabo, Poggioreale Jh skoraj enako Santa Margheri-ta Belice. Uničene so v smislu, da m nobena hiša več sposobna za bivanje in gospodarsko življenje je Popolnoma ugaslo, ne da bi sedal blia kakršna koli možnost ponov-uega življenja. S tem nastaja vprašanje obnove teh vasi, ki so sedaj samo imena na zemljevidu. Toda gradbena ob nova ni vse in je morda tehnično najmanj težavna. So drugi bolj zapleteni problemi in hkrati nujnej ® ■ Ker ne bo moč teh vasi obno; 'uti v kratkem času, kaj naj štor' v tem času 15 do 18.000 prebival eev brez doma, brez dela, brez kakršnega koli imetia, ker so zgubili Popolnoma vse. To je najhujši socialni problem, ki ga je treba nujno rešiti. Ko bo prešlo razdobje tako imenovane prve pomoči, bosta ostala dva temeljna problema, t. J. grad- bena obnova vasi ter obnovitev go Spodarskega in civilnega življenja prebivalstva. Predsednik se je nato zahvalil za vse izrazne solidarnosti in za pomoč, ki prihaja iz vseh krajev Ita lije in iz tujine, in je dodal, da deželna vlada ni sporazumno z rimsko vlado še nakazala točnih zneskov, temveč je sporočila županom in oblastem, ki skrbijo za pomoč, naj brez omejitve porabijo vse, kar je potrebno. V prihodnjih dneh bodo proučili vse druge probleme sporazumno z rimsko vlado, ker bodo za reševanje teh problemov potrebni napori vsega prebivalstva. Predsednik vlade Moro je spo- razumno z notranjim ministrom Ta-vianijem dal nalogo podtajniku Ga-sparriju, naj koordinira dejavnost za pomoč in podporo na prizadetih področjih na Siciliji. Predsednik Saragat je odredil, naj se predsedniško letalo in pred; sedniški helikopter uporabita pri operacijah za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Podpredsednik vlade Nenni bo obiskal jutri prizadeta podčbčja ‘na Siciliji. Spremljal ga bo minister za javna dela Mancini. Jutri zjutraj bosta prispela z letalom v Trapani. Ogledala si bosta vse prizadete kraje in nato odšla v Agrigento, v petek pa v Palermo. V poslanski zbornici je bilo govora o potresu na Siciliji in o njegovih posledicah v komisiji za javna dela in v komisiji za kmetijstvo. V prvi komisiji je poročal podtajnik za javna dela De Cocci, v drugi pa podtajnik Antoniozzi. Sporočil je, da je minister za kmetijstvo Restivo na Siciliji, da sam pregleda tamkajšnje razmere. niiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMinii PO ZAKLJUČKU OBISKA V PAKISTANU Prisrčen sprejem Titu ob prihodu v Kambodžo Sihanuk je poudaril podobnost borbe narodov Kambodže in Jugoslavije za neodvisnost - Uradno sporočilo o obisku v Pakistanu PHNOM PENH, 15. — Ljudstvo Kambodže je danes skupno s svojimi najvišjimi predstavniki priredilo izredno prisrčen in topel sprejem predsedniku Titu in njegovi soprogi, ki sta skupno z ostalimi člani jugoslovanske delegacije ob 5. uri po krajevnem času prispela s posebnim letalom iz Vzhodnega Pakistana na letališče glavnega mesta Kambodže Phnom Penh. V trenutku ko je predsednik Tito stopil na tla prijateljske dežele, se je dvignilo v zrak na tisoče raznobarvnih balončkov s transparenti z dobrodošlico. Na tisoče ljudi na letališču je vzklikalo v pozdrav predsedniku Titu, ki se je najprej prisrčno pozdravil s svojim starim znancem princem Sihanukom. Po izkazanih najvišjih časteh je Tito v spremstvu Sihanuka po poti, ki so jo dekleta v živobarvnih narodnih nošah, posipala s cvetjem, prispel na častno tribuno v kmerskem slogu, kjer se je pozdravil s člani sveta kraljevske družine in z drugimi visokimi dostojanstveniki Kambodže. V pozdravnem govoru na letališču je princ Sihanuk poudaril enakost usode narodov Kambodže in Jugoslavije, ki so se v preteklosti borili proti tujim tlačiteljem, da bi si končno priborili narodno neodvisnost. Sihanuk je poudaril kot posebno važno, da je socialistična Jugoslavija izbrala lastno pot razvoj in dejal, da se tudi Kambodža namerava razvijati naslanjajoč se na lastne tradicije. Jugoslavija, je dejal Sihanuk, nam je še posebno draga, ker je bila vedno na strani Kambodže in drugih držav, ne glede na njihovo ureditev, ki se bore proti imperializmu in neokolonializmu. Prihod Tita v Kambodžo je Siha; nuk ocenil kot dokaz solidarnosti Jugoslavije z vsemi indokitajskhni narodi, ki se borijo za svobodo. Tito je v odgovoru na pozdravne besede Sihanuka izrekel priznanje neodvisni politiki Kambodže, ki se je vedno odločno zoperstavila, kot se tudi danes zoperstavlja zunanjim pritiskom, in dejal, da Kambodža v tej svoji borbi zasluži vso potrebno mednarodno pomoč in podporo. Po prisrčnih pozdravih na letališču se je Tito s soprogo v spremstvu Sihanuka in njegove soproge odpeljal v odprtem avtomobilu sko- zi gost špalir okrog dvesto-tisoč-glave množice v svojo rezidenco v palačo Kemarin. Nocoj ob 20. uri so bili Tito in njegovi sodelavci v kronski palači predstavljeni najvišjim osebnostim Kambodže, članom kraljevske družine, vlade, poveljnikom oboroženih sil in voditeljem diplomatskih misij. Takoj zatem je Sihanuk priredil slovesno večerjo v čast svojemu gostu, na kateri sta Tito in Sihanuk izmenjala zdravici. Pred Titovim odhodom iz Pakistana je bilo objavljeno skupno sporočilo, v katerem se ugotavlja, da sta Tito in Ajub Kan v proučevanju mednarodnih aktualnih vprašanj bila mnenja, da je ohranitev in utrditev miru trenutno najvažnejša naloga in da je danes bolj kot kdaj koli potrebno povečati napore za zagotovitev trajnega miru. Predsednika obsojata napad Izrar ela na arabske države in sodita, da je umik izraelskih čet z vseh zavzetih ozemelj pogoj za vzpostavitev miru na tem področju. Tito in Ajub Kan izražata zaskrbljenost zaradi položaja v Vietnamu in poudarjata potrebo, da se vietnamsko vprašanje reši v skladu z ženevskimi sporazumi in ob upoštevanju pravic vietnamskega ljudstva, da sam odloča o svoji usodi. Predsednik Pakistana je objasnil stališče Pakistana v sporu okrog Džamua in Kašmira. Tito je izrazil upanje, da se bo našla miroljubna rešitev spora med Pakistanom in Indijo v duhu taškentske deklaracije. Predsednika sta izrazila svojo podporo splošni in popolni razorožitvi, opozorila na nevarnost jedrske oboroževalne tekme in na nujnost pospešenega napredka držav v razvoju in premagovanju razlik med razvitimi in nerazvitimi področji na svetu. Predsednik Ajub Kan je sprejel vabilo predsednika Tita, da obišče Jugoslavijo. Na večerni seji poslanske zbornice je podtajnik v notranjem ministrstvu Gaspari sporočil zadnje podatke o žrtvah in škodi na Siciliji. Do sedaj so našli 155 tru-ptl, ugotovljeno število ranjenih pa je 455. Toda še nemogoče je napraviti dokončen pregled žrtev in škode. Včerajšnji popoldanski potresni sunek ob 17.43 je povzročil novo škodo. Porušilo se je več hiš, ki so bile prej močno poškodovane. Gaspari je sporočil tudi, da so v središču Camporeale nastale razpoke, iz katerih uhajajo plin, blato in pesek. V Trapaniju so sporočili, da so ustanovili središče za podporo in pomoč pod vodstvom podprefekta Brancata, kateremu so dodeljeni razni funkcionarji. To središče bo koordiniralo pošiljanje pomoči na prizadeta področja. Oborožene sile na Siciliji so od nedelje popoldne neprestano na delu ter pomagajo prebivalstvu in iščejo med razvalinami. Na Sicilijo je prišel tudi načelnik glavnega štaba za obrambo general Aloja. Naloga vojske je iskanje mrtvih in ranjenih pod ruševinami, postavljanje šotorov in poljskih kuhinj, organiziranje higienske službe za vsako vas posebej, obnoviti poti in organizirati povezavo prizadetih krajev s Trapanijem in Palermom. Pod ruševinami v Gibellini so 58 ur po nedeljskem katastrofalnem potresu našli danes živo žensko. Neki gasilec je slišal rahle vzdihe v dvonadstropni hiši, kjer se je porušila samo streha in pokopala zgornje nadstropje. Zensko so našli pod oboki stopnic popolnoma nepoškodovano, toda vso premraženo in z živčnim pretresom. Po prvi zdravniški pomoči so jo odpeljali v bolnišnico. Danes popoldne je prišlo v Gibel-lino deset francoskih tehnikov s posebnimi aparati, ki ugotavljajo morebitno navzočnost še živih oseb pod ruševinami. Do večernih ur niso našli nikogar. Ugotovili so samo še nekaj živih živali pod ruševinami. Notranji minister Taviani je danes odgovoril v senatu na nekatere pripombe komunističnega senatorja Traine o nekaterih neredih. Senator je izjavil, da v Salaparuti primanjkuje kruha in da je v tej vasi samo pet gasilcev. Minister Taviani je odgovoril, da mu je to znano ter je že včeraj poslal skupino gasilcev iz drugih krajev Sicilije. Pripomnil je, da je primanjkovalo kruha zaradi pa nike in strahu, ki sta se razširila včeraj v Trapaniju in drugih krajih po močnem bobnenju, ki so ga slišali ob 17.43. Zato so bile pekarne ponoči zaprte in niso redno pekli kruha. Taviani je prosil senatorje, naj sporočijo notranjemu ministrstvu vse nerednosti, za katere bi zvedeli. Pripomnil je, da so Trapani in tamkajšnje občine oskrbeli danes s kruhom in s testeninami: vse so prepeljali z letali iz Rima in Neaplja, ker so severna letališča zaprta zaradi megle. Na otok so poslali druge skupine gasilcev z velikimi prevoznimi letali. Tudi senator Simone Gatto, ki je prišel davi iz Trapanija, je poročal o raznih nerednostih v Gibellini, kjer so razdelili eno samo odejo na štiri ali pet oseb. Niso razdelili mleka, razen mleka v prahu. Prav tako neredno razdeljujejo hrano. Po vsej Italiji se nadaljuje zbiranje denarnih prispevkov in druge pomoči. Zbiranje so organizirala tudi nekatera večja podjetja, številne organizacije pa so pozvale svoje člane, naj po svojih močeh pomagajo. Zunanji minister Fanfani je poročal o izrazih solidarnosti in o iiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimimiimiiiHiiiimiiiiiii Navodila za pošiljanje prispevkov za Sicilijo RIM, 17. — Tiskovni urad notranjega ministrstva sporoča: «Iz raznih strani prihajajo ponudbe v denarju za pomoč področjem, ki jih je prizadel potres na Siciliji, z vprašanji, kam naj se te ponudbe pošljejo. Sporoča se, da ponudniki lahko izberejo enega od teh načinov: Radio-televizija, ki poroča o zbiranju prispevkov; italijanski Rdeči križ: tekoči račun št. 200709 pri Banca Nazionale del La-voro; glavno ravnateljstvo za javno podporo pri notranjem ministrstvu pri prefekturi v Trapaniju; poštni tekoči račun št. 7/70000. Sporočilo dodaja, da bodo o uporabi denarja podali javen in podroben obračun.. ŽENEVA, 17. — Pogajanja o načrtu pogodbe proti širjenju jedrskega orožja, ki so se prekinila 14. decembra lani, se bodo nadaljevala jutri ob 15. na rozorožitveni konferenci. RIO DE JANEIRO, 17. — V mestu Perelro v vzhodni Braziliji je bilo danes več potresnih sunkov. Potres je povzročil precejšnjo škodo .toda ril bilo žrtev. Kmetje zapuščajo vasi tega področja, ker se bojijo novih sunkov. konkretni pomoči iz tujine. Francosko poslaništvo je izročilo davi ček 50.000 frankov kot osebni pri-snevek generala de Gaulla. Jugoslovanska vlada je sporočila izraze solidarnosti ter je že poslala prvo pošiljko odej, šotorov