Insnratl »» aprojoinajn iti v«ljA triiitnpna vrat«: S hr,, iV n« tisku Ikriit, I i! i n i. n ,. £ II »i n u n 3 D Pri večkratnem tinkioiji h« jena primerno v.mnnj&a. Rokopisi *o teh renegatstvo „011 lleure." Na Koroškem je slovenski stranki mogoče spraviti vsaj dva poslanca v zbor, če o pravem času stopijo na noge. Enega imajo že več let 111 ta je profesor Einspieler, ki je že o vsaki priliki pokazal svoje za blagor volilcev vneto srce in zagovarjal jih z ognjeno besedo. Izdatnega eden ali dva ne moreta nič storiti, vendar se po njih zve, da so v deželi tudi Slovenci in da se čez nje ne da jiti kar meni iiič tebi nič na dnevni red. Slišati je, da se nemška in nemškutarka stranka na Koroškem že pripravljate za volitev, o Slovencih pa tega ni še slišati; morda delajo na tihem in to bi bilo tudi prav. Če pa le še čakajo, jih spodbujamo s tem, naj se začno gibati, kajti prekmalu ne bodo nikdar začeli, prej prepozno. Saj je zavest slovanska trdna že pri naših bratih po Koroškem, to nam priča lepo število bralcev in naročnikov raznih slovenskih listov in druge vesele prikazni. Vrh vsega tega glavno mesto Celovec še dolgo ni tako nemčursko, kakor n. p. štajarsko Celje. Vsakako toraj treba, da se koroški Slovenci ganejo. isto kličemo pa tudi našim bratom po Stajarskem. Res, da po kmetijskih občinah onih okrajev, ki imajo že zdaj svoje slovenske po- Občni zbor Gecilijinega društva. (Dalje.) Za govorom g. Polinarja sledilo je poročilo tajn i ko vo za leto IH77/8, ki se glasi: „Predlansko jesen sklenilo je bilo nekoliko mož, navdušenih za dobro reč, ustanoviti društvo v povzdigo cerkveno glasbe za našo deželo. Poznali so žalostni stan te svete umetnijo, katerega so drugod vzvišeni katoliški možje obžalovali in grajali, iu katerega smo tudi pri nas z žalostjo občutili in ga še občutimo. Povzdignil jih jo izgled druzih katoliških dežel, v katerih jo zadnja leta toliko enačili društev izraslo. Zaupali so na blagoslov božji, katerega vsak lahko pričakuje, če je svoje delo pričel v pravem duhu ter v čast Najvišjega; zanašali so se, in to ne zastonj, ua potrditev in varstvo cerkvene oblasti ; pričakovali so podpore od vseh strani, navdušenosti in skrbi toliko naših duhovnikov, ki gor6 za čast in slavo službe Požje. Vstnnovilo bo je U. junija lanskega leta naše cecilijino društvo. Ta dan povili smo v plenice mlado dete, ki danes šteje še le 13 bornih mesecev. Res mlado je še, iu morda kdo poreče: „Njegovo življenje nima za vnanji svet nobene veljave in važnosti." — Toda, prečastita gospoda I ako pogledamo nekoliko v navadno družinsko življenje, vidimo, s kakim veseljem pozdravljajo stariši in sorodniki vsak zobek, ki se prikaže pri prvorojenem sinku, in kadar otrok shodi in prve besede izgovarjati začenja, potem je radost še večja, če tudi je vse to za druge tuje ljudi kaj pič lega pomena. Taka je tudi z našim cecilijiniin društvom. — V prvem letu njegovega življenja ne moremo pričakovati toliko, kolikor bi smeli, ako bi bilo staro ž« več let. Začetniki smo, in prav to naj izgovarja društveni odbor, v čigar imenu Vam, slavna gospoda, danes kot tajnik poročam o delovanji nagega društva, če še ni vse tako, kakor bi moralo biti ; če se morda kaka mula, ki smo jo gojili , ni izpolnila ter prikazala kaka sitnost, na katero poprej nižino bili pripravljeni. Vendar pa v Vašo tolažbo sploh moram reči: Cecilijino društvo prvo leto ni delalo zastonj, hvala llognI Poročilo, katero tu podam, ima I. točko: Notranjo društveno življenje. — Od 1. občnega zbora, ki je bil 14. junija lanskega leta, zbral se je bil odbor ednajstkrat v posvetovanje. To posvetovanje je obsegalo ustanovljenje in vredbo orgljarske šole, društveno darilo iu ,,cerkveni Glasbenik." Udov šteje danes 314; med temi je f>7 vstanovnikov. Po deželah jih je velika večina iz Kranjskega, po stanu pašo večidel duhovniki, Štirje so v tem letu izstopili i/, društva ; zakaj? — 110 vem. Dva pa sta umrla. — Res lepo število nas je, družabnikov , vendar si pa ne morem kaj, da ne bi izrekel svoje srčno želje, drugo leto naznaniti jih občnemu zboru še enkrat toliko — kakih (100. Kadar bodo po vseui Slovenskem razpostavljeni cocilijanci, ki bodo tudi povsod podpirali in širili društvene namene t besedo iu dejanjem, potem bode tudi delovanje odbora ložje ter njegov vspeh večji. Kaj pa je doslej storilo nuSe