i -lu.iklUu^T.UU pr, •teri: MIT 8. Unlib »v. STEV.—NUMBER 166. Med operatorji in radarji ni eporazuma BUBKI DBLAVOI Vi D SLU 14 ZMAGO AMlKTlKTB P*B- MOOABJBV. Miiwoukoe, \VU. — (Federated Preaa.) — Mednarodna liga aa mir in svobodo jo noalovilo no občinski avet »ahtevo, do odatronl i> javnih muaejev vao topove in dru-kc vojne trofeje dne 2V. julija, no dan mednarodnih protlvojnih de-monatroolj. Ligo bo tudi taiitevo-U, do ae to dan odatronijo i javnih proatorov plakati, ki vabijo ndadenišo v bojno mornarico. £u» pan Uoon bo noproion, do iado uradno proklamacijo v prid protivojnih demonstracij in do ao na ineatal hiši nabije tabla a napisom "No more yrar (nobene vojno V*)"_ Vprašanja nacionalizirano laoaoa ako laataiao v Rualji jo aaaara-Šilo vao druga problema KOVA POTIKA KU1UB JI RASPALILk ZMFBBIA- VVaahingtonske konferenca, sklican* po predoedniku Herdingu, je bik doslej brez vsakega uspeha. Konference je sdej suspendirana in čeke Herdingo, Id j« ne počitnicah. Rudarji oo zavrgli kompromis operatorjev za manjše število d is tri k to v. V VVaahingtonu oe širi govorica, da vlade mogoče zaseže premogovnike in pokliče rudarje na delo po stari mezdi. Voditelji rudarjev ne bi bili proti temu koraku vlade. nogardalke jo to dokaz, da vso minljivo m svatu. Vslikaaako doaoaatraoije 4. julija v Berlinu; rdsda •MUtava as oorkvi bivšoga kajaorja. W00kiagt0B, D. 0. — Varnost, ni nadaornlk je uksaol, do ao dv* in dvojaet lokomotiv lokoj vzorno in slutim. 00 msry!andskl šoloi* nisi. Weatero Morjrlaad laleinišks drušbo ao je odlošilo, da razbije orgsnlaectjo delavcev v svojih delavnieoh. Do to kitro izvrši, jo oddalo popravilo v zakup "ala«. neti driiibi". Ta dražbe jo tokoj znišola mezd« in delovoi ao aaatav* kali. Mtevkokaaem ae lahko pleše, voli po UJM) os dao, šeprov ao zaoli toko fino poproviti lokoma-t!vs, do jo bil v*rn«»tni nedzoroik se radi varnosti šlovaškogS II vi j«, njo prisiljen odrediti, do dvs la dvajset lokomotiv ne opravlje »lulhe, IIVAiSL JB BTBKLO, KI SB VB LOMI Chioego, lil. - Kaki Čeh šlgor imono listi no omenjejo, je bojo Iznašel steklo, ki aa na rsablje. Trinajst let je dajol no Isnejdbi in kontno uspel. Pri dnaonatroel. jok, klaooe vršile prod krotkim šeoom, je isnajditelj vrgel veš steklenih šip In poaod la vieoftne dvsnsjat ševljev na tla, s niae ao razhUe. No tenki Mpi aa je pekle ueeo la stalil koaiter v vrofl.il W stopinj FohrenhelU, tedo šipo nI polile. M kosom stekla je ieeajdi-»rtj zebil vaš šeMjev v trd les. BVBO IV TO0A V BBVTU0K1* POLJSKI DBLAVOI VB MOKE 90 V K A MI Al Kanooa OUf, Kam. — Tukaj jo okoli pat tlooŠ dalaveev, ki bi odšli ni šatev io naletov v Koaaea, oko bi jim ne bilo treba plaieti voznega liatko. Ljudje, ki odboje* jo as šatev i a mlotev, al hošejo prihraniti por dolarjev aa dno, oko po norejo somi plešetl vošajo aa jrielo in nase j. po grade ti prihienki telezaiški* dfgfljpiB» Ako Jeloznišk« družbe ae bode do-volilo, do ae smeje poljakl dela m-voziti as tovornih vlakih ao llteo polje, ao bodo deloval odšli m le tev bi mlatev. Kake lep goopodoreki r«l ima me t sedanji šlevaškl družbi nam govori revno te dejotvo. Farmarji v ooetroleem Koaeeso šekeje no (m»Ijak' dolavee Is še jih oe bo, ho pšenieo aagallo ao polja, f lim» jo obeli pet Uooi dmiilil delavoov, M bi rodi zaobiti* por delerjev. po jih ae asom je, ker jih oeše aibše prepe I je ti ao šitoe pelje Kes fine ja vao urejeno! frov nobenih rt« \Urm al trebe I Kesevttle. Kf — Tak« hladne-ga 4. julija še ai bilo v Keeteekjr. je, ket je Ml letošnji. Turisti, ki se odšli » hribe, ao ae greli okoli egojev. tkru In toše sto podalo vrba tttndmanofgs vrbo ie Moont Le Ceeto osebnimi Organizacija, kstere članstvo ne pozna discipline, ja podobna lončenemu mallku, ki i kar povejo organizatorji, smo m- pretepači, daj aa vrhu a atavko. Ta.sUvka bilo vaeh PIOSVET* v bolj trdo mezdno m PR OS VET A I ff^S^m i^Kj(^^T^ogovn^ in° MM V IJ » MJ * « ^ kaDZUment nosil te stroške. Zategadelj ja slovenszz ffAaooNC A Cena premogu se bo znatno znižala, k —^^^^ le pJttpremogovnižklh podjetnikov; .d Me Ml.26 trt Chir?o M-SS -a lete, SS.SS aa pel leta, ^ ^^ honorarji »dVO JI—s. -potrebni v rudniški industriji kot peto d natrij i, zahteva na maslu, da se rudniška industrija nacionalizira. Cena premogu se bo znatno znižala, ker ne bodo odpadli ' tkov, ampak odpravljeni advokatov, Id ao toliko kolo pri vozu. bii "P ROSVETAM 2017 5« 3». UVMM* a'"L.", | njfi^M ■ ■ ■ i n ••THEEN hgbtemment ■ .1 »L. 1U...U H.HrMl BmmAI " ■k. jk-. H^n^a [javka covorniga. gggpirjjis r. ,m'.n