in živil, s posebnim letalom. Izraze sožalja in sočutja so poslali številni zunaji ministri hi državni poglavarji. Danes je prispelo v Trapani letalo s petimi tonami blaga, ki so ga dale na razpolago razne belgijske organizacije. Z rimskega letališča Cism-pino sta odpotovali dve ameriški tovorni letali s poljskimi kuhinjami in tovornjaki. Ameriško pomoč organizira ameriški generalni konzul v Palermu. Glavni štab ameriških oboroženih sil v Stuttgartu je sporočil, da so odpotovali na prizadeta področja zdravniki ter da so poslali več ton blaga. Tudi nemška organizacija «Caritas» je poslala obilno pomoč v denarju in blagu. švicarska vlada je dala na raz- polago švicarskemu Rdečemu križu 150.000 frankov kot svoj prispevek za prebivalstvo na Siciliji. V vsej Švici so začeli zbirati prispevke. Pobudo za zbiranje je dala švicarska radiotelevizija (francoska, nemška in italijanska). Minister za zdravstvo na Malti je pozval zdravnike in bolničarje, naj odidejo na Sicilijo, da pomagajo prizadetemu prebivalstvu. Z otoka so že poslali prvi tovor zdravil. Venezuelska vlada je tudi sklenila poslati v Italijo pomoč za prebivalstvo Sicilije. V Venezueli živi 180.000 Italijanov, od katerih jih je 20.000 s Sicilije. Od teh jih je 8.000 iz krajev, ki jih je prizadel potres. # * # V Maršali so karabinjerji aretirali štiri mladeniče, ki so izkoristili splošno paniko ter prazne javne lokale in urade in so kradli na sedežu Delavske zbornice in v nekaterih lokalih. Vsi štirje so mladoletni. Prijavili so jih sodišču. SPREMEMBE V AVSTRIJSKI VLADI Skupino Klaus- Withalm se je uveljavila Novi podkancler je Withalm, novi zunanji minister pa Waldhaim Umrl je voditelj Schutzbunda med državljansko vojno Julius Deutsch DUNAJ, 17. — Avstrijski kancler Klaus je danes obrazložil na izredni seji parlamentarne skupine razloge, zaradi katerih je izvedel spremembe v svoji vladi. Za novega podpredsednika vlade je bil imenovan Hermann Withalm, ki bo še dalje ostal glavni tajnik in načelnik parlamentarne skupine avstrijske ljudske stranke. V novi vladi ne bodo več dosedanji podkancler Bock, ministri Hetzenauer, Schmitz in Tončič ter podjatnika Haider in Bobleter. Novi zunanji minister je Kurt Waldhaim. Tiskovni urad ljudske stranke pravi med drugim, da se je na kongresu v Celovcu leta 1963 začelo obnavljanje ljudske stranke s skupino Klaus-Withalm. Z zmago na volitvah 6. marca 1966 pa se je sodelovanje med Klausom in Withal-mom odločilno uveljavilo. Izjava pravi, da bo skupina Klaus-Withalm «odločno pospešila rešitev važnih političnih gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj, ker je prepričana, da bo nova vlada znova dobila zaupnico avstrijskega prebivalstva leta 1970». Nova vlada, ki jo bo jutri potrdilo glavno vodstvo stranke, bo v petek prisegla predsedniku republike, 23. januarja pa se bo predstavila poslanski zbornici, kjer bo kancler Klaus podal programsko izjavo. 25. januarja bo razprava v poslanski zbornici o kanclerjevih izjavah. V starosti 84 let je umrl Julius Deutsch, ki je bil načelnik avstrijske socialistične milice (Schutz-bund) v letih po prvi vojni in je imel važno vlogo pri neredih leta 1934. Umrl je za srčno kapjo takoj po predavanju, ki ga je imel pod naslovom: «Od konca koalicije leta 1920 do državljanske vojne leta 1934». Po porazu socialistov februarja 1934 je zbežal v CSSR, udeležil se je državljanske vojne v Španiji kot general, zatem se je preselil v Francijo, nato na Kubo in končno v ZDA. V drugi vojni je bil častnik v uradu za informacije ameriške vojske. Leta 1946 se je vrnil na Dunaj in je bil načelnik zunanje sekcije socialistične stranke, zatem pa glavni ravnatelj socialistične zadruge časopisov, tiskarn in knjigam. Leta 1950 je zapustil politično dejavnost in se posvetil samo pisanju političnih razprav. NA PREDLOG SOCIALISTIČNIH POSLANCEV Za 20 dni odložena razprava o preiskovalni komisiji o SIFAR Vlada bo o tem vprašanju odgovorila na interpelacije v parlamentu 24. t.m. Zanimanje za današnjo razpravo na procesu De Lorenzo-Espresso Novo bombardiranje Hanoja in Hajfonga SAJGON, 17. - Ameriška letala so včeraj bombardirala^* industrijsko področje vzhodno od Hanoja. Bombardirala so tudi skladišča streliva 14 km od Hanoja in 10 km od Hajfonga. Skupno so ameriška letala izvršila 117 bombnih napadov na Severni Vietnam. V Južnem Vietnamu je bilo več spopadov med ameriškimi in osvobodilnimi silami na raznih področjih. V Washingtonu je skupina osebnosti, ki so se prejšnji mesec zbrale na Bermudih pod okriljem ustanove «Carnegie», predložila predsedniku Johnsonu program štirih točk za konec vojne v Vietnamu. Program določa: «1. Skuša naj se na vse načine zmanjšati nasilje na jugu. 2. Konec bombardiranja Severnega Vietnama. 3. Pritisk na sajgonsko vlado, naj v večji meri sodeluje na vojaškem in političnem sektorju «za pomirjenje v deželi*. 4. Prizna naj se, da začetek pogajanj z osvobodilno fronto predstavlja s časom manj nevarnosti, kakor napori, ki sj st začeli za uničenje te fronte * Pet docentov Harvvardove univerze pa je poslalo brzojavko Johnsonu, ki ga pozivajo v imenu 338 kolegov in več kof 4.000 študentov, naj prizna osvobodilno fronto in začne pogajanja z njo. RIM, 17. — V komisiji za obrambo v poslanski zbornici so na predlog socialistov preložili za dvajset dni razpravo o zahtevi po ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije o zadevi SIFAR. S to zahtevo so se strinjali demokristjanski poslanci- vendar izključno «iz tehničnih .razlogov«. Termin odložitve dvajsetih dni zapade 23. januarja, obstaja pa tudi možnost, da ena desetina članov komisije zahteva podaljšanje, o čemer mora razpravljati komisija v celoti. Vlada bo odgovorila na vpraša- -----------------* nja v zvezi s celotno zadevo šele 24. januarja, kar je minister za zvezo s parlamentom Scaglia obrazložil, češ da je zaposlena s potresom na Siciliji in ker bo prihodnji teden Italijo obiskala uradna romunska vladna delegacija. Predstavniki levičarske manjšine v PSU niso zadovoljni s predlogom in sklepom, sprejetim v komisiji za obrambo v poslanski zbornici o odložitvi razprave o imeno- Jo, da so pripravljale zaroto pod vodstvom maršala Amerja. Vsi obtoženci so vojaki razen treh, ki pa so važne osebnosti, in sicer bivši minister za obrambo Badran, bivši notranji minister Radvan in biv. ši načelnik tajne službe Nasr. Vojaki so, z izjemo v dveh podčastnikov, vsi častniki. Nekateri so bili upokojeni takoj po junijski lanskega avgusta bi, ko je bila odkrita zarota. Voditelji zarote so ustanovili organizacijo in pripravili popoln načrt, da bi poverili vrhovno poveljstvo oboroženih sil maršalu Amer-ju. Načrt je določal, da bi pehota ob podpori letalstva vkorakala v Kairo 27. avgusta 1967, zasedla bi glavne urade državne varnosti in aretirala voditelje. Ta obtožba se nanaša na sedem glavnih obtožencev. Drugi so obtoženi sodelovanja ali nemarnosti. Častniki, ki so bili še v aktivni službi, tvegajo smrtno kazen, «ker so hoteli povzročili razkol v oboroženih si-lah». Obtožnica omenja tudi, da Je KRIZA BRITANSKIH FINANC SE NI REŠENA vanju parlamentarne preiskovalne . vojni, drugi pa so bili še v služ- komisije in pravijo, da gre za za-' - - ............. devo, ki živo posega v osnovna vprašanja demokratičnega življenja. Zato je nujno da se izjasni vodstvo stranke, ki se mora takoj sestati. V začetku razprave v komisiji je demokristjanski poročevalec De Meo skušal zmanjšati pomen škandaloznih dogodkov in je prišel do zaključka, da je osnovna naloga, da se pride do normalizacije, ki zanj ponemi jamstvo za resno delo obstoječega sistema oboroženih in varnostnih sil. Za to je po njegovem potrebna upravna komisija, ne vidi pa nobene potrebe za parlamentarno preiskovalno komisijo. Za KPI je Ingrao zahteval ustanovitev parlamentarne komisije, ker ni šlo samo za nerednosti, temveč je šlo za poskus spremembe sedanjega državnega ustroja, ki ima svoj najvišji izraz prav v parlamentu, in zato ne more iti samo za neko upravno preiskavo, temveč za poseg parlamenta. Minister za obrambo Tremelloni se je ogradil za celo vrsto sodnih postopkov, sodnih preiskav in za upravno preiskavo in končno dejal, da bi v sedanjem razdobju parlamentarna komisija šla preko sodnega postopka, ki je že v teku. Tremelloni je skratka zagovarjal splošni socialistični predlog, da se vprašanje nujnosti parlamentarne preiskave odloži, dokler ne bodo bolje znani zaključki sodnega postopka, ki je sedaj v teku. Celotna razprava priča o dokajšnji zmedi v okviru vladne koalicije, saj ni prišlo do enotnega stališča med demokristjani in socialisti. Očitno gre tudi za pričakovanje nadaljnjega razvoja sodnega postopka De Lorenzo-Espresso, ki se bo nadaljeval jutri, ko bodo pričali trije visoki častniki karabinjerjev in ko bodo kasneje pričali ministri in tajnik PSU De Martino. V komisiji za sodstvo v poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o ločitvi zakona in je pred-ložitelj poslanec Fortuna obrazložil člen 1. bis, ki se nanaša na vse primere, ko je možna ločitev zakona. Po razpravi je Fortuna izjavil, da poteka razprava zelo v redu in da demokristjani niso pričeli obstrukcije, tako da predvideva, da bo komisija končala delo 20. februarja. V senatu so po obvestilih notranjega ministra o tragični nesreči na Siciliji nadaljevali obravnavo deželnega volilnega zakona. V Kairu objavljena obtožnica proti zarotnikom KAIRO, 17. — Danes so v Kairu objavili obtožnico v procesu, ki se bo začel prihodnji teden proti 55 osebam, katere obtožuje- skupina častnikov in podčastnikov organizirala manifestacijo z oklepnimi vozili pred glavnim poveljstvom oboroženih sil, da protestira proti spremembam, ki so bile izvršene išfcoj po junijskem porazu, ko sta bila odstavljena Amer in Badran. Stanje pripravljenosti v Gvatemali GVATEMALA, 17. — Predsednik Mendez je sinoči odredil stanje pripravljenosti v vsej Gvatemali za 30 dni. To pa zaradi atentatov v prestolnici. Zadevni odlok omejuje nekatera ustavna jamstva ter prepoveduje dejavnost in delovanje strank. Notranji minister je izjavil, da varnostne sile v celoti obvladajo položaj. ((Revolucionarne oborožene sile« so poslale časopisom sporočilo, v katerem pravijo, da so ubile ameriška častnika kot povračilo zaradi številnih umorov, ki so jih izvršile tajne desničarske organizacije, ki dobivajo ukaze od ameriškega vojaškega predstavništva. Skupina zarotnikov je ubila štiri ameriške vojake ter nekega poslanca in njegovega šoferja. Zvečer pa je skupina zarotnikov napadla policijsko vojašnico sevemo-vzhodno od prestolnice. Druge skupine so napadle stanovanje policijskega ravnatelja. Mkonenu zagotovljena ponovna izvolitev HELSINKI, 17. — Sedanji finski predsednik Urho Kekkonen si je dejansko zagotovil ponovno izvolitev za drugih šest let.. Po še neuradnih podatkih pripada od 300 članov ((kolegija velikih volivcev«, ki so bili izvoljeni v ponedeljek in ki bodo 