CELJE, 20. JULIJA 1967 - LETO XXL ŠTEV. 26 — CENA 50 PAR (50 S DIN) (;LASIL0 SOrUTISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LUDSTVA OB PRAZNIKU CELJSKE OBČINE Čimveč občanov naj sodeluje v oblikovanju občinske politike Razgovor z Olgo Vrabičevo, predsednico celjske občinske skupščine Vprašanje: Letošnje pra- znovanje občinskega praz- nika Celja pada v obdobje vse močnejšega izpol- njevanja intencij gospodar- ske in družbene reforme. Kako ocenjujete prizade- vanja, ki so bila na tem področju opravljena v na- ši občini in kaj bi po va- šem mnenju morali ' še storiti, da bi dosegli še lepše rezultate? Odgovor; Cilji gospodarske in družbene reforme se v na- ši občini, gledano v celoti, zadovoljivo rešujejo. Naše go- spodarske organizacije so se brez večjih pretresov vklju čile v prvo fazo novih pogo jev gospodarjenja. Tudi na nekaterih negospodarskih po- dročjih beležimo rezultate, čeprav bodo tu potrebni še veliki napori, da ta področja učinkovitejše vključimo v splošna družbena prizadeva- nja predvsem z ustvarjanjem takšne materialne osnove in takšnih medsebojnih družbe-. nih odnosov, ki bodo zagoto- vili v bodoče povoljnejše po- Soje za ra2rvoj in uveljavlja- nje samoupravnih odnosov na tem področju. Toda, prav v tem trenutku prehajamo v novo etapo reforme. Uveljav- ljanje strožjih kriterijev pred- vsem v kreditni politiki bo postavilo nove zahtevnejše naloge pred naše gospodar- ske organizacije. Karakteristi- ke gospodarskih gibanj, ki so bil sedaj v analizi vseh predstavniških organov, nam- reč stabilizacija gospodarstva ob istočasnem počasnejšem rastu proizvodnje, kopičenje zalog in velika stopnja med- sebojnega zadolževanja, so značilne za gospodarska giba- nja tudi v naši občini. To po- meni, da bodo gospodarske organizacije in njihovi organi samoupravljanja morali vla- gati podvojene napore zgf pre- magovanje nastalih težav in problemov predvsem v smeri naporov in prizadevanj za boljši plasman proizvodov na inozemskem in domačem tržišču, ki bi privedel do zni- žanja zalog, ki trenutno bre- menijo in hromijo večje im- pulze v gospodarstvu. Vprašanje: Ko so vas od- borniki celjske občinske skupščine izvolili za pred- sednico skupščine, ste v prvem govoru opozorili na bistveno drugačno vlogo skupščine v odnosu do de- lovnih in zlasti še gospo- darskih organizacij. Tedaj ste poudarili dejstvo, da bo morala skupščina bolj kot kdajkoli prej sestavlja- ti delovne na^črte v tes- nem sodelovanju z gospo- darskimi organizacijami. Prosim, če bi to misel še enkrat razložili. (Dalje na Z. strani) TUDI PRIPADNIKI JLA ZA ŽRTVE AGRESIJE Pol milijona in 48 litrov krvi PozivTj koordinacijskega od- bora za pomoč žrtvam impe- rialistične agresije so se z največjim razumevanjem od- zvali tudi pripadniki Jugoslo- vanske ljudske armade v Ce- lju. Tako so v prvem delu zbranja finančne pomoči zbrali 553.230 starih dinarjev. Razen tega je 160 vojakov in starešin dalo 48 litrov krvi. V humani akciji zbiranja pomoči se je zlasti odlikova- la enota starejšega vodnika Dimitrija Markoviča, saj so vsi njeni člani prispevali ta- ko denar kot dali tudi kri. V celjskih enotah JLA bodo akcijo zbiranja sredstev za po- moč žrtvam imperialističnega napada končali zadnji dan te- ga meseca. -mb OB DNEVU VSTAJE Ohraniti borbeni duh Letos praznujemo že 26. obletnico vstaje slovenskega ljudstva, istočasno pa Celje praznuje še svoj občinski praznik. Lahko smo ponosni na velike in zgodovinske dni, ko je ves slovenski narod enotno stopil v boj proti fašističnim zavojevalcem, proti izdajalcem in hkrati v revolucijo za srečnejšo prihodnost. Ob praznovanju dneva vstaje posveča naša družba posebno pozornost vsem borcem, njihovim organizacijam za njihov velik prispevek v borbi in povojni izgradnji. Zavest o veličini borbe in povojnih uspehov nas zavezuje, da krvavo priborjene vrednote ohranimo in jih negujemo. Te pridobitve, predvsem pa mir na svetu, mora biti nam borcem še posebno drag. V letošnjem letu smo priče razširitve imperialistične- ga pritiska na napredne sile v svetu in na sile miru. Po- leg dolgoletnega trpljenja vietnamskega ljudstva nas moč- no vznemirja in ogorčuje razplet dogodkov, ki so nam tudi prostorno bliže. Vojaška junta je v Grčiji oropala ljud- stvo demokratičnih pravic, ljudstvo, ki je toliko žrtvo- valo v boju proti nacizmu in ki mu nobena vlada po vojni ni priznala njegove borbe. Nobenega dvoma ni, da so dogodki v Grčiji posledica imperialističnih, vojnohuj- skaških in reakcionarnih silnic v svetovnem obsegu. Pred kratkim je bila na prijateljske arabske države izvršena agresija. Borci, ki smo spremljali dogodke pred drugo svetovno vojno, upravičeno dvigamo svoj glas proti procesom, ki pehajo svet v nesrečo. Zato je naša temeljna dolžnost, da vsi, ves naš narod, podpre prizadevanja na- šega vodstva, predvsem tovariša Tita, za mir v svetu, za ustavitev imperialističnih pohlepov. S tem, da se odločno in jasno postavimo v obrambo nedotakljive suverenosti novoosvobojenih ljudstev, branimo tudi našo neodvisnost, našo suverenost in miren socialistični razvoj. Letošnje leto poteka v znamenju številnih borbenih praznikov in proslav. Take proslave, kot je bila ob po- delitvi domicila II. grupe odredov v Celju, Kozjanskemu odredu v Brežicah, kot so predstoječe proslave ustanovit- ve slovenskih udarnih brigad, imajo za osnovni smoter oživljanje in krepitev borbenih tradicij, zlasti še med mlajšimi generacijami, doraslimi t mirnem povojnem obdobju. Borčevske organizacije imajo to nalogo, da ohra- nijo borbeni duh, da gojijo socialistični patriotizem, tla pomagajo predvsem mladini izluščiti iz dogajanj v svetu pravo vsebino in pomen. Tega pa ne bo zmogla samo or- ganizacija ZB, samo na primer muzeji NOB, čeprav le-ti imajo na tisoče obiskovalcev. Največje delo bo lahko opravil vsak posameznik, v svojem okolju, na delovnem mestu, T družini. Ob zaključku želimo v imenu odbora Zveze združenj borcev NOV ob prazniku vstaje čim prijetnejše in vsebin- sko bogato praznovanje vsem občanom in jim želimo čim več uspehov pri njihovem nadaljnjem delu. Jaka ROJŠEK general-major v pokoju Izpolnite trenutke vašega oddiha s skodelico Občanom občine CELJE in vsem delovnim organizacijam čestitajo za praznik občine CELJE 20. julij in dnevu vstaje slovenskega naroda 22, julij Skupščina občine Celje Občinski odbor SZDL Celje Občinski komite ZK Celje Občinski odbor ZZB NOV Celje Občinski sindikalni svcl Celje Občinski komite ZMS Celje , NA KRATKO NA OBISKU V VARSTVENIH USTANOVAH Predsednica celjske občin- ske skupščine Olga Vrabič- va je minule dni skupaj s predsednikom občinske kon- ference SZDL, Jankom 2evar- tom in predsednikom občin- skega sindikalnega sveta, Ber- nijem Strmčnikom obiskala vzgojno-varstrvene ustanove v mestu ter se s predstavnica- mi teh kolektivov pogovarja- la o delu in problemih, ki jih zlasti na tem področju ni malo. -mb ŽREBANJE V TEHNO- MERCATORJU Prejšnji teden je bilo v po- slovalnici Tehnomercatorja drugo žrebanje reklamno na- gradne prodaje, katera je po- tekala od 1. aprila letošnjega leta do vključno 30. jimija. Tako so vsi, ki so v tem času kupili v poslovalnici Tehno- mercatorja vse vrste štedilni- kov na trda goriva, na plin in na elektriko, lahko sodelo- vaili pri nagradnem žrebanju. Kupci so imeli mo^ost, da dobijo eno izmed desetih glavnih nagrad ali eno i2aned devetdesetih tolažilnih. Pri to- lažilnih nagradah so izžreban- ci lahko azbirali med električ- nimi brivskimi aparati Braun- Special in uvoženimi mikserji s kavnim mlinčkom Girmi- Frulletto Senjor, medtem ko je med desetimi glavnimi radioaparata, dva transistorja dva hladilnika, televizor, dva radioaparata, dva tranzistorja in tri gramofone znamke Emona. CELJANI UPOŠTEVAJO FILM v Kopru je bil od 3. do 15. julija seminar za filmsko vzgo- jo, ki ga je priredil republiški svet Zveze kultiimo prosvetnih organizacij. Med osemnajsti- mi prosvetnimi delavci iz vse Slovenije, ki naj bi poskrbeli za to, da bo filmska vzgoja dobila v učnovzgojnem pro- cesu pomembnejše mesto, je bilo več kot polovico Celja- nov, kar tudi potrjtije že ne- katere prejšnje uspehe na tem področju. ŽEBLJICA PRVI OBČAN: Si slišal, da zadnja seja občinske skup- ščine ni bila sklepčna? DRUGI OBČAN: Vse pa tudi ne more »gratati«. Bo slavnostna seja bolj i>olno- številna. -ček NAGRADA: IZLET V Olepševalno in turistično društvo Šentjur, ki so ga ustanovili pred dnevi, so kot posebna sekcija vključeni tu- di šolarji osnovne šole Šenit- jur. Kot drugi So tudi otroci prijeli za delo, da bi dali svo- jemu kraju čimlepši izgled. Uredili so vrtove pred šolo in komunalno banko. Da bi jih nagradili za prizadevno de- lo, so otroke peljali v Maribor na ogled razstave lončnic. Ta- ko bodo tudi v bodoče otroci jraidi pomagal. Čimveč občanov... Nadaljevanje s 1. strani Odgovor: Vloga in mesto občinske skupščine dobiva z odpiranjem družbenega pro- cesa, ki ga imenujemo refor- ma, novo vsebino. Boljši po- ložaj delovnih organizacij, namreč v delitvi narodnega dohodka, ki v bistvu pred- stavlja osnovo uveljavljanja ustavnega načela, da je delov- ni človek osnovni nosilec vse- ga družbenega razvoja, zahte- va ustrezne spremembe tudi v metodi reševanja skupnih potreb, kot so problemi šol- stva, kulturne politike, komu- nalne ureditve, sociale, zdrav- stvenega varstva itd., ki se danes v pretežni večini po- krivajo v okviru občin. V pre- teklem obdobju je za fi- nanciranje teh potreb bil značilen budžetski, v bistvu fiskalni način zbiranja sred- stev. Takšen način programi- ranja in financiranja skupnih potreb je oteževal vpliv obča- nov in neposrednih proizva- jalcev na usmerjanje sred- stev, oblikovanje programov in izbiranje najprioritetnejših nalog. Razen tega je tak na- čin objektivno krepil budžet- ske in etatistične tendence v občinski upravi in skupščini pa tudi na nekaterih nego- spodarskih področjih. Zato je za nadaljnji razvoj samo- upravnih odnosov v komuni in za njen uspešen in skla- den razvoj sploh zelo po- membno, kako in v kakšni meri bo občinska skupščina znala pritegniti najširši krog občanov, proizvajalcev in nji- hovih samoupravnih organov k aktivnemu sodelovanju in soodločanju v oblikovanju ob- činske politike. Vprašanje: četudi so na- loge, ki bi jih morala ob- činska skupščina izvršiti v naslednjem obdobju zna- ne, vas navzlic temu pro- sim, da opozorite na glav- ne probleme, ki sodijo v ta delovni načrt. V tej zvezi bi vas še posebej prosil za stališče o reševanju otro- škega varstva. To je nam- reč problem, ki je za Celje zelo aktualen in značilen. Odgovor: Po okvirnem pro- gramu bo občinska skupšči- na do konca leta obravnavala vrsto pomembnih vprašanj. Poleg analize gospodarskih problemov v prvem E>oll6tju je v programu tudi obravna- vanje integracijskih procesov v gospodarstvu, dalje stanje in problemi terciarnih dejav- nosti, problem preskrbe, pro- blematika turizma, analiza stanovanjske reforme, pro- blemi kulturne politike, reor- ganizacija zdravstvene službe itd. Poleg tega so v izdelavi tudi programi organov skup- ščine, svetov in komisij, ki bodo ta okvirni program še razširili na mnoga druga kon- kretna vprašanja iz svojega delokroga. Problem otroškega varstva bo vsekakor predstav- ljal eno najvažnejših nalog, s katero se bodo v naslednji dobi bavili ustrezni sveti ob- činske skupščine, saj priča- kujemo do konca leta tudi nov republiški zakon o otro- škem varstvu, ki bo pomenil solidno osnovo za načrtne j še in uspešnejše reševanje tega tako važnega družbenega pro- blema. Vprašanje: In končno, kaj bi želeli povedati ob- čanom za praznik? Odgovor: Vsem občanom iskreno čestitamo za občinski praznik, želim jim vse naj- boljše v njihovem osebnem življenju in mnogo delovnih uspehov na njihovih delov- nih mestih. M. BOŽIČ Pred zdraviliškim domom v Dobrni. (Foto: M. BoBm NA OBISKU V DOBRNI Z optimizmom naprej Kolektiv zdravilišča v Dobr- ni se je v zadnjem času, zla- sti pa po prihodu novega di- rektorja. Pranja Lubeja, odloč- no spoprijel s problemi, teža- vami in nalogami, ki jih ni malo. — Moramo naprej, znova moramo napraviti vse, da bo Dobrna polno zaživela, da bo- do zmogljivosti kar se da najbolj zasedene in podobno. Ne smemo čakati na nikogar. V nas je ključ za rešitev po- ložaja in za uveljavitev zna- nega zdravilišča za ženske bo- lezni. . . je v razgovoru po- udaril tov. Lubej. Ta odločnost, zaupanje v lastne sile in načrte, optimi- zem so prisotni na vsakem koraku. Očitno ie, da se tu nekaj dogaja, in to neka velikega. Premikati se je za čelo znotraj kolektiva in prv, uspehi prizadevanj so vldr.; tudi navzven. Toda, to je šele začetek. — Naša sedanja in prihod- nja akcija bo namenjena ko- lektivom, zlasti pa tistim, kjer je med zaposlenimi naj- več žensk, je povedal direk- tor zdravilišča rn nadaljevi; Zavzeli se bomo za organizi cijo nekakšne samopomoči, za prostovoljno zbiranje