I ^ kjer rojiki in aUUUT r»wt«. o deta t erojih nuelbi- ■■ mj^mk ' i ■ ■■UMpVak dopisnik ukoro ptte, d« Mm^jfa suJ^^UJ&esloll^^ Oairnbrook, Pa. - m nikdo ^tT. SSt. --------------—ntATBP f™^ | ,, ^ Nl .Uvid amo etoodstoi-1 j0 ^ j0 treb(| P" tgkojfajih farmar- | jMd MUto. Letoa jo ss- V a v Ha j tiste dala dovolj. Zaslu- MtMMKK of TaSnrjIspefje >Tc ■f de vaas je • »•■ *m da «• vmb mmM jev, Id pa no mfctite, da ao Sloven ci. To eo takosvsni pennzyhranski ALI JE DISCIPLINA POTREBNA V DELAVSKI ORGANIZACIJI? H H BSP Jj --i __ i— *e ravnotoliko, da jo____ [ Nemci, kar pa naši prav nic ne ka^u lds in olje to* aoli, da so le--'bdi glav, ker kar ^^^Ihko napravi aolato aa povUtak. kil krak. Mislim, ds je to« n.k.j P* . TWtnf .•P*n>«°J»u- ..k.hjbrtrelj.jo premog »poiko p* <>** ?n f ** ir" »^^ i .. - ^ u u noauknjež in pravi, da moramo kadar m govori o disciplini v d«lav.kl organizaciji, r d.j.u « u bol* h«m, M n« miali na dtociplino, ki je uvedena pri vojaitvu in IdP frSmiS UZ »MJ*»ge £ od človeka zahteva slepo pokorščino. Disciplina v delav-Uempeum nem p^jo|ggjSffl skib organizacijah sa popolnoma lo« od vojaške j*"*« plina, daairavno jr tako potrebna kot bo^nnu človaku fe^JE; gSig S U »o« biti k«j "pob«..«." ta POZimi. . „ „ pr»Tioe «UnormU t njih •^•" ^^^rj^If^dm ■ggta Na I njih. Ce« pet .11 deMt dni da d*U™ h,dl P0 "dWn d* se dnini putirji novo domovi- Delavnka organizacija sestavljena iz članov pr. organizacija rudniških deUvcav šteje skoraj pot»lagi^^^HgžBžST'' 'Jona članov in kaj bi sledUo, ako M mk član n**!«* ^fSŽSTffi* « Smo ii S* t. organizacije izvajal zaključke organizacije po svojeT Na-I nr;jo ^ mjt nMtopiti pretiU d* isboijtamo Hvij«>, sli stala bi zmešnjava in dalo organizacij« bi bilo preprečeno, Usm. Organirir.ni nu> tukaj »si M« »a Iel. poslabšamo? C. jim ako ie ne u«4vljeno. Zaključki, ld bi jih ^jela os^k.t^ S^^ŽŽjLST nizacija, bi ostali le zaključki na papirju in v »planikuM«««;. « » JSffl, _ t^STkSS^ in za organizacijo bi ne imeli toliko vrednosti, kolikor MKS^ ^ Chi- stal papir, na katerega ao bili zapisani. Organizacij« bi Na Windberjn ta t tukajfeji 0- «•»«. u baje rerignira radi siaim-n. bila več f* finančna »droge pregnala ii Disciplina v delavski organizaciji ne pomeni, da se na njo plinove bombo in to na uli- * kjer mu ni bUo nikdar do-mora član pokoravati svojim višjim slepo in ponižno. Am-k kjor jo bilo veliko Hevflo ienak volj onih kebrov - dolarjor. Tndl član podvrže sklepom večiM to slrofta po rrojih močeh U^ p^u. To jo dtiHasoi-izvršiti, kar je večina zaključila. Rea je, da ee večina ja, kajne f Kakor aom zadaj*« po lahko zmoti, kakor se zmoti lahko manjšina. Ako se je NU, ja bOa duhovščina pm, M večina zmotUa s svojim zaključkom, tedaj ne velja, da je vroti .tavkarjeic kljubovati temu zaključku na to način, da ee nerja vodi organizacijo In Izvršuje le to, kar je veči nZ kjer imajo tudi nelMkSI P aU da ee dela nasprotno zaključku, ampak nj«a, da govarjaa^s in prizadevanj**. treba je večino prepričati, da je v zmotL PAmlMMIMk I« IsMMN. I p««f» On jatadt caga aamoatojne- Discipllna v delavski organizaciji ne zahteva od no-lta podpornega društva. Mye nobenega člana, da ee žrtvuje. Disciplina v delavski orga-l^ da to ni po prariuhnalo nizaciji je prostovoljna in mora sloneti na podlagi H^TS^or!^ znavanja, kaj je prav in kaj nI prav. ' di kršenja njenih praril Kopi rekel, da ga faraone aaarajo bo ga porinili ia iare, da ja sa-niui^i Od Ikoriov i k&l^op nadval, se pač aa mora kaj je M^adaia drugega "pri-itelal', ld mtt privotčimo pra¥ dober tek. Rojaki, naročite sa na Prooveto in ProTetam, Id fkm lkta aa do-Iavatvo. — Tahrmoat Ottjr, TSL — Bii ra dni v Herrlnu, valod česar ao pot oglašam ▼ liatu, da malo po-»^Jjaonim to atvar, kolikor mi ja bi- « i j . . . . ,ii a Koprlvajio mogoče izvedeti. Ctovorll sem Nemogoče je pričakovati, da delavska organizacija ni ia nikdar obrodila koristnega L pogrebnikom, ki ml je rekel, da zmaguje, ako nl v nji discipline. Zaradi tega je Mftreba, p*vdefa ss cikorijaiaaa kajhe on aam odpeljal na pokopali, da vsaka organizacija skrbi, da njeno članstvo v a^l^JP^gg^ IŽSItJft 8 14 ^ tbUo ^ zaciji razume, dji. Tudi to se v delavski onanlsa- ^L^ll^iT^k^^^r^J VL°: OS* jpooetmo ako nt unijeka. , |j« odpeljal IS mrtveoet ki ao bi- »Že le S stvarnimi razpravami na sejah.Kakor razvidno h iaaopiaja inju povečini detektivi, borili in KKakor aom izvedel, je IX—-M. - . JPP;detektivov pred pobo- ..... rri^ m a u m u-i,--,. ^ti dobljena. Ako jo iagubi-jjem SS t Herrinn, katerih gla- prvem udarcu. To ne velja le za delavske Blokovne tedaj je najboljio, da aa pro- varja pa kapitaliatično časopisje ganiaacije ampak je merodajno tudi za politične orgtnl-1 selimo t kako drugo rea avobodno I nikakor no mara prineeU na dan. sadje še V toliko večji meri. " £Sft Nti ^ k*piullitt ' »ml Fravijo, da jo en tiato aorto ijndi, Politično organizirano delavstvo na pr. Izvoli na pod- jUB k! »T*0* f0?