15. februarja imenovali novega predsednika, 185 vladni koaliciji, 17 pa liberalni stranki, k) podpira Kekkonena. Ta torej lahko računa vsaj na 202 volilna glasova. iiiiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiimiiiiMiifmiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Finančni minister napoveduje nove davke in znižanje potrošnje Napovedani VVilsonovi ukrepi predstavljajo samo del posegov v britansko gospodarstvo splošni gospodarski položaj in zaključil, da je treba doseči prebitek 500 milijonov funtov v letu 1969, drugače pa da bodo perspektive v naslednjem letu dramatične, ker se bodo takrat pokazale vse negativne posledice razvrednotenja funta. Ta govor, kot tudi včerajšnje izjave finančnega ministra po televiziji, kjer je napovedal zelo «trd» proračun, so v ospredju zanimanja, saj velja splošna pripomba, da Wil-son v svojih izvajanjih ni zajel celotnega vprašanja. Včerajšnja napoved predsednika vlade se je namreč nanašala samo na zmanjšanje stroškov države, sedaj pa je treba še točneje povedati, kakšne ukrepe namerava vlada izvesti v zvezi z zasebno potrošnjo, oziroma kakšne davke bo zaostrila, da doseže višje državne dohodke in da istočasno zmanjša notranje izdatke. V celoti je treba «injecirati» v plačilno LONDON, 17. — Finančni minister Jenkins je danes napovedal na seji poslanske zbornice, da bo vlada predložila proračun že 19. marca in torej nekaj tednov prej, kot je običaj v britanskem parlamentu. Minister je pozval na varčevanje, češ da bodo vladni ukrepi toliko ostrejši, kolikor se bo potrošnja povečala, in da bo v takem primeru vlada prisiljena tudi uvesti nove davke, ki so vedno neprijetni in nepopularni. Finančni minister je nato orisal bilanco tisoč milijonov funtov letno, kot je ugotovil Jenkins, za kar ni dovolj zmanjšati državne izdatke. Finančni minister se je tudi pritožil, češ da nekatera industrijska podjetja niso pravilno upoštevala posledic razvrednotenja in da so zelo počasi reagirala, druga pa da so menila, da bo razvrednotenje predstavljalo kritje za njih notranje težave. V britanskih gospodarskih krogih so ocene vladnih ukrepov zelo deljene, pri čemer v prvi vrsti ugotavljajo, da gre za ukrepe, ki niso dokončni in da je vlada do sedaj uvedla samo del predvidenih omejitev. Poleg tega je rečeno, da bodo omejevanja vojaških izdatkov imela konkretne posledice šele čez dve leti, izdatke pa je treba zmanjšati že sedaj. Zato je položaj še vedno negotov in to prihaja tudi do izraza na borzi, ki niha in kjer vrednost papirjev ni ustaljena. Predsednik vlade VVilson je danes zagovarjal na seji parlamentarne skupine laburistov vladne u-krepe. Prišlo je do dokaj ostrih obtožb zlasti glede socialnih omejitev, vendar pa je splošno mnenje, da r.e bo prišlo do «upora» laburističnih poslancev, ki bodo sicer godrnjali, ki pa bodo istočas-nov dokaj strnjeno glasovali za predložene ukrepe, ker so razumeli, da gre za nujne ukrepe, katerim se ni mogoče izogniti. Končan umik grških vojakov s Cipra NIKOZIJA, 17. — Zaključil se je umik grških vojakov s Cipra v skladu z grško-turškim sporazumom lanskega novembra. Na otoku bosta ostala sedaj samo grški kontingent 950 vojakov in turški kontingent 650 vojakov. Umik vojakov se je začel pred 45 dnevi In danes so uradno javili, da se je zaključil. VPRAŠANJE IZSELJEVANJA V FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI Ustvariti delovnemu človeku kulturnejše življenjske pogoje Na desnem tilmemtskem bregu v pordenonskem okrožju je že nakopičeno toliko industrije, kot je ne bo na levem videmskem bregu niti v petih deželnih načrtih, pa četudi se stoodstotno uresničijo. V pordenonski pokrajini niso samo znane velike tovarne električnih gospodinjskih strojev v Pordenonu, ki so slavo Pordenona razširile po vsej Evropi, ampak se dimijo dimniki tudi v Maniagu, Sacilu, Bru-gneri in še raznih drugih krajih. Človek bi sodil, da je torej na pordenonskem okrožju dovolj mest v industriji, kjer najdejo svojo zaposlitev ne le vsi hirbovski prebivalci, ne le kmetje iz gričevnatega sveta in morda še kmetje iz ravnin portoguarskega okraja, ki tudi teži k Pordenonu. Prebivalcev ima pordenonska pokrajina okoli 250.000, torej bi tistih 50 tisoč ljudi, ki jim ne diši delati na zemlji, ker to ni donosno, prav lahko našlo delo doma, da ne bi bilo treba delati kjerkoli v Švici ali Nemčiji za sicer dobre marke in franke, a pri slabi neokusni hrani in še slabšem stanovanju po barakah. Toda vseeno ima pordenonska pokrajina z vso veliko industrijo nič manj kot 80.000 izseljencev, ali 23 odst., malone tretjina vsega prebivalstva. Te podatke o izseljencih ni zbrala o-pozicija, superkritična komunistična partija ali pa bogati liberalci, niti ne nacionalistične fantazije mi-sovcev, ampak sta jih zbrala n-krožni center za izseljevanje pod patronatom katoliške delavske organizacije ACLI in pa škofijski od. bor za duhovno delo med emigranti. Seveda nas zelo zanima, zakaj je vseeno tako velikansko število iz seljencev v pordenonski pokrajini, ki ima že precej industrijskih con in jeder Razni so nagibi, ki kjerkoli vodijo mladega kmečkega človeka naravnost v emigracijo. Kmečko podeželje propada, je zapuščeno in ljudje živijo po vaseh življenje, ki je ločeno, izolirano od industrijskih središč. Bližnja je najbolj udobna pot v emigracijo, kot pa iskanje mesta v sosedni domači industriji Dalje so ti delavci nekvalificirani, nimajo za sabo ne strokovne šole m ne kakšne poklicne specializacije. Plače v emigraciji so seveda višje zaradi višjega življenjskega standarda v Nemčiji, Švici in drugih severnih državah In končno je tu še problem psihološke privlačnosti, ki odpeljuje kmečke ljudi s podeželja raje v emigracijo kot v skromno tovarno v domači pokrajini. Tisoči izseljencev vplivajo na tisoče tistih, mladih ljudi, ki doraščajo doma na nedonosnih kmečkih posestvih, in jih speljujejo naravnost v emigracijo. Emigracija Je postala v Furlaniji in sploh v beneških deželah tradicija, in zategadelj stojimo pred novim problemom: kako pridobiti ljudi, da ostanejo rajši doma v že ustvarjeni industriji. Ni namreč dovolj ustvarjati samo nova mesta v industriji, ker še to ne zadostauje, kot kaže pordenonski primer, ampak je treba nuditi ljudem na deželi še strokovno kvalifikacijo v šolah, ustanovah in podjetjih. Poskrbeti je treba, da se bo podeželje dvignilo iz svoje zaostalosti in izolacije, ustvariti je treba terciarne zaposlitve doma po občinah in vaseh, izboljšati kmetijstvo in sanirati vasi. Sele v kulturnem in civiliziranem podeželju bodo ljudje radi ostali doma in hodili v domače tovarne. Ce pa je, kot sedaj, podeželje v razpadanju, ne mara nihče ostati v teh razpadajočih in pustih vaseh, ter bo vsak delavec dal prednost ali emigraciji ali pa mestu, samo da se reši težkega in dolgočasnega življenja na vasi. Tako razmišljajo ob pordenonskem primeru pravzaprav bolj politični krogi, javni delavci, vodstva političnih vladnih in opozicijskih strank, a predvsem bi morali konkretno razmišljati deželni načrtovalci, ker novi deželni načrt, ki ga bodo kmalu odobrili, ne upošteva še te najnovejše izkušnje, ki Jo že doživlja pordenonska pokrajina na desnem bregu Tilmenta in ki čaka tudi videmsko pokrajino na levem tilmentskem bregu. Deželni načrt namreč predvideva, da bodo — pravijo ljudje — v bližnji prihodnosti z deželno prizadevnostjo in s pametno investiranim denarjem, ustvarili dovolj novih mest v industriji, ki bi absorbirale izseljence in jih zadržale doma. Pordenon uči, da to še ni dovolj, da bi sama zaposlitev doma zajezilo izseljevanje, izpraznjevanje gorskih in hribovskih krajev Furlanije. V sedanjih pogojih pokrajine, kjer divja masovna emigracija in bo stagnacija sleherne dejavnosti zadušila sleherni utrip gospodarskega gibanja, bo težko samo s prostimi mesti v skromni začetni industriji zadržati ljudi doma. Ljudje kratkomalo ne marajo živeti v teh pošastnih mrtvih vaseh in se od doma voziti vsak dan na delo v tovarniške centre Furlanije. Vsaj večina tega noče. Pač bi bili pripravljeni živeti še v teh vaseh, če bi v njih bilo več civilizacijskih in kulturnih dobrin in udobnosti, več zabave in veselja, bolj udobne hiše, in predvsem nobene očitne mizerije in umiranja hribovske pokrajine. V Kami-ji vodilni krogi Karnijske skupnosti pazljivo spremljajo potek življenja, predvsem poskuse o stabilizaciji demografskega gibanja v pordenonski pokrajini. Trenutno Kar-nijci upravičeno protestirajo proti zgrešenim podrobnostim deželnega načrta, ki se tičejo Kamije, ker hočejo na vsak način doseči dovolj prostih mest v industriji doma, v Kamiji sami. To je prvi pogoj obstajanja karnijskega prebivalstva. Hkrati pa pritiskajo, da bi dosegli pospešeno bonifikacijo karnijskega hribovskega sveta, in še izgradnjo infrastruktur ne samo za tuje turiste, ampak predvsem za domače turiste, to je izseljence, ki se vračajo domov in za bodoče izseljence, tiste fante in dekleta, ki so na tem, da se izselijo. V Beneški Sloveniji in sploh v političnih vrhovih čedadskega, tar-čentskega in deloma tudi karnijskega okraja pa še niso prišli tako daleč, da bi se borili s tisto enotno zagrizenostjo in trmo, kot se Kamijci, za to, da mora dežela v prvi vrsti ustvariti vsaj prosta delovna mesta doma v domači industriji. V tem predalpskem svetu vzhodne Furlanije se občinski župani, furlanski ali slovenski, prav vsi, zadovoljujejo s staro pesmijo o čudežnih močeh kmetijstva, ki naj bi skupaj s turizmom in terciarnimi posli zadržalo, zajezilo izseljevanje, medtem ko pa ni, niti sodeč po deželnem načrtu, nič gotovo, da bi vsaj ena tovarnica pomolila svoj dimnik nad razseljenimi propadajočimi vasmi furlanskega vzhodnega predalpskega sveta. Ce se hoče kaj doseči, je treba vplivati na deželo tako, kot to delajo Kamijci, z enotnostjo in ostrimi besedami in hrumečimi demonstracijami, štrajki in protesti. V Beneški Sloveniji že vedo, kaj pomeni odhajati vsak dan na skromna mesta z jutranjimi avtobusi v manzanski industrijski center. Iz Beneške Slovenije odhaja na tako delo za komaj dva dobra avtobusa delavcev. Se največ jih je iz Dreke, ene izmed najmanjših in najbolj zapuščenih slovenskih občin, življenjski standard se s takim delom dviga le po kapljicah. V strmih dreških vaseh so tudi za tako polžev napredek hvaležni. Večina ljudi na desnem in levem bregu Tilmenta v Furlaniji hoče več, ker ve, da se na ta način ne zaustavi propadanje hriboskih in gričevnatih krajev furlanskega podeželja. Deželni program infrastruktur za turizem in za same domače izseljence je nejasen, neokreten, ves zavit v neke želje in obljube, ki že do sedaj niso rodile-ničesar. Kajti niti agrarna bonifikacija hribovskih krajev v Beneški Sloveniji, niti zadružne oblike kmetijstva, niti zadružni hlevi in niti vse nagrade zasebnim kmetom, vse to ne more zaustaviti izseljevanja. Vse te kmetijske akcije v Beneški Sloveniji so lahko samo vzporedne. Glavni cilj pa je zaposlovanje ljudi doma v industriji in v turizmu, terciarnih dejavnostih, v šolski profesionalni izobrazbi ter končno v kulturni in civilizacijski bonifikaciji vasi, to je ljudskih naselij. Permanentnega stanja emigrantske povodnji ne kani začrtani deželni osnutek načrta tako kmalu odpraviti. Zato stojijo vse te hribovske doline vzhodne Furlanije pred predolgim številom let, v katerih bo še zmerom emigracija e-dina rentabilna panoga gospodar- Zelenica 156B m: planinski raj za smučarje stva v teh krajih. Hudo pa je, da nas pordenonski primer uči, da niti prosta mesta v industrijskih conah in jedrih, ki jih misli dežela ustvariti v raznih nižinskih krajih Furlanije ne bodo bogve kaj zavrle razseljevanja in emigracije Beneške Slovenije. Pordenon se že desetletja bori, da bi mu bil priznan status pokrajine. Italijanski parlament sedaj proučuje to vprašanje: ena zbornica je že odobrila načrt, pričakuje pa se v kratkem ugodno rešitev tudi s strani druge. A. R. .