društvo? Ako pogledamo na njegov namen: povzdigo in pospešek katoliško cerkvene ^Ihj-Ihi 111 njene posebne oddelke, kakor gregorijansko, figuralno petje, cerkveno orgljanje ter cerkveno petje v domačem jeziku, moram reči, da se je ravno to leto dobro začelo gibati, ne le tu v Ljubljani, ampak tudi drugod i>o Kranjskem in pri naših sosedih. In da je ua to vc- slance, se skoro ni bati propada, vondar jo treba paziti, da med tem, ko spe, no pride sovražnik in ne zaseje med dobro žito ljulikp. S temi besedami Bino hoteli Slovence po Štajarskem in Koroškem poklicati na delo in stražo, dokler jo še čas; bolje prokmalo, kakor prepozno! Volitve na Nemškem. Volitve v uemški državni zbor so večinoma znane. Kolikor se zdaj ve, zgubili so liberalci okoli 40 glasov, katere so pridobili konservativci; liberalni listi so zadovoljni, da jih niso več zgubili, ker jim sedaj vlada ni pomagala, kakor prejšnja leta. Socijalnim demokratom so zedinjene druga stranke nekaj sedežev vzele, vendar se število socijaluo-demokratičnih vo lilcev ni le ne skrčilo ampak še prav zdatno pomnožilo, akoravno je vlada vse žile napela, da bi vse Btole pod njimi spodbila. Da se socijalizem na Nemškem vedno bolj širi, krivo je pač le to, ker se revščina med revnim ljudstvom vedno bolj mm ži; še mali rokodelski mojstri, ki so bili včasi hudi nasprotniki Bocijalistom, pristopajo zdaj k njim, ker kupčija vedno slabeje, gre, vlada pa le zu vojske in trdnjave skrbi, ter miljone proč meče! kako bi pa ljudem preskrbela dela in kruha, za to se ne briga, pač pa za to, kako bi iz-tirjala zaostale visoke davke. Kdo vidi še v vladi svojo pokroviteljico iu prijateljico V Kedar se otrok rodi, potisnejo ga v brez-versko šolo, tam se nauči, da ju moč prav ca, da vere in Boga ni ; on vidi eue dobro, mnoge borno živeti, — pruvijo mu, da tisti, ki dobro živo, so bili bolj krepki v boji za življeuje; njegovo glavno načelo postaue tedaj boj za življenje, brez vsake morale, ker take se učil ui. Ko dorase, ga vtuknejo v vojaško obleko, in ko iz vojakov pride, ne ve, kam bi se del, kje bi si vsakdauji kruh služil; boljše službe so že vse zasedene, primorun je vzeti manjšo; to pa mu ne ugaja, ker je slišal v šoli, da je treba le kropek mož biti iu bistrega duha, pa bo tudi on dobro živel, ko drugi; on je vse to, pa vendar nič ue opravi, sliši pa socijalne demokrate godrnjati čez bogatiue in požeruhe, čez jude in duhovne; — ti so tedaj krivi njegove nesreče in revščine, — on postane so-cijalist. Od zadnjih napadov na cesarja je pruska vlada sklenila, uničiti socialistično stranko. Volitve so pa pokazalo, da je vkljub tolikemu trudu malo ali nič dosegla. S strahovanjem in zapiranjem se socijalizem nc bo uničil; treba je druzih sredstev. V prvi vrsti treba je, povrniti se k krščanski šoli nazaj, da se bo otrok že od mladega učil, vdajati se v Božjo voljo ; v drugi vrsti pa je treba, na prste stopiti judovskim „švindlerjem", „giiiiiderjem", kakor sploh vsem sleparjem, oderuhom, ljud skim pijavkam itd., ker prav ti ljudstvo na vse načine demoralizirajo, enkrat ker brez dela v bogastvu in sijajnih razmerah živ<5, ter pri ljudeh zbujajo željo, da hočejo na enak nepošten, pa vendar nekaznovau uačin oboga-teti in dobro živeti ; v drugo ljudstvu tudi kri pijejo, ker delavce slabo plačujejo, plačila vtr-gujejo, sami pa v obilnosti žive, tako da morajo zavist zbuditi; v tretje pa z očitnim brez-verstvom in nenravnim življenjem svojim pod-ložuim slab izgled dajejo, ter tako javno moralo spodkopujejo. Poleg imenovanih dveh sredstev treba bo zdatno olajšati vojaško breme, ki požira na Pruskem žo nad polovico državnih dohodkov, da se vstreže častilakomnosti mogotcev, pa spodjeda ljudsko blagostanje. Na Pruskem so najprej naredili postavo, da mora vsakdo biti vojak, in ker je vsled tega piuska vojaška moč silno narasla, prisiljene so bile tudi druge države zaradi svoje varnosti, posnemati pruski izgled, in tako je nastalo po vsej Kvropi vojaško breme neznosllivo. Treba je nadalje, poprijeti se bolj zdravili ekonomičnih načel, pred vsem jo treba obresti znižati. Le malokdo zamore od izposojenega kapitala več ko tri odstotke plačevati, judje pa jemljejo za državne dolgove po deset in vič odstotkov, da države že obresti ne zmorejo, kapitala pa nikdar ne bodo mogle nazaj plakati, in ostanejo tako v oblasti