^ VT i — j ...i___L__Ji___1 .....-a-*'-— -a^s iaa bo treba plačevati. pire in poboje, kar mu je menda lagi Hvojega programa več zaatopnlkov v poetovodajno PoidrtT ^ anatoljem Fia- t veliko veoolje in obenem ja zbornico. Ko delavski zastopniki zavzemajo svoja merta _ atavkar. to tudi dobro plačan. # v poetavodajni zbornici, delajo vsak po svoji volji In se ne| * | v Prosveti je bilo proooj piaa- ozirajo na program politično organiziranega delavstva, še fla. Ohkag^ m. — Ni« kij ta- «"»•• tom, kako je pričela bit. toliko manj pa na zaključke delavske politične <*ganiza>Usa oii dobraja aa no ff cije. Poslanci, ki tako nastopijo v zakonodajnem Aorti,NMte^M WSst ne zastopajo več programa politično organiziranega de* br S!pod,tvš pr^nlk organizacije premogovniških V S TelK^^ okraju Loganu, je pristal, da je njegova organisadja ^ ' W oro*jof kjer oo ga jim kotoU čala $14,900 kot pristojbine za priče in $1,000 ifc^ vt^lLThko T^o^u d't' ,rfOVci- ^ -škega honorarja. Da so odvetniški tioški tako nizki, jeLaj v wk aiablh ^ vzrok v tem, da advokatje prejemajo od premogovniških |lra ataiiste ima aaraomau. Fagiej.' vLClLT!^ družb letne honorarje. ? SS !! ^tS? » ^ M trgavino, kar Vprašanje je pred nami, kdo bo noaU stroške obrav-! l J h 1* Z?" r > ^ • oe w koče poata- nav zaradi "izdaje" v Zapadnl Virginiji? Podjetniki JftL kmSTSUa. ZL^tSfc^J^l^ -prav zanealjivo ne boda Ako bi Mil rea tako dokoarčni in trpljenja jih etaae ta eievkaf ^ouT^JSLTe hltJCiJS ljudje, da bi nosili te stroške, bi promog prodajali breal^ ^r^^^K^i profita. Trdške teh obravnav bodo plačali km»unienl.je.ji^skioma in jakaeton citfja. Podražili bodo premog. Da nameravajo podražiti premogL Ma mrST 'KZŽP kar aa sto odstožkov, sa fte pokazali podjatalld po ananl Lratva, kar ja gotova ta nepoMt. m *^ m hm **** konferenci za izravnavo cen v Waahlngtona. Konaanentje no ne plačujejo po pretirani ceni samo zaradi tega, da imajo I ^^v, podjetniki pri ukle-luvd, : J.i . 'tL«. profil, ki ttreU la strajniee. VotraMU aloo. Bilo jo ed 1200 do JM aUvkarjev, med ajftmi kakih 400 fantov, ki ao So prod vedai de- priili iz vojake la ao znali etreUe-H. ftptit« S9 00 mta^ I Katka- mi in v par minutah jo bila atroj-aioa obatreljena Pri »trojnici ata bila aam aar nt, agent od detektivov in an perintondent Tudi ain od naka-g« podjetnika jo bU zraven, ld ao e ravno izučil za inženirja. legajo tom Hvljenje. Čim jO bila pripravljena atroj niea radarjev, ao oUvkarji Izvr Hi napad. V uri in pol jo bila rovu la prava zmešnjava, ker mgrebnik mi je rekel, da je bilo takih 27 premogarjev ranjenih In okoli sedem ubitih, mod njimi tndl neki Hrvat, po Imenu'Mike Prebičevič, doma blizu Chieaga, cjer ima fieno in oedem otročičev, kakor mi jo pravil pogrebnih. Že-mu * piaala, da bi ji kmalu poelal kaj donarja, ker drugače mora is kile in da nima kaj dati za jesti otrokom. Kakor mi jo tu-povedal predsednik lokala v Logu, HI, kjar aam bU na isrod-ai ooji dno 25. junija zvečer. . Rojaki ia La SaUa, Springfiel-i in Virdena, m., ter is Pitta-burgha, Kana., ali ate vidoU v It 141 Proavoto, da v Fairmont Citjju šo tekajo na Vaaf Kjo jo sapiaanof Ali ni bil dopia is Baat St. Louiaa, vi pa sto priili dno 27. jnnlja In to isti večer so-pot domov. Delavski agenti in posredovalci niao tu v travi poleg mojo kile. Piaal aom, da vaak, ki hoče dobiti delo, mora iti zjutraj ob sedmih pred piaarno, pa naj bo a kakrina kote/ Pravite, da tukaj ni dola. Okoli moje hiše ;a aeveda nI in tudi na Hain treotu no, pa te bi bilo,, ga ne ajo popoldne od treh do petih. Kakor som rekel, treba je biti pred tovarno ob sedmih zvečer, »tem jo mofote, da isksleo dobi dale ali pa tudi no. Samo 8Haj Proavoto it 141 in videl bo«, kako pilo. Ali ai bil dno 28. junija zjutraj pri kaki tovarni t Delavski agentje tudi no hodijo po eeotah in poeebno ob soda-ujma tesu no gledajo aa ljudmi. Samo dva oonta U bOa stala anamka in obveetUi H mo bm, kdaj pridete. Jaz bi bil potekal sa vaa doauu Nikako pogodbo nir imel, da M moral tekati, ko pravita, da sto mo tekali do pol Zakaj niste tedaj Hi *a Baat St Louis aa hotel ia dragi dan zjutraj bi biU zopet priili m bi me