sred- j stev. Tako naj bi v kolektivih formirali sklad za financira- nje zdravljenja svojih članic v našem zdravilišču. Prepri- čan sem, da bomo s tem usipetli. Saj pri vsem tem ne gre toliko za zdravilišče, kot za zdravje ljudi, za družbeni problem. Predlagali bomo, da naj bi znašal mesečni pro- stovoljni prispevek 200 starih dinarjev. Delež ni velik. Zato je tudi v tem prvi uspeh ak- cije. Razen tega bomo nada- ljevali z razgovori v delovnih organizacijah, da bi pošiljali na zdravljenje, pa tudi na rekreacijo svoje člane. Vedeti namreč moramo, da je Dobr- na zelo primerna tudi za rev- matične bolnike, za lažje ne- vrotike, za zdravljenje tako imenovanih managersklh bo- lezni itd. Prvi uspehi tega dela so tu. Tako prihajajo k nam zlasti ljudje iz Jugoce- menta in Jugoplastike iz Spli- ta. Vsi ti so zadovoljni. Take stike in dogovore bomo raz- širili tudi na druge. Pomembno delo nas čaka tudi pri sklepanju pogodb z inozemskimi organizacijami za pošiljanje bolnikov in tu- ristov, je rekel tov. Lubej. In končno, v Dobrni so se lotUi tudi drugih nalog. Tako so pred kratkim odprli novo urejeno letno park ka- varno. V zdraviliškem parku igra vsako dopoldne in popol- dne orkester. Tu bodo v začet- ku septembra sprejeli na p* niku slovenske in hrvaške obrtnike itd. Načrtov pa je še dosti več- Ti segajo tako na uredite^' samega kraja, na investicij- sko področje itd. Glede na op- timizem, ki je tako značilep' na pripravljenost, da hočejo nekaj napraviti, lahko na ^ doči razvoj v tem zdravili' škem kraju gledamo s pol^^^ mero zaupanja. M. BOZl^ SLG CELJE Repertoar za množico Kljub temu, da SLG Celje še zdaj ni rešeno najhujših težav, ki ga tarejo že nekaj sezon, pa je gledališka uprava že izdelala repertoar za no- vo sezono. Z njim poskušajo, kljub nemogočim razmeram, doseči, da ne bi bila okrnje- na umetniška podoba sezone. ZačeU bodo s Cankarjevimi Hlapci, katere bo kot gost režiral Mile Korun iz Ljublja- ne. S Hlapci bo celjsko gle- dališče praznovalo 100-letnico slovenskega gledališča. V re- pertoar so še uvrstili: Brech- tovega švejka, Goldonijevo Krčmarico, Sofoklejevega Kra- lja Ojdipa, Williamsovo Ob- dobje prilagajanja, Anouilho- vo Evridiko in Andibertijevo delo Iz zla se zlo rodi. V po- častitev 50-letnice Oktoberske revolucije pa bodo pripravili delo znanega srbskega drama- tika Leboviča Srebrne vezi. Obiskovalci gledališča bodo imeU možnost videti še Can- karjeve politične spise »Lepa naša domovina«, moderno priredbo Jurčičevega Desetega brata in škufcovo mladinsko igro Trnuljčica. Ves repertoar dokazuje, da se gledališče v naslednji se- zoni namerava nasloniti še bolj na široke množice, saj je repertoar izrazito njej prila- gojen. S še večjim obiskom pa bo tudi lažje utemeljevati nujen in prepotreben obstoj celjskega gledaližča. tv ODPRTA JE RAZSTAVA TRISTO LET CELJA v okviru prireditev in pro- slav v počastitev praznika celjske občine so v soboto dopoldne odprli v Muzeju re- volucije razstavo 300 let Celja, ki jo je po nekajletnem štu- dijskem proučevanju pripra- vil Zavod za si>omeniško var- stvo v Celju. Razstava je dobi- la ta naslov zaradi tega, ker so na njej zbrane fotografije in slike od tedaj, ko je na- stala prva, to je 1603. leta, pa vse do 1903. leta, ko je nasta- la prva fotografija Celja. O razstavi in delu zavoda na proučevanju tega gradiva je na otvoritvi govoril njegov direktor, Ivan Stopar, razsta- vo pa je odprl podpredsed- nik celjske občinske skupšči- ne, Jože Marolt. -mb OBRAZI Jože Farčnik Malo za tem, ko se je sonce močnno uprlo v hiSo in breg, sem potrkal na vrata, čeprav je bilo o- krog hiše vse tako, kot da so stanovalci doma, se ni nihče oglasil. Vsedel sem se na stopnišče pred pra- gom in čakal, čez dobre pol ure sem zagledal go- loglavega, ostarelega atle- ta, ki je stopal po prašni cesti. Tam ob prvi gredi čebule je zavil na stran- pot. V zrak sem vrgel di- nar, da bi bil »ta pravi«. Na pročelju hiše je bil v marmornato ploščo vkle- san napis, da je bila v tej hiši javka I. celjske čete. Ko sem tako šaril okrog hiše in iskal prebivalce sem odkril h kozolcu pri- slojeno še drugo ploščo, ta je bila iz belega mar- morja. Na tej je pisalo, da je bila tu ustanovljena prva celjska četa ... Prihajal je nasproti, z rameni dvigalca uteži, z očmi, ki so se izgubljale v vencu gub, ki so dajale očem smeh. Pa se ni sme- jal. Z roko je potežkal mojo ob pozdravu, tako, da bi najraje pozabil, da sem bil kdaj rojen — močno. — Iščem Jožeta Farčni- ka. Tistega... To sem jaz, le ono drugo ne bo držalo.« Vsedla sva se nazaj na stopnišče pred pragom. Povabil bi me bil v hišo, pa je bila zaklenjena, ker je Ani, njegova žena odšla nakupovat. Jože je bil rojen 15. marca 1902. leta, kot sin bajtarja nad Prekopo pod Dobrovljami. S sedmimi leti je moral od hiše, kru- ha je bilo za vse premalo. »Organiziran komunist nikoli nisem bil, da sem pa simpatizer, to pa drži. Tepel sem se tudi. Pozne- je so me sicer v Jurklo- štru zaradi nog pustili, ker sem bil »kripl«, toda od- nehal nisem.« Pri njem so se zbirali 1941. leta prvi borci celj- ske čete. »Najprej je prišel Stante z Vrunčem. Tu sta se do- menila, da bo Vrunč ko- mandant, Stante pa po- močnik. Od tu sta krenila na Resevno, kjer sta našla Novaka. Ko so jih na Re- sevni po izdaji in napadu razbili, so se znova pri meni zbrali. Prišli so Slan- drov Vilč, dva Arabca, škvarča, Mlakarjev pek in Pšeničnik. Ti so odšli za tem na Bohor...« Po izdaji, ko so Nemci ubili Antona šmerca, je tudi Pepe, kot so ga kli- cali, odrinil v partizane. »Danes me boli, da Smerca nikjer ne omenja- jo. Tega, ki je bil v resnici eden prvih in glavnih te- rencev. Nikjer ga ni na spominskih ploščah. Po- glejte, zdaj so v štorah od- krili ploščo z imeni padlih v letu 1942. Nihče ne krni njihovega deleža, toda 1941. leta jih je padlo na tem področju okrog deset, ki jih nikjer ne omenja- mo. Zgodovine ne smemo maličiti in ne dovoliti, da se posamezniki na njen račun dvigajo.« »Torej se vi ne strinjate z vsem, kar danes o tistih dogodkih pišejo? »Ne, kajti o teh stvareh pišejo ljudje, ki takrat za dogodke niso niti vedeli in smodnika ne ix)hali.« Vedno znova je ob beton potrkaval svojo pipo, ki jo je vrtel po brezzobi čelju- sti. Sam si jo je naredil iz bezgove veje, medeninaste cevi in orehove veje. Baje boljše vleče, kot tista, ki mu jo je podarilo njegovo dekle, hčerka, po izletu v Francijo. — Ani, prinesi en glaž,« je zavpil v hišo, ko se je vrnila soproga. — In kako danes gledate na dogodke pred več kot 25 leti. Kaj menite o rož- ljanju med Arabci in Iz- raelci ter o premikih o- krog naše meje? »To ni dobro. Tega se najbolj bojim.- Veste za- kaj? Zato ker bomo zo- pet eni in isti gor plačali. Bojim se, da bi se nekaj navidezno vročih ohladilo, kajti potem bi bili hudi časi, brez referatov. Rad pokritiziram, čeprav me nihče ne posluša. De- kle seže po meni, pa se zarinkava. Veste ona gleda na to drugače. Naj. Jaz pa pravim tako je bilo in pika. Danes je kar v redu. So pa bili časi, krvavi ča- si, ko sem z mojo penzijo imel dekle v šoli, ženo pa v bolnici. No pa je dekle doštudiralo, zdaj me pa zopet muči, češ pojdi z menoj sem, pa tja. To mi je všeč pa ni zame. Kaj boš s starcem.« Okrog hiše na Teharski cesti 124 je polno železa. Sodeloval je pri rušenju klavnice, da bi nekaj ope- ke in železa iztrgal. Od se- stre otroci so še bolj na slabem, pa bi jim zgradil streho. Vse ima že pri- pravljeno. »Preje, ko je bilo moje dekle v šoli, sam s svojim penzijonom nisem mogel pomagati. Zdaj pa lahko. Moramo si pomagati, mar ne?« NANl KOTEKS- TOBUS Celje podjetje za odkup kož obvešča cenjene stranke, da se je preselilo v nove po- slovne prostore OB CESTI v TRNOVLJE PRI NOVI KLAVNICI. 2 TEDNIK, 20. JULIJA 1967 PRIDOBITFV CEIJA ZA PRAZNIK Sodoben avtomobilski servis včeraj, dan pred občinskim praznikom celjske občine L podj» tje Avto Celje ob Ipavčevi ulici v Celju od- JJjo sodobno urejen avtomobilski servis. Poslovati bo Lčel. brž ko bo opremljen z vsemi potrebnimi stroji L napravami. V podjetju računajo, da bo steklo delo J; novih prostorih mesec dni po otvoritvi. ^ Hako vam je uspelo v razmeroma kratkem -ggu zgraditi takšen servis? ^ penite, da bodo usluge v novem servisu, ygr se bo tehnoi^oški proces bistveno menjal, 0di kvalitetnejše in cenejše? I Mi bodo izboljšani delovni pogoji v sodobnih pfostorih vplivali na večjo storilnost in boljše fločutje delavcev? DIREKTOR STANE KLEMENC: USPEŠNO SMO PREMOSTILI FINANČNE TEŽAVE I pogovori o potrebi iz- jj^je sodobnega servisa v ^^Iju, ki bo kril potrebe za ^jše obobje, so stekli že jjptembra 1963 leta. Določe- ■jjje bila lokacija ob Ipavče- fi ulici na prostoru 30.000 m-, jjjčrte za objekt so izdelali (jginači in inozemski stro- jovnjaki avto stroke. Ko je jiila izdelana vsa tehnična ijokumentacija, je v jeseni 1965 leta gradbeno podjetje Ingrad v Celju začelo z grad- njo- Največje težave so nasta- K pri financiranju, ker smo začeli graditi ravno v času uveljavljanja reforme. Pro- gram financiranja smo napra- vili skupaj z enoto trgovske dejavnosti, ki se je v najkri- tičnejšem obdobju -izgradnje odcepila in ustanovila lastno trgovsko pjdjetje. To je bilo letos spomladi. Morali smo iskati dodatna sredstva, ki smo jih dobili pri skladu skupnih rezerv občine, pri ljubljanskih podjetjih Cosmos in Agrotehnika, nekaj pa je prispeval tudi Zavod za za- poslovanje delavcev v Celju. V izgradnjo pa smo vložili tudi precej lastnih sredstev v obliki oročanja in odplače- vanja anuitet. Postopoma smo nabavljali tudi opremo pri domačih in inozemskih dobaviteljih. Ser- vis bo imel moderno pralni- co avtomobilov z napravami za mazanje in menjanje olja. Opremljen bo z najsodobnej- šimi napravami za ugotavlja- nje okvar in specialnim orod- jem za razna merjenja. Hkra- ti smo poskrbeli za speciali- zacijo kadrov, pri posamez- nih avtomobilskih tvrdkah. Starih prostorov ne bomo opustili. Obnovili jih bomo ter jih koristili za karoserij- sko in kleparsko dejavnost — prodajo vozil in rezervnih delov. V ta namen bomo obnovili poslopje Vb Ljubljan- ski cesti, v katerem je bil Avto-moto servis, ki se je ma- ja letos priključil k našemu podjetju. TEHNIČNI DIREKTOR INŽ. IVAN POŽLEP: UGODITI ŽELJAM STRANK % Novi, bolj funkcionalni prostori, sodobna oprema, uvedba nove tehnologije in organizacije dela, urejena skladiščna služba — to so elementi, ki zagotavljajo, da bomo bistveno izboljšali kva- liteto storitev. Cene naših uslug pa bodo ostale iste. še več. Cene rezervnih delov bo- do celo nižje, ker bomo re- zervne dele nabavljali nepo- sredno iz -tovarn po tovarni- ških cenah. Manjša popravila bomo opravljali v sprejemnem pro- storu, v katerem se bodo stranke lahko zadrževale. Lah- ko pa bodo tudi čakale v ča- kalnici in skozi okno sprem- ljale potek popravila. Neza- upanje, ki smo ga tu in tam čutili do naših storitev, bo povsem odpadlo, saj se bo- mo trudili, da bomo s kva- liteto in zmernimi cenami ugodili željam vedno bolj zahtevnih strank. SEJE NI BILO... Tretje skupne seje članov obeh zborov celjske občinske skupščine, ki je bila sklicana za petek, 14. julija, ni bilo. V veliki dvorani Narodnega doma se je zbralo premalo odbornikov, da bi lahko začeli z oDravnavo zadev, ki so bile predvidene na dnev- nem redu. Seja je bila nesklepčna, kot temu pravi- mo. Od 80 odbornikov, kolikor štejeta oba zbora skupaj, jih .je prišlo 46. To bi bilo sicer dovolj, to- da premalo je bilo navzočih članov zbora delovnih skupnosti. Iz delovnih organizacij je prišlo samo 18 odbornikov. Medtem ko jih je 12 svojo odsotnost opravičilo, deset tega ni storUo. Poznejša preverja- nja so pokazala, da je bila tudi večina teh na dopu- stu, torej opravičeno odsotna. Od občinskega zbora je prišlo na sejo 28 odbornikov, štirje so se opra- vičili, osem pa jih je izostalo brez opravičila. Glede na vse to je očitno, da je bila seja sklica- na v nepravem času. Toda, če bi se vprašali, zakaj je prišlo do seje v razdobju, ko je bilo več kot polovica odbornikov zbora delovnih skupnosti na dopustu, bi načeli problem, ki zasluži vso pozor- nost. Tolikšno odsotnost odbornikov, in to opravi- čeno, je predsedstvo ugotovilo šele tedaj, ko bi se seja morala začeti. Po vsem tem ni vedelo, da je večina članov zbora delovnih skupnosti na dopu- stu. Lahko pa bi, če bi odborniki sami oziroma delovne organizacije, kjer delajo, obvestile tajništvo skupščine o svoji oziroma njihovi odsotnosti. Pri- mer nesklepčnosti tretje seje je pokazal, da bi takšno prakso morali uveljaviti. To tudi zavoljo tega, da bi zaradi nesklepčnih sej ne rušili delovnega načrta, ki ga skupščina ima. V tem smislu je pred- sedstvo skupščine tudi opozorilo odbornike in de- lovne organizacije in jih prosilo, naj odsotnost, zla- sti še, če gre za daljše obdobje, pravočasno sporo- čijo. Ce bi to prakso uveljavili že zdaj, potem bi tudi sklicatelj lahko pravočasno sejo odpovedal ozi- roniii bi .jo sploh ne sklical. Zato upajmo, da se v piiliodnje kaj takega ne bo več ponovilo. M. BOŽIČ PREDSEDNIK DS VILI KREGAR: ŠE VEČJA STORILNOST # v novem servisu bodo boljši delovni pogoji vplivali tudi na boljše počutje delav- cev. Razumljivo, da pričaku- jemo tudi večjo storilnost. 