judovskih bankirjev, kateri vsako leto miljone in miljone evropskih dohodkov požio. Na take in enake stvari je treba misliti, ne pa na vojske, na zatiranje svobode, na zapiranje uezadovoljnih , ki se morajo vendar le na državne stroške rediti ; še le potem bo bolje, in bo socijalno vprašanje svojo ojstriuo zgubilo. Zadnje volitve na Nemškem so Bizmarku dokazale, da ni vsegamogočen, in da njemu, ki hoče ves svet vladati , niti nemški narod neče več popolno pokornost skazovati. Pravijo da se približuje konservativni stranki ; to bi selo gibanje močno uplivalo, da marsikje ga prouzročilo naše cecilijiuo društvo, lahko rečem z mirno vestjo. Saj se je, kolikor je bilo mogoče, posluževalo tudi posredkov k dosegi svojega namena. Ustanovila se je orgljarska šola', nam toliko potrebna drevesnica, iz katere se bode dajal dober sad in se plodil naprej. Ites veseli moramo biti tega zavoda in iz srca hvaležni mil. g. knezoškofu, da so tako velikodušno prevzeli skrb ustanovitve in izdrževanja naše orgljarske šole po cerkvah naše škofije. Ne bodem pravil, koliko bo se že lepega nagi učenci naučili; slišali ste jih, slavna gos|ioda, ravno danes pri slovesni sv. maši , katero so tudi orgljarski učenci peli, in katerih večina začetkom šolskega leta šo not poznala ni. Pod-učujejo se ti učenci v pravem cerkvenem duhu, ki mora biti v ozki zvezi z glasbo v cerkvi, da, ki jo mora prešinjati in vseskozi navdajati. Manj srečni, kakor z orgljarskiini učene1, pa smo z orgijami, ktere bi imeli rabiti. Ob kratkem rečem: Slabe so. Da se pa odbor kolikor toliko opraviči , mislim, da ni od več, da Vam, slavna gospoda, nekoliko iz zgodo vine teh orgelj povem. Upam, da boste potem prav sodili o krivdi ali nedolžnosti odbora. — Meseca julija poprašam g. Goršiča, za koliko bi mogel za orgljarsko šolo primerne orgije narediti. On pravi, da spod 860 gld. orgelj s 6 spremeni nc more prevzeti, in pa da bi jih izgotovil do svečnice. Nekoliko časa pozneje pride g. Malahovski s ponudbo, da hoče orgije narediti za 600 gl., 2 spremena več in pa da bodo izgotovljene že o novem letu. To so bile lepe ponudbe, v resnici , vabljivi obeti — kaj čuda toraj, da se je odbor, ki se je v ta na-mcu sošel, vanje podal, zlasti ker takrat še ni imel denarja na razpolaganje I Pa, žulibog, da se je vjel le v zanjke, katere mu je g Malahovski nastavil. Koliko sitnosti je bilo. predno so se orgije le prav delati začele, in koliko pozneje, o tem molčim; povem le, da orgije, ki bi bile imele biti izgotovljene žo o novem letu, jele so se staviti še le o veliko-noči, pa še danes niso dodelane. Ako se komu poljubi, naj si jih ogleda sam. (Dalje sledi.) bilo najpametnojo, kar storiti zamore : v prijaznosti s katoliško cerkvijo so še vsi vladarji najbolje shajali. Iz Ilosne vradna poročila naznanjajo, da je tam že tekla prva avstrijska kri. Obenem pričajo, koliko da je zaupati vdanosti in prijaznosti Turkov, ki avstrijsko vojno povsod navidezno sprejemajo z veliko radostjo. 1. avgusta poslal je Filipovič stotnika Milinkoviča s švadronom husarjev (švadron ima 150 mož) 7. polka v dolino ob reki Bosni, da bi nekoliko pregledal cesto in prebivalcem razdelil oklicev ter jih pripravil ua prihod vojne avstrijske. 1. t. m. je prišel v Doboj (ua levem bregu Bosne s 1500 večidel mohamedunskimi prebivale.-), 2. t. m. p a v Mulaj, kjer no ga na videz jako prijazno sprejeli iu ga zagotovili vdanosti in zvestobe , ter mu obljubili preskrbeti tudi živež za vojno. Vendar je zvedel Milinkovič, da se v Žepči zbirajo niulumedanski vstaj-niki, ki hočejo vojni avstrijski v ozki dolini zapreti pot. Žepče je tudi na levem bregu Bosne in šteje 2400 prebivalcev večidel mo-hamedanov, pa tudi nekaj katoličanov in j>ra-voslavnili. Ko se je Milinkovič približal ine-sticu, jeli so Turki nnuj streljati. Ilusarji so sedli s konj in so se pripravljali na boj b puškami; ker je pa poveljnik sprevidel, da no bodo mogli prodreti, obrnil se je nazaj proti Maglaju, kjer so |ia prej tolikanj prijazni prebivalci nušiu) zaprli pot ter začeli nanje streljati iz hiš iu z obeh strani vode. Maglaj je v ozki soteski, kjer bo bo bili Turki nastavili. Naši huzarji so sicer jako brzo jezdili skoz sotesko, vendar so zgubili okoli 70 mož. Drugi so srečno pri jahali do Uzore, kjer je stala predna straža avstrijska. Milinkoviču in konjiškemu stotniku