naAi doma. i Tu jo te precej ljudi brez dola, ia aioor takih, ki so bUi prej zaposleni v klavnicah, potom pa so IU na stavko, n ljudje sedaj no dobijo drugače dela kakor te slaSejo. Če so prej delali pri Moriš, morajo sedaj hoditi k 6wift kompaniji, kar starik na sproje- /e vrgla po gnoju." Vaak ss jT3 »ejmu smejal naivnemu kmet. bolj of jo govoril r^Jl je kdo gledal da bi UE Cel m^ jo je gonaj aojom, dokler ga lena ni neka | vprašala, kako govori na \ Kaaot js vodno govoril reeiieo iz tako tudi ženi vse lepo pored^ Gnala je krava sama na pro1 bi gotovo tukaj ostal, za kar bi mu jaz radevolje dal prostor, dokler bi no dolsL Bodli M sjutraj dslom v tovarnah in gotovo bi ga dobil Če ate pa taki, da notete, da bi vas vidoU delodajalci, ja pa boljle, da ostaneta dosaa. ■■■ Čo sto vprašali, vosa, kis vam je rokol, da takaj ni dela. To ■I Ima vogalu, ld postav Ija lopo, da bo v nji prodsjsl sla-doled, sodo iaše kaj dragega. Ho> tal jo, da bi Ml jas od njega kupil hišo, pa niaom bil pri volji. Tako, te kdo prida v nasHh.no. pa ga aa eaak način sprejme. On al nikdar delal v rovu In ao v to-varal, dolleeev v naselbino apoštuje, sate js najboljša, da ae na tako gororiee aa da važnosti, čo ao aom priili rojaki njega pa-alašali, oo se dale! motili. Doma aa fttajcnlmtf js bil nek aOa pravičen človek. Imel je kravo sa prodat! ia lana mu jc svetovala, naj jo adpoljs v Teharje bUsu Celja, ^jar jc Ml sk teden semenj. Ns ssjsaa ga js ka-soo vprašal, kako navado i kmetova krava la kaset m« jo selci opisovati Pravi: "O, prav dobra kravlaa jc, včasih amls rita ia braa, pa to niš no m* j* mt mm sllie iz kaselb1h. Frcdoriok, Odo. — Ker ni po. roČila od tukaj, aom ae jaz name. nU opizati tukajšnje razmere. Ni stavki amo že od 1. aprila, kako? vai drugi rudarji pod TJ. M. W. of A. Imamo tudi takozvaaall etele, ki pa jih ni veliko, kakor o meni snagi, aploh ni Sloveaea med njimi Dne 28. junija smo i. meli sejo od nalega lokala. Kakor navadno amo imeU tudi na o m* njeni aeji dva govornika. Edaa bil organizator sa rudarski organizacijo, drugi pa predsod.] nik od okrožja A. F. of L. iz D*| verja. čim jc nastopa prvi govoM nik, ao udrli k nam trije stnld] (rangerji). Govornik je povedal, da ai aedaj vzame v« lasa, ker ao prišli "rangerji" kritiziral je ČOS njo neusmiljeno, da so oo jim kar lasje ješili od ze. Poelediea jo bila, da mu nia» voš pustili govoriti Govornik ji; vprašal navsote', kaj mu je stori-ti, aU najde govori ali ae; vd navzoči so nato zavpili, da naj fi> vori, kar ga jo navdušilo. Po dvorani jc naatal nemir valod ploskanja in Ivižganje, di bi getovo vgaaila hiš, če bi ne bili električna. Strelo! ao vaecao hoteli preprečiti govorjenje ia d*, veli nasproti govornika. Nutsls M bila rabnka, ker udeležeaei m ae pripravili sa obrambo govorni, ka, in šolo uradniki ao pomirili udološcncc. Nato jo nastopil dr* gi govornik, okrajni predsednik A. P. of L. is Denverja. Tudi oa ni prizanašal strelcem. Opisal je, kaj bi so vaa lahko atorilo, če U šil obedve organizaciji s reko r roki Na poolušalcc jo apeliral, naj pravilno volijo pri prihodnji* volitvah; te bomo takrst pravO-no naetopiU, da ne bo teč "raai I gerjev" r državi Colorado. Dno 24. junija jo neki »trtico osumil tukajšnjega delsv. aa, da jc gotovo pil kako prepo-dano mošno pijačo. Povabil ga jat naj ao polje s njim; nič hnd«|i aluteči jo rea priatopa k njsmu, a takoj tudi izvedel, ds je sreti. ran, ker jc pijan. Prijeti jc »točil ven, prijel itnlca in ga vrfd na tla. V tom jo prihitel drnfi strelec in ga udaril po glavi, <1» jc Ml takoj voa v krvi. Naetal j« pravi pretep. Bili ao trije atrel«, eden lešeč vos pobit na tleh, dragi atreljal, tretjega pa jc aedrro desetletni starec vlekel zs uho ia mu ga navil, da oa je kar opotekal, na kar pa ao ga drugi potonili na tla. Vai rangerji ao biU torej tepeni, dva atavkarja pa ob-strel jena. . Bali oo oo, da prida r Frederiek, veliko Itcvflo "ram gerjev'\ pa jo ravno narobe. Donos, ko to pišem, nisem videl ne-benega več, ksr voskakor n»aa, da ae gavernor boji prihodnjft volitev. Omeniti moram te, kako je i aa je teli pri naa. Zadnjo aejo )» js pristopilo k uniji šo II i« * teden jih jo neki stovksr tako ^ plašil, da jih jc kar rfrosa-jim js pripovedovsU. da bo PjJ* Šlo tes tristo stovksr jev, ki bede vae pobili Poelediea ja bito. H* tisti vešor niso BMgli »»»roa straha In kakor bodO Vri pristopili k zaeiji. — F.