2e pred leti smo prešli s klasičnega načina dela na de- lo po ceniku, kar je zelo po- večalo storilnost. Z uvedbo nove tehnologije, z dobro organizirano sprejemno in ter- minsko službo, z medfazno in končno kontrolo dela ter z urejeno predajo popravlje- nih vozil bomo storilnost še povečali. —ma— 22 000 poslušavcev Muzej revolucije v Celju je v začetku letošnjega le- ta pripravil več magnetofon- skih trakov s posnetki od- lomkov Terčakove knjige »Ži- vi ziid«. šlo je za novo po- budo, za nov način oživlja- nja tradicij ljudske revoluci- je med mladino, predvsem šolsko. Zato je Muzej revo- lucije sposojal te trakove naj- različnejšim šolam oziroma jih posredoval tudi ob obi- skih šolskih otrok v muzej- skih prostorih. V nekaj me- secih si je te trakove sposo- dilo 112 šol z ožjega in šir- šega celjskega območja; vsi trakovi so doživeli 241 repro- dukcij, poslušalo pa jih je skoraj 22.000 otrok. Vsekakor gre za številke, ki potrjujejo uspešnost akci- je in kažejo, da je zlasti mla- di rod sprejel ta način po- sredovanja znanih dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja z največjim zanimanjem. Pri vsem tem je treba povedati, da so te posnetke posneli ra- dijski napovedovalci in člani slovenskega ljudskega gledali- šča Celje, režijsko pa je te oddaje v malem pripravil Franci Križaj, režiser SLO Celje. -^b 50 HARMONIK Letos je v Celju obiskova- lo harmonikarsko glasbe- no šolo delavsko prosvetn^a društva Svoboda 50 učencev. Od teh jih je razred uspeš- no končalo 47. Ugotavljajo, da so se v preteklem letu starši in otroci nekoliko manj zanimali za vpis v šo- lo, zato pa je povpraševanje za prihodnje leto toliko večje. 26 litrov krvi V štorah pri Celju v teh dneh tabori 100 mladih ob- veznikov predvojaške vzgoje. Pred dnevi pa se je pri njih zaustavila tudi skupina trans- fuzijske postaje Celje. Od 100 mladincev v prvi izmeni je darovalo kri 55 mladih lju- di, v drugi izmeni pa prav tako 55. tako, da so letošnji obvezniki darovali 26 litrov krvi NA KRATKO Jubifiej pionirjev Letos praznujejo pionir- ji 25. obletnico ustanovit- ve svoje organizacije. V po- častitev jubileja so pripravi- li že celo vrsto prireditev, medtem ko bodo osrednje še- le jeseni. Celjani se bodo ob tej priložnosti verjetno zbra- li na pionirsko-partizanskem mitingu, ki ga bo pripravila občinska zveza društev prija- teljev mladine — če bo seve- da kaj denarja. Šoferji in avtomehaniki Celjska podružnica Združe- nja šoferjev in avtomehani- kov je v soboto organizirala pred upravnim poslopjem to- varne EMO tekmovanje v spretnostni vožnji z motorni- mi vozili, v nedeljo dopold- ne pa povorko vozil po celj- skih ulicah. Posebej pa so šoferji in avtomehaniki pro- slavili svoj dan, 13. juh j, s tovariškim srečanjem na Ostrožnem. Zd.aj pa bazen Zdaj, ko res ni več mogo- če dvomiti v to, da bodo otroci iz štor in njihm^e oko- Uce jeseni začeli pouk v no- vi šoli, ljudje že začenja o svojo drugo i>omembno akci- jo. Imeti hočejo bazen in kot kaže, ga bodo res zgra- dili. Dotlej pa bo seveda tre- ba zbrati še veliko denaija in opraviti nešteto prostovolj- nih delovnih ur. Ogenj v spalnici Prejšnji teden je v Celju v Linhartovi ulici številka 12. blizu celjske tržnice v stano- vanju v pritličju izbrulmil požar. Stanovalcev v tistem času ni bilo doma, zato so morali gasdlci, ki jih je po- klical tržni nadzornik — le- ta je prvi opazil dim, ki se je valil skozi okno — v sta- novanje vdreti. Ogenj se iz spalnice še ni razširil in je uničil samo tamkajšnjo opre- mo. Vzrok požara: kratek stik v verjetno zasilno nape- ljanih nočnih svetilkah. Celjski trg Cene na celjski tržnici .še vedno padajo. Največja je iz- bira sadja iz vseh krajev na- še domovine. Cene v st-arih dinarjih so: marelice od 250 do 400, breskve od 300 do 500, slive in jaboUlka 300, hruške in češnje 400, borov- nice od 400 do 500, maline 800 in gobe lisičke 1200 di- narjev za kilogram. Solata in stročji fižol staneta 150 do 250 dinarjev, kumarice od 200 do 300, nov krompir 120 do 140, star 80, zelje v gla- vah 150 in jajčka po 50 in 55 starih dinarjev. Kokoške so po 1500 do 2500 starih di- narjev za komad, piščanci pa 800 dinarjev kilogram. TEDNIK, aO. JULUA 1«67 3 NA KRATKO TRNOVELJCANI NA ODRU Kulturno prosvetno dru- štvo Zarja v Trnovi j ah pri Celju bo tudi letos pripravi- lo pred kulturnim domom predstavo na prostem. Upri- zorili bodo, zdaj je to zanes- ljivo, ljudsko igro Antona Medveda »Za pravdo in srce«. Premiera bo v začetku mese- ca avgusta. CELJSKI GLEDALIŠČNIKI V KRIŽANKAH Celjsko gledališče je prejš- nji ponedeljek z gostova- njem v Ljubljani na letnih igrah v Križankah uspešno zaključilo sezono. Pred sko- raj polnim avditorijem so uprizorili Kreftove Celjske grofe. Zanimivost te predsta- ve je predvsem v tem, da je bila mnogo bolje obiskana na gostovanjih, kot pa doma. Tako se je samo pri eni predstavi v Slovenski Bistri- ci zbralo več kot 5000 ljudi, medtem ko vse tri predstave v Celju ni videlo niti 2000 ljudi. SANDI KROŠL ODHAJA Sandi Krošl, dosedanji igralec v celjskem gledališču, ob začetku nove sezone ne bo več nastopal v Celju. Od- šel je na novo službeno me- sto v Ljubljansko mestno gle- dališče. »ELEKTRICARJI« V NARODNEM DOMU v nedeljo je na mladin-- skem plesu v Narodnem do- mu nastopil ansambel elek- tričnih kitar The Gentlman iz Zahodne Nemčije. Kljub poletni vročini in času počit- nic se je na plesu zbralo do- volj mladih. LEPO, PA SEDIMO . .. Ob bifeju pri Samopostrež- ni trgovini Merx na Dolgem ix)lju so postavili štiri mizi- ce, pisane dežnike in tako uredili majhen vrt, kjer je prav v teh dneh dovolj go- stov. Zamisel Merxa gre vse- kakor pozdraviti, saj je ves stanovanjski predel brez go- stinskega vrta. MALA ANKETA \a mnoga leta in... VsaK praznik prinaša želje, majhne in velike, ure- sničljive in nemogoče, želeti je upati. Tudi občana Celje praznuje svoj dan. Vprašali smo pet ljudi, pet občanov Celja, kaj želijo koniuni za praznik. LJUBIVOJ TOMAŽIC, tajnik krajevne skupnosti Center: že- lim, da bi končno uredili vpraša- nje turizma. Celje naj bi olepša- li, da bi bilo takšno kot je bilo pred leti. Za krajevno skupnost Center pa bi rad, da bi končno rešili vprašanje zapuščenih otrok in socialno ogroženih družin. Predvsem stanovanjsko proble- matiko. MAJDA RIVA, uslužbenka po- slovalnice Kompas Celje: Zelo rada hodim v gledališče, zato bi bila moja največja želja da bi posvetili več pozornosti, ker pa je na žalost to premalo, tudi denarja Slovenskemu ljudskemu gledališču v Celju. In ne samo gledališč, kulture ne smemo za- postavljati, čeprav je malo sred- stev. MARTIN DIETINGER, opera- tivni pomočnik šefa železniške postaje: Mnogo je tega, kar bi lah- ko želel komuni, v kateri živim in delam. Vsekakor pa dvoje: do- končno rešitev celjskega železni- škega vozlišča in ureditev križi- šča pri Pošti. To sta najbolj kon- kretna primera, v celjski občini je podobnih še več, zato želim, da bi jih bilo v prihodnosti če- dalje manj. ALBINA SEPEC, poslovodkinja trgovine Solčava: Vsekakor že- Um, da bi imela celjska občina dosti sredstev, ker bi lahko ure- dili ceste in zagotovili dobro de- lovanje vseh javnih naprav. Kot gospodinja upam in želim, da bi bil trg vedno dobro založen, cene pa normalne. Vsekakor pa bi na prvo mesto postavila željo, da bi lahko rešili problem otro- ških varstveno vzgojnih ustanov. MILAN KOŠUTA, zidarski va- jenec iz Vojnika: Mlademu člove- ku vedno manjka zabave, želim, da bi Celje postalo zabavno sre- dišče z zdravim razvedrilom, za zdravega in mladega človeka. Sam Vojnik Je potreben velikih želja. Da bi odprli kulturni dom, uredili nogometno igrišče in za- gotovili prostor za mlade ljudi. Vsekakor pa želim, da bi bilo Celje vedno lepo in urejeno me- sto. GOSTINSKO PODJETJE NA-NA za svoje goste 1954 leta sta bili ukinje- ni privatni gostilni NA-NA in Dalmacija, ki sta se 2xlružili v samostojno go- stinsko podjetje NA-NA. Kmalu zatem sta se novo- ustanovljenemu gostinske- mu podjetju pridružili še dve privatni gostilni: Pri turški mački in Volk. Ta- ko je NA-NA, ki ob usta- novitvi ni dobila nobenih sredstev, delala v začetku z izposojenim inventarjem in izposojenimi sredstvi. Vendar so že 1959 odprli slaščičarno Mignon, za ka- tero so poleg kredita pri- spevali večino sredstev sami. 1962 leta se jim pri- druži še restavracija Ko- per in letos spomladi so odprli pivnico Zlatorog. Tako imajo trenutno v svojem okrilju šest gostiln in lasten počitniški dom v Tiesnem. Gostinsko podjetje NA- NA zaposluje preko 90 lju- di. Načrtno skrbijo tudi za kader, saj štipendirajo di- jake v hotelski šoli v Lju- bljani, stalno pa jemljejo na prakso dijake gostin- ske šole Prav s tem ka- drom so dosegli tudi uspe- he na republiških in zvez- nih tekmovanjih. Med nji- hovimi izdelki so znane predvsem slaščice, ki jih lahko dobite v Mignonu in pri NA-NA, posebnost pa je tudi »hot-dog«. katerega prodajajo v pivnici Zlato- rog. Že več let pa imajo na vrtu restavracije jf per v poletnem času no glasbo. ^" Tudi brez načrtov nis^^ Predvsem si želijo, da^ dobili v Celju primeren u kal, katerega bi lahko ml. demo uredili in da bi bil za mesto nekaj posebnega. Skrbijo za stanovanja svo- jih uslužbencev, s počitnj. škim domom v Tiesnem pa želijo zaposlenim nu- diti potrebno rekreacijo med enoletnim delom. Pri gostinskem podjetju NA-NA se stalno zavzema- jo za združevanje gostišč, kajti le v več močnejših gostinskih podjetjih vidijo možnosti za razvoj celj- skega gostinstva. Izza točilne mize v pivnici »ZLATOROG« v Gubčevi ulici. ADlVrAU A" od malega servisa (h 5,l/DlW f R podjetja z 78 obrati Pred leti je imela Stano- vanjska uprava imela svoj servis, kateremu so se kas- neje priključile še delav- nica Ingrada, lesno podjet- je Lava, slikarstvo Dom, gradbeno podjetje Dolo- mit Frankolovo in servisa stanovanjskih skupnosti Dolgo polje in Center. Ta- ko je nastalo razmeroma močno gradbeno in obrt- no podjetje OBNOVA, ki 60»/c svoje dejavnosti us- merja v obrtne storitve in zaključna gradbena dela (pleskanje, beljenje itd.), 40«/o pa v čisto gradbeno dejavnost, katero izvajajo predvsem na širšem celj- skem področju in na Reki. V tem obmorskem kraju imajo samostojen sektor, katerega so prevzeli zara- di premostitve zimske se- zone, saj gradbena dela na morju lahko potekajo vse leto. Področ j e dej avnosti Grad- benega in obrtnega pKjd- jetja Obnova je izredno široko, saj imajo v okvi- ru podjetja tudi: • slikopleskarsko in črko- slikarsko delavnico • pečarsko delavnico • kamnoseški, teracerski in cementninarski od- delek • lastno žago in mizar- sko delavnico • kovinske obrate (klju- čavničarstvo, kleparst- vo in za vodovodno na- peljavo • lasten avtopark • obrat za izdelavo beton- skih votlakov in cevi ter • lasten peško! om v Fran- kolovem. Obrtna m zaključna gradbena dela izvajajo s svojimi delovnimi ekipami po vsej Sloveniji, zlasti pa v Mariboru, Ljubljani, Kočevju in v Zasavju. Pov- sod nastopajo kot stalni sodelavci ostalih gradbe- nih podjetij. Podjetje zgradi vsako le- to do 40 stanovanj za trži- šče. Gradijo v klasični iz- vedbi z uporabo polmon- tažnih elementov V ceni so konkurenčni ostalim gradbenim podjetjem in v rokih izgradnje ne zao- stajajo za montažno sta- novanjsko izgradnjo. V zadnjem času so svo- je delo razširili tudi na gradnjo garažnih boksov. Prvih 70 gradijo na ob- močju stanovanjske skup- nosti Dolgo polje. Podjetje zaposluje preko 400 ljudi Sestav tehnične- ga kadra se je znatno iz- boljšal, tako da je podjet- je sposobno prevzeti in izvajati tudi zahtevnejše visoke gradnje. Pri pod jetju se zavedajo hude konkurence na tržišču, kar pa mislijo premagati s so- lidnim delom, konkurenč- nimi cenami in upo.