ŠLi v. J: ............................... ...Ul Zelenica nad Ljubeljem: idealna smučišča za začetnike in izvežbane smučarje. Sedežnica popelje ljubitelje zimskega športa do Vrtače in potem do zgornje postaje (1.500 m). Na voljo sta dve vlečnici in 35-metrska skakalnica SLABO VREME SE JE POMAKNILO PROTI VZHODU Dežele Bližnjega vzhoda še vedno pod snežno odejo V Siriji Libanonu in Jordaniji strupen mraz in številne človeške žrtve - Zaradi ogromnega plazu je v tatranskih gorah izgubilo življenje 8 študentov Integracija kina in televizije Potrebno je ustvariti evropski trg DAMASK, 17. — Debela plast snega pokriva Sirsko puščavo, kjer je temperatura padla za več kot 8 stopinj pod ničlo. Posebno hude snežne padavine so zabeležili v pokrajini Sweida, ki je popolnoma izolirana. Tudi telefonske zveze med Damaskom in notranjostjo države delujejo neredno. Iz Bejruta sporočajo, da je bilo dvanajst oseb ubitih in 25 ranjenih v neki hiši, ki se je porušila v libanonski vasi Yammouna blizu meje s Sirijo. Število žrtev bi utegnilo narasti. Hiša se je podrla zaradi slabega vremena, ki pa se je v zadnjih urah nekoliko izboljšalo. Iz Ammana pa sporočajo, da je 13 palestinskih beguncev izgubilo življenje, ker se je zrušila streha barake v kateri so prebivali, in sicer zaradi težke plasti snega. Vso Jordanijo že tri dni pokriva sneg. Ceste so neprehodne, kljub vsem naporom, da bi jih očistili. Kralj Husein je osebno prevzel poveljstvo nad neko vojaško edindco, ki skuša odpreti pot od Ammana do jordanskega vseučilišča, katerega študenti so že dva dni odrezani od sveta.. Vojaški helikopterji so jih morali do sedaj oskrbovati s hrano in odejami. Na Slovaškem pa se je pripetila huda nesreča v tatranskih gorah. Osem študentov iz Brna, ki so smučali na Slovaškem, je Izgubilo življenje zaradi velikega snežnega plazu, ki je prihrumel v dolino v širini enega kilometra. 36 drugih študentov je bilo ranjenih. Na Filipinskih otokih je vsaj 14 oseb izgubilo življenje In drugih 21 pogrešajo zaradi hudih povodnji, ki so zajele pokrajino Davao. Največ žrtev so deroče vode zasačile, ko so brezskrbno spale v svojih domovih. Po zadnjih vesteh škoda, ki jo Je prizadejal vihar na škotskem, znaša: 19 mrtvih, več kot 100 hudo ranjenih in 1700 oseb brez strehe. Te podatke je navedel v spod- ske zadeve WHIiara Ross. Ministr- I ke bolnišnice tega mesta opraviti skl predsednik Wilson je dejal, da je položaj na škotskem strašen. Kaspmkovo stanje še vedno negotovo PALO ALTO, 17. — Zdravniki so izjavili, da se je zdravstveno stanje Mikeja Kasperaka zelo izboljšalo. Vendar pa niso še izključili možnosti, da ne bi njegovo telo zavrnilo srce ženske, ki je bilo vanj presajeno. Zato je Kasperak še vedno v seznamu oseb, katerih zdravstveno stanje je kritično. Sporočili pa so, da je Kasperak začel dihati tudi brez aparatov, kd dovajajo kisik. Iz Sao Paola se Je zvedelo, da namerava skupina kardiologov ne- čez mesec dni operacijo presaditve srca. Dr. Jesus Serbini, ki je primarij kirurškega oddelka bolnišnice, je izjavil, da brazilski zdravniki niso do sedaj še opravili podobnih operacij samo zaradi bojazni v zvezi z reakcijo protitelesc. Dr. Serbini pa je še dodal, da so jih poskusi dr. Barnarda prepričali, da so take raziskave popolnoma v skladu z zdravniško znanostjo. TRAPANI, 17. — Giuseppa Li Causi, stara 54 let iz Maršale, je napravila samomor iz strahu pred potresi, ženska je bila sicer hudo bolna na živcih, toda bolezen se je še poslabšala zaradi nedavne katastrofe na Siciliji. Li Causijeva je skočila skozi okno iz četrtega nad- RIM, 17. — «V zelo bližnji prihodnosti bo televizija postala kino in kino bo televizija». To je izjavil Turi Vasile, podpredsednik kinematografske družbe «Ul-trajilm», ki je prva kinematografska družba, ki je v sodelovanju z RAI-TV izdelala dve seriji telefilmov. «Američani so razumeli prej kot mi — je nadaljeval Vasile — osnoimo resnico, da je treba priti do integracije med kinematografom in televizijo)). Podpredsednik «Ultrajilma» je nadalje nakazal neobhodno potrebne pogoje za razvoj te nove oblike sodelovanja: ustvaritev evropskega trga. «Samo z ustvarjanjem televizijskega trga evropskega značaja bomo lahko razvili proizvodnjo telefilmov. Pri tem nam bo pomagala možnost pogodb za konprodukcijo, ki jih bomo mogli sklepati na naši celini. Evropski trg bo lahko postal zelo važen za razvoj nacionalnega filma in avtorskih filmov. Ko bomo dosegli ta cilj — je nadaljeval Turi Vasile — bomo lahko začeli razmišljati o možnosti izkoriščanja televizijskih filmov najprej v kinematografskih dvoranah za omenjeno razdobje dvanajstih mesecev in potem v te- stropja. ....................................................iiiiiiiMiniiiiiiniiiiiiiiMiiiiiimiiiiiniiimiiiiuiiiiii LETALSKA NESREČA NA JAPONSKEM Dvanajst mornarjev ZDA je izgubilo življenje v Ponesrečeno letalo je zajel vihar na otoku Sikoku TOKIO, 17. — Glasnik ameriške 1 ga je zajela huda nevihta, povzročila nesrečo. ki je mornarice je sporočil danes, da je neko letalo vrste «Orion 3-A» z dvanajstimi osebami na krovu strmoglavilo na japonski otok Sikoku. Glasnik je pristavil, da se nihče od vojakov in osebja ni rešil. Dodal je še, da je letalo, ki pripada ameriški mornarici, zapustilo včeraj zjutraj v Iwakuniju ter odletelo v smeri proti otoku Sikoku, ki **c. -»-c jc iiavcuei v spuu- , je najmanjši od štirih največjih nji zbornici državni tajnik za Škot- | japonskih otokov. Nad tem otokom .................. INDIJSKA TRAGEDIJA Trinajst milijonov več Indijcev vsako leto NOVI DELHI, 17. — Minister za zdravstvo je sporočil, da je prebivalstvo Indije štelo 1. januarja letos 517 milijonov duš. Indijske oblasti so nadalje Izja vile, da znaša naravni prirastek prebivalstva 1 milijon in 80.000 enot na mesec, ali 13 milijonov na leto. Kot je znano, skuša indijska vlada z najrazličnejšimi metodami o-mejiti število rojstev, toda vse kaže brez uspeha. Zaskrbljenost, ki I jo povzroča vprašanje prehrane, se I torej stopnjuje iz leta v leto. Strupeni plini so zadušili tri brate TRAPANI, 17. — Trije bratje iz Maršale, ki so bivali v Ul. Vicolo Marecchiaro 5, so izdihnili zaradi strupenih plinov, ki so jih zadušili ponoči, ko so spali. Gre za Calo-gera, Carla in Nicoloja Lentini, ki so bili stari 20, oziroma 19 in 17. let. Strupeni ogljikov monoksid je uhajal iz ognjišča. Da se je nekaj hudega zgodilo, se je zavedel oče treh mladeničev, ko je opazil, da niso odšli na delo. Humphreyeva žena ob surov diamant WASHINGTON, 17. — Ker ameriški zakon prepoveduje državnim funkcionarjem, da bi si pridržali darove, ki so jih prejeli v tujini in ki so vredni več kot 50 dolarjev (približno 30.000 lir), je žena podpredsednika Humphreya izročila zunanjemu ministrstvu surov diamant, ki ji ga je podaril kongoški predsednik Mobutu, ko je v spremstvu moža obiskala pred kratkim Afriko. Zakonca pa bosta lahko obdržala ptičjo kletko, ki Jima jo je podari-l predsednik Tunizije Bur-giba. Kardinal Pizzardo je podal ostavko VATIKAN, 17. — Kardinal Giusep. pe Pizzardo je zaprosil, da ga razrešijo službe prefekta kongregacije za katoliško vzgojo. Papež je sprejel ostavko ter je imenoval za prefekta te kongregacije kardinaia Gabriela M. Garroneja, ki je bil do sedaj proprefekt. Kardinal Gar- rone se je rodil v Aix-les-Brins leta 1901. Med zadnjo vojno je bil ujetnik v Nemčiji. Po vojni je postal pomočnik kardinala Saliege in končno nadškof v Toulousu. Sedai sta v rimski kuriji samo se dva italijanska Kardinala, ki sta odgovorna za dve kongregaciji. Pred dvemi leti je bil položaj nasproten: večino kongregacij so nadzorovali italijanski kardinali, samo dva sta bila tujca. Na čelu devetih kongregacij, ki sedaj obstajajo, so naslednji tuji kardinali: Jugoslovan šeper (kongregacija za verski nauk), Belgijec de Fuerstenberg (vzhodne cerkve), Američan Bronnan (zakramenti), Švicar Gut (obredi), Francoz Villot (duhovništvo), Armenec Agagianian (evangelizacdja narodov), Francoz Garrone (katoliški nauk). Od Italijanov sta ostala: Antoniutti (redovniki) in Confalonieri (škofje). BONN, 17. — Neki 27-letni mladenič je od leta 1964 nemoteno o-pravljal posel «tatu». Da se ni srečal z roko pravice, je uporabil izvirno metodo: ponoči se je prikradel v hotele ter obiskoval izključno sobe, kjer so spale ženske. Da bi pa se izognil zakonskim nevšečnostim, je svoje podvige opravljal popolnoma nag. Iz sob je odnašal razne dragocene predmete. leviziji. Že pred časom je ta pobuda postala v ZDA nekakšna navada in sedaj je tudi francoska RTF začela preizkušati to formulo, ki se je izkazala kot popolnoma uresničljiva.)) Po tem prvem poskusu sodelovanja med zasebno industrijo in RAI-TV, ki je porodila dve televizijski seriji: d’Amicov «11 mon-do di PirandeUo» ter Landijev «1 racconti del maresciallo», «Ultra-jilm» pripravlja sedaj program o Albertu Morami. Sledile bodo druge serije, posvečene sodobnim pisateljem. Film o življenju Ernesta «Che» Guevare NEW YORK, 17. — Ameriška filmska družba «20 Centurp Fox» pripravlja film, ki bo opisoval življenje kubanskega revolucionarja Ernesta «Che» Guevara, ki je bil ubit lani v oktobru v Boliviji To pa ni edini primer filma, ki se nanaša na življenje velikega kubanskega politika in partizana. Podobne filme pripravljajo tudi drugod. Film bo izdelal Sy Bartlett. Johnsonovi ukrepi in kinematografija v ZDA HOLLYWOOD, 17. — Jack Valenti, predsednik združenja ameriških kinematografskih proizvajalcev, je prepričan, da omejitve ameriških investicij v inozemstvu, ki jih je najavil predsednik Johnson, ne bodo prizadele ameriške kinematografske industrije. Valenti meni, da se omejitve nanašajo na investicije trajnih proizvajalnih objektov in ne na tiste, ki služijo proizvodnji potrošniških dobrin. Res je, da nekatere družbe razpolagajo v inozemstvu s stalnimi objekti, toda velika večina investicij je bila že opravljena. Zato ne zaskrbljujejo morebitni stroški vzdrževanja, in modernizacije. Valentini jevih