Paczoni bila sta vsakemu ustreljena dva konja. Filipovič se je 5. t. m. vzdignil proti Maglaju, da ga vzame iu zasede. Od odločnosti njegove pričakujemo, da bo hinavske in verolomne Turke ojBtro kaznoval. Kakor poroča „\Vieucr Abendpost", so se bili Turki 5. t. m. v četrto vzdignili v Grača-nici. Eu nudčastnik (oberlajtenant) in 4 vojaki so bili ranjeni. Med vjetimi Tinki je bilo 13 ranjenih, število mrtvih se pa še no 5. t. m. so Turki pri Kožni streljali na prednjo stražo, ki se je pomikala naprej od Doboja. Pa naša vojna je na levem krilu obšla Turke in jih po 2 '/„ urnem boju vrgla proti Kosni. V tem boji sta bila 2 vojaka ubita 1 častnik in 8 mož pa so bili ranjeni. Vstajuikov je bilo neki 1500. Kakor se porota iz Sarajeva, je iladži Loja oklical versko postavo Koranovo kot edino veljavno postavo. Kristjani so vsled tega silno vznemirjeni. 7. in 20. divizija je na poti Mostaru zadela na 500 vstajuikov, ki so iz dobro vtrje-nega zavetja streljali na naše in ranili 4 lovco 7 batalijona; 7. lovski batalijon iu 27. peš-polk sta jih pa krepko prijela in umaknili so ie kmalo proti Mostaru popustivši več mrtvih uu bojišči. Naši so vjeli 33 mož ter osvo-|ili 1 zastavo, okoli 100 pušek , mnogo stre-Ijiva in 3 konje. 5. t. m. je Teodorovičev oddelek brez posebnih opovir došel v Mostar, glavno mesto lier-cegovinsko, kjer je b:l slovesno sprejet. V Mostaru so hoteli pred dohodom vojne avstrijske prepoditi vse vojaške in civilne vrade. Turška gosjioska ni mogla zadušiti v tanka. Vsi mirni prebivalci so žo komaj pričakovali prihoda vojne avstrijske, Mutesarif (okrajni I glavar) Itifat Bej, sodnik iu višji sodnik kakor tudi podpolkovnik Murad bej so bili umorjeni. Posadka ni hotela ubogati iu se je pajdašila z vstajuiki, ki bo po mestu ropali;, ter se polastili kosarne, orožja in Btreijiva. Konzuli so pobegnili ter so 4. t. m. došli v Metkovič. Kdo bi se potem čudil, da bo prebivalci z veseljem pozdravili prihod vojne avstrijske. Politični pregled. V Ljubljani, 7. avgustu. Avstrijske dežele. CcNnrjcvič Itmluir ostane do IG. t. m. v Pragu, potem pa se poda v Išel k go-dovanju svojega presvitlega očeta in od ondod neki v Pariz k svetovni razstavi, od koder se zopet k daljšemu bivanju povrne v Prag. Ntt lioroAkeni se je osnoval konservativen volilen odbor, ki je objavil oklic do volilcev, v kterem naznanja, da se bode konservativna stranka volitve vdeležila v kmečkih občinah in velikem posestvu. Bog daj srečo! ]%» 0£er*kem je pri volitvi za državni zbor ministerski predsednik Tisza v svojem rojstvenem kraju, Debrec nu, propal ter so zmagali tam vsi trije protivladni kandi-datje. Ta propad je tem pomenljivejši, ker je bil Tisza od 1. 18(10 tam še vedno voljen in je sam rekel, da se neče dati voliti v nobenem drugem okraji. Vzrok tega propada je vnanja politika; Madjari Tiszi in Andrassyu jako zamerijo zarad zasedanja Bosne in Hercegovine, ktero so grajali vsi protivladni kandidati. Propad Tiszov bode dal vladi nasprotni strank: nov pogum, vendar pa ni upanja, da bi že sedaj prišla do večine, ali da bi se Tisza vsled nezaupnice , ktero so mu dali debrečin ski vo lilci, celo ministerstvu odpovedal. Vnanje države. Italijanski rogovileži postajajo čedalje silnejši in predrznejši. Ko je te dni kralj Umbert bival v Milanu, so bili na vseh voglih jmnoči nabili oklice: V Trident! V Trst I V Istro I itd. Policija je te oklice sicer strgala z zida, a ko Be je kralj peljal memo Btolnice, vsulo se je več tisuč papirčkov z omenjenimi napisi nanj in na njegovo spremstvo. Pravijo, da te demonštracije kralju niso neljube, in ker gre ravno zdaj v Benetke, utegnejo se tam zopet ponoviti. Unidan poročali so nekteri časniki, da se je kralj Umbert obrnil do nemškega kraljeviča za posredovanje, da bi Av Btrija radovoljno Italiji prepustila Trident. Pa po naznanilu „Bozener Ztg.u so cesar naš odgovorili, da hočejo raje s svojo rodbino konec vzeti, kakor da bi prostovoljuo odstopili ped zemlje tirolske I I)a bi nas Italijani ne prehiteli, dobil je neki batalijon ces. lovcev tirolskih povelje, da naj zasede Stilfsko sedlo (Stilfser-joch). Tudi druge kraje ob meji laški bodo zavarovali naši vojaki. ■k llima se poroča „Vaterlandu," da se kot nasledniki umrlega državnega tajnika kardinala Franchi-a imenujejo kardinali Ferri eri, Mertel, di Pietro in Nina, ki je tudi