-g. usnriOA jjbedmižtva ffiimi i flfev. AL — PvDoSa-pozdra^l Ata», Grika, 1 juL - AagM^ letalca major Mak«. U lotu okrog trata, > včer., ia prooperiroto la faa ni«4o-br godilo." Kamione sgodovinska Peruvan sov v Južni Ameriki, U ta častili mUo«, ja soroda isgubljona. d pandi m niso brigali sa kuhar ao ttwljsnja kfi visoko navite-gs 1 judu v o, IssitoS os »a pobrali slo to in tO borboroko uničili. po in f je, ko js bilo it prepo sao, so prilsll shirati podatka b rosvalin, ki pa fts daaaa aiso po polni, Knono js toliko, da drulab-ai »ista« tsfa ljudatva jo hfl primitivni komunlssss. Mod njlasi al bUo bogottoa, aa bemčo. No bn-govih jsssra THaoaos ss Is daaos nahajajo obssias razvalina bi v s lili, ki prilajo o čudoviti kulturi Peruvancev la ki dokasujsjo, da aa starajo kakor pa pripove d njo ajihovs prsj omenjena Is-genda o postanku lakov. Peru vi jo js domovina Isgubljsns elvili-saeije, o kalori aikls na vo, od-kod pf^®^ stalilla ss da spojiti t pripovedki ko o Izgubljeno« kontinentu At» Isptlsoi ir-' Ena stvsr jo folovai ko oo Iponaki osvejevolel nslU Peruvi-jO v soletku lf. stoletje, jo bOa ta« eiviliaaeija, Id jo s akono« skofo staliMa nadkriljsvala takratni skrta« v Snopi v marši-le«. Psrfektns ta otvUiaaalja no- Ohioago, IU. — A. V. Smith, pravdnih sa okraj Loke, js pri-iel pred pomilelčinaki odbor, da proteetira proti po«Uoičonju Ig-nnti Potss, ki js wtx«Ul aotorne-ps polioaja Petersona in js bil ao-radi tega lina obeojen aa vialioe. Potsa so kneli obesiti ▼ poslopju okrajnega sodills v Waukego-nu, ko so js viiila obravnava proti govtrnerju 8msllu. Govornor je odložil njcKovo ekeekueijo naj-prvo sa Šestdeset dni, koalao je pa governer spremenil smrtno ka-con v dosmrtno joto. Nekateri^ ki ss rovaajo Is vsdao po svstopissmskem reku sob sa sob, oko ta oko ps govcr-nerjeva skelja ni bilo viel in napravili so potrebni pritisk us o-krojnega provdaika, da je Iel protestirst proti poarilolčouju prod poailoii mski odbor. Governer 6mali js povedal čoo-uikarskim poročevalcem, da oato-ns pri njegovo« odloku. On js po-milostil Potss, ker js njegove soproge želele prod njeno smrtjo, do ss Pots pomilosti in js noprs-vil svoji leni obljub0, da ji epolni njeno sadnjo Iel jo. Dejal je. ds okrajni pravdaik lahko gre pred pomiloščinaki odbor, toda njegov govor ne bo napravil nobene Škode Pott# * • ■ - BABADI MALI STIKLBKlOlOB 2GAKJA. Detroit, Miok. — Dogodek, ki se je odigral tukaj, pokasuje jas-no kot beli dan, da nosijo noka-teri policaji prsvtl ohlapno tvoj samokres v lepo. Polioaj Walter Storch jo bil t oddelkom polics-jev, ki so lovili aeataa tolovojs. Naletel je na Charles D. Hisona, dijako, ki js ttudirol sobosdrav. niltvo in ga ustrolfl. Htson js bU tskoj mrtev, uko da as men povedati, kako tt ji stvar odigrala. Policaj pa isjsvljs, da jo ukasal Bizonu, naj dvigns roki kvilko, a Hizon ^ korokol proč in je se-gol v lep. Mislil js, dO js otgol po somokresu in js ustrelil. Pr) mrtvem dijaku to oalli malo sts-klenlčieo Igsnjs, pripoveduje po-Ueoj, katero je «itlil dijak aojhr-že vreli proč. " Mempkis, Temo* — Maauel Hor-nek. kongifhnit iS Oklakone, jO sadobU lahka polkodho, ko js letalo no pola ia Memphioo v Por- 17, Okla., adarilo v dr«vo. Nesreča st js dogodila v Hamliau, Ark. Letalo js podrtias. J o plin, Ma» «■* Jf. Beneoi, M o., ss je ubil lstslse WUlio* Spola, ko je akočil ia vila ve 2,000 lav-1 jtv aa tla. Aparat m skakanja is vilav ai funkcijooiral, to ootol jo zaprt« mesto da as jo rasprostrl. Ohioago, ni. — 15-lstni Adam Podbilnak je bU abit, ko je prestopil črto, ki aoaaamuje proator, no katerega ee spulčajo letala pri sedanju aa tla. Bodel ga ja letalov vijak in ga ubil aa aiaatu. To jo Že druga smrtna noagodo, ki aa ja dogodila v por dneh aa Haaslere-stovem polju. GLOBOKO /B Al UKOBBfe □jnaraksa Slavka rudarjev sc pripravijo v Avstraliji. Lastniki avstrslskih rudnikov nameravajo (8ižoti mesde rudarjem sa eno tretjino in povečati hočejo delov-nik Rudarska organizacija js sa-vrgia vse sahtovo in predložila protisshtevo. Starko mogoče iz-bruhns vovgustu. Konitablarja hi radi imali. To-vsrnarji in veletrgovci v IllinoUu to apelirali no governer ja Smalla, da naj pritisne na legislaturo se uvedbo državne policijo ali tako-ivanih konžtabiarjev in industrij-(Takega aodUČa po zgledu v Kansa aa ter so odpravo zakonov, ki sdaj " Ščitijo rudarje. V apelu pravijo, da "strežni »ločin v Herrinu" bi 4 til nemogoč, Is bi država imele -'bonttablarjo, ki bi pazili aa javni rad in mir. Ulinoisks kapitalist* 'selo bodo zakon, ki določa, da mora vsak rudar Imeti spričevalo, ki iskssujs dveletno izkušnjo ru-• dsrske«a dela, prodno go sme de-lodsjslse vposliti. Po tem sokonu ao