števa- njem rokov določenih po pogodbah. Celje bo dobilo miss Vodstvo tolikokrat kritično obravnavanega hotela »Celeia« v Celju je v dneh, ko je bil hotel priključen avtoturistič- nemu podjetju »Izletnik«, močno preusmerilo krmilo gospodarjenja, že sedaj, po nekaj tednih, bi bilo sicer tež- ko napovedovati karkoli, lah- ko pa povemo, da dosedanja prizadevanja že kažejo prve uspehe. Ureditev bara in uvedba barskega programa je vnesla v Celju, če že ne rešitev, vsaj popestritev zabavnega življenja. Enomesečni pro- gram si je ogledalo v po- vprečju 42 občanov. Na račun fimkcionalne ure- ditve hotela v Celju je bilo izrečenih mnogo pripomb. Da je bilo veliko teh pripomb upravičenih, kaže tudi napor kolektiva, ki bo v teh dneh začel z ureditvenimi deli ho- tela. Po notranji preureditvi bodo namreč začeli z gradnjo desetih garaž, zatem priročne kuhinje za snack bar, istočas- no pa bodo tudi uredili par- kirni prostor za avtobuse v načrtu imajo še dogradi te v ustreznejšega prostora za bar, dozidavo prostorov za pralnico, sušilnico in likalni- co ter ureditev pokritega vr- ta. Poleg skrbi za udobno po- čutje gostov pa bo vodstvo hotela »Celeia« organiziralo tudi več zabavnih prireditev. Med te vsekakor sodi tudi iz- bor najlepše Celjanke, ki jo bodo izbraU 23. julija. Izbra- na mladenka bo nato zasto- pala Celje na izboru miss tu- rizma Slovenije, ki bo 19. av gusta v Portorožu. Prijave za natečaj sprejema vodstvo ho- tela in pa celjsko turistično društvo. — ez PRITEKLA PRED AVTOMOBIL IVAN CERIN je vozil « osebnim avtomobilom iz Ce- lja proti Laškemu. Iz nasprot- ne smeri pa je pripeljal avto- bus in ustavil na postajališču nasproti gostilne Draksler. nje je nenadoma pritekla cesto NEŽA SAJEVIC, ki hotela z avtobusom v Celje- Sajeviceva se ni prepričala, če je cesta prosta, avtomobi- list pa tudi ni mogel prepre- čiti nesreče. Zbil jo je štir' metre naprej po cesti. Dobili* ie kompliciran zlom obel^ nog. 4 TEDNIK, 20. JULIJA 1967 PREDSTAVLJAMO Peter Drofenik je študent in sekretar AD Kladivar, star pa je 24 let. Ujeli smo ga ravno zad- nji trenutek, kajti kmalu bo »pobegnil« iz mladin- skega staža. »Pred leti si bil še atlet;^ kako si presedlal na funk- cionarja?« — Delal sem vseskozi. Najprej sem bil atletski sodnik, potem pa so me izvolili za sekretarja. Na tem mestu sem že tri leta. Pred tem sem bil srednje- progaš. vendar nisem mo- gel uskladiti pouka z vad- bo. Tudi poškodoval sem se, zato sem prenehal. »Z delom celjske mladi- ne si vsekakor seznanjen. Kako ga ocenjuješ?« — Na vsak način je pre- malo aktivna. Premalo se udejstvuje v raznih organi- zacijah in preveč pohajku- je. Današnja mladina tudi ne pozna več amaterskega dela, saj vse gleda skozi dinar. Jasno je, da bi mla- de ljudi potrebovali v raz- nih družbeno — političnih organizacijah, kjer bi po- časi nadomestili starejše. Tako bi mladina postala samostojna. Na cesti in na plesih (v Narodnem do- mu) ne bo postala. »Kje je po tvojem vzrok za pasi-vnost mladih lju- di?« Za tjo so seveda objektiv- ni vzroki. Subjektivni namreč ne morejo biti, ker je vse preveč masov- no. Tempo življenja je ze- lo hiter in vnaša vanj revolucionarne spremembe — imsivnost mladih pa je odraz našega časa. Močno se tudi čuti vpliv Zahoda. »Kaj meniš o mladih in športu?« — šport je že od nekdaj vodilo mladine in bi moral mladini nuditi vse. Saj poznaš rek: mens sana in corpore »ano. Zal pa se mladina premalo vključuje v športne organizacije. Za to je morda vzrok tudd v nas samih, ker premalo skrbimo za vključevanje mladih. Sicer pa se v Ce- lju situacija izboljšuje. Tu- di v šolah je vse premalo telesne vzgoje —• učni na- črt je pomanjkljiv. Poleti pogrešamo plavalnih teča- jev in pionirskih atletskih šol. Poletni čas je za mla- de mrtev. »Kaj meniš o prekupče- vanju z nogometaši?« — Odločno obsojam! »Povej še nekaj o uspe- hu mladih celjskih atle- tov!« —- Pričeli smo s Pionir- ski atletsko olimpiado. Ta- kega občinstva, kot je bilo tam, nisem videl še nikjer. Nadaljevanje tega pa je velik uspeh mladih atletov na finalu pokala SRS v Ljubljani. V tak način de- la je treba usmeriti ves strokovni in organizacijski aparat. Takemu delu je treba dati priznanje. »S čim se še ukvarjaš po- leg atletike?« — Moj edini hobi je at- letika. »Kakšne pa so tvoje želje?« — Spet bom ostal pri at- letki. Želim, da bi se šest desetletna atletska tradi- cija v Cftju uspešno nada- ljevala in da bi se mladi v čim večjem številu vklju- čevali v športne organiza- cije. V. VIDMAR Kje so šmarski mladinci? Tako smo lahko ugotavlja- li in zaključevali ob pogovo- ru s sekretarko Občinskega komiteja ZM v Šmarju pri Jelšah, Zinko Kodeličevo. V Šmarju sploh nimajo mladin- skega aktiva, razen tistih v podjetjih, posledice tega pa so znane: ni akcij, ni čutiti delovanja mladih. Izjema pri tem so le šolski aktivi v šmarski okolici, pridni pa so tudi taborniki in člani Po- čitniške zveze. Prav v tem času se v Šmar- ju pripravljajo na letno kon- ferenco, v obravnavo pa so predložili tudi nov statut To pa je tudi vse kar sedaj dela šmarska mladina. Zakaj je taka pasivnost? Po bese- dah Zinke Kodeličeve je za to krivo vodstvo mladih in mladi sami, ker ne kažejo zanimanja za ničesar. Komite^ organizira sestanke, kjer se domenijo za delo, ostane pa le pri tem. Ne moremo mi- mo tega, da ne bi obsodili neresnosti nekaterih članov komiteja ZM. Sekretarka mladine nam je tudi povedala, da bodo pri- čeli z zbiranjem pomoči za prizadete arabske dežele še- le v jeseni, ko se bo začel pouk. Le kdo je kriv za ta- ko zamudo pri tej humani akciji? šmarski mladinci sodelu- jejo tudi pri radijski mladin- ski oddaji v njihovem kraju, ukvarjajo pa se tudi s špor- tom. Vsaj nekaj torej delajo, vendar pa bodo morali krep- ko prijeti za delo, če bodo hoteli v prihodnje o sebi sli- šati še kako pohvalo. Vladimir Vidmar Levčeva iz Crnove pri Vinski gori svoje počitnice izko- riščata za pomoč materi pri delu. Lepo vreme zadnjih dni je mnogo pripomoglo, da so žetev pospravili sami. Pri tem jim je pomagala navadna motoma kosilnica. (Foto: J. Sever) MLADINCI V RESEVNI „Direktor je vzoren mladinec ^ v trgovskem podjetju »Re- se vna« v Šentjurju imajo svo- jo mladinsko organizaci- jo. Mladi se udejstvujejo predvsem v športu — sodelo- vali so pri sindikalnih šport- nih igrah — sicer pa je nji- hova aktivnost nekoliko pre- majhna. Mladincem pomaga pri delu direktor podjetja in je sam menda najbolj aktiven »mladinec«. Predlagal je, da bi ustano-vili pevski zbor in tamburaški orkester, za kate- rega bi jim podjetje kupilo potrebne instrumente. Vse pa kaže na to, da so mladinci za organizirano delo prema- lo zainteresirani, čeprav pri njih finančna sredstva niso problem. V podjetju so tudi izvedli anketo o interesnih področjih mladih, direktor pa je predlagal, da bi uredili klubsko sobo. Zaključek bi bil tak: mladinci sicer dela- jo, vendar ne v okviru tistih možnosti, ki jim jih nudi pod- jetje. Morda bi postali bolj aktivni, če bi ne imeli takih možnosti, kot jih imajo ... V. Vidmar DA BO TRG LEPŠI Občinska skupščina v Slo- venskih Konjicah je pred kratkim ustanovila sklad za urejanje in vzdrževanje ko- munalnih naprav. Na ta način zbrana sredstva bodo upora- bili za ureditev cest, trgov, hodnikov in drugih objektov, za ureditev zelenih površin, kanalizacijo in podobno. Y Šentjurju sprejem v mladinsko organizacijo šentjurski mladinci so še pred zaključkom pouka spre- jeli v svojo sredo nove čla- ne, ki so ob tej priložnosti prenehali biti pionirji. Pona- vadi so imeli v Šentjurju ob takih priložnostih svečanost in zakusko, tolcrat pa so ime- li le svečanost v dvorani za- družnega doma. Denar, ki je bil namenjen za zakusko, so namreč podarili osmemu razredu šentjurske osemletke za končni izlet. POD SPOSOJENIM ŠOTOROM Glede na to, da v mnogih delovnih organizacijah letos niso izločili sredstev za rekre- acijo in letne dopuste, je ne- koliko upadlo število tistih, ki bi si lahko privoščili po- čitnice v hotelu ali počitni- škem domu. Zato pa je čeda- lje več družin, ki preživljajo svoj dopust pod platneno stre- ho šotorov. To zanimanje se pozna tudi pri mladinski tu- ristični poslovalnici Popotnik, ki se v Celju ukvarja tudi s posojanjem šotorov — za 500 dinarjev dnevne odškodnine že lahko letujete v platneni hišici. Prosta delovna mesta 1. »Feralit« Žalec, enega modelnega mizarja s poklic- no šolo in dveletno prakso, stanovanja ni. 2. Obrtni center »Zarja« Ža- lec, enega steklarja — vodje enote s poklicno šolo in dve- letno prakso, stanovanja ni. 3. Kač Viljem, mizarski mojster, Ločica 41 pri Polze- li, dveh mizarskih pomočni- kov s poldicno šolo in eno- letno prakso, stanovanja ni. 4. Združeno ŽTP Ljubljana — podjetje za popravljanje voz Dobova, enega strojnega tehnika s srednjo šolo, brez prakse, stanovanja ni. 5. Trgovsko podjetje »Av- to« Celje, enega komerciali- sta — vodje komerciale z znanjem tujega jezika, z viš- jo šolo in triletno prakso ali s srednjo šolo in desetletno prakso, stanovanja ni. Enega ekonomista — ko- mercialnega vodje oddelka tr- govske dejavnosti z višjo šo- lo in petletno prakso ali s srednjo šolo in desetletno prakso, stanovanja ni. 6. Oprema Celje, enega teh- nolc^a — kalkulanta za pri- pravo dela z višjo, srednjo ali poklicno šolo in večletno prakso, samsko stanovanje za- gotovljeno. 7. Izletnik Celje, dveh šofer- jev D kategorije s poklicno šolo in prakso na prikoličar^ ju, kandidat mora imeti sta- novanje v Lendavi ali Krapini. GRADNJA POTI V RADEŽU v gorskem naselju Radež nad Loko pri Zidanem mostu gradijo potrebno krajevno p>ot. V grobem jo je v dolžini 2 kilometrov že naredil bul- dožer, potrebna pa bodo še drobnejša dela. Sami domači- ni Radeža so prispevali za gradnjo 700.000 SD, krajevna skupnost Loka 350.000, nekaj manj pa tudi organizacija Rdečega križa........ Specializirane trgovine „MODE" Trgovsko podjetje MODA v Celju je nastalo iz treh manjših trgovin: Volne, Mannfaktm-e in Ve- sne na ta način, da sta se trgovini Manufaktura in Vesna leta 1962 priključili Volni, ki je še isto leto spremenila uradni naslov v Modo. Tako so danes v sklopu povečanega trgovskega podjetja poslovalnice: VOLNA, VESNA, MANUFAKTURA, SOLČAVA, DROGERIJA, TORBICA, BABY in STA- RI TRG. Uprava skupn^a podjetja je v začetku svoje delo usmeri- la predvsem v modernizaci- jo zastarelih lokalov in isto- časno polagoma prehajala na specializiranje posameznih tr- govin. Vendar je delo v začet- ku zastajalo zaradi pomanj- kanja skupnih upravnih pro- storov in pa različna organi- zacija poslovanja. Tako v pr- vem letu zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče pri- stopiti k potrebnim investici- jaam. V podjetju so dosegli, da so si nad trgovino Volna uredili skupne upravne pro- store ter izvršili reorganizaci- jo poslovanja po enotnih na- čelih. Naslednja leta so minila predvsem v prizadevanju za modernizacijo posameznih prodajaln. Leta 1963 so zače- li obnavljati pK)slovalnico Ve- sna, ki se je usmerila pred- vsem na prodajo ženskega in moškega perila, pletenin in damske konfekcije. V podjet- ju so prišli do zaključka, da z dosedanjim načinom poslo- vanja poslovalnica Parfumeri- ja ne more več obstajati, saj je stagnacija poslovanja po- kazala potrebo po spremem- bi. Tako so prostore preure- dili in povečali in vanje pre- selili oddelek Baby posloval- nice Volna. Kmalu zatem so uredili še specializirano pro- dajalno za usnjeno galanteri- jo (torbice, kovčki, rokavice itd.). Pravkar obnavljajo dru- gi del sodobno opremljene Drogerije, ki je z razširitvijo v prostor bivšega frizerskega lokala pridobila 70 m- prodaj- ne površine. V Manufakturi prodajajo predvsem metersko blago in posteljno perilo. 1965 leta pa so na Tomšiče- vem trgu odprli trgovino, kjer prodajajo blago druge vrste po znižanih, cenah. V te- ku je tudi obnovitev seda- njih prostorov prodajalne Vol- na, kjer bodo pridobili 200 m^ novega prodaj n^a prostora. Sedanji stari del bo sodobno opremljen po nači- nu samoizbire. Trgovsko podjetje Moda svo- je izdelke približuje potroš- niku tudi s pomočjo modnih revij. Tako vsako leto v jesen- skem času pripravijo po eno veliko modno revijo, medtem ko občasne »žepne« modne revije prirejajo kar v po- slovalnici Vesna. 