najsposobnejši med njimi za to jako važno mesto. Sicer ui opravljal državuiških poslov, pa vsled velikih zmožnosti se bode kmalo tudi v tej stroki izuril. — Neki telegram iz llima poroča, da so papež to službo ponudili kardinalu de Luca, ki je pa noče sprejeti, ker ne od-obruje popolnoma Franchieve politike, če mu papež in kardinali ne pritrdijo, bode moral najbržo papežev nuncij na Dunaji msgn. Jaco-biui začasno prevzeti državno tajništvo. Turki se bodo te dni umaknili iz Varne, kjer pa pred odhodom končujejo in uničujejo vse, kar odnesti ne morejo. Tudi okolico bo že čisto opustoSili. — Vojni svet jo Bkleni ioslat,i več višjih častnikov k vojaškim vajam na Francosko in Nemško, da bodo potem euake vaje osnovali tudi na Turškem. — Naslednik ekumeničnega (pravoslavnega) patriarha bode boje nadškof solunski. — Tiskovni vrad je prepovedal časnikom odobraviti upor turških prebivalcev v Bosni. — Francoski poročnik je sultanu priporočil, da naj grško vprašanje vravna. Sultan je odgovoril, da vluda hoče glede Grecije izvršiti sklepe kongrjsove, da se pa ljudstvo turško temu mtavlja. Pon čnik je na to razodel, da njegova vlada zahteva vrav-navo zadev grških , kakor jih je določil kongres. — Anglija hoče od Turčije pridobiti še Mitilenski otok, ki je zarad tega silno važen, ker varuje vhod v Dardunele. Turčija se sicer jako brani Angležem spolniti to željo, pa za dober denar bode naposled otok vendar le pro dala Angležem, ker sultanu in vladi vedno irimanjkuje denarjev. Izvirni dopisi. 11 Ijjuhljane, G. avgusta. (Volitve na Ogerskem.) Te dni se vršijo volitve za ogerski deželni, oziroma državni zbor, in za deželni zbor hrvaški. Madjarski narod, akoravno v manjšini , ua Ogerskem toliko prevladuje v politični moči, da se sme cepiti v različne stranke, ne da bi se mu bilo treba nemadjar-skih manjšin bati, ker te so neznatne. Slovaki, narod dveh miljonov duš, si ne upajo z nobenim kandidatom prodreti , zato se volitve ne vde-ležujejo! Uumunci so ponovili svoj več let že izvrševani sklep, da se volitev ne udeležujejo; če še pomislimo , da cela vrsta hrvaških poslancev vedno z vladuo stranko glasuje, in se za Srbe, Slovake, Uumunce, Itusine, Slovence ogerske) niti ne zmeni v zboru, potem stojita kaka dva Srba in dva erdeljska Nemca nasproti ogromni množici Arpadovih sinov, katerim je potem pač lahko, prezirati narodne manjšine, in se še med seboj brez vse skrbi prepirati. Brez prepira in brez strank ni nobenega življenja, nobene politične živahnosti; zato Madjari tudi nikdar brez različnih strank niso, ki se pri volitvah napivajo in pretepavajo; če pa gremo do zrna, so pa vse stranke v svojih ciljih in namenih edine, namreč kolikor mogoče odtrgati se od Duuajske oblasti in vPešti osnovati veliko državo, ki bi vladala čez vse sosedne narode. Poprej so se ločili v Deakovce in levičarje. Ko je pa Deak umrl, bo Se Deakovci k levičarjem piestopili, ker bo se nadejali, da bo Debrečinski lev, Tisza, vvedel osebno zvezo, (Personal- Union,) kakor je leva stranka zahtevala, ali pa da bo vsaj tako pogodbo sklenil s „švabi", da Madjarom ne bo treba nič plačevati. Videli smo, da je sklenil Tisza res pogodbo za Ogre jako vgodno; vendar Mudjari še niso zadovoljni, in vpijejo, naj bi se Ogerska popolnem od Avstrije odtrgala. Ravno v tem pomenu je pisal tudi Košut pismo nekemu listu. Zameril pa se je Tisza še s tem, da je dovolil, da je avstrijska vojska v Bosno marširala proti nturskim bratom". Nekteri zopet Tiszi nasprotujejo, ker bi radi ministri postuli, češ, to kur je Tisza dosegel, znamo doseči tudi mi, pričakovali srno več od njega. Tako se je iz raz ličnih strank osnovala zarota proti ogerski vladni stranki, 111 se bo z njo pri volitvah poskusila. Pravijo da bo vendar vlada zmagala, pa saj bomo kmalo videli, koliko mogočni Tisza *) še premore. *) Tisaa jo pri volitvi v Debrccinu propadel proti nasprotnemu kandidatu Simouyiu! I Vred. Nas Slovence naj bolj zanima volitev pr i ogerskih Slovencih, ker tam letos vprvič kandidira vsaj na pol Slovenec, neki Agustič, ki vreduje v Pešti „Slovenskega Prijatelja" za ogerske Slovence, list sicer v madjarskem duhu pisan, pa vendar v Blovenskem jeziku in slovensko narodnost priznavajoč. Iz Hrvaškega se poroča, da bodo večinoma zopet prejšnji poslanci voljeni. Opozicija tedaj nič ni napredka storila. Pravijo, da