importirsni stovkokasi nemogoči. Stavka stilnltliSiiliklli name žčenotv v Chicogu pride morda le te dni Oestolelesnižks družba bi :rsda snilola nameščencem mezdo •ra 25 odstotkov, namalčsnoi so po -rsvrgli snižanje in zagrozili s , stavko. Pogodbo med organiziranimi motorniki in sprevodniki tor družbo js potekla sadnjo nsdeljo. ▼ Mow Torku grosi sUvka 5000 klobučorjsv ia čepičarjev, katerim je potekla pogodba s družbami in dslodajaloi bi radi obdržali nekatere slabe pogoje. Krojači v »our Torku, organizirani pri Amalgamated Clothing Workcrs' Union, katerih jo 21. junija saalavkalo 10,000, zmagujejo na celi črti. Okrog 200 lastni-kov krojslUh delavnio In blizu 500 pogodbenikov je le podpisalo novs pogoje la 25,000 sUvkorjsv ss ja vrnilo no delo. Ostali bosje ss podajo kmalu. 7 ftvlot js 150,600 delavcev brat dela. "Delavski dan" bledi. Centralni odbor strokovnih delavskih unij v Omaki jo jmključiL da as strokovno unije ne udelele nobene običajna parado so letošnji Lobor :Day, ■ •, * Santa Boso, Oal — Veteranska orgsnisseija vojakov, ki so služili v državljanski vojni, jo sahtevolo, do »s poseko drevo ns pokopali Mu, na katsrom so bili linla*! trije ubijalci Isrifs Jsmee Petrojjo in detektivov Lee ter Donosno in Miles Jscksons, ker jo drevo bilo vilje kot spomenik podil« vojake, m% k Drevo so poeekoli ia tam kjer e stalo drevo, je bila kmalu lepa skladnica drv. Komaj ao ljudjs Izvedeli, do je bilo drevo poseka-ao, so prihrumeli od vseh etronl, da si spravijo kos tsgo drsvssa zs spomin. Nekateri so ss pripeljali milje daleč, do to dobili samo ano t reško. V por dneh ni bUo najti tudi treeke na tleh. VSA PISMA. M sa —-l»u m —U 4. M^^U^ m , m_l__l.ii^l O 1 7 UmL ml ti i TT^Z »n!?!. "3L i'•s ni o e •awwaato m wa BSBe •Ulva s. N. P. L SOST-SO Se. Ueskli Ave^ Ckleago, R. bUo livljenjo aa svsta nemogoče. Je bilo v roanioi nojboljlo in aaj-naravnojfe vors »od vseml.—Pe ruvoaoav ja bila omadeževana a človeškimi daritvami, ki so bilo svojtes v navadi prt «pek ljudsh oo oasta. Slehems primitivna vo* ra k sahtevala živalske Ib »ovo-To. dvoaUm," is odgovoril Min« vojvod* Ako nistf vi sami izvedeli, ksj js ta possbaa nltost tegs gradu, mogsl bi vsm pavadatl to jas. -Stvar > " Hi tem gradit^piso prvič aobstts hipoteke, drugič tudi ta grad nuj aL To jl šdiai koičsk somljo na MteosM, Itt m obremenjen S hipotekami Hi kini moj — torajvzrok inpcsU-j"Se previ hočete reči, tako podsl sem ,de kolom ostet I liv." VI ss le ssogal odločiti, ali jo ugodno sli, no-agodeo nedeljeveti tak razgovor v tej minuti} sklsail ss jo "izročiti okolnostim". Toda visokost, a katero m« jo Kirilov tako neprikrito kassl svoje vedno zaničevanja, ga ja draftU sdej kakor smo-resa, asmam te pot Ia kol j asgo prej. KlrUov, kl ssa jo kdo las pičlo arieo umreti— tej miall h Pjotr StepeaevM Ia vedno al bil odrekel, js bil v njegovih oček le le nekakšen polčlovsk - bitje, M m« aikakor ni bUo več moči dovoliti olebaosti. 'Msade ss behete pred msnoj, ker ss ssisllte 'Te.lno ssm ss čudu, ds vsi oataaejo Živi," js povzel Kirilov, ae aNM opazk. < > "Km, reokae.de JI telijo, aH., i "Opies, li pritrjuješ, da bi ms ukroUl Molči, ssj as morsl ramnsetl. Ako al Beiga, ssm jas bsf." "Vidne, v tej točki vss alssm mogel afljmB rasaassti sekaj ste pravseprav bogtM "Ako js Bog, js vsa voijs ajogove In po njo-gevi volji jas as ssorees. Ako ga al, Js vsa volja mojo dolžnost js pokosatl svojo proste volje." "Proste voljo! Ia tem« doinoeit" "Sate, ksr js vse volje pootela meje. Ali ss roo nihče aa vssm planetu, ko ie obrečanel s Bo-•sm Ia spssnsl svobodo volje, as drsna avoje prsate volje v si stepm k vroll s donerjom. podariti I pekesati, da imam prooto voljo. iv sdiai.1* Sli" »< je ustreliti ss. sekej središče Valj« js v te«, da v "Soj ss vendar ne ubijeta ssmomorivcev je mnogo." » ■ "Z vzrokom. Toda bros vsakega vzroke, ia-dl gole proste volje — takšen aem jez edini." "Ne ustreli sel" je zopet šinilo Pjotru Ste-ponovil« po glevi -t "Veste ksj," js pripomnil rszdrsženo, "jsz ne vašem mesta bi ubil koge drugege, de pokolom prosto voljo, ns samega sebe. Koristno delo bi lshko opravili Pokažem vsm, kogs, ako ss ne prestrašita, V tem »lučaju ao sestraa mene Is as streljajte danes. Lehko se zmeniva, če vsa js volja." . "Ubiti drugsgs bi bila najniija stopnja moja proste voljs; v tej misli si vss ti, kolikor to je. Jss nissm ti; jas hočem visoko točks in ubijem to- kolikor gle- držev politiko nakeki je boljšo likajM« ■ de števila, ako vijajoi, da druge potrte zahtevale bolj liberalno glede