izvajanj, ki se-zdijo sicer pametna, pa uradni krogi še niso potrdili. Nemški sistem barvne televizije v Belgiji BRUSELJ, 17. — Belgijski ministrski svet je sklenil, da se uvede v Belgiji nemški sistem barvne televizije «Pal». Po več mesecih razprave so sklenili, da se odbije francoski sistem «Secan», in sicer zaradi tehničnih razlogov. Zdi se, da so na ta sklep vplivali politični razlogi, in predvsem zadnji de Gaullovi nastopi. Tudi tajska vlada je pred kratkim sklenila, da bo uporabila pri svojih barvnih televizijskih sporedih sistem «Pal». že od 25. novembra lanskega leta televizijska postaja v Bangkoku oddaja redno vsak dan dveumi televizijski spored v barvah. Potrjeni ravnatelji beneške Biennale BENETKE, 17. — Upravni odbor Biennale, ki se je sestal davi v Benetkah, je potrdil za ravnatelje festivalov filma, gledališča in glasbe prof. Luigija Chiarintja, oziroma dr. Vladimira Doriga in Maria Labrocco. Snežni meteži so zajeli tudi Bližnji vzhod: Jeruzalem pod debelo sne no odej« Odloženi procesi Wiesenthal-Rajakovitseh DUNAJ, 17. — Skoraj pet ur Je trajal prvi od treh procesov, ki so bili določeni za danes In na katerih nastopata zloglasni Rajako-vvltsch in vodja dunajskega urada za Judovsko dokumentacijo Wie-senthal. Kot je znano je na burni tiskovni konferenci, ki Je bila 4. oktobra preteklega leta na Dunaju, Raja-kovvltsch dejal, da je Wlesenthai lažnivec ter je navedel 12 točk, ki bi morale dokazati, da je knjiga »Ubijalci so med naml» netočna in nedokumentirana. Včerajšnji prvi proces Je zadeval Wiesenthalovo tožbo proti Rajakowitschu. Na procesu je W!esenthai Izjavil, da razpolaga z dokumentacijo, ki naj potrdi, kar je navedel v omenjeni knjigi. Sodnik je odložil tako ta proces, kot tudi ostala dva. kjer Rajakow!tsch nastopa kot tožilec. | ... 1 Van liettlin in Sarah Koss v edinem ljubezenskem prizoru filma «Vsak zase», ki prikazuje na platnu zgodbo iskalca zlata. V sredi režiser Giorgio Capitani sreča se povrne tudi v nedeljo 21. JANUARJA z radiotelefortuna da bi podelila dva avtomobila Alfa Romeo Giulia 1300 TI z avtoradiom Obnovite takoj naročnino za radio ali televizijo, ki je zapadla 31. decembra RA! Radfoteievlsione Nafovia , 18. januarja 1961 četrtkova ČRTICA MATI HMpS Nitt občutila ni, kdaj je presto-mejo in krenila na pot, ki vo-~ v starost, slabost, ko postane trnek samemu sebi v nadlego in drugim odveč. Mogoče se je pri-cefo takrat, ko je omožila prvo cer, ali pa takrat, ko je vzela v naročje prvega vnučka, morda tudi Pozneje, vseeno, počutila se 7e dobro, povsem dobro, dokler ni 0stala sama. pe bi njen najmlajši sin, ta njen otrok, ki ga je — kot se ji je zde-0 ~ najbolj ljubila, ostal z njo , te bi odnesel iz vojne živo S.iii.H.M.iim.HnnmKiiniiiiii.Mii>MiiillHi..mlinu...... ter°VEN (Od 21.3. do 20.4.) Neka-lat6 Va®e napake, ki jih vedno de_ •J®* so res nepotrebne. Imejte več JjPanja v svoje sposobnosti. (od 21.4. do 20.5.) Dan bi ni U>U Z1.1. UU iu.il.; “i ri^8nil biti zelo pomemben za mla ie izboljšati °Peraterje. Skušajte v družini. n^VOJCKA (od 215 do 21.6.) 0-SVlli boste nekaj zelo koristnih n^PPov. Ne dovolite, da bi vas J?. Prijatelj izkoriščat (od 226 do 22.7.) Lahko fagote drzen korak, toda to mo-storiti sami. Ne izpostavljajte jarnosti družinskega blagostanja. bEV (od 23.7. do 23.8.) V primeru .s predstojniki, se nikar za S'ijuliega miru ne umaknite. . DEVICA (od 24.8 do 22.9.) Neko ."srno vprašanje morate obrav-fwati z naj večjo opreznostjo. V ^'vonem pogledu stremite preveč TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Hladnokrvno se lotite reševanja nekega delikatnega vprašanja. Odpovejte se neki galantn' pustolovščini. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zelo razgiban toda poslovno malo ploden dan. Presenečenje spričo izjave nekega družinskega člana. STRELEC (od 22 11. do 21.12.) S težkočami se spoprimite iz oči v oči. Nekoliko preveč ste podjetni v odnosih do nežnega spola. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Uspehi najlepše dokazujejo vaše de lovne sposobnosti Dan boste pre bili v miru sredi svoje družine. VODNAR tod 21 1 do 19 2.7 Do segli boste lep poslovni uspeh, če boste v polnosti izkoristili prijate ljevo pomoč. Nekdo sanja o v!as. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Ni prav, da ne mislite na nič drugega, kot samo na lastne koristi. Prileten ve čer v družbi očarljive znanke. je smrtna kazen v Nemčiji bila odpravljena. In prav s tem v zvezi je organizacija «Nčmeza» 16.50. Dolžina dneva 9.09. — Luna vzide ob 20.00 in zatone ob 9.36. Jutri, PETEK, 19. januarja MARIJ SEJA DEŽELNEGA SVETA Večina odobrila zakonski osnutek o prispevkih za šolske infrastrukture Nadaljevanje razprave o zakonskem osnutku o deželni urbanistiki rajšnjim položaj na kraju, dobili koristne napotke pri izbiri najbolj ustreznega načrta. Kot je znano, je nakazala deželna uprava za rešitev tega vprašanja 200 milijonov lir. črtovanje ter razni podtajniki in funkcionarji prizadetih ministrstev. Našo deželo je zastopal odbornik za načrtovanje Stopper. Prva točka dnevnega reda je bila poročilo o deželni razčlenitvi vsedržavnega gospodarskega načrtovanja, ki ga bo moral odobriti v aprilu CIPE. O tem poročilu je spregovoril tudi odbornik Stopper, ki je orisal priprave za deželni načrt, ki ga bodo v kratkem predložili deželnemu svetu. Stopper je med drugim orisal odnose med gospodarskim in urbanističnim načrtovanjem ter dejal, da je treba uskladiti sektorske in deželne načrte z vsedržavnim. Odbor je zatem obravnaval vprašanja, povezana z uveljavljenjem zakona o zaostalih področjih v srednji in severni Italiji. V Rimu se je sestal meddeželni odbor za načrtovanje Na ministrstvu za proračun v Rimu se je sestal včeraj meddeželni odbor za načrtovanje. Sestanku je predsedoval minister Pierac-cini in so se ga udeležili predsedniki dežel s posebnim statutom, predsedniki deželnih odborov za na- (llllllllllllllllllll||||||lllll|||||||||l||||||iyi|lllllI(llll|llll,„llllllll,imill,|ll,,,,,mi|||||,||||||||||IU(If||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||m|||||||||||I||||||||||||||||,l,|||,l,u V DVORANI POMORSKE POSTAJE PISMENI IZPITI 266 kandidatov se vneto poteguje za 16 novih mest mestnih redarjev Kandidati morajo imeti najmanj nižjo srednjo šolo - Tudi s temi novimi 16 redarji bo v Trstu še vedno mnogo premalo redarjev V deželnem svetu so včeraj najprej razpravljali o zakonskem o-snutku o nadaljnjih prispevkih za šolske infrastrukture, ki jih je že določal deželni zakon št. 10 od 27. junija 1966. Gre za 300 milijonov lir iz proračuna za leto 1967, ki jih bodo namenih za gradnjo, u-reditev, razširitev in spopolnitev poslopij, namenjenih za študentovske domove, menze, okrepčevalnice, študij in razvedrilo študentov kakor tudi za opremo teh zgradb. Namen tega zakona je, da se o-mogoči študiranje čimvečjemu številu dijakov in visokošolcev, kar še posebno poudarja v svojem poročilu k zakonskemu osnutku svetovalec Bianchini. Pri tem je važno zlasti, da se poveča število postelj v domovih in število sedežev v menzah, saj je na primer od skupnih 6.100 študentov na tržaški univerzi le 1.500 Tržačanov, vsi drugi pa prihajajo od zunaj. V razpravo o zakonskem osnutku je prvi posegel komunist Co-ghetto, ki je dejal, da je pripadel doslej levji delež od prispevkov na podlagi zakona št. 10 zasebnim ustanovam, to je v glavnem verskim. Zasebniki so namreč dobili 94 odstotkov prispevkov v kapitalu. Rekel je, da je šola še vedno razredna, saj je na primer samo 6 odstotkov visokošolcev otrok kmetov in delavcev. V svojem govoru je tudi navedel razne primere župnišč, ki zidajo pomožne šolske prostore, otroške vrtce itd. z javnimi prispevki. Liberaiec Trauner je utemeljil zakaj bodo liberalci glasovali za ta zakonski osnutek, medtem ko so glasovali proti zakonu št. 10, na katerega se opira. Misovec Morelli je rekel, da izvaja deželni odbor določeno politiko nasproti zasebnim ustanovam, kar ni povsem jasno. Zato je prosil odbornika Giusta, naj pojasni, kakšno je razmerje glede prispevkov zasebnikom, v odnosu na prispevke v denarju in prispevke za plačevanje obresti od najetih posojil. Kaze namreč, da so zasebne ustanove najele zelo malo posojil za razna dela, da pa so globoko posegle v malho, kar se prispevkov v kapitalu tiče. Končno je dejal ,da bo njegova skupina glasovala za zakonski osnutek, čeprav ima o njem še neke dvome. Demokristjan Rigutto je v svojem govoru poudaril, da. se je pravzaprav treba zahvaliti zasebnim ustanovam za njihovo sodelovanje, ne pa protestirati proti temu, da se jim dajejo prispevki. Javne ustanove morajo namreč reševati bolj važna vprašanja. S takšnim stališčem se ni strinjal socialist Moro, ki je dejal, da Rigutto poveličuje zasebne ustanove, ker je pač to v skladu z njegovim svetovnim nazorom. Toda dijaške in podobne domove bi morale graditi predvsem občine in ne župnišča. Treba se je najprej vprašati, ali občine ne marajo zidati teh domov, ali pa jih ne morejo. Na tem torišču bi morala čimveč storiti država. S tem ni rečeno, da ne smejo storiti kaj tudi zasebniki. Zadnji je spregovoril demokristjan Cocianni, ki je govoril o položaju v Gorici in pri tem mimogrede omenil tudi slovenske dijaške domove v Gorici, ki jih je opredelil med «bele» in «rdece», kar kaže, kako čudne pojme imajo določeni ljudje, za katere bi se zdelo, da ži-1 XrnosJIo,nVJJepiavnsov Osvoji Pokrajinski zdravnik v Palermu se iskreno zahvaljuje PO PRVIH DVEH PREDSTAVAH Opera «DekIica iz Pskova» v «Verdiju» v vseh pogledih zelo lepo uprizorjena Prvič je uprava tega gledališča povabila skupino umetnikov iz Jugoslavije, ki so delo dostojno postavili na oder Po dolgem času je bila lanska operna sezona v gledališču «Verdi» prva, da na repertoarju ni bilo slovanske opere. Letos so to pomanjkljivost popravili in to na način, ki ima določen poudarek. Na spored je prišla opera, ki je v zahodnem svetu malo znana, skoraj neznana je bila doslej tudi v Italiji, v Trstu pa še ni bila izvajana. Gre za opero Rimsky-Korsakova «Deklica iz Pskova». Pri uprizoritvi te opere pa je prišlo še do druge simpatične geste sedanje uprave, da se je namreč uprizoritev tega dela naslonila na pomoč oseb, ki so kljub meji, nakako iz sosedšči-ne in o katerih se lahko upravičeno domneva, da jim je uprizarjanje slovanskih del bližje kot ne-slovanom. Za dirigiranje, režijo in Postati mestni redar ni več tako enostavna stvar. Nekoč, ko so jim Tržačani pravili «guardie del radi-cio», so se redarji sukali v glavnem okrog mestnih tržnic, saj niso imeli opravka s sedanjim prometom in z vsemi upravnimi, kaznivimi in včasih celo kazenskimi vprašanji, ki se s tem pojavljajo. Zato morajo imeti sedaj mestni redarji določeno šolsko izobrazbo, na natečajih pa morajo pokazati precej znanja, da jih lahko prebredejo. V dvorani pomorske postaje, v prvem nadstropju so se včeraj začeli izpiti, ki jih je razpisalo županstvo, za zasedbo