vlada na Hrvaškim velika politična apatija. Gospodujoči narodni stranki se očita, da kaže premalo eneržije, iu preveč ponižnosti nasproti ogerski vladi. Morda se bo zdaj bolj obrabila, ko se gode tako važne reči na jugu, ko se osvoja Bosna za Avstrijo, in morda tudi za Irvatsko, če bodo znali Hrvatje srečen treno-tek za se porabiti. Ako se res Dalmacija pridruži trojediui kraljevini, potem zadobi hrvatski sabor vse drugo lice, ker Dalmatiuci so vse bolj iskreni in odlični narodnjaki, in ne mztiajo tistega pustega Starčevičjaustva, ki od same togote lastno hrvaško meso grize, ker nikogar druzega vgrizuiti moči in veljave nema. Govori se, da dobodo tudi Bošnjaki svoj sabor, vsaj tako se je bojda izustil Fllipovič nasproti bosenski deputaciji; potem ne vemo, ali bo iz združenja s Hrvati kaj ali nič ; ali pa ima biti to le prehodni stan, dokler se dežela stalno ne vredi. Vsakako imamo pričakovati velikih notranjih viharjev v Avstriji, in za te bo velike važnosti, kako se bodo sedanje volitve ua Ogerskem in Hrvaškem ki u-čale. S Ilercegovinci bodo Madjari že svoje križe imeli, nuj jih že sami obdrže, ali naj jih ilrvatom prepuste, kajti Ilercegovinci so junaci, in odločni Slavjani , ki se bodo kalpaka tako malo buli, kakor turbana. .S B "obrežja na 14u|>i, 1. avgusta. (Letina. Vreme.) — Ne mara menite, da spimo, zato ker slovenske novine jako redko dopise donašajo iz tukajšnjih IlorvaSkih sosedov. Pa ne spimo, temuč vrlo čujemo, le okol-nosti so nas zavirale. Letos nas Bele Kranjce kakor nam temno oblečeni Zagorjanci rekajo, Gospod Pog gleda skozi veliko okno: dve Božji leti smo stradali skoro vsega, le strni ne lani pa grozovite vročine po leti ue, a letos nam je Stvarnik milostivejši. Naš svet potrebuje pogostega dežja, letos ga imamo dosle ugodno, za tega delj vsa poljščina obeča obilo sada. Strn je vsa lepa , le pšeuica je uekoliko snet-jiva. Predlanska jesen je bila strašna vinska mačeha, zatolkla nam je bila vino v zemljo neusmiljena toč«; lani ga je bilo vsaj nekoliko toliko, da je kmet, da pišem, kakor govori Srbski junak llorvatovic, kedar mu je ,.Suhi dol" gorel, vsaj nekoliko mogel gasiti se. Skoro dosta bi marsikateri gospodar bil imel pijače; ali takoj ko so kmetje svoje plemenito grozdje zdrozgali in ocedili, začeli bo vozovi drug za drugim dohajati po uašej izpranej, jako slabej CCrf(;j _ ju pridno so odvažali kakor sladkor — Bladki mošt; kmet ni imel novcev za davke, hodil je torej v sosednje bogatejše županije in novce jemal na mošt. Kedar koli sem videl kak voz, polen sladkega mošta, vselej mi je srce pokalo, smilil so mi je blezu do cdla o-božani ndrod. Kako se letos vse veseli iu Boga prosi, da bi nam varoval vinograde! Dosle še nismo imeli toče. „Uže petnajst let trta ni obečala toliko, kolikor obeča letos", — dejal mi je pred nekolikim časom nokov kmet veselo. Drevje, razen nakaterih lirušek , polno je sadja tako, da se kar šibe veje, zvlasti slivo so bogate se sadom , le črešnje so bile legot-nejše. Krma je bila, ker imamo vgodno deževno vreme, jako lepa; lani nismo imeli prav nič otnvo zbog neizmerne ruši*. Kedor jc 1»' mogel, prodal jc kak govejski rop i/, svojo staje, zato kar narod ni imel živinske krme in za-so užitku ne. Nurod je do nekolikega časa letos bil fte precej zdrav, poslednji čas pa so se koze pokazale, toda ne rnrjo ljudje. Po sosednej pra-voslavnej župniji in v neki vasi Prološke župnijo so koae pomladi pridno divjale, pn tudi niso morile, menda je pridna zdravniška ]>o-moč otimula ljudi. Zuudnrje imamo že uud leto dni, le ti nas jako dobro varujejo mrzlosrčmh zmikučev. :). julija, ko jo nebo silno razsajalo na daleč in široko, kar so nam poročale razne uovino, — U. julija je tudi v našcj župniji v vasi Gorenjicali, h.