2e izvršene in v letošnjem letu predvidene investicije pa ne bodo mogle v celoti reši- ti in zadovoljiti začrtane po- ti poslovanja in razvoja pod- jetja. Trgovsko podjetje Mo- da je zgrajeno na podlagi več- jega števila specializiranih prodajaln in prav v to smer gre tudi razvoj podjetja, šte- vilo specializiranih prodajaln bodo še povečevali, kajti mno- go jih v Celju še primanjku- je. 2;ato ima pKKijetje v na- črtu, da bo do leta 1970 od- prlo še trgovine za drobno galanterijo, za domačo obrt, za nogavice in za boljše žen- sko perilo. Te štiri prodajalne bi imele 120 m^ prodajnega prostora in se bodo nahajale v strogem centru mesta. Vzpo- redno z navedeno specializa- cijo in povečanjem površine prodajnih prostorov bodo do- polnili že obnovljeno poslo- valnico Drogerija s kozmetič- nim salonom. Podjetje pa ne izvzema iz svojega prc^rama še možnosti, da bi obnovilo prodajalne tudi v bližnji celj- ski okolici, kot v Žalcu, Vele- nju, Slovenskih Konjicah in Laškem. Trgovsko podjetje prav v specializiranih, sodobno op- remi j enih in z naj bolj šim bla- gom naloženih trgovinah vidi uspeh. Zato njihovo delo tu- di poteka v tej smeri. TEDNIK, 20. JULIJA 1967 5 NA KRATKO OB 22. JULIJU V TRBOVLJAH V Trbovljoli bodo nad- vse dostojno proslavili 22. jiilij — dan vstaje sloven- skega Ijiidstva. Osrednja slovestnost bo sa-ečainje re- virskih in savinjskih bor- cev na Vrheh nad Trbov- ljami, kjer je bila v julnju 1941. ustanovljena prva re- virska partizanska enota — Revirska četa. Slavje sovpade s 25-letnico usta- novitve slovenskih brigad, 30-letnico prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, 30-letr nico ustanovnega kongre- sa KP Slovenije in 50-let- nioo velike oktobrske re- volucije. Na večer pred_ prazni- kom, 21. julija, bodo po VTheh okrog Trbovelj za- gorel kiresovi, oib tabor- nem ognju na Vrheh pa bodo borci in aktivisti skupaj z mladino in delov- nami ljudmi obujali spo- mrine na ivartizanska leta. 22. julija bodo na Vrhe odhitele patrulje članov ZZB NOV. Dopoldan bo na Vrheh v okviru že tra- dicionalnega srečanja re- viirskih in savinjskih bor- cev NOV krajša sloves- nost, združena s progra- mom. —nk RAZŠIRITEV BOLNICE V TRBOVLJAH Po izjavah predstavni- kov odbora za razširitev Splošne bolnišnice Trbov- lje je mogoče že v krat- kem pričakovati začetek del v zvezi z ra2;šiTitviijo staj^ zgradbe Bolnišnice v Trbovljah, s čimer bi bi- li dand normalna pogoji aa delo zdravstvenega ose- bja ter poskrbljeno za boljše počutje bolnikov. Zdaj čakajo le še, da sa- moupravni organi delov- nih organizacij pošljejo sklepe o odobritvi sred- stev 2a gradnjo, da bi po- tem lahko začeli z deli. —nk V TRBOVLJAH REPUBLIŠKI IZSELJENSKI DAN 10. avgusta bo v Trbov- ljah že tradicionalnii repub- liški izseljenski dan za izseljence iz evropskih dr- žav, ki se bodo tedaj mu- dili na obisku v stari do- Tiovini. Podružnica Sloven- ske izseljenske matice v Trbovljah pripravlja za to priložnost več priredlitev, ogled delovnih organizacij In turističnih zandmivostti, osrednja prireditev pa bo v domu Svobode II v Zgornjih Trbovljah, na ka- teri bosta med drugimi aa stopala pevski zbor in an- sambel »Veseli rudarji« Svobode n Trbovlje. —nk KAKO JE STRUGAR JANKO KRTNA IZ ČEPELI POSTAL »L.nJDSKI .lUNAK« ŽIVLJENJE MED STRUŽNICO IN POLJEM • ROJENI SMO ZA ZEMLJO. SAJ DELAŠ, HUDO DELAŠ, TODA SAM SVOJ GOSPODAR SI. • TEŽKO JE BILO. BILE SMO SAME ŽENSKE, ZEMLJA PA JE ZA- HTEVALA ... ZDAJ, ZADNJI DVE LETI ŠELE VEMO, ZAKAJ ŽIVIMO. • ČAKAM, DA BOM KDAJ OKRANCLALA KATEREGA OD TISTIH, KI SO VEDNO DELALI RAZLIKO ... Kot da bi bili izstreljeni s katapultom, so švigali mimo. Cvilili so na tem razžarje- nem betonu med Vranskim in Gomilsko skozi Cepi je, ne da bi kdo zastal, se ozrl. Bi- lo je vroče, da bi še sodu podolgem počilo dno. Na tej strani je od rodno- sti nabreklo klasje pšenice, kot rosno dekle na pK)mlad, ko dojame vrisk fanta, ki je razparal med zvezde in hrib pripeto nebo. Kako diši iz te zemlje znoj. Sedeli smo na brunu, ne- koč je bila to jablana, zdaj je bil le za zimo pripravljen les, po dolgem in počez raz- rit od črvov. Izcedil sem bo- kalček pijače, Minka, petin- dvajsetletno dekle, z obra- zom, kot sveže obrnjena brazda, si je s široko dlanjo popravila krilo. Pravkar so na kozolec zmetali dva voza krme. Stara mama je še ve- dno pospravljala za njimi. Osemdesemdeset je letos vpregla. »Pravijo, da se boje obse- deti, češ, da ne bi več vsta- li,« je dejala Minka, ko me je ulovila, da zrem za staro mamo. »Pred leti jim je zdravnik dejal: drv več ne boš cepila, pa so jih čez dva tedna že zopet. Pravijo, da človek ne sme poležavati, ker potem obleži.« Dve leti je bila poročena, ko ji je moža pobrala prva svetovna vojna. Ostala je s štirimesečnim sinom. Ta ji je padel kot partizan v Treb- njem. Zapustil je mater, že- no, dvoletno hčer in šestme- sečnega sina. Niti sin, niti vnuk nista poznala svojega očeta, ženi sta se borili z zemljo, s sabo, se premago- vali in vztrajali. »Rojeni smo za to zemljo. Saj delaš, hudo delaš, toda sam svoj gospodar si. Pred vojno so šle kmetije na bo- ben, kot da bi fižol luščil. Po vojni pa so nas dajale ob- vezne oddaje. Nihče ni upo- števal, da smo same ženske, da smo partizanske sirote. Prišli so, kaj bi se bali nas bab. Pri nas je vedno mora- lo biti. Pa kaj bi, to je mi- mo ...« Janko je začel pripravljati orodje, da bi na traktor pri- trdil kosilnico. Ju*^'-i bo po- kosil deteljo. »Šele zdaj se mi zdi, da so nastopili p -rniki. Ko je Jan- ko prišel od vojakov je ostal doma. Dve leti pred koncem osnovne šole sem morala iz- stopiti. Mama in stara mama nista zmogli, delavcev nisi dobil. S šestnajstimi leti sem morala delati, kot mo- ški.« Preje, ko sta bila še Min- ka in Janko manjša, sta obe ženi garali, da bi obdržali posestvo, da bi se preživeli in z njima družina. Janko je šel v \ik za strugarja, končal in postal strugar. Nato je od- šel k vojakom. Po vrnitvi ni stopil več za stroj. »Vlekla me je zemlja. BMi so tu od televizije in pove- dali nesmisle. Vsak, kdo je bil kdaj na zemlji, ve, kaj se pravi kmetovati. Povedali so, da tu več zaslužim, haha. To je smešno. Vem pa za koga delam in zakaj delam. Ko sem kot vajenec moral v službo mi je pogosto bilo težko, ko sem gledal ta po- lja in ljudi. Najtežje mi je bilo ob košnji. Tako rad bd zapodil koso, da je ne bi do- hajal. Zato sem se vrnil na- zaj k zemlji, ne pa, da bi več zaslužil.« čeplje so vas, ki jo razpo- lavlja betonska cesta. Triin- trideset hiš in toliko kmetij. Pri vsaki deseM je danes trak- tor. Drugi po vrsti je pripe- ljal pod kozolec Krtnove družine. Janko je začel ko- rajžno. Bilo je prepričevanj, dopovedovanj, zdaj je tu. Mi- lijon tristo so dali zanj. Naj- prej so jim obljubili kredit, zdaj bo šel letošnji pridelek hmelja zanj. Dokupili so ra- zne priključke. Vsega sku- paj za dva in pol milijona. Na pomlad je Janko prezi- dal hlev. Letos bi naj preure- dili še drugega, prihodnje le- to hišo. »Pomagala mu bom, da si malo opomore,« pravi Minka in se nasmiha. Znova je na- točila v bokalček pijače, že dolgo se z njenega okna vije nagelj... Potem bo začela na svojem. Znova. Tako gospodarijo. Vsak ima svoje delo. Minka ima kuhinjo in skrb za pitance, Janko hlev, mama molžo, sta- ra mama pa Janku pomaga. Od štirih zjutraj do desetih zvečer. Vsako , leto prodajo nekaj pitanih govedi, par svinj in ndeko. Letošnji hmelj bo šel za traktor. »Lačni nismo bili nikoli, zadnji dve leti pa že tudi ve- mo zakaj delamo. Borimo se, da bi mama dobila priznano dobo. Ne gre toliko za denar, kot za priznanje. Pa ne gre in ne gre. Veste, kaj mi je dejal tisti v Žalcu na občini? Zakaj se moj oče ni boril do konca. Razumete? Razjokala sem se kot otrok. Zato ča- kam, da bom kdaj »okranc- lala« kakšnega od tistih funk- cionarjev. ..« Vedno so de- lali razlike. Ko sva bila z Jankom še manjša, so dobi- vale partizanske sirote tiste pakete. Tudi naju so vabili tja, ravno toliko, da sva vide- la, kako so jih delili drugim. Midva p>a sva vsakokrat pri- jokala domov z zavitkom bon- bonov ...« In takrat, ko Janko ob ne- deljah zavije na belo cesto, se ženske razhudijo. »Saj ni- maš kam. Edino v kino. V ne- deljo sem šel plesat k baze- nu na Vranskem,« pravi Jan- ko. »Seveda. Potem pa v pone- deljek ne moreš vstati. Ta- krat gremo vse nadenj.« »Ja, je hudo, če grem kam. Potem je dva dni taka reč ...« V Ljubljani imajo sorodni- ke. Minka in Jariko pa vrstni- ke. Pa so vabili Minko v Ljubljano; kaj bi tako gara- la. Uredili so jd službo. »šla sem. čedno plačo so mi nudili, delala bi v kuhi- nji. Bila bi gospa. Toda dru- gi dan so mi v oči navrele solze. Zložila sem svoje stva- ri in odrinila nazaj. Mi smo rojeni za zemljo. To je živ- ljenje. Trdo delaš, toda to je nekaj drugega kot tisto živ- ljenje v škatljah.« Mimo drve avtomobili. Ni- koli jih ni zamikalo, da bd stopili ta dva koraka do ce- ste in šli. Ko sta bila Janko in Minka kot otroka na mor- ju, ju je, kot pravi Minka, vse bolelo od dolgega časa. »Ne morem si misliti, kako lahko ljudje žive brez dela. Kako se pražijo tam na son- cu, ko nI niti hmelja, niti žita.« »čudim se, da ženejo take- ga vraga zaradi tega, ker smo pač kmetje,« pravi Janko. »Tudi tu v čepi j ah, so bolj- ši in večji gospodarji. To sem rekel tudi tistim od te- levizije. Rad imam pač zem- ljo, zato sem pustil strugar- ski stroj. Zato še nisem no- ben heroj, kot so hotela reči tam na televiziji. Stroja pa nisem pustil zaradi tega, ker zaslužiš tu več, to dobro ve vsak, ki je kdaj oral. Boli pa me, da mama ne dobi prima- nja. Od borbe nam je osta- la očetova spomenica, Id vi- si na stena in pa to, kar pi- še v knjigi Med Mrzlico in Etobrovljami, namreč, da je bila naša hiša med najzasluž- nejširm. No pa zdaj smo se že zopet postavili na noge.« J. SEVER V tem obdobju so trenutki predaha redkL Minka in Janko Krtna iz Cepelj pri Vranskem vesta kaj hočeta in zakaj delata. Vzgled mladih Braslovcanov Mladi Braslovčani so pred kratkim ustanovili svoj an- sambel zabavnih melodij. To je ansambl »Paloma«, ki ig- ra vsako nedeljo zvečer na mladinskih plesiih v Braslov- čah. čeprav še niso dolgo skupaj, so fantje kar dobro vigrani. Igrajo nekatere beat melodije, uveljaviti pa se sku- šajo tudi s svojimi. Z usta- novitvijo »Palome« so mladi v Braslovčah prav gotovo mnogo pridobili. Zal pa nekateri temu na- sprotujejo. Ne morejo razu- meti, da se mladli bolje razu- mejo sami med seboj, kot pa s staro generacijo. Mar ni bo-. Ije, da se mladi zabavajo na prireditvah, ki so res njihove, kot da bi p-ijančevali po vese- ^a^? Mnog. bi se moiaJi za- TABORENJE MLADIH KONJIČANOV Prejšnji teden se je v Slo- venskih Konjicah začelo tabo- ren je obveznikov predvojaške vzgoje. Med tem časom bo- do imeli predavanja in prak- tične vaje. čas taborenja so nekoliko skrajšali, saj so bili dosedanji stroški precej vi- soki. UREJEN PARK V RADEČAH v vsakem kraju so ponos- ni, če imajo kaj lepega. Tako so lahko v Radečah prebivalci ponosni na lepo urejen park. Poleg vsega kar je v parku potrebno, ga krasijo tudi na- pisi o čuvanju nasadov in cvetja in obarvane klopi. Kra- jevna skupnost pa je posta- vila tudi potrebne košarice za odpadke. Tako urejen park, radi obiskujejo občani Radeč in drugi gostje. vedati, da so mladi nosilci ne^ česa novega, naprednega, i>a naj bo ta naprednost izraže- na v idejah ali pa v moder- nem (za starejše ljudi nečlo- veškem in pohujšlji\'em) ple- su. Ta naprednost pa ni le pri- vilegij mladine v mestih, pač pa je značUna tudii za pode- želsko mladino. Naj omenim še to, da na mladinskih plesih v Braslov- čah pijejo samo brezalkohol- ne pijače in da ne prihaja do nobenh izgredov (česar bi za mladinske plese v Olju ne mogh trditi). Menim, da je treba aktiv- nost mladih Braslovcanov po- hvaliti, fantom »Palome« pa čestitati za njihov trud in jim želeti veliko uspehov pri nadaljnjem delu! MILAN FUŽIR KRVODAJALCI IZ LOKE PRI ŽUSMU Na območju Loke pri Zus- mu je že 105 prostovoljnih darovalcev krvi, tako, da je krvodajalec že vsak 14 prebi- valec. Loka daje Transfuzijski postaji v Celju kri že tretje leto. Vsako leto se prijavi 30 do 40 prostovoljcev, kar je za majhno področje visoka številka. Nekateri pa dajejo kri še v Sevnici in Trbovljah. POMOČ — ENO- )NEVNI ZASLUŽEK Na sestankih s predstav- niki samoupravnih orga- nov in družbeno političnnh organizacij in delovnih or- ganizacij s področja obči- ne Trbovlje, ki so jih pri- pravili Občinska konfe- renca SZDL, Občinska konferenca ZKS in Občin- ski sindikalni svet Trbov- lje, so sklenila, da bodo zaposleni iz trboveljskih delovnih organizacij pri- spevali kot pomoč žrtvam imperialistične in neoko- lonlalistdčne agresije v Vietnamu in Bližnjem vzhodu po enodnevni za- služek. Govoril: pa so tu- di o problemih, ki se po- javljajo v »vezi z zbira- njem sredstev za financi- ranje šolstva II. stopnje, pri čemer so poudarili, da bi morali v delovnih orga- nizacijah končno le začeti izpolnjevati dogovorjene obveznosti, saj se na šo- lah II. stopnje šola tudi okrog 450 otrok \? Trbo- velj —nk KRVODAJALSKA AKCIJA NA POLZELI Minulo nedeljo je osnovna organizacija Rdečega križa na PolzeU organiziirala krvAia- jaLsko akcijo. Petdeset obča- nov je darovalo kri. Kljub te- mu da to število ni majhno, zaskrbljuje dejstvo, da števi- lo krvodajalcev iz leto v le- to upada. Žalostno je, da Se teh humanih akcij ne udele- žujejo mladli, čeprav Polzela sJcvi kot kraj mladih ljudi. tt IZLET NA PLITVICE Vodstvo siiTkd^kalne i>odruž- ndce v šoštanjski termoelek- trarni bo ob praznovanju dneva vstaje organiziralo za -.vo le člane in njih svojce dvo- inevni izlet k plitvičkim je- zerom Ta sindikalna podruž- nica sodi s svojim delom med i^jdelavnejše v občiinl. —ez Tri tatice pred sodiščem Pretekli teden so se pred Občinskim sodiščem v Celj« zagovarjale tri tatice iz Zagre- ba, ki so kot sostorilke uk- radle 386 tisoč starih dinar- jev iz zaklenjenega stanova- nja. Nadježda Djordjevič, Kar- lina — živka Djordjevič in Mira Jovanovič so se tretje- ga junija letos zgodaj zjut- raj odpravile zdoma proti Sloveniji. S seboj so vzele nabožne slike, da bi jih pro- dajale, obenem pa bi po hi- šah prosjačile za hrano in ob priložnosti še kaj izmaknile. Z vlakom so se pripeljale v Radeče in pričele hoditi od hiše do hiše. Ustavile so se tudi pri hiši Potočinovih na Okrožju 99 v