nekaj novih mest v zboru mestnih redarjev. Mestni očetje so izbrali to veliko dvorano za izpite, ker se je za sedanji natečaj prijavilo izredno veliko število kandidatov, ki imajo pogoje, da se natečaja in izpitov udeležijo. Za zasedbo 16 novih službenih mest se natečaja udeležuje 266 kandidatov. Teh je bilo v začetku kar 305. Toda nekateri so odpadli, ker niso imeli pogojev za udeležbo na natečaju, ki jih je določeval raz- iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiitmmiiiiiMiiiiiiiHiiiiiMmiiiiiiuiiiiiiiiiiHii PRVA POMOČ ZA SICILSKO PREBIVALSTVO pis, drugi pa zato, ker so med tem; manj šest desetink. Izpitno komisi-časom našli kako drugo, zanj^ bolj 1 jo, ki ji predseduje občinski odbor-ugodno službo. Županstvo sporoča, nik za mestno policijo prof. Roma- da bo kmalu še nekaj mest prostih, ki jih bodo zasedli tisti kandidati, ki oodo prvi na lestvici takoj za 16 izbranimi kandidati na osnovi sedanjega natečaja. Kandidati za redarsko službo morajo imeti najmanj spričevalo dokončane r.,žje srednje šole. Stari morajo biti najmanj 21, največ pa 30 let, razen nekaterih izjem, ki jih predpisuje zakon; morajo biti telesno zdrav: in krepki ter morajo biti neoporečnega obnašanja. Od 262 kandidatov se jih je včeraj prijavilo za pismeno nalogo 244. Pismena naloga se je nanašala, kot to določa razpis natečaja, na sestavek v vprašanjih motorizacije in mestnega avtomobilskega prometa. Ta naloga je bila izžrebana med tremi temami, ki so bile v zaprtih kuvertah. Danes pa še bodo kandidati spoprijeli z nekaterimi računskimi nalogami. Pozneje se bodo začeli ustni izpiti, katerih se bodo udeležili samo kandidati, ki so včeraj in danes na obeh izpitih donili oceno naj- Zbrano blago so poslali z letalom v Palermo stranki «levičarji». Svetovalcem, ki so posegli v razpravo, je zatem odgovoril poroče valeč Bianchini ki je dejal, da je treba uvrstiti vprašanje infrastruktur v širše vprašanje šolske pomoči, tako da se omogoči vedno večjemu številu m.adih ljudi, da opravijo višje študije. Rekel je tudi, da je težko ločiti med javnimi in zasebnimi ustanovami Zasebniki so bolj črpali iz sklada prispevkov v kapitalu, ker so razpolagali z razliko v vsotah, medtem ko niso javne ustanove imele na razpolago denarja in so morale za razna dela najemati posojila ter se torej zateči k deželnim prispevkom za kritje obresti. Kar se teh 300 milijonov tiče, pa jih bodo v glavnem porabili za javno ustanovo, to je za dom visokošolcev v Trstu. Odbornik Giust pa je v svojem odgovoru predvsem poudaril, da so morali ponovno finansirati zakon št. 10 z novim zakonskim osnutkom predvsem zato, da bodo lahko znatno prispevali k razširjenju doma visokošolcev v Trstu. Kar se tiče Pokrajinski zdravnik v Trstu se prisrčno zahvaljuje vsem tržaškim ustanovam in podjetjem, ki so se takoj odzvale pozivu za pomoč hudo prizadetemu prebivalstvu na Siciliji. Pokrajinski zdravnik pravi, da je bilo vse kar so darovala podjetja Donbackster, Difer, bolnišnica Burlo Garofalo, podjetje Duk-cevich, Stock, družba Salvador, podjetje Illy Cafffe, Hausbrandt, Cremcaffe, Crismani, Epinger, Block, s sodelovanjem kvesture, potovalne agencije Patemiti in A-litalia že včeraj odposlano z letalom iz Benetk neposredno na naslov pokrajinskega zdravnika v Palermo, ki bo vse blago razdelil potrebnemu prebivalstvu. Danes dopoldne bodo poslali na Sicilijo blago, ki sta ga darovala Tržaški Lloyd in Emporio fioren-tino. Pokrajinski zdravnik v Palermu, ki je bil vnaprej obveščen o teh pošiljkah, se iskreno zahvaljuje vsem za odeje, rjuhe, razna obla- prispevkov zasebnim u^anovaV * I ^or^aP^«vzedrYn treba priznat., da opravljajo te podjetj>a> nameravajo darovati blago za pomoč prizadetemu pre- ustanove v tem primeru javno službo, je dejal Giust. Na koncu je sledilo glasovanje o zakonskem osnutku. Zanj so glasovali svetovalci vseh skupin razen komunistične, ki se je vzdržala, ter svetovalca Škerka (LSS), ki je bil odsoten. Nato je sledila razprava o urbanističnem načrtu, v kateri je spregovoril samo demokristjan Rigutto, ki je imel nad en„ uro trajajoč govor. V njem je polemiziral predvsem z raznimi svetovalci, ki so posegli v razpravo pred njim, ter s poročevalcema manjšine Bosari-jem in Traunerjem. Danes se bo razprava nadaljevala. Na deželi sestanek o prelazu na Kokovem Danes bo v Trstu v prostorih deželnega odborništva za prevoze in turizem sestanek predstavnikov vseh državnih in krajevnih organov, ki jih zanima ureditev prelaza na Kokovem, ter članov posebne komisije, Id so jo ustanovili pred kratkim, da bi proučila vse predloge in načrte za ta prelaz. Na sestanku bodo izrekli vsi svoje mnenje glede rešitve tega vpraša n ja. Na ta način bodo člani te ko bivalstvu, naprošena, naj blago pakirajo v ne preveč velike zavoje in naj ga naslovijo na pokrajinskega zdravnika v Palermu. V Trstu naj te zavoje pošljejo v avtomobilski park tržaške kvesture, Ul. Mascagni 9. Za zbrano blago naj sestavijo sezname v treh izvodih. Avtomobilski park kvesture bo poskrbel, da bodo blago odpeljali z letali na Sicilijo. V najkrajšem času pa bodo odpeljali z letalom v prizadete kraje tudi krvno plasmo, ki jo sedaj zbirajo v tržaški krvni banki v glavni bolnišnici. Na podlagi predloga predsednika pokrajinske uprave dr. Savone bodo pet milijonov lir iz fonda za proslave «Trst 68» dodelili za pomoč prizadetim zaradi potreba na Siciliji. Svetovalska komisija za splošne zadeve je predlagala, naj pokrajinska uprava sprejme 15 otrok iz krajev, ki so bili najbolj prizadeti zaradi potresa. Na poziv osrednjega vodstva KPI je tudi tržaška federacija začela z zbiranjem prispevkov za hudo prizadeto prebivalstvo Sicilije zaradi potresa in je v ta namen prispevala 50.000 lir. Tudi komunistična svetovalska skupina v deželnem svetu je prispevala 50.000 lir. Tržaška federacija KPI poziva prebivalstvo, naj pomaga hudo prizadetim zaradi potresa z denarnimi prispevki, zdravili, obleko, itd. Pri I ....Um«:, »n .1 racije v Ul. Capitolina 3 od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19.30 ter na vseh sedežih sekcij. Sekcija KPI pri sv. Jakobu v Ul. S. Zenone je odprta od 16. do 20. ure. Tudi ženske organizacije, ki delujejo v našem mestu, so naslovile na prebivalstvo poziv za izraz solidarnosti s prizodetim prebivalstvom v Siciliji in za nabiranje prispevkov. Prav tako podpirajo poziv združenja krvodajalcev za krvodajalsko akcijo. Obleke in drugo blago zbirajo tudi na sedežu ženskega združenja UDI v Ul. S. Lazzaro 16-11, ki bo zbrano blago čimprej odpeljalo v Trapani in Agrigento. Sedež je odprt od 8.30 do 12. in od 16. do 18.30. Pri ezulskem taborišču na Padri-čah je včeraj nerodno padel 64-letni Valentino Radin, ki biva v omenjenem taborišču. Zlomil si je desno nogo in so ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti dober mesec. no, sestavljajo občinski in deželni funkcionarji ter predstavniki sindikalnih organizacij. Ustni izpiti, ki jih bodo morali kandidati še opraviti, so precej zahtevni in se nanašajo predvsem na osnovno poznavanje ustavnega in upravnega državnega reda ter upravne ureditve krajevnih ustanov; splošno poznavanje kazenskega zakonika in enotnega besedila o zakonih javne varnosti; poznavanje pravil o obnašanju na cest' in kazenske predpise enotnega besedila zakona o cestnem prometu; poznavanje občinskih pravilnikov o mestni policiji, higieni in gradbeništvu. Po končanih izpitih bodo sestavili lestvico na osnovi ocen pismenih in ustnih izpitov,., Najboljše o-cenjeni kandidati bodo zasedli 16 razpisanih mest v redarskem zboru, ostali pa, ki bodo po vrstnem redu sledili prvim 16, bodo sprejeti v službo za kritje ostalih mest brez nobenega drugega izpita, in sicer v letu dni po odobritvi omenjene lestvice Ko že govorimo o sedanjih izpitih za 10 novih mestnih redarjev, moramo hkrati tudi pripomniti, da ima tržaško županstvo še vedno premalo mestnih redarjev. Finančne težave, na katere je doslej na-> letelo za obnovitev zbora mestnih redarjev, kakor tudi včasih nerazumevanje nadzornih oblasti za to važno občinsko službo, ne morejo opravičevati dejstva, da je redarska služba v mestu še vedno precej pomanjkljiva. Za sedaj so poskrbeli, da je vsaj v središču mesta ob dnevnih urah, ko je največ prometa, precejšnje število redarjev Tega pa ne moremo reči za ostale mestne predele, predmestja in mestno okolico. V okolici imamo primer, da poljski čuvaji, ki so se usposobili za posebno poljsko nadzorno službo, o-pravljajo službo redarjev pred šolami ob koncu šolskega pouka in na cestnih križiščih ob praznikih. Ne vidimo jih pa, da bi prav ob praznikih varovali njive in travnike, na katere vdirajo mestni izletniki z avtomobili ter povzročajo lastnikom mnogo škode. Pri tem naj še omenimo nočno službo redarjev, ki je dejansko ni, razen nekaj motociklističnih patrulj, ki pa ne zmorejo nadzorovati niti majhnega dela mesta. Zato se dogaja, da ponoči, nevestni avtomobilisti in skuteristi vozijo včasih kot nori po ulicah, skupine razgrajačev pa kalijo nočni mir. O tem je bil sicer že večkrat govor tudi v občinskem svetu. Odgovor pristojnega odbornika pa je bil vedno enak; nimamo dovolj ljudi, da bi jih lahko zaposlili tudi v nočnih urah. scenografijo ter še za glavno žen- 1 Las, Bruna Ronchini in Lucio Rolli. .. T. ., -.1« _« .