priseljovail«; Zanimivo, dssi dozdevno ne preteč opeženo je dSjatvo, de po-tomr-vSsMijoaja noVege omejitvenega zakona smo končno opu stili teorijo, ki je pro j dolgo prev-adovals, da namreč Združene dr-ševe so in mene jo biti pribeleli-šče ze ljndi, bežečih iz stiske in zetirenje v svoji lastni .domovini. Ko se je v kongresa razprav-j si o o tem zekob«, predlegalo ss e, ne j se iz določb tega 'zakona zvzamejo begunci redi verakega preganjanje, kekor tudi daes na-pravijo neke izjeme za politične begunce. Ali ti predlogi niso aaHi skoraj nikake podporo v kongresa. Vsi prejšnji priseljeniški ze-koni vsebujejo v eni aH dragi o-bliki keko določbo, ki dokasaje, da jo kongres t njo imel namen nadaljevsti stsroslsvno tradicijo Združenih držav kot pribeielttče zatirancev. Iz dejstva pa, da je kongres sedaj namenoma opustil vssko določbo o tem poglodn, ss dajs sklepati, de je namen krizelje-vanja, ali is rasnik načrtov pred odboroma obok sbornle se 4sje sklepati, da ko pride to vprašanja zopet do resno rasprave, utegae nešteti kake rovolaeijanarna sprememba v naši priaeljeniški politi-ki in njenih metodak." težkoč, ki so jik radi državijtai^ papirjev, dohodninskega dsvks.1 prošenj ze "hosssstMd," prihoda svojih sorodnikov ig Evrope itd. Preko poloviee teh oseb « obrnilo a« F- L. I. S. potom ure d. nittov tojsjezičnik časopisov ozi. roma jo doznalo se organizacijo iz členkov, priobčenih v teh li. stik. 140 oseb so nspotile druge, ki so poprej dobile informacije sli pomoč od to orgenisecije, s 42 oseb so nepotili tejniki njihovih druifev. Od vsege tega števils 2,489 o. ziroma 89 odzt. ni znalo ni govo-riti ni piaati angleški; te osebe bi bilo torej imele prteej težkoč v reševanju svojih problemov, ,|a Ss niso obrnile na F. L. I. S .■ posredovanje. raročite "Frosvoto" sli prijatelj« vašem v stari tKI.flf SE SIZVAMm s Slovenko v svrho ženitve. Že-lim ps, da bi znala še kak drugi jezik poleg svojega in vsaj malo angleški jezik. Staroat od 16 do 25 let. Pleaalke in onih ki se pre-več pudrajo nočem. Dobro je če ima kaj prihrankov. Jaz imam šest tisoč dolarjev in dve hiii in farma in trgovino. Star sem 34 let, rodom Stajerc. Katero veseli naj mi pošlje svojo sliko v registriranem pismu. Ako je v bližini naj ae oglasi na: 327 a Missouri ave. E. St. Loujs, HI. ali pa naj piše na: Š. P. R. L. R. 3, Box 310 D. Edgmont Sta. 3424 Sewanja ave. Sest St. Louis, Mo. (Adv.) July 6. i so peka sati tolkl! Ta Is kl rsvol podedoval kofstUo, pa kl so k vroH s A* •Vendar je priiel s lastno psmetjo do tegs!" si je siobao oddehnU Pjotr Stepanovič. "Dolžen ssm pokszsti svojo nejevero," js na-daljsval Kirilov, korakajo po aobl "Zame ja nI vllje misli od te, da ni Boga. V mojih očeh je to človeška zgodovina) človek vsa čas ni delal drugege, kakor da si je izmišljal Boga. Le teko jo mogel šivati, ns da bi ss ubil; v tam js vaa ago-doviaa sveta do danslnjega dne. Prvi In edini v v ssj svstovni zgodovini, kl ni hotel izmišljati Boga, sem jas. Naj zvedo enkrat za vselej." "Ns ustreli ss," js skrbelo Pjotra Stepsno- viče. "Kdo naj svs!" ga js podžigal "Ta sva samo midva{ nemem Liputin, kaj?" "Val naj zvedo; val naj svodo ... Nič ni ta-kS skritsgs, da ne bi postalo očitno. 'On* ssm pravi takol" In s vročičnim ponosom jo pokasel ne aliko Odrslenikovo, prod katero ja gorela svetilke. Pjotru Stepanoviču jo siaanjkelo potrpljenje. » 1 "Tanj* potemtakem Is vedno varujete; svetilko ste mu prižgali. Pa ns 'sa vsak slučsj'!" Kirilov je molčal. "AU veste, de verujete po mojem mnenju nemara vel od marsikaterega popa!" "V koga! V 'njega'! Poslušaj," os ja uste-vil Kirilov, srepo in fonetično bul ječ pred as. "Poslušaj veliko idejo t bil jo na semlji dan, ko »o stoli sredi ssmlje trije krili Kdea križanih je veroval tako trdno, da js roksl dragemu: da ass bel s menoj v raju*. Dan js sotonfl, obe sta umrla, Ha ia ns nešle raja no vstajenje. Besede ss ako iakasalc. Poslušaj: ta človek Jo bU naj-vllji Ra semlji, bil jo tisto, samdi laser js nji žl-votL Vaa promičnice, s vssm, ker ja aa nji, bi bila gola klasnost bres tega človeke. No prej ae posaejo mn al bilo eaakege, do Čude. In čudo Jo v teos, da tekste al bilo in ga as bo aikoll In Is Js taka, In Is sakoni prirods aloo pri zs nesli alti ajsara, ampak se ga prUliU Uvetl sredi laši In amroti as laš. potem je tudi vaa prsssilaiea laŠ ter ste jI aa leži ia ae bedastem posmehu. Potem aHi sesal sskeai preroičnlee ni«u» drugege kekor lal Ia kndMevs burke. Osmu živeti! ... Oevori, oko si Aovekl" "Ts Js «sto draga pUt. Meni. ss sdi, da sts dve raslični