Radečah. Gospo- dinja je bUa ravno takrat na vrtu in obdolžen.ske so jo prav gotovo opazile. Razdeli- le so si stražo, ena pa je od- šla v stanovanje in pričela br- .skati po omari za perilo. Ta tinska sreča se ji je nasmeh- nila, saj je našla torbico, v ka- teri je bila večja vsota de- narja. Potočinovi so imeli tam hranjen ve.s denar in so po tej tatvini ostali skoraj brez dinarja. Tatice so se po opravljenem kriminalnem de- janju z avtobusom odpeljale do Brežic in nato z vlakom proti Zagrebu. V vlaku so si tudi razdelile 163 tisoč dinar- jev, kajti ostali denar je Kar- lina Djordjevič skrivoma ob- držala zase. Njihovo vesel.ie ob nenadni nepošteni oboga- titvi pa ni trajalo dolgo, kaj- ti že v Zagrebu so jih prijeli organi javne varnosti in tudi zasegli ves ukraden denar, čeprav so ga dobro skrile. Vse tri obtoženke so nepi- smene in niso nikjer zaposle- ne, saj imajo doma hiše in ena izmed njih celo avtomo- bil, imajo pa tudi kopico ot- rok. Sodišče je le težko ugo- tovilo njihovo pravo starost, kajti obtoženke niti niso ve- dele ali pa niso hotele vede- ti, koliko so stare, bile pa so brez osebnih dokumentov. Karlina Djordjevič je bila pred nedavnim kaznovana pri sodišču v Pidi na deset me- secev zapora, vendar kazni 5e ni prestala, IVIira Jovanovič pa je bila zaradi pretepanja kaznovana na daljšo zaporno kazen. Ob soočenju so obtoženke obtoževale ena drugo in se je med njimi vnel hud pre- pir, nekaj minut za tem pa so bile spet dobre prijatel,p- ce. Vse tri so se tudi močno kesale, da so storile tatvino in so na dolgo in široko ob- ljubljale, da kaj takega ne bodo več storile. Sodišče je obsodilo Nadjež- do Djordjevič na šest mese- cev zapora, pogo,ino za dobo treh let, prav tako kazen je dobUa Mira Jovanovič, Kar- lina — 2ivka Djordjevič pa je bila ob upoštevanju nepre stane kazni iz Pule obso.jena m <;kTipno kazen eno leto za- pora. VLADIMIR VIDMAR 6 TEDNIK, 20. JULIJA 1967 s PRVE SEJE REVIRSKE KONFERENCE V TRBOVLJAH Komunisti za enotnost revirjev IVIARJAN OROŽEN na čelu petnajstčlanskega re- virskega komiteja. - i^a seji je bila navzoča tudi članica CK ZKJ tovari- ' gica LIDIJA ŠENTJURČEVA. ^ Težišče dela revirskega komiteja bo potekalo v Komisijah. g Sa konferenci so imenovali enajst komisij. jfa pr^i s^j^ revirske kon- gnce ZKS, ki je bila pre- J^jjli teden v Trbovljah, so ■^jprej izvolili namestx) za- ^nega nov revirski komite, Tirna 15 članov, njegov po- etični sekretar pa je tovariš \larj»" OROŽEN. Nadalje so izvolili 11 komisij, v katerih so člani iz vseh teh občin. Čeprav je imela prva seja revirske konference ZKS konstitutivni značaj,- so v drugem delu konference ude- leženci obravnavali vrsto iz- redno važnih in časovno naj- bolj aktualnih vprašanj. Najprej so obravnavali pe- reča vprašanja v mednarod- nih odnosih in v zvezi s tem analizirali aktivnost in odnos komunistov v revirjih do teh vprašanj. Nadalje so razprav- ljali o problemih rudnikov in tem, na kakšni stopnji so priprave za integracijo neka- terih zasavskih kolektivov. Živahna je bila tudi razpra- va o problemih zaposlovanja v revirjih in končno o pro- blemih borcev NOV z ob- močja Zasavja. ck. V zadnjih dveh, treh letih je Trbovlje vzkipelo, bi lahko zapisali pod ta posne- tek, ki prikazuje novo naselje individualnih hiš. Medtem, ko spodaj prevladuje|p predvsem večji stanovanjski objekti, si je veliko število občanov postavilo lične M- še na planotah ob mestu. (Foto: J. Sever) S ČETRTE SEJE SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK Obvezno tluorotofiranie občanov Na seji obeh zborov skup- ščine občine Hrastnik so od- borniki med drugim razprav- ljali tudi o odloku o ustano- vitvi občinskega štaba za var- stvo pred naravnimi in dru- gimi hudimi nesrečami, ter o tem katera podjetja morajo ustanoviti organe za zaščito pred temi nesrečami; o me- jah melioracijskega območja, ki so uzakonjene z novo spre- jetim odlokom; o potrditvi statuta temeljne izobraževal- ne skupnosti in njenega fi- nančnega načrta ter o okvir- nem programu dela občinske skupščine za drugo polletje letošnjega leta. Sobotna seja obeh zborov skupščine občine Hrastnik je bila dokaj živahna, čeprav so odborniki razpravljali v resnici le o stvareh, ki bodo sliižile za zaščito in varstvo občanov. Med tem vsekakor sodi sprejetje odloka o ob- veznem fluorografiranju obča- nov, predvsem zaradi prepre- prečevanja nalezljivih bo- lezni^ Kritje stroškov fluoro- grafiranja je urejeno s Ko- munalnim zavodom za soci- alno zavarovanje delavcev v Ljubljani in je torej fluoro- grafiranje občanov v občini Hrastnik — brezplačno. Obči- no bodo bremenili le stroški priprav za izvajanje akcije in fluorografiranje kmetijskih zavarovancev. Prav tako bo občina krila stroške za flu- orografiranje nezaposlenih. Zaradi pogostih elementar- nih nesreč, med katere so- dijo poplave in večje nesre- če, je svet za narodno ob- rambo predlagal, da bi na področju občine ustanovi- li občinski štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. Gre za ko- ordinacijski odbor, ki bi pre- vzel sinhrono organizacijo v primeru nesreče. Po krajši razpravi so odborniki spreje- li odlok in določili tiste de- lovne organizacije, ki mora- jo imenovati in ustanoviti posebne štabe za varstvo pred elementarnimi nesreča- mi. Ti organi bodo v okvi- ru teh delovnih organizacij skrbeli za^ sprejem posebnih ukrepov v primeru hudih ne- sreč, istočasno pa tudi za preventivno varstvo. Obširnejša razprava odbor- nikov se je razvila ob pred- logu odloka o mejah melio- racijskega območja. Na pod- ročju hrastniške občine so namreč že lani začeli ureja- ti in regulirati hudournik Boben, ki je ob naraslih vo- dah povzročal veliko škode. Za vsa vzdrževalna dela hu- dournikov v Hrastniku je po programu vodnega skla- da SRS in vodne skupnosti Ljubljanica—Sava predvidenih za letos 76 milijonov starih dinarjev. V naslednjih letih bi po srednjeročnem programu republiškega vodnega sklada porabili le 20 milijonov starih di- narjev za vzdrževanje strugo hudourniškega potoka Boben, kar pa ne zadošča za inve- sticijska dela, ki so nujna, saj je še vedno več kritičnih točk, kjer hudournik Boben ogroža varnost občanov in povzroča škodo ob vsakem naraščanju vode. Odborniki so razpravljali še o statutu in finančnem načrtu temeljne izobraževalne skupnosti ter o delu skupšči- ne v prihodnjem obdobju. O razpravi bomo obširneje poročali v naslednji številki Tednika. S. J. KOMUNISTI MORAJO IMETI Razgledni odnos do dogajanju v svetu Na prvi seji revirske kon- ference v Trbovljah so razprav- ljali o perečih mednarodnih dogodkih, zlasti tistih na Srednjem vzhodu, predvsem pa so ocenili odnos in aktiv- nost zasavskih komimistov do teh vprašanj. Tovariš Mar- jan Orožen je med drugim ugotovil, da veliko komuni- stov, med njimi celo vodilni, niso znali dovolj jasno f>o- jasnjevati dogodkov in da je to eden od osnovnih razlogov, lia se je v delavskih revirjih reakcija ljudi odvijala stihij- 30, da je tolmačenje ostalo le .13 površini pojavov in mno- »okje pod vplivom imperiali- stične propagande. Tovariš Andrej Železnik se je zavzel za večjo aktivnost komimistov pri proučevanju in analiziranju mednarodnih dogodkov. Komunisti bi se morali najbolj zavzemati za to, da bi delovni ljudje z iskristaliziranimi stališči so- delovali v naši zunanji poli- tiki. Pomisleka je vredna ugoto- vitev tovariša Jožeta Cestni- ka, ki je dejal, da pogosto rav- no tisti strokovnjaki, ki jih kolektivi pošiljajo v dežele v razvoju, enostransko in tudi zlonamerno prikazujejo raz- mere v državah, kjer so de- lali. Na to ugotovitev je na- vezal svoje misli tudi repub- liški poslanec tovariš Forte, fieš, da bi ravno taki ljudje morali biti med prvimi po- borniki za moralno in gmot- no podporo deželam, v kate- rih naj bi tudi v prihodnje imeli »odprta vrata«. Zmede- ne in vsebinsko brezbarvne informacije pa so, tako je poudaril, posledica pomanj- kanja analitične sposobnosti. V razpravo je posegla tudi tovarišica Lidija Šentjurčeva, ki je dejala, da komunisti ob izbruhu imperialistične agre- sije idejno niso bili priprav- ljeni. »Komimisti, predvsem pa mlajši, bi morali pridobiti abecedo razrednega gledanja na procese v svetu, pridobiti občutek za razrea bo pri- redil samostojni koncert v počastitev dneva republike. Zbor je prejel tudi uradno vabilo nemške pevske zveze,' da bi sodeloval na njenem šestnajstem pevskem festi- valu, ki bo konec jimija pri- hodnjega leta v Stuttgartu. Povabili so ga kot vrhimski pevski zbor iz Jugoslavije, da bi z zbori dn čehoslovaške. Madžarske, Finske, švedske in Nizozemske nastopil na koncertu z reprezentativni- mi skladbami dz jugoslovan- ske glasbene literature. Na povratku bo zbor gostoval tu- di na Korošlkem Kolektiv trboveljske cementarne pripravlja rekon- strukcijo. To bo že druga v nekaj letih. 500 tonsko peč (na sliki) bodo zamenjali s tisoč tonsko in se s tem uvrstili med največje proizvajalce cementa pri nas. Zaradi bližine velikih gradbenih centrov bo tako trboveljjski cement uspešno zamenjal dosedanji uvoz. (Foto: J. Sever) popravek V prejšnji številki smo ob- janli fotograftjo trboveljske termoelektrarne med gradnjo. 2apisano je bilo, da objekt Jradi »Rudis« Trbovlje. Spo- "^ila ne popravljamo v celo- •j. kajti dimnik (tega je na sliki največ) je res v gradnjo prevzel »Rudis«. Ostale oh- j^kte, kotlarne, strojnico itd., Pa gradi celjsko podjetje "Ingrad«. nekatera dela sku- P*j z njim pa izvršuje do- "Jače gradbeno podjetje »Za- savje«. bralcem in prizadetim se ^ nehote storjeno pomoto 'Opravičujemo. Komisija za kadre pri tovarni perila TOPER - Celje razglaša prosto delovno mesto MEHANIKA v poslovni enoti Šmarje Kandidat mora poleg splošnih izpobvjevati še tele posebne pogoje: — KV ključavničar; prednost imajo kandidati s prakso pri šivalnih strojih — odsluženi vojaški rok — stanovanje v Šmarju Za zgoraj razglašeno delovno mesto je p>o Pravil- niku o delovnih razmerjih podjetja določeno 3-me- sečno poskusno delo. Prijave sprejema splošno kadrovski oddelek pod- jetja. Rok za sprejem prijav je 15 dni od objave raz- pisa, i Vsem prebivalcem občine Celje, zlasti še našim cenjenim odjemalcem iskreno čestitamo k ob- činskemu prazniku. Potrošnikom žlahtne kapljice pa priporočamo, da se poslužujejo naših prodajaln in sicer: v Celju, Zidanškova 1, Mariborska cesta 118 in prodajalne na trgu Savinova 3. SLOVENIJA VINO CELJE VESTNIK, 20. JULIJA 1967 X NA KRATKO PREDVOJASKA VZGOJA Obvezniki odreda predvo- jaške vzgoje iz Slovenskih Konjic so te dni odšli na ta- borjenje. Po programu, pri katerem sodelujejo mlajši re- zervni oficirji in podoficirji ter družbeni delavci, se ob- vezniki predvojaške vzgoje uri- jo z orožjem, opravljajo raz- ne tehnične naloge in poslu- šajo predavanja. IZOBRAŽEVANJE Delavska univerza v Sloven- skih Konjicah bo v tem me- secu uspešno končala izobra- ževalno sezono. S predavanji pravkar zaključujejo slušate- lji kovinske delovodske šole in ekonomske srednje šole, poleti pa bo v Slov .Konjicah šiviljski tečaj. Pri delavski univerzi pa še pripravljajo program za na- slednjo sezono. NAPREDEK y POSLOVANJU v" trgovskem podjetju »Fu- žinar« v Vitanju so po speci- alizaciji posameznih posloval- nic dosegli napredek. Vzpo- redno s tem raste' tudi pro- met. Osebni dohodki delav- cev v tem podjetju so bili letos za 30 odstotkov višji, kot v enakem obdobju lani. ORGANIZACIJA KOMUNISTOV Konjiški komunisti razprav- ljajo o bodočih organizacij- ^ih oblikah an?ani/a'"m na njihovem območju. Nekaj osnovnih organizacij bodo združili, tako da bodo v ve- čini podjetij enotne osnovme organizacije. Združile se bo- do tudi nekatere osnovne or- ganizacije ZK v šolah iz žreč, Vitanja. Loč in Stranic. PROSLAVA OB DNEVU VSTAJE Občinski skupščini Sloven- skih Konjic iz .Slovenske Bi- strice se že pripravljata na proslavo ob Dnevu vstaje, ki bo letos na Rogli in Pesku na Pohorju. V programu je vključeno strelsko tekmova- nje m proslavi na Pesku in Rogli. Organizatorji pričaku- jejo številno udeležbo. FILATELISTIČNA RAZSTAVA Filatelistično društvo iz Slo- venskili Konjic pripravlja v počastitev Dneva vstaje "eli- ko filatelistično razstavo p id naslovom »Staier.5lra v borbi in izgradnji«. V razstavi bodo sodelovali član: večine štajer- skih filatelističnih družtev, odprta na bo štiri dni. V. L. POMOČ VIETNAMU Po podatkih koordinacijske- ga odbora za pomoč vietnam- skem ljudstvu v Slovenskih Konjicah je zbiralna akcija v nekaterih manjših delovnih organizacijah že zaključena. Zbrali so več kot 1000 novih dinarjev in jih že odposlali republiškemu odboru. V ve- čini večjih podjetij nabiralna akcije še poteka. V. L. POTOVANJA V TUJINO Podobiw kot v drugih kra- jih tudi občani konjiške ko- mune vedno več potujejo v tujino. Na občinski skupšči- ni izdajo iz dneva v dan več potnih listov, skrbijo pa tudi za to, da čim bolj skrajšajo postopek za izdajo potnih li- stov. POŠKODOVANA CESTA Zadnji močni nalivi so neko- liko poškodovali tudi cesto Frankolovo — Crešnjice — žice Narasla voda je izpod- jedla cestišče, na posameznih odsekih pa so bili tudi manj- ši plazovi. Ker je cesta zelo prometna, bo treba poskrbe- ti, da bo čim prej urejena. Vinko Lanperholc Praznik obeh bregov Sotle Minulo nedeljo so v Podče- trtku s svečanostjo ob spo- meniku padlih zaključili praz- novanje krajevnih praznikov v Virštanju, Olimju in Podče. trtku. Praznovanje se je v resnici razvilo v praznik vse- ga Obsotelja. Prebivalci tega predela na vzhodu naše republike praz- nujejo spomin na tragične dogodke pred 25 leti, ko so žandarji v Virštanju ubili iz- danega Eda Leskovarja, za- gorskega prvoboroa, člana CK ZKH in sekretarja ZK kra- pinskega okrožja. Ob tem se spominjajo tudi smrti Ane Bah, ki je bila kot talka ustreljena v mariborskem za^ poru, in pa smrti Karla Čer- nigoja, EK>dčetrtškega šolske, ga upravitelja, Martina Kne- za, občinskega sluge ter Leo- polda Novaka, ki so bili ubiti na pragu svobode. Letošnje, po vrsti že tretje praznovanje je bilo najobšir- nejše in je zajelo skoraj celo Obsotelje. Bogat program pri- reditev, ki so ga pripravili občani in najmlajši, pionirji. člani pionirskega odreda »Treh talcev« in »Ane Baho- ve« si je c^ledalo okrog 2000 občanov. Osrednja proslava je bila v nedeljo dopoldne pred spome- nikom padlih v Podčetrtku. Po povorki občanov in pro- stovoljnih gasilskih čet z ob- močja šmarske občine je zbrane nagovoril Franc Re- nir, predsednik krajevnega od- bora SZDL. V svojem govoru je orisal del^, ki ga je pri- speral okoliš na obeh straneh Sotle v narodnoosvobodilni vojni, zatem pa je govoril še o gosi>odarskem razvoju Ob- sotelja. Po svečani seji krajevnih organizacij, katere sta se udeležila tudi predsednik in podpredsednik občinske skup- .