* A J - r~71, Javim a , 1 A J rr >-) A sko vlogo je povabila umetnike iz Jugoslavije. V taki obliki se je to v zgodovini gledališča «Verdi» dogodilo prvič. Vsekakor moramo ta dogodek pozdraviti in smemo upati, da se polagoma vendar odpira pot k tistemu sodelovanju, ki je za sosede povsem naravno in bržkone tudi koristno. Tako smo tudi pri nas spoznali opero «Deklica iz Pskova«, ki jo je veliki ruski mojster še zelo ihlad skomponiral, a jo je po prvi uprizoritvi še predeloval. Natisnjena pa je bila opera šele trideset let po svojem nastanku in to tako dokončano in zrelo delo je bilo tudi pri nas uprizorjeno. Opera, ki ima tudi naslov «Ivan Grozni«, pogosto spominja gledalca na «Borisa Godunova«, čeprav je očitna razlika med eruptivno silo Musorgskega ter naučeno izglajenostjo Rimsky-Korsakova. Dirigent Samo Hubad se je pokazal velik interpret in po znavalec slovanske glasbe ter je vodil orkester in izvajalce na odru s tisto avtoriteto, ki mu je omogočala poustvaritev dela po njegovih jasnih in točnih zamislih. Orkester se mu je disciplinirano podredil in tako je opera po tej plati zaživela povsem pristno. Če drži trditev, da je uspeh te opere odvisen predvsem od nosilca vloge carja Ivana Vasiljeviča «Groz-nega», potem je bil tržaški upri zoritveni uspeh zagotovljen z navzočnostjo slavnega basista Borisa Hristova. Ta pevec, ki je zadnje čase že bolj poredek gost v Trstu, ima vse potrebne rekvizite velikega odrskega umetnika, pevca in igralca. Se je njegov glas bleščeč, če je treba, silen, pa spet blag in nežen. Avtor opere pa je vendar prepustil mnogo petja tudi drugim osebam, zlasti sopranistki in tenorju. Kot Olga, hči princa Jurija (v resnici pa hči carja Ivana), je nastopila tržaškemu občinstvu že znana Radmila Bakočevič (ki je lani pela naslovno vlogo v «Normi»). Spet smo jo lahko občudovali kot pevko izrednih sposobnosti, med drugim tudi nenavadne glasbene inteligence. Njen glas je lep kakor tudi močan, pri čemer pa nikoli ni opaziti, da bi pevka prišla v najmanjše težave. Dobro je odpel vlogo Mihaila Andrejeviča Lajos Kozma. S svojim močnim glasom je izstopal tudi Lorenzo Gaetani kot princ Jurij Tokmakov. Pohvalo zaslužijo tudi vsi drugi: Giuseppe Botta, Enzo Viaro, Vito Susca, Daniela Mazucato Meneghini, Genia Zbor ima v tej operi važno vlogo, ki jo je pod vodstvom zborovodje Alda Danielija izvrstno o-pravil. Režijsko je opero spravil na oder Mladen Sablič, ki je poskrbel za smiselno gibanje mas na odru, pri čemer mu je bila v oporo lepa scena Miomira Deniča. Občinstvo je tako na premieri kot na torkovi reprizi sprejelo delo z vidnim zadovoljstvom in navdušenjem. Zadnji dve predstavi te opere bosta v petek in v nedeljo popoldne. Danes otvoritev Spacalove razstave v Revolt e lli Danes ob 18.30 bo v prvem nadstropju Mestnega muzeja Revoltel-la v Ul. Diaz št. 27 otvoritev razstave «Alojz Spacal — Grafično delo 1937-1967». Ob tem važnem kulturnem dogodku se bodo zbrali v prostorih palače Revoltella predstavniki oblasti, kulturnega življenja, umetniki, kritiki, izvedenci in ljubitelji likovne umetnosti. Sploh pričakujejo to razstavo v tržaških umetnostnih in kulturnih krogih z velikim zanimanjem. Razstava kaže dosledni stilistični razvoj grafika, ki se je vedno navdihoval ob slikovitosti Krasa in Istre. Lojze Spacal se je rodil v Trstu 5. junija 1907 v revni družini. Bil je najprej samouk ter je leta 1943 maturiral na umetnostnem liceju in začel poučevati risanje v Trstu Hkrati se je sjpopolnil na višjem umetniškem zavodu za dekorativno umetnost v Monzi ter na akademiji Brera v Milanu. Dolgo je potoval po Evropi in dosegel razna visoka priznanja: prvo državno nagrado na beneškem bienalu leta 1954, nagrado mesta Rima na sedmem quadri-enalu v Rimu leta 1955, nagrado na prvi mednarodni razstavi grafične umetnosti v Ljubljani, veliko nagrado za risanje in grafiko na XXIX. bienalu v Benetkah leta 1958. O Spacalu so tudi že mnogo pisali. Leta 1949 je objavil o njem monografijo Marcello Paoli v Trstu, leta 1951 Giuseppe Marchiori dvajset lesorezov, lani Aleksander Bassin v Mariboru izčrpen esej itd. Sedaj pa so objavili katalog s 40 grafikami s teksti Rodolfa Pallucchinija, Franca Russolija in Giulia Montenera. Zbor Jakob Gallus obvešča svoje člane ,da je danes redna vaja. iimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiimiftimiiiiiiiiiiitiiiriiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiimmmummiimmuMumimm PRI TRŽAŠKI PRISTANIŠKI USTANOVI Pogajanja z Madžari ugodno zaključena Lani je tranzit madžarskega blaga dosegel 67.000 ton - Za letos predvidevajo nov razmah prometa misije, ki si ;e ogledala predvče- spevke sprejemajo na upravi fede- menjena. Včeraj so se v našem mestu u-spešno zaključila pogajanja za sklenitev nove pogodbe o tranzitu madžarskega blaga skozi tržaško pristanišče. Pogajanja so trajala nekaj dni vodili pa so jih za Madžarsko člani gospodarskega odposlanstva zunanjetrgovinskega podjetja Ma-sped iz Budimpešte, generalni direktor G. Antal in njegova namestnica N. Balazs-Bencze, za tržaške poslovne kroge pa predsednik pristaniške ustanove dr. M. Franzil, glavni ravnatelj dr. E. Cia!, predsednik trgovinske zbornice dr. R. Caidassi in ravnatelj iste ustanove dr. C. Steinbacn. Tranzit madžarskega blaga skozi Trst je v lanskem letu do»ege! 66.833 ton v obe smeri, ter !e bi! za 48,4 odst. večji od tranzita, ki so ga Madžari uresničili v letu 1966. Napredek v tej izmenjavi je treba pripisati predvsem povečanemu uvozu vina in kosovnega blaga na Madžarsko. Kakor rečeno so se pogajanja za novo pogodbo, ki bo veljala za leto 1968, včeraj ugodno zaključila s podpisom konvencije, ki predvideva utrditev in nadaljnji razvoj trgovinskega sodelovanja med podjetjem Masped in našim emporijem. V poročilu, ki ga Je sinoči izdalo vodstvo pristaniške ustanove, se na- uiiilillllllllllilliiniilllliiiliilllllllllHliliuilllllilllllilMiiMlilIllllHiilllluilmiiiiiiluiilililliiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiillllilllllliilniiiiiiiiiiiiiiimiiilimilliilllllllliill Velik požar na ladji «Iris» Na ladji «Iris», ki je bila zasidrana v novem pristanišču ob pomolu V., je včeraj ob 9.30_ nastal velik požar, ki je povzročil nad 50 milijonov lir škode. Zgorelo je namreč približno tisoč ton bombaža in raznega blaga v podpalubju št. 2. V drugem delu podpalubja je bilo 16 avtomobilov, vendar je gasilcem uspelo omejiti požar, tako da se ni razširil in povzročil še večjo škodo. Zaradi visoke temperature je delno poškodovano tudi palubje. Gasilce je poklical ladijski čuvar, ki so ga opozorili pristaniški delavci, ki so natovarjali blago in prvi zapazili dim in smrad, ki je prihajal iz palubja. Gasilci so takoj prihiteli in so imeli polne roke dela do 14. ure, da so pogasili požar. Raztovoriti so tudi morali precej blaga, nato pa so bili na straži zvečer in ponoči. Delo gasilcev so vodili sam komandant inž. Casablanca, njegov namestnik dr. Rive-ra in kap. Sgorbissa Vzroki požara niso se pojasnjeni. Strokovnjaki bodo danes pregledali ladjo in ugotovili, če bo lahko nadaljevala pot v Perzijski zaliv, kamor je na- glaša pomen nove pogodbe za razvoj tranzitnega prometa skozi naše pristanišče, zlasti v zvezi z Madžarsko republiko, enega izmed tradicionalnih klientov tržaške luke. Glede same pogodbe pa se poročilo ne spušča v nobene podrobnosti. Vodilni odbor pristaniške ustanove, pravi poročilo, je na svoji zadnji seji obsežno razpravljal o tem in o nekaterih drugih vp ašanjih, ki zadevajo poslovanje ustanove. Med drugim je razprava stekla o obmorskem demaniju in pristaniškem delu ter o zadevnih upravnih oddelkih, ki preideta zdaj v pristojnost Pristaniške ustanove. Vprašanje obmorskega demanija bo u-stanova rešila sporazumno s pristaniškim poveljstvom, vodstvo uia-da za pristaniško delo pa je odbor poveril ing. Colautti. Ttidtod ukecUuitvu | Res so raje pričakali nesrečo V nedeljski številki Primorskega dnevnika je Lonjerka objavila članek, v katerem se pritožuje nad zanlkrnostjo tržaške občine, ki Jo kaže do čiščenja lonjerskih poti, kadar so zasnežene ali zaledenele. V članku je bila omenjena tudi cesta, ki pelje iz Lonjerja na Katina-ro. Na koncu omenja dopisnica nesreče, ki so se na tej poti že dogodile prejšnja leta zaradi poledice ter se sprašuje, ali se mora res pripetiti nova nesreča, da se bodo pristojne oblasti zganile. In res, včeraj zjutraj se je tu pripetila nesreča. Ko je neka ženska spremljala otroka v šolo na Katinaro je na ledu zdrsnila in si zlomila nogo ter so Jo morali prepeljati v bolnišnico. To cesto Lonjerci mnogo uporabljajo, saj morajo otroci vsak dan po njej v šolo na Katinaro, na avtobus, ki pelje v mesto, in k maši na Katinaro. Pričakovali smo, da se bo po članku v nedeljski številki Primorskega dnevnika kdo zanimal. Kakor vidimo, pa je bilo povsem upravičeno vprašanje, ali je res nujno, da se prej zgodi nesreča, preden se kdo spomni tudi na Lonjer. Ali pa morda mislijo pristojne oblasti enostavno prepustiti rešitev vremenu in času in čakati, da se tudi Lonjercem «vremena zjasnijo))? Nekateri Lonjerci • • * Na ledu je včeraj dopoldne nerodno padla na cesti Katlnara-Lonjer 59-Ietna Ana Carli in si zlomila gleženj desne noge. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti tri tedne. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Oscar Wilde KAKO VAŽNO JE BITI RESEN! (komedija v treh dejanjih) Prevod: Mira Miheličeva, scenograf: ing. arh. Niko Matul, kostumograf: Anja Dolenčeva, režiser: JOŽE BABIC PONOVITVE: v četrtek, 18. jan. ob 21. uri v nedeljo, 21. jan. ob 16. uri (abonma: nedeljski pop. — invalidski) v ponedeljek, 22. jan. ob 21. uri (abonma: športni) v nedeljo, 28. jan. ob 16. uri (abonma: okoliški) V soboto, 20. jan. ob 17. uri: Marija Holkova PEPELKA (pravljična igra v štirih dejanjih) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v torek, 23. januarja ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT 70-CLANSKEGA MLADINSKEGA ZBORA OSNOVNE SOLE IZ LESC PRI BLEDU Zbor, ki ga vodi naš znani rojak prof. KAREL BOŠTJANČIČ, bo izvajal skladbe Premrla, Flajš-mana, Grbca, Pribošiča, Adamiča, Križmana, Deva, Vrabca, Kernjaka, Merkuja, Kjudra, Venturinija, Liparja, Boštjančiča, Ote, Kozine in Pahorja. Vstopnina: 300 lir otroci in dijaki, 500 lir odrasli. Za podeželje bo organiziran avtobusni prevoz. TRŽAŠKA KNJIGARNA hrani za Vas znanstveno delo neprecenljive vrednosti: «Zgodovina človešt va» v slovenščini Priskrbite si jo, da Vam ne bo žal ! TRST UL. SV. FRANČIŠKA 20 Tel. 61.792 S P D TRST vabi na predavanje, ki bo v petek, 19. t. m. v mah dvorani Kulturnega doma ob 20.30 o temi •JUGOSLOVANI V PAMIRJU, PIK LENIN (7135 m)» O tej uspeli odpravi na najvišje vrhove sveta nam bodo govorili in predvajali niz barvnih diapozitivov vodja dr. Miha Potočnik in člana odprave Sandi Blažina in Barbka Li-povšek-ščetinin. Priporočamo točnost. Kdor želi hitro spoznati življenjskega tovariša ali tovarišico, naj pošlje svoj natančen naslov na naslov: 2 P B p. LOČE PRI POLJČANAH. Takoj ko prejmemo vaš naslov, vam bomo poslali poseben obrazec. To je najnovejši način spoznavanja! Se priporoča 2 P B. KW priredi 21. januarja smučarski izlet v RAVASCLETTO. Vpisnina: 1300 lir. Odhod ob 6.30 s TrgaOberdan. Prijave se sprejemajo v Tržaški knjigami od 15. t. m. dalje od 18. do 19. ure. KASTA KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX Settembre 16/111 Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pokojnega Ferda Delaka darujeta Snežka In Ser gij Cesar 3000 lir za SZ Bor, PROSVETNO DRUŠTVO «IGO GRUDEN IZ NABREŽINE priredi danes, 18. januarja ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini predavanje MARIA MAGAJNE z diapozitivi «LONDON IN NJEGOVE ZANIMIVOSTI«. Vljudno vabljeni. Gledališča VERDI V petek bo tretja predstava »Dekli ce iz Pskova«, in sicer za abonmajski red B za vse vrste prostorov. V soboto pa so na vrsti tri opel' enodejanke, in sicer «Zvon£ek», »Cie veški glas» in «Spopad s pestmi«. Pr' va — Donizettijeva — opera se 1° pot prvič izvaja v «Verdiju». Peli t>°" do: Alfredo Mariotti, Jolanda Mene guzzer, Mariateresn Mandalari, Giu-seppe Zecchillo in Giuseppe Botta. Avtor druge opere je Francis P®11' lene. Francoski tekst je napisal Jean Cocteau, v italijanščini pa se opera to pot prvič izvaja. Pela bo Magd* Olivero. Tudi tretja opera je v Trstu novost. Peli bodo Mario Basiola, F'® rindo Andreolli in Mario Li Calsi. Vsa tri dela bo dirigiral Ferruccio Sca-glia, režiser je Fantasta Piccoli, mef tem ko je scene pripravil Tito Var-sco. Sobotna predstava je za abof ma reda A za parter in lože ter ta red C za galerije in balkon. Tako za petkovo kot za sobotne predstavo se nadaljuje predprodaje vstopnic pri gledališki blagajni (telefon 23-988), Nazionale 16.00 «Quella sporca dozzi-na» Technicolor. Lee Marvin, Ef nest Bognine. George Kennedy. Excelsior 16.00 «Cenerentola» Wa» Disney. Barvna risanka o čudovit pravljici Fenice 15.00 «Nick, mano fredda’ Paul Nevvman, Jo Van Fleet. Tedj-nicolor. Prepovedano mladini P0* 14. letom. Eden 16.00 «Io, due figlie, tre vali" gie» Luis de Funes. Technicolo'-Najzabavnejši film leta. Grattacieio 16.30 «Miliie» Julie An-drews. Najzabavnejši film leta.Tecb-nicolor. Ritz (Ulica San Francesco štev. Id' 16,00 «1 dolci vizi delta casta Su-sanna». P. Petit, M. Marshall. Tecti-nicolor. Prepovedano mladini P01* 18. letom. Alabarda 14.00 «Ad ogni costo» Leigh, R. Holman. Technicolor Filodrammatico 16.00 «1 Legionar!