št. (i., strela ubila na kosišči ob '/„0 do polnilne poštenega, šcstinpedesetlet-nega gospodarja Petra Veselita. — Z llogom ! Domače novice V Ljubljani K. avgustu. (/'. g. kanonik Pater Vrh) je včeraj 7. t. m. ob '/.j(» pri .sv. Jakojiu obhajal 26let-nico svojega mnšništva. Prečastili g. kanonik je bil leta I HI),'I posvečen ter je pred 25 leti ravno nu ta dan pri sv. Jakopu obhajal svojo novo mašo. Pri ilzvečer še le je razodel željo, da bi zjn t.raj opruvil navedno žegnano sv. mašo pri ravno tistem altariu. Kolikor jo bilo mogoče, se je še na večer hitro ozališal prav okusno veliki oltar, pripravili so se ravno tisti s svilo, srebrom in zlatom bogato vezani paramenli, kteri so se pri takratni novi maši rabili; domača duhovnika z en m g. bogoslovcein sta g. ka notiiku , ki je bil tudi nekdaj pri sv. Jakopu kapclan, asistirala. K sklepu je g. kanonik gotovo s hvaležnim sercem zapel ,,1'e Deuin". Ljudstva se je zbralo, dasi je bila slovesnost čisto privatna, nepričakovano veliko. G. kuno niku kličemo: Ad multos annos! Na mnogaja letu I (Pose lini vlak gorenjske. Železnice), ki bi bil imel v nedeljo iti iz Ljubljano v Lesce, zarad slabega vremena ni odrinil od tod m se odpelje še le 15. t. ui. šo enkrat pri tej priliki ponavljamo željo, da naj bi so vožnina znižala no samo za Lesce, ampak sploh za vse postaje. Mnogi Ljubljančani ne marajo ravno iti v Lesce iu od omlod na llled, v llegnje, Itadolico itd., pač pa bi obiskali Vižmarje (Šmariiogoro), Medvode, Loko m Kranj, če bi bile tudi za te postaje odločene karto z znižano vožnino. (Prepoved izvahnmnja konj) je komaj odpravljena iu že. mrgoli po naših krajih laških trgovcev, ki Bkupujejo konje zu italijansko deželo. Zarad razdraženosti nekterih rogovile-že v proti Avstriji, s ktero bi kaj radi pričeli vojsko, bi bilo morebiti jiruv, čo bi so izva-Ževanje konj uu Itulijansko še no bilo dovolilo. („Tiigblatt" in penzijonisti.) Kakor je znano, morujo različni penzijonisti, preden se jim pri blagajnicah izplačajo dotične svote, svojo pobotnice vidirati dati pri svojih župnijah in pri magistratu. V sobotni številki od il. avgustu se ,,Tagblatt" pritožuje, da je neki penzijonist bojo moral pri nekem župnoin uradu dolgo čakati na podpis. „Tagblatt" k sklepu podpira nasvet, naj hj zadostovalo po trjilo samo od magistrata ter se od župnih uradov popolnoma opu. tilo, Ako je „Tagblatlu kediij kako dobro zadel, gotovo jo je s tem nasvetom in bi so zelo vstreglo dotični duhovščini, ako bi se oproHtila tistih formalnih podpisov, ker je v mestih tako že pipoblaženu z opravili. — Ko bi se imel kdo pritožiti, bi se bolj smeli tisti duhovniki, ki prve dni vsacega mesca morajo zastonj cele ure tratiti z mehaničnimi podpisi ter čakati, kediij bo eden ali drugi kapnil s kako pobotnico, kterih |ia nobeden ne pomisli, da jo duhovnik kaj lahko zu nekaj četrtink zadržan, bodisi, da spove-d u je, mašujo, ali je v šoli, ali je pogreb, ali je nagloma poklican k bolniku itd. Zato menimo, bo na korist vsem, ako se „Tugbluttov'' nasvet vresuiči. (Pri loteriji nit Kozlcrjeoem vrtu) so bile •I. t. m. vlečene te le številke: I 2, 25, 32, .'15, 50, (il, 07, lt»7, 117, 125, 164, 165, 168, 172, 222, 2liti, 247, 261, 252, 273, 27(i, 280, 208, 302, 1,70, 370, 382, 383, 301, 412, 405, 467, 517, 551, 561), 501, 005, OlG, 025, (»27, 032( 037, 646, 665, 680, 708, 737, 591; 706, «00, 822, 836, HO7, H70, 873, H78, 895, 017, 023 030, 072, '.180, 1)94, I0:i2, 1067, 1071, IllOl, 1098, 1099, 1 122, 1139, 1113, 1148, 11(56, 117f», I17K, 1187, 1190, 1219. 1223, 1227, 1230, 1232, 1252, 13 H, 1328, 1372, 1382, 1428 1130, 1115, 1460, 1476, 2180, 1606, 1512, 1616, 1518, 1671, 1582, 1683, 1(100, 1638, 1646, 1660, 1664, 1726, 1761, 1753, |776, I Ml 2, 1818, IHH2, 1942, 1951, 2004 2033 2090, 2097, 2106, 2112, 214!», 2186, 2213, 222H, 2237, 2212, 2291, 2298, 2317, 2366, 237U, 2370, 2301, 2412, 2424, 2429, 2439, 2472, 24H7, 2496, 2670, 2594, 2624, 2632, 20,13, 2H78, 2730, 2799, 2861, 2888, 291(1, 2922. 2925, 2932, 3013, 3015, 302.1, 3028, 3088, 3089, 3118, 3126, 3147, 3235, 3332, 3348, 3363, 3382, 3547, 3561, 3664. 3622, 3627, 3649, 30GG. 3660, 3728, 3745, 3780, 37Hi), 3791, 3H14, :1837, 3857, 3896, 3021, 3064, 3963, 4006, 4063, 1071, 4072, 4045, 4 130, 4224, 4246, 4270, 12H3, 4308, 4415, 1446, 4448, 4473, 4470, 4659, 4..03, 4670, 4503, 4601, 4017, 1051, 4(iH0, 4715, 4722, 4745, 1748, 4773, 4770, 4819, 4951, 4 088, 4003, 5051, 6080 6086, 5111, 5112, 5121, 5141, 6140, 6140, 6224, 6230, 5204, 5274, 6328, 5300, 5376, 5392, 5436, 5444, 5480, 5527, 5631, 5532, 5533, 6638, 6630, 5571, 5674, 6578, 6599, 6628, 6034, 6035, 6640, 6005, 5070, 6711, 6720, 6744, 5750, 5792, 5843, 6855, 5858, £871, 500/, 6909, 6925, 596f>, 5906, 0012, 6011, 0110, 6170, 0180, 6202, 6242, 6304, 6326, 0340, 6340, 6409, 0472, 6190, 6649, 6574, 6621, 6035. 