ščine občine, in po svečano- sti pred spomenikom, je bila otvoritev razstave del šolskih otrok podčetrtške osnovne šo- le. Na razstavi So pokazali poleg ročnih del tudi izdel- ke, ki so prikazovali vključe- vanje Obsotelja v mednarod- ni turizem. Praznovanje Obsotelja je dalo posebno bbeležje delo najmlajših, ki so poleg raz- stave prispevali še osrednja kulturni program, zatem up- rizorili zahtevno partizansko igro in pa ponazorili parti- zanski miting, takšnega, kot so bili pred več kot 25 leti. žal je to svečanost moti] dež. Prizadevni pionirji iz odreda »Treh talcev« so zelo živo po- kazali, kako tesno se vključu- jejo v žrlvljenje svojega kra- ja. Za svoje delo so bili letos nagrajeni z najvišjim zveznim priznanjem, dobili so kipec kurirja Jovioe. —ez Osrednja proslava ob praznovanju Obsotelja je bila v Podčetrtku. Borci in pionirji so med proslavo položili vence pred spomenik padlih. (Foto: J. Sever) Trgovina in expreso Razgovor z direk. torjem trgovskega podjetja Resevna Šentjur KARLOM ADR I NEKOM »Zvedeli smo, da ste pf^^ dnevi začeli graditi novo tt. govino na Planini?« »Res je. 1. julija smo zače. li. V dosedanjem lokalu ^j, radi majhnih prostorov rjj. smo mogli nuditi večje izbjfg potrošniku, pa tudi skladišča smo imeli kar v štirih razlij. nih poslopjih. Nova trgovin^ bo precej večja kot je bila stara. V pritličju bomo pro. dajali tehnično blago, tekstil in živila na samopostrežni način. V prvem nadstropja bodo tujske sobe, ker se na- še podjetje ukvarja tudi s tu- rizmom in gostinstvom. 2a izgradnjo bomo porabili 7q milijonov starih dinarjev, otvoritev pa bomo imeli naj- brž že 1. maja v prihodnjem letu. Moram še povedati, da so bili prebivalci Planine ze- lo veseli odločitve podjetja, upam pa, da bodo z novo tr- govino zadovoljni.« »Vaše podjetje se ukvarja z gostinstvom. To dokazuje gradnja Espresa v Šentjurju, Je le-ta resnično potreben?« »Espreso kavarno, ali »niimi i kavarno« kot jo pri nas v i šali imenujemo, smo v šent- I jurju res potrebovali. Mladi j nimajo prostora, kjer bi lah- I ko posedeli in se pogovarjali ; Prodajali bomo alkoholne pi- jače, vendar bomo pn tem pa- zili na starost gostov. Oprema, ki jo je kot reklamni vzA)rec izdelala tovarna Alpos, je nekoliko starinskem slogu. K*, varna bo imela še vrt in t«-, raso. Vse to nas bo .stalo pri- bližno 25 milijonov starih di-, narjev. Espreso bo odprt že. 1. avgusta.« »In bodoči načrti"« »V Šentjurju bomo adapti- rali staro trgovino na križi- šču, kjer je sedaj skladišče. Tu bomo imeli stalno razsta- vo pohištva, preuredili pa bo- mo tudi gostišče Za.rja v Sliv- nici. Dela je dovolj.« M SENlcABJ Višji osebni dohodki FRANC SENICA načelnik oddelka za gospo- darstvo pri skupščini občine Šentjur pri Ce- lju o gibanju gospodarstva v prvih šestih mesecih: »Proizvodnja je v prvih še- stih mesecih tega leta poteka- la normalno. Glavni problem pa je bilo kreditiranje. Zara- di pc^ostih restrikcij v seda- nji politiki so nastale težave pri plačevanju Največ dolžni- kov je med kupci izdelkov lesne in kovinske industrije. Približna ocena proizvodnje: količm.->ki obseg je bil za 3 do 5' o večji kot lani v istem obdobju, to pa zaradi večje proizvodnje v kovinski indu- striji in normalne letine v kmetijstvu. V drugem četrt- letju je bilo nekaj težav pri prodaji nekaterih lesnih iz- delkov. Oskrba z reprodukcij- skim materialom je bila za- dovoljiva. Pri iz-TOZu smo v prvih še- stih mesecih realizirali 48<"o letnega plana, kar po vred- nosti zna.ša 1,150.000 dolarjev. Je pa za 2"/(, nižji kot lani v istem obdobju. Osebni dohodki so se v pr- vem polletju dvignili na pov- prečje 75.750 Sdtn, kar je pre- cej, saj je bil lanski povpreč- ni osebni dohodok 65,000 sta rih dir^rjev.« Deset let vodne skupnosti SAVINJA Te dni je kolektiv Splošne vodne skupnosti »Savinja« v Celju j)očastil desetletnico sar mostojnega dela. Na proslavi, katere se je med gosti udele- žil tudi podpredsednik skup- ščine občine Celje, Zdravko Trogar, je o d«lu kolektiva govoril njegov direktor inž. Srečko Cvahte, priznanja vsem tistim, ki »o v kolekti- vu od njegove ustanovitve pa Je podehl predsednik delav- skega sveta Rudi Klaužer. V desetih letih samostojne- ga dela se je kolektiv vodne skupnosti Savinja razvil v so- lidno In sodobno delovno or- ganizacijo za izvajanje vseh hidrotehničnih del ter za iz- delovanje ustreznih projek- tov, številke kažejo, da je bi- lo v desetih letih reguliranih 28.8 km vodnih tokov in izsu- šenih 1000 ha zamočvirjenih zemljišč. Poleg tega je ta ko- lektiv zgradil in rekonstruiral nad 20 km vodovodov z re- zer\x>arji, vrsto kanalizacij in drugih hidrotehničnih ob- jektov. Kot najpomembnejši objekt je regulacija Savinje v Celju v dolžini 1730 m. Za celjsko industrijo je zelo po- membna regulacija Voglajne. Dela potekajo v etapah. Do- slej so regulirali 4,1 km stru- ge Ostala pomembna dela so bila regulacija Dobmice s Toplicico (2,5 km). Travni- škega potoka (I km) in vzhod- ne Ložnice (2,4 km), osušitev zemljišč v Žepni (100 ha), pri Dobrni (17 ha) in ob Dajnd (56 ha). Kolektiv je zgradil tudi zajetje celjskega vodovoda v Vitanju in del vo- dovodnega omrežja. V spod- nji Savinjski dolini so se de- la v glavnem omejevala na melioracijah (nad 800 ha) ter regulacijah potokov. Za ve- lenjski okoliš je zinačilna re- gulacija Pake, gradnja velenj- skeg% vodovoda v dolžini 8,8 km itd. Takšna in podobna dela je kolektiv opravil tudi na ostalih področjih celjske regije. Trenutno pa je v teku najvažnejša akcija — izvaja- nje štiriletnega programa pri urejanju celjskega v(xinega režima. —mb POVRNJENO ZAUPANJE Vzgojno varstvena ustanova v Štorah, ki je bila dolga leta precej slabo organizirana, da- nes staršem že vliva zaupa- nje. O tem govori tudi števi- lo otrok, ki hodijo v vrtec. Jeseni jih je bilo samo 16. danes pa že 36. V teh dneh temeljito popravljajo tudi stavbo vrtca. Za to bodo po- rabili približno dva milijona in ix>l starih dinarjev. ZAKLJUČEK POLITIČNE ŠOLE Ciklus predavanj na poli- tični šoli v Šentjurju, ki jo je organizirala Delavska imi- verza Šentjur, je obiskovalo povprečno 15 slušateljev, iz- med 20 prijavljenih. Zaključek šole je bil uspešen, slušatelji pa so pred dnevi bili na ek- skurziji po Kočevskem, Do- lenjski in Beli krajini. „Grunti" brez gospodarjev Med zelenima gozdovi vodi bela vijugasta cesta preko Ostrožnega, Lopate in Gorice do tipične slovenske vasice šmartna v Rožni dolini. Cen- ter, ki ga sestavljata šola in cerkev, obdajajo na severu Jezerski hribo-vi, ki v svojih nedrih skrivajo vse i>olno ma- lih kmečkih domačij. Ljudje tod okoli so prijaz- ni in ne zapirajo vrat pred tujdm človekom, četudi sd pr- vič v hi5i. ti prineso na mizo kozarec vina in kos kruha. Kakor so prijazni, tako so tudi veseli ljudje iz šmartna. Na zadnji gasilski veselici so se res nekoliko stepli, vendar ne prehudo, malo pa le še moramo ohraniti navade s slovenskih veselic, pravijo. Razen na veselicah najdejo zabavo v kinu, kjer so pred- stave samo pozimi in morda še v edini gostilni, ki je na daleč podobna hišici iz prav- ljice o Janiku in .^etki. V teh dneh mnogo Smarčanov sodeluje pri podiranju stare klavnice v Celju, saj jim je celjska občina darovala ma- terial, s katerim bodo razši- rili dvorano prosvetnega do- ma, kjer je tako prijetno f>o- -sedeti v dolgih zimskih veče- rih. Pravih kmetov v šmartnem ni več veliko. Tisoč šesto Smarčanov .je pol delavski, pol kmečki kruh. Mladi noče- jo ostati na kmetijah. Kupi- jo si moped in v tovarno. Lasten denar, svoj gospodar. Na kmetijah le redko srečaš mlade ljudi. Pri delu sicer pomagajo, vendar ne s tisto staro zagrizenostjo, ko se je šlo, kdo izmed teh otrok bo dobil grunt in postal gospo- dar in kdo bo moral po sve- tu. Strah, da bodo čez leta grunti postali gmajne, je opravičen. Mladenič noče pre- vzeti zemlje, preveč je dela in premalo zaslužka. Dosedaj sta zapuščenni ž« dve kmeti- ji. Res, da se to ne bo zgo- dilo jutri ali čez leto, vendar tako bo, pravijo šmarčani, Nad Šmartnim visi sivina svinca. Čedalje več se šuš- Ija o možnosti, ki bi ta nek- dag izrazito kmečki predel, spremenila v industrijskega. Celjska Cinkarna opravlja po- skusna vrtanja v Zavrhu, kjer so odkrili svinčeno rudo Ba- je je je veliko, morda bodo celo odprli nidnik. Res je, da ima poželenje velike oči in še večja ust«, nekaj resni- ce pa le mora biti v predvi devanjlh smarčanov. Dela bo dovolj, če bo rudnik . . . Ob delovanje zemlje bo postalo dodatno opravilo. Poseben del vsakega nase- lja .so otroci, tako je rudi ' šmartnem. 83 se jih .šola * štirirazredni osno-mi šoli. kar 27 pa jih obiskuje posebna oddelka za duševno man .j ra2 vite, kar je ned-vomno zelo zaskrbljujoč podatek. Nekate- ri krivijo šmamico, drugi j^- bolčnik. Učitelji se tnidij«' uspeh pa bo viden šele čez nekaj let. Takšno je življenje v šmar- tnem, polno pričakovanj' upov na boljše, čeprav jlj" tudi sedaj ne gre slabo. Zvečer, ko sonce še njič posije na konico cerkve- nega stolpa, tudi na šmart«<; v Rožnd dolini leže tih vaš^ večer. M. senicar SOSED SOSEDU... 8 TEDNIK, 20. JULIJA 1967 pokal za atletinje bi nastopili vsi, ki ^ rali in obljubili, bi jii' v mošk.i konkurenci ri^^!ubili. ^ razgovoru predsednik AD Kla- i#'^2dravko Ferič. To dej- ji^fjjj^ nalaga nove naloge, oodbuja, da bomo tudi (5 ^^gj posvečali vso skrb •^L Ze jeseni bomo na- ►'ftesnejše stike z gimna- iJ^Lgpričan sem, da bo ta i'', (udi v prihodnje rezer- l*"- j^^ih kadrov, tako kot !»