* Hildegarde Kneff. Bernard Wicky. Moderno 16.00 «La Regina dei Vi- chinghi« Dan Murray, Karita. Tedt nicolor. Prepovedano mladini P°“ 14. letom. Cristallo 16.30 «Dossier 130, mitra ' diamanti)), Sara Montlel, E. Albe'" ty. Eastmancolor. Garibaldi 16,30 «Da uomo a uomo*. Lee Van Cleff, John Philip Lavr. Technicolor. Capitol 16.00 «Due per la strada« *• Hepburn, A. Ftnney. Technicolor. Aurora 16.30 «Questo difficile am«-re» H. Mills. Technicolor. Prepovedano mladim pod 14. letom. Astoria 16.00 «Avventure in Orient** Technicolor. Elvis Presley. Iropero 16.30 «L’indomabile Angelica* M. Mercie. Technicolor. Astra 16.00 «Spionaggio internaziona-le». Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Delitto e cham-pagne» A. Perklns, Y. Forneau*. Technicolor. Prepovedano mladim pod 18. letom. Ideale 16.00 «Tamburi dl guerra«. Baker, J. Taylor. Technicolor. Abbazia 16.00 «Le streghe«. Silvan* Mangano, A. Sordi. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. januarja 1968 se je v Trsta rodilo 17 otrok, umrlo pa je 24 oseb- UMRLI SO: 80-letni Manlio Brasca po domače Mario, 75-letni Luigi Gan-dussi, 78-letna Silva Bilisco vd. Ta-manini, 83-letna Anna Krvin vd. Mariani. 63-letni Mario Mevlja, 85-letn* Virginia Tilati vd. Luparis, 85-letn' SerafIno Angiollni, 53-letna Giseila rel por. Žagar, 79-ietna Ida Snaider« vd. Cesari 62-letna Maria Martinci**1 por. Rusconi, 83-letna Elvira Peresson vd. De Santi, 30-letni Ivo Vargiu, 71" letna Antonia Vidulich, 73-letna Gior' gia Mosetig por. Ferfila, 71-letnl A1' fredo Mancusi, 58-letni Vittorio GiU' dici, 701etna Carolina Oristlani po(' Bonvini, 73-letni Agostino German1' 89-letna Aurora Marsarvic vd. Benzan. 63-letnl Ferdinando Ažman, 65-letn* Giovanm Pojavnik, 86-letna Mari? Giovanelli por. Bartoli, 85-letna Gri-selda Brežic por. Galessi, 46-letni Gi°-vanni Blasina. Ljudska prosveta Prosvetno društvo «Ivan Cank obvešča, da bo danes, v četrtek t.m. ob 15,30 telovadba za otroke. • * * Koordinacijski odbor p.d. Ali Sirk in p.d. Vesna iz Križa sklic' ta za soboto, 20. januarja ob 20. ZDRU2ITVENI OBČNI ZBOR, ki v dvorani Ljudskega doma. Obve mo vaščane, da so vsi dobrodošli občnem zboru, tudi če niso Iz kaU koli razlogov prejeli vabila. Ob priliki smučarskih tekem, ki bodo v nedeljo, 21. t.m. v Črnem vrhn> organizira SPDT izlet z avtobusoD1' Vpisovanje do 18. t.m. na sedežu, U1-Geppa 9-II. Mali oglasi MALI BILIARD In miniaturni m met prodam po ugodni ceni. Tel. 4! TRGOVSKO PODJETJE išče uradr z dokončano slovensko srednjo š< Ponudbe naslovite na upravo Prin skega dnevnika, Ul. sv. Frančiška Nenadoma Je v starosti 46 l«1 preminil Ivan Blasina Pogreb bo danes, 18. januarja ob 15. uri iz hiše št. 43 v Gabrovcu. Žalostno vest sporočajo svoje* in sorodniki. Družini Blažina in Cibi* - 5 - 18. januarja 1968 s SVOJIMI UGODNIMI ZVEZAM! Ronsko letališče se uveljavlja Lani 3000 poletov - Število potnikov preseglo 22.000 ■ Z aprilom 1968 redni zvezi s Turinom in Genovo ■ Charter poleti so se obnesli PRIPRAVE ZA JUTRIŠNJO KONFERENCO novi Na ronškem letališču so strokov “Jaki te dni tehnično preizkusili nov trakt vzletne steze ter poslali ustrezno dokumentacijo v odobritev na pristojni urad v Rimu. Doku-niente, opremljene s potrebno odobritvijo, naj bi iz Rima v najkraj-?,.* času vrnili Konzorciju za leta-ria’ sicer prek ravnateljstva za . uemanij v Milanu, od katerega je yP,rvl stopnji odvisno poslovanje «)!,,• ZdaJ se Prornet odvija na lezl, ki meri 1250 m v dolžino, kar »mogoča vzletenje in pristajanje *ftal vrste Pokker (s 44 sedeži) in Podobnih zrakoplovov. Ko bodo pri-tojne oblasti izdale dovoljenje za rfomet na vsej dolžini vzletne ste-e, bo ronsko letališče usposobljeno za promet s ((kontinentalnimi)) katerih zmogljivost gre do 130 sedišč. Letališče pri Ronkah se iz leta r leto uveljavlja. Vsak dan odletita 7. *lJe8a po dve letali, in sicer eno ; Rim, drugo pa v Milan (s pri-itankom v Benetkah), v večernih urah pa se iz obeh mest vrneta s Povratno vožnjo. Zvezi sta ugodni: w .. za Milan vzleti z ronškega ‘etališča ob 7,25 ter pristane čez siabo uro v Benetkah; tu se potniki vkrcajo na «Caravelie» za Lon-?°n in so ob 9.15 v Milanu. Na povratni vožnji je odhod iz Milana 'letališče) ob 20. uri, zopet kratek pristanek v Benetkah, prestop na manjše letalo in nato zaključni pristanek v Ronkah ob 21.15. Letalo za rimsko letališče ob 20.35 in pristane v Ronkah ob 22.05. Dobre pol ure pred vsakim vzletom odpeljejo iz Trsta, Vidma in Gorice avtobus in taksiji, ki so prav tako na razpolago potnikom za povratek z letališča v namembna mesta. Ta vožnja je vračunana v ceni. V Trstu opravlja to uslugo družba F.lli Cosulich, generalni agent Alitalia, v Gorici je ta skrb prepuščena tvrdki Appiani, v Vidmu pa tvrdki Favetti. Na letalih je en sam potniški razred, voznina pa znaša za razdaljo Trst-Benetke 3.300 lir, za razdaljo Trst-Mlian 11.700 lir, in za razdaljo Trst-Rim 18.200 lir. Letos bo letališče znatno razširilo svoje poslovanje: s 1. aprilom bodo namreč odprli novo direktno dnevno progo za Milan in Turin brez pristanka v Benetkah in drugo progo Trst-Genova s pristankom v Benetkah. Do takrat bodo na letališču izpopolnili sodobno napravo za pristajanje v megli in ponoči (tako imenovano ILS sistem) in drugo tehnično opremo. Letališče naj bi se v letošnjem letu in še bolj v prihodnjem uveljavilo na mednarodnem turističnem področju s tako imenovanimi charter poleti. Prvi tovrstni poleti v lanski turistični sezoni — iz Dusseldorfa in Hannovra — so se namreč dobro obnesli. Hkrati s tem proučuje vodstvo letališkega konzorcija možnost, da bi vzpostavilo nekaj novih rednih prog z notranjostjo in V ivurmau KJU uctaiu .ca . 7 7-- 1--° ^ni pa vzleti z ronškega letališča i tak° na primer progo Trst- ob 7.15 in pristane ob 8.45 v Fiumi- Ljubljana. 011111J na povratni vožnji zapusti I V naslednji razpredelnici so zbra- llj,"l>l|llll,jl||||lt|||,l,|||| „,!,,l|„|||lll„,,|,l|||||||||,|||||||||t||||||)||||| |||)I|||||||m| |l||||||||l||)|nil||)||||n|l| ODOBREN PRORAČUN REPENTABRSKE OBČINE Znižanje prejemkov od davka na potrošnjo Proračun predvideva 28.162.088 izdatkov - Desetmilijonsko razliko v dohodkih bodo krili z državnim prispevkom Kakor ni podatki o prometu na ronškem letališču v preteklih treh letih: podatki kažejo, da se je promet v tem času znatno povečal: leta 1965 900 poletov, lani pa že skoraj 3000 poletov; prav tako je naraslo število potnikov: leta 1965 slabih 10 tisoč, leta 1966 11.000, lani pa dvakrat toliko; blagovni promet, ki je znašal leta 1965 slabih 40.000 kg, je lani dosegel 90.000 kg, promet s pošto pa se je dvignil s 67.000 na skoraj trikratno višino ter dose- 1967 1.424 2.850 2.830 Letala (štev.) 1965 1966 Pristala 455 720 Odletela 456 723 Skupaj Potniki (štev.) 911 1.443 Prileteli 5.056 5.829 Odleteli 4.524 5.453 Skupaj Blago (kg) 9.580 11.282 Izkrcano 25.372 38.180 Vkrcano 14.092 31.376 Skupaj Pošta (kg) 39.464 69.556 Izkrcano 27.215 68.052 Vkrcano 40.076 75.424 Skupaj 67.291. 143.476 Poročilo prof.Forteja o goriškem gospodarstvu osnova za debato prizadetih operaterjev Občina bo vse gradivo s konference zbrala v brošuri, ki bo osnova za bodoče ukrepe V KLUBU «SIMON GREGQRČIČ» Slikarska razstava Jožeta Ceja v Gorici Prof. Rener je orisal umetniški lik goriškega slikarja Jutri, v petek 19. t.m. ob 15.30; vati s plačevanjem prispevkov 11.759 11.076 22.835 55.160 35.415 90.575 85.510 85.725 171.235 Kakor smo že poročali, je repen- občinskega kopališča 550.000, za ša-‘aborski občinski svet v torek zve- gro terana in pršuta 550.000, prispevek za razvoj turizma 180.000, stroški za • čiščenje snega 120.000 V---v/uviuom d vvv v tuivn (.»C pet odobril občinski proračun za ‘?to 1968, ki predvideva 28,162.088 hr stroškov, 18,162.088 lir dohodkov, i mil. lir primanjkljaja, ki ga bodo krili z državnim prispevkom. ...” svojem kratkem uvodnem poročilu in obrazložitvi proračuna je zuPan med drugim omenil nekatere i spremembe v letošnjem proračunu v primerjavi z lanskim proračunom. Predvsem je pripomnil, da se Predvideva znižanje prejemkov od davka na potrošnjo zaradi zakona, fi oprošča vse nove zgradbe trošarine na gradbeni material," ki *je ' repentaborski občini donašal skopaj pol milijona lir dohodkov, Na-5° je treba tudi upoštevati izdatek L5 milijona lir za dograditev športnega igrišča, kar je občinski svet odobril že na prejšnji seji. Razen ^Sa se bodo zvišali izdatki za konzorcije, javno razsvetljavo itd. Da čimbolj zmanjšali deficit, je občinski odbor pri sestavljanju proračuna zmanjšal nekatere izdatke, aakor na primer za najem delavčev, 2a vzdrževanje cest, kanalizacijo itd., razna dela pa bodo izvedli ''okviru gospodarskega načrta (10 milijonov lir) in z izrednim prispevkom (4 milijone lir). Med diskusijo so na predlog svetovalcev odobrili manjše spremembe v nekaterih postavkah proračuna. Kakor v vseh drugih občinah tako Prinaša tudi v repentaborski občini dajvečji dohodek trošarina. V proračunu predvidevajo, da bodo letos °d trošarine dobili 5.4 mil. lir, od Soudeležoe davka IGE l,a mil., od lir itd. Na Proseku zavrnjena pošiljka 1.464 kg mesa Državni živinozdravnik na prose-ški železniški postaji je te dni zavrnil pošiljko 1.464 kg zamrznjenega ovčjega in svinjskega mesa jugoslovanskega izvora, češ da gre za »nezrelo« blago, ki je neuporabno za človeško prehrano. 4 Cenene izkaznice za vožnje na mestnih progah Odbornik za javne industrijske storitve Vascotto je odgovoril na vprašanja svetovalcev Abata, Mor-purga in Morellija, ki sta ga vprašala, kako je podjetje Acegat uredilo vprašanje brezplačnega prevoza na mestnih progah za nekatere potrebne ljudi. Odbornik jim je sporočil, da je upravna komisija podjetja Acegat, potem ko je pokrajinski nadzorni odbor zavrnil sklep o brezplačnih izkaznicah ali o izkaznicah za vožnje po nižji ceni za lansko leto, to vprašanje bo ponovno proučila in ga bo skušala letos rešiti v skladu s priporočili nadzornega organa. ' , •“""v uu»«u 11u 11111 • * tuwu nauzit/uicga uigaua. ,dav*