6700, 6805, 6833, 6881, 6883, 6800, 0017, 6056, 6962, 6989. — Dobitki se dobivajo do 12. t. m. vkaiu.diji veteranskega društva pred mostom v Mutičkovi (NVoissen NVollovi) hiši. Razne reči. — Pralno društvo ,,Sloga" v Kropi napravi v nedeljo 11. Aug. v svojih prostorih veselico s petjem iii tombolo, na korist zapuš čenim rodov mm na jug odišlih reservistov. Iz jako obširnega spori da naj nam bo dovo-Ijeno i neniti le: „Što čutiš",, Hej rojaci opn Hiijmo', , Naprej", „Vojaška" itd. Deklainovule se, bodo nektero točko iz „ltiiju". Nekteri rodoljubi podarili so zu tombolo jako primernih dobitkov, za kar se jim odbor iskreno zahvaljuje. Ozirajo se na blagi namen, vabi odbor k prav obilnej vdeležbi vse čestite ude, prebivalce iii druge okoličane. Zedinono se Kroparji in Kropenčauje k temu dohrodejueiuu početju, kajti le zedinjena moč zagotovlju zdatno pomoč. S strankiirstvom in mlačnostjo na stran 1 Začetek bo oh 0. uri zvečer. V stopninn udom prostovoljnu, zu noudo pa znaša I o kraje. — Nouesto Bes ch re i bung und voll-sliirtdiges Orts-L(\ikon von IluNiiim und der i.trrcrgftMlfiit, verlusst von Abel Luk-šič", imenuje se 118 struni debela knjižica, ki je ravnokar prišla nu svitlo. Knjiga obsegu po kratkem zgodovinskem vvodu natančen popis dežele, njene lege, meje, obnebjn, gora, planili, voda, rudakopov, poljedoljstva, živinoreje, kupčije, lovu in Občinstva, itd. kakor tudi njenih prebivalcev po narodnosti, veri, šegah iu omiki. Drugi dol knjižice obsega ulfubetičeu imenik in popis skoraj vseli krajev, rek, gora itd., in kouečno je še pridejanu razlaga nekterih turških iu jugoslovanskih besedi. Knjižica je jako pruktično vravuava in bode gotovo prav dobro došla vsim, ki ho hočejo iz kterega koli vzroku natančneje seznaniti z Bosno in Hercegovino, ki imate odslej postati del avstrijsko monarhije, Knjižica je prišla na svitlo v Pragu (Ver-lag von Alois Hynek, Buchhllndler, Zoltnergasse Nr. 11,) ju velja 1 gld. V Ljubljani se dobiva v knjigarni O. lilcrrotr uloiv pred škofijo, Javna zahvala. Pri požaru, ki je 6. t. iii. ob 9. uri zvečer vpepelil iiii tri kozolce z vsemi po njih zloženimi pridelki, se je med gasilci v prvi vrsti odlikoval velcčustiti gospod Josip Mu ri n ko, kuozoškolov kiijdaii, ki bivu zdaj nu Goričnnah; zalo ai štejem v prijetno dolžnost, tu javno mu izreči najtoplejšo zahvalo za njegov trud. Ge je tu gospod že zu časni blagor bližnjega tako vnet, kako marljiv mora biti Se le v svojem dušnem poklicu I Vsa čast iu hvala mu od moje strani, plača za njegove dobrote pu bodi mu od zgoraj I Bog ga živi še mnogo let m daj miši škofiji še več tako izglednih duhovnov I - Prisrčno zahvalujem se (udi gospodom žandiirjem tukajšnje postaje, vzlasti gospodu čctuiku, za obilno marljivost pri ognji. Nikakor pase ne zahvaljujem sosedom, ki so branili za gašenja vodo jemati iz vodnjakov. V Medvodah 7. avgusta 1878. Nikolaj Ju m n i k , posestnik. Eksokutivno dražbe. H. avgustu! I'. IlerSič iii Cirknien, JI. Maček iz Hrmla, ;i. Logar i/, (lovenjo vasi, 8. Lunka i/, /erovuiee, f>. Cilk iz Novega svetu, 3. Šoinrov iz (lorenjo vasi, :t. Osivald it Oarčerovcu, 3. TuiSIfi iz Begunj, vsi v Logutcu. 3. Slivar iz Velikega IJbeUkega v Senožečah. 3. Trobutak iz Srednjo vasi v Kamniku. 3. Lovstok iz Malih Lntič, 3. Prolesuik iz Dvorske vasi, 2. iliiglor is Podgoro, vsi v Lašlčah. 2. Niidrali iu Brogar iz Višnjo gore v Zuličini. 2. Dralisler iz St. Jurija v Kranji. Ša-bee iz Trnja v Postojni. 9. avgusta: 3. Lunlu Iz /.erovnieo, 3. UdovS iz Rožanca, 2. Osvvald iz Garčarovca, 3. Lukan iz Kovt, U. Uršič, iz Spodnjega Logatca, il. Hodnik iz Ceveo, 3. Mozo iz Broda, .'), Marlinč.ič iz Dolenjega Jezera, 2. Kobav iz Planine, 3. Loanr iz (lorenjo vasi, vsi v Logatcu, fl. Krafiovee na Vrhniki. 2. /aplotnik iz Kupo v Kranji. H. HoJSii! iz /iapuž v Vipavi. 2. Žngolj s Krvavčoga vrlm, iu 2. lvnnutič v Metliki. Kraiovic iz Helo cerkve v Krtkom. 3. l.odnik iz Čuvlo v ljilbljanl, II, Kadkovič. iz Kikovnika v Kostanjevici. Umrli ho: Oil 3. do 0. avgusta: Janez Flilla, diurnist 38 1., za prsno vodenico. Joliiuui Sraj, gojenka 11 I., za jetiko. Jožef Jak, kupčov. o. 17 m., za oRpicnm i. Trlritrnllriir dvivnrm« renr 7. avgust«. Papirna r*nta 0,1.110 Hrnherna ("nt s n (t. (1A — Zlata mula 7 t.Ur> lSlIOlntnn državno posojilu I 111.(10 llaukiliH kkoijn S26 Kruilitmi akcij« Vllfi,— l.oniion lir. lil — Hrabro 100(10,- Cns. kr mikInl 11.411. «()-frankov 0,27.