stvsri, kar je prav sumljive t kaj potem. Is me vi bog! Os Jr laž Ia ste apozneS. de Js prišle vsa lal zgolj ker js bil prejšnji Bog!" A dovolite I (Dsljs ) ljsaesv je tedsj prišlo iz južne in Bvrope in le 15 odstot-is severnih evropskih dsžel. H Mr. Husbend sodi is razpre« Ijanj o priaeljeniškem vprašanju kl so se pojavila v kongresu in drugje tekom zadnjega četrtsto-letja, da ne toliko ogromnost its-vila novodollseev kakor narodnost nove imigrseije js ona Či njenica, ki očividno tvori podla-gor priseljeniškega vprešSnje tekom aednje generacije. "Bres dvomno ugovarja se proti prlae-Ijevanju radi raznih vpravičenih gospodarskih razlogov — pravi Mr. Husbend —, ali po mojem mnenja naraščajoči upor proti oeomejenemu > priseljevanju se daje pripissti strahu, da neomej-no priseljevenjs iz novih virov bi ao le utegnilo vpliveti ne temeljni- znečej smeriškegs prebival-Stva, ampak tudi spraviti v nevarnost trsdipijonalns smeriške ustenove. Res js, de ja isti strak obstojal tudi glede priaeljevanje ls aterejših virov, slasti iz Irzke-ge in Nemčija, ali te narodnosti so se prilagodile domačemu prebivalstvu in se razpršile široko narazen po vsej deželi, tako da se je njikovo prineljevanje sečelo smatrati kot jako dobrodošel dodatek k prebivalstvu ln ne kot breme, in tekom več kot 40 let. je bilo le malo ali nič ugovora proti prihodu inosemcev is severna Evrope." Radi tega jo bil problem tekom zadajih 25 let v glavnem, keko noj ss snstno skrči prissljevenjc is novih virov, ne ds bi ss pri tem oviralo prihajenje priseljencev t sv. sterejšegs tipe. Revno v to svrho js bils vzskonjena določba o pismenoati. Po vojni pa js kongresu prevlsdalo razpoloženje sa čim večje omejitve priseljevenje, in posledice tegs js bile današnja priseljenišks post svs, o-mejujočs priseljevenje ne določeno Ker se tiče učinkov tega sako-na. generalni komiser trdi, de js novi zakon v splošnem nekej do ssgsl. "Prvič, skrčil je prišel js-vaa je deleč pod normelno fttevi le priksjejočs pred svetovno vojne, Ia bresdvomao daleč pod oae število, ki M kilo letos prišlo ssm bres ts omsjitve. Znišel ja radikalao priseljevenje iz ježao ia vzhodne Evrope, ker l^sa se posledice, ds je ssdej rszmsrjo stara imigraeije ne prs m novi I-migraciji čos dvekmt višje kot jo bilo pred vojno. Dragsče, ss ao sssre nikakor reči, ds je zakoa bogve ksj doprinesel h kekl k on steaktivai prtssljealški poliUki. Ali s tem ss je odprle pot se koa-•♦•aktivno priseljeniško pr.ht.ko Vsw Tork. (Jugoslovanski o4* delek F^L. t S.) Od X janaarja t. L do 1. epriie se je — po poročilu Jugoslovanskega'' oddell Foreign Laagoage Information Servioe — obrnilo na to orgeni zacljo sa informacijo in posrsdd-vanje 2,801 ozeb. Kakor-je znano, vsa ta službe je bresplečae, kajti organizacija ne zahteva nikakega plačila sa svojs delo. Teh 2,801 oseb je tekom teh treh mesecev predložila v ralitev Proda so sa $2700, trinadstrop-na leaena hiša. Elektrika in plin, je tudi mala hiša od zadej. Ts-koj je plsčeti $1500 ostalo na lah-ko obroke. Oglasite se ns 1627 S. Morgan st bliso 18. ulice. (Adv.)j NAZHAHILO JM ZAHVALA. Naznanjam tužno vest vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da mi je kruta smrt ugrabila nad-vae priljubljeno aoprogo KATARINO STRAH, roj. Černart. Bolehala na je proletaraki bolezni jetiki nad dve leti Rojena 19. nov. 1894 v vasi Cirina, občina Čatež, okraj Krško na Kranjskem. V Ameriki jo bils okrog 8 let. V starem kraju zapušča enega brate, tukaj v Ameriki pa eno sestro ln enega brate ter mene in tri leta staro hčerko. Bila je članice S. N. P. J. št 52 v Broughton, Pa. Pogreb blago-pokojne se je vršil dne junije t. 1. ob veliki vdelelbl članatva in sicer po katoliškem obredu na pokopališče St Anne v Caatle Shannon, Pa. ~ • Srčno se zahvaljujem vsem, ki ste as vdeležili njenega pogreba. Nadalje ae prav lepo zahvalim vsem darovalcem vencev in svsžih cvetlic. Članom,' ki so ss vdelelili pogrebe s svtomobili, ter sploh vsem, kl sts koj pripomogli, do veličsstnejšege pogrebe. Vsem skupsj srčne hvelal Tsbi prersno umrla soproge ia mati pa kličem: Snivaj slsdko v svobodni emetUki remiji: Žslujočl ostali t f Andrej Strah, soprog, Alsma Strok, hčerka. Frank Crasrt, brat in Mar? Muralč (omolena) sestra. Jožef Crnart, brat v domovini. Broug ton, t julije M hssmm ■»nchijnf D1SKKTNA SLUZSA V JUGOSLAVIJO ee S le S *Ual». LA BOURDONNAIS . J«ly IS LA ^AVOIE.........July 15 CHICAGO...........July 10 LAFATK^TE........ Jelr SS M S. PRAVI UNION SALES CO □ potovati TU Union Savings Bank \ RICK HIDC r, A