•' v časih Lorgerja, Zu- ^jča. Kopitarja in drugih, f nami je tekmovanje za ^.jjj jjokal Slovenije za •^'g in ženske, članice so ^^x\o osvojile prvo me- *^ člani pa obtičali na tre- s komaj osmimi točka- nianj od zmagovalca, če 'jjjjo vse tako, kot bi mo- ralo biti, bi tudi moška vr- sta Kladivarja osvojila najviš- jo lovoriko. Navzlic temu moramo izreči vse priznanje celjskim atletom, saj so se poleg vsega izjkazali še z re- kordnimi dosežki. Tako je mladinec Ciglenečki postal novi rekorder v hoji na 5 km, ženska štafeta 4 x 60 me- trov pa je izboljšala doseda- nji rekord za tri desetinke sekunde. Novi najboljši čas na tej progi — 30.3 sekunde. Nov republiški rekord 24.4 je v teku na 200 metrov do- segla tudi Marjana Lubej. Na tekmovanju so moški člani celjske vrste osvojili deset, žeaske pa sedem pr- vih mest. Med člani se je Vravnik trikrat vpisal na se- znam zmagovalcev, Žuntar dvakrat, Važič, Kovač, Male, Pikula in Spilar po enkrat. Med ženskami in sploh v eki- pi celjskih atletov je bila najboljša Marjana Lubej, ki je osvojila štiri prva mesta. Med zmagovalke se je uvrsti- la tudi Urankarjeva v teku na 800 metrov. Iz najmlajših vrst pa rase tekmovalka, ki .se zna razviti v vrhunsko pe- terobojko. To je Darja Ma- roltova, ki se je odlično dr- žala kar v treh disciplinah. M.B. Zadnja predaja v štafeti 4 x 100 metrov. Na levi Mar- jana Lubej, na desni Milica Kelc. (Foto: S. Busič) Skokov memorial Na tradicionalnem atletskem tekmovanju v po- lastitev znanega revolucionarja in odličnega pred- vojnega atleta Ferda Skoka je nastopilo preko 130 atletov iz 12 slovenskih in hrvaških atletskih klu- bov, katerim so se pridružili še tekmovalci iz Itali- je, Avstrije in Zvezne republike Nemčije. V osred- nji disciplini tekmovanja v teku na 100 metrov (moški) je zmagal odlični italijanski sprinter Šte- fani (10,7 sek) in prejel pokal uredništva Večer. Prvi trije v vsaki disciplini so prejeli diplome, medtem ko so tekmovalci, katerih doseženi rezul- tati so dobili po atletskih tablicah največ točk, pre- jeli še praktična darila. Pri moških so bili naj- boljši žuntar, Važič in Vivod, (vsi Kladivar Celje), pri ženskah pa Babošek (ŽAK Maribor), Peče (AK Ljubljana) in Kastelic (Kladivar Celje). Dober re- zultat pa je dosegel tudi mladinec Kladivarja Feli- cijan, ki je skočil v daljino 708 cm. tv LEP USPEH INGRADA NA ČEŠKEM Sedemnajstčlanska ekipa športnikov celjskega Ingrada je sodelovala na športnih igrah gradbenih delavcev v če- ških Budjejovicah. V ekipnem MLADI ATLETI NA TRENINGU v ponedeljek, 17. t.m. se je v Gozdni šoli v Mozirju začel skupni trening ali bolje reče- no atletski tečaj za mladince in mladinke. To šolo je pri- pravilo AD Kladivar, vodi pa jo trener Urbančič. Mladi atle- ti bodo poleg rednega trenin- ga poslušali tudi predava- nja o sodniških pravilin in o zgodovini atletike. T. V. ŽALEC — GOTTVVALDOVO 3 : 4 v prijateljski mednarodni nogometni tekmi je moštvo NK Žalec doma izgubilo sre- čanje s češko ekipo iz Got- twaldovega 3:4 (1:4). Tekmo je pred okoli 300 gledalci do- bro sodil Romih iz Celja. T. T. ŽRTVE PROMETA AVTOMOBIL ZADEL MOTORISTA Iz Šempetra je proti Celju vozila kolona osebnih avto- mobilov in motornih koles. Med njimi je bil tudi moto- rist IVAN DVANAJŠČAK, ki je pri podjetju »FeraUt« v Žalcu nameraval zaviti v levo. Najmanj 50 metrov pred tem je nakazal spremembo smeri in pravilno zapeljal na skraj- no levo stran d^ne polovice cestišča. Tedaj je za njim pri- peljal voznik osebnega avto- mobila FRANC TROBIŠ, ki je s približno 100 kilometrov na uro prehiteval kolono in približno 400 metrov vozil po- polnoma i>o levi strani. Zaradi prevelike hitrosti ni mogel prehitevati motorista p>o des- ni strani in se je z vso hi- trostjo zaletel v bok motorja. Motorista je še 25 metrov po- tiskalo naprej, dokler ni obležal na cesti. Voznika avto- mobila je dobesedno vrglo iz vozila, avtomobil pa je po prevračanju obstal na pločni- ku mostu 23 metrov od kraja nesreče. Motorno kolo pa je vrglo čez ograjo mostu. Motorist Dvanajščak je dobil hude poškodbe in so ga takoj odpeljali v celjsko bolnišni- co. Voznika nista bila vinipna. ZDRSEL S CESTE Prometna nesreča se je zgo- dila na cesti II. reda v Lju- biji pri Mozirju. Dr. MAKSI- MILJAN ŽUNTER je vozil z osebnim avtomobilom iz Mo- zirja proti Letušu. V Ljubiji je pričelo vozilo zanašati, da je po 25 metrih vožnje zdr- selo na desni rob ceste, kjer se je prevrnilo 4 metre glo- boko in obstfik) na strehi. Lažje poškodbe sta dobila voznik in sopotnik MIRO HERMAN. Oba sta bila trez- na, škode je za 6.000 N-dinar- jev. ZALETEL SE JE V OREH ŠTEFAN LEŠNIK je vozil z osebnim avtomobilom iz Sevnice proti Planini. V Oreš- ju je na ravni cesti zapeljal s cestišča in 10 metrov vozil po bankini, nato pa se je ze- letel v obcestni oreh. Voznik in sopotnik JURIJ TRSTE- NJAK sta dobila lažje poškod- be. Lešniku so odvzeJa kri za preiskavo. »SEKANJE« OVINKA STANKO KOŠTOMAJ se je peljal z mopedom z Lave pro- ti Mariborski cesti v Celju. Na levem ovinku je vozil po levi strani ceste in tako »sekal« ovinek, ko je iz na- sprotne smeri pripeljal moto- rist ZVONE KOKOU, katere- ga je mopedist zadel, da sta oba padla. Motorist je imel tudi sopotnika ANTONA ŠKOFLEKA, ki je pri padcu dobil poškodbe po nogi. Ko- kelj si je poškodoval stopalo in zlomil štiri prste na levi nogi, mopedist pa je dobil lažji pretres možganov. METALURŠKO-KEMIČNA INDUSTRIJA »CINKARNA« CELJE Velika pričakovanja ifeljska Cinkarna je ena iz- id najstarejših tovarn v ku ob Savinji. Prvi obrat topilnica cinka — je pri- 1 s proizvodnjo že leta 1873, do pa so dobivali iz Meži- in Reibla v Avstriji. Ne- iiko kasneje so zgradili tu- valjarno, pražarno cinko- 1 kon(;en(rarov in obrat za oiivodnjo žveplene kisline. ' vojni se je Cinkarni pri- užila Kemična tovarna, To- ,^ Organskih barvil in Ke- ^ industrija v Mozirju, obratih Cinkarne je okrog 2000 delavcev. ^ 1963 .so samoupravni ^* v Cinkarni sprejeli i^^-^ktivni načrt, v kate- \.. ^0 predvideli modemi- topilnice in valjame i ■ ''"'gradnjo metalurške- \^ kemičnega dela. Že v bjj, ^etu so zgradili nov ^ v.*^^ proizvodnjo litopo- ^^6ga pigmenta, ki ga uporabljajo za izdelavo barv, nekoliko pozneje pa obrat za proizvodnjo kuprablaua, ki ga uporabljajo kot zaščitno sredstvo v kmetijstvu. 1964. so pričeli z izgradnjo nove- ga obrata za proizvodnjo žve- plene kisline. Ta obrat ima dve liniji: piritno, ki služi izključno za proizvodnjo ki- sline in cinkovo. Nova pra- žarna v celjski Cinkarji dela po najsodobnejšem principu. kar omogoča boljše izkorišča- nje plinov, pa tudi izkori- stek granuliranega praženca je mnogo večji, kot je bil v stari pražami. Omenjeni ob- jekt so dokončno zgradili do leta 1966, istega leta pa so zgradili nov obrat za rafina- cijo cinka po >)New Jersey« metodi. V tem obratu ločijo ostale kovine (svinec in kad- mij) in dobijo kovino, ki vse- buje .99,995 odstotka cinka. Ta cink je celo boljši kot elektrolitski, iz njega pa pro- izvajajo cinkovo pločevino, ki jo izvažajo, in ostale cin- kove proizvode. V predeloval- ne obrate spada poleg valjar- ne še oddelek oinkografskih plošč. V njem povečujejo proizvodnjo mikrocinkovih plošč, ki jih uporabljajo v ti- skarstvu in so kvalitetnejše od klasičnih. V Cinkarni imajo tudi oddelek za proiz- vodnjo cinkovUi žlebov in ce- vi, ki so dosii trpežne j ši od tistih ie pocinkane pločevine, oddelek za izdelovanje čašic za galvanske člene (baterije) in oddelek za izdelavo cinko- vih protektorjev (ti služijo za zaščito ladij in k(>nstruk- cij v morski vodi). V kemič- nem obratu v Mozirju proiz- vajajo poleg barv za pleska- nje tudi fasadne barve, bar- ve za notranji oplesk in or- ganole (tiskarske barve), v obratu organske kemije pa izdelujejo barvila za usnje in tekstil ter pomožna sredstva. V zadnjem času so v Cinkar- ni posvetili veliko pozornost izdelavi antikorozijskih pre- mazov (minij, korocink), pro- izvajajo pa tudi umetno gno- jilo superfosfat. In čemu se bodo v celjski Cinkarni p>osvetili v prihod- nosti? Poleg iskanja novih pro- izvodov imajo v planu raz- voj petrokemije. Radi bi na- mreč modernizirali proizvod- njo umetnih gnojil. Ker pa bi morali material za proiz- vodnjo le-teh kup>ovati, so se odločili za lastno izdelavo. Z izgradnjo novega obrata bo Cinkarna pričela pridobivati amoniak, sečnino in amon- sulfat, kar bodo uporabljali za izdelovanje dušikovih gno- jil. Za osnovo te proizvodnje jim bo služila nafta in žve- plena kislina. Cinkarna izvaža svoje kva- litetne izdelke v skoraj vse zahodnoevropske dežele, pa tudi drugam. V preteklem meseu so izvozili za skoraj 600 tisoč dolarjev svojih pro- izvodov, od tega preko 79 od- stotkov na področje konver- tibilnih valut in 19 odstotkov v vzhodnoevropske države. V Cinkarni je zaposlenih precej samskih delavcev, ki ne stanujejo v Celju. Za te je podjetje zgradilo lepo ure- "^i obrati celjske Cinkarne za proizvodnjo žveplene kisline jen samski dom s preko 300 ležišči. Precej težav so imeli tudi zaradi pomanjkanja sta- novanj, zato so jih pričeli graditi. V zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja zadruž- na izgradnja. Tako so nasta- la že tri naselja: na Dobravi, v Selcah in na Hudinji. Cin- karna pa pomaga članom ko- lektiva tudi s krediti za na- bavo gradbenega materiala. Podjetje ima svojo kuhinjo toplega obroka, kjer dnevno skuhajo preko 1500 toplih malic za vse izmene. Malice so okusne, kalorične in po- ceni. Cinkarna ima tudi svoje počitniške domove v Solčavi, v Logarski dolini, v Sladki gori in počitniški dom v Pi- ranu. Poleg teh dootnov si je podjetje oskrbelo penzione v Supetru na Braču in v Sumpetru pri Omišu. Ob zaključku torej lahko trdimo, da je celjska Cinkar- na zelo prizadeven in uspe- šen kolektiv, ki se s svojimi kvalitetnimi proizvodi močno uveljavlja doma in v tujini. V podjetju pa so tudi lepo poskrbeli za rekreacijo čla- nov kolektiva, tako da so lahko vsi z vsem prav zado- voljni. Pogled na stari del Cinkarne DVAKRATNI PORAZ NEPTUNA v tekmovanju za pokal PZS jei ekipa Kopra premagala domačega Neptuna z 87:57. Celjski plavalci so zmagali sa- mo v dveh disciplinah. Na 100 metrov hrbtno je bil prvi Žnidaršič (1:16,0), na 100 me- trov orawl pa Tkavc 1:04,2. v waterpolo tekmi je član druge zvezne lige Triglav (Kranj) premagal mlado in neizkušeno ekipo Neptuna 14:4. Pri domačinih so bili najboljši Dolžan, Rojšek in Sagadin. TEDNIK, 20. JULIJA 1967 9 KOMPAS i y AVGUSTU: ^^rno morje— VZ-zurich- ^JLbERN—milano; z letalom v SEPTEMBRU: ^■0 velesejem NA 'wpELJ—capri ';v-amsterdam— JiiLES-munchen ^a ažurni 1 ^.^ OBALA— ^AŽURNA obala ,^-4.-VICENZA— ;;i,BENETKE ^:j^FIRENCE—san >-o ^..-BERLIN— (SERG jffešta—krakow— ifA fl v oktobru: ;flEN—OKTOBER- u.\zurna obala JJA iiUENJE po )ozemlju ne programe za posa- , potovanja prejmete v Binici KOMPAS Celje ga vam jih po pošti jno na vaš naslov. jOMPASOVI prevozi bo- sršeni z najsodobneje bienimi avtobusi znam- iCRCEDES«. d VSAKIM potova- VALI izletom obi- ■ ruristično Avra o PODJETJE KOMPAS [, TOMŠIČEV TRG 1, FON 23-50. SGLOCKNER IN RTINO D'AMPEZZO IN 20. 8. ZA 190,00 ND 8N0 OBVESTILO! "iski odbor za izgradnjo Pirešica — Pernovo, ^ vse prebivalce tega 'j*, ter vse ostale ob- je prepovedana, z '1967, vsakršna vož- TTežnimi vozili po peš •^resica — Pernovo — preganjanje živali. * tudi obvešča, da se *n.ie lesa vrši, le z limi prevoznimi vozili, ^'i Vsakdo, ki bo to p'' kršil, se bo zago- Pri občinskem sodi- ''»Icu, za storjeno ško- f "»o moral plačati od- I Odbor! PODJETJE AVTO CELJE V CELJU sporoča cenjenim strankam, da bo nudil usluge usluge v servisu v Miklošičevi ulici vsak delavnik neprekinjeno od 6. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Pernovo, dne 13. 7. 1967 VREIMENSKA NAPOVED Z.K CAS OD 20. DO 30. JULIJA Močnejši ali trajen dež % oh- laditvijo se pričakuje okrog 31., 26. in 30. julija. Lepo vre- me okrog 24. in nekako od 27. do 29. julija. V ostalem spre- menljivo s krajevnimi ne>ihta- mi. dr. V. m. NE, NA LUNO NE MORETE! Tb pa ne pomeni, da bi oe mogU biti v poltretjl uri v Beognidu ah tez dvanajst minut na Brniku! Cas postaja vse bolj dragocen in od ojega ;uTisjJo pogosto veliki po- sli . Si hočete ogleda« izpod ne- ba Celje in okolico? AEROKLDB CELJE uvaja novosti AERO TAX1, ki je mimo turisUfr ne atraktivnost) čista poslovna Duja PRODAM PRODAM poceni žimnicd. Na- slov v upravi lasta. NOVO motorno kosilnico LA- VERDA 12 KS italijanske proizvodnje prodam. Novak Ivan, Stranje 13 — Šmarje pri Jelšah. UGODNO prodam dobro ohranjen avto REKORD 1700 — Jelene Franc, Ja- vornik 16, Štore. GRADBENO parcelo prodam. Začetek gradnje možen ta- koj. Naslov v upravi iista. ROČNO blagajno prodam najboljšemu plačniku. Po- nudbe na upravo lista pod šifro »BLAGAJNA«. PARCELO ob cesti prodam. Majcen Frančiška, Zagrad št. 127, Celje. PRIMO NSU PRETIŠ dobro ohranjeno ugodno prodam. Majcen Milan, Zagrad 127, Celje. za POSLOVNE namene pri- merni večji stanovanjski prostor v najstrožjem tr- govskem središču Celja na- prodaj. Naslov v upravi li- sta. ZELO poceni prodam pralni stroj HIMO s centrifugo. Ogled popoldne — Čopova št. 12, stanov. 6. PRODAM mlado vozno kravo 8 mesecev brejo. Ložnica št. 28, Žalec. POCENI prodam ročni vozi- ček do 200 kg nosilnosti in kuhinjsko kredenco. Celje, Ipavčeva 16 — levo. GRADBENI LES — ostrešje prodam. Veber Drago, Vel. Gorelce 17, Jurklošter. ROČNI voz nosilnosti 400 do 500 kg v dobrem stanju prodam. Franc Mlakar, Te- harje 48. OPEL KADET, letnik 1966, prevoženih 9.000 km pro- dam. Ogled možen od 23. do 30. julija. Ahtik Pavel, Rove 15, Frankolovo. 7 MESECEV brejo kravo (četrtega teleta) ali mlado dobro mlekarico s prvim teletom prodam. Marolt Jakob, Parižlje, Braslovče. PRODAM dvodelne popolno- ma nove borove stopnice vel. 2 m X 1 m. Trnovlje 20, Celje. VISOKO pritlično zidano hi- šo na območju Ponikve en kilometer od glavne ceste prodam. Dovoz možen z avtom. Babnik, Laško 311. LEVI štedilnik GORAN ugo- dno prodam. Naslov v upravi lista. DOBER jabolčnik poceni prodam, časi — Šmartno ob Paki. PET VRAT in 3 okna poceni prodam. Casl — Šmartno ob Paki. UGODNO prodam stanovanj- ski wikend (soba, kuhinja, klet) s kompletno opremo in gradbeno parcelo 6(X)m2 v neposredni bližini Celja. Ogled vsak dan popoldne — Pilih, Lokrovec 1. KUPIM SADNI mlin in enofazni mo- tor kupim. Rehar Polde, Podgora 38, Šmartno ob Paki. KUPIM sobo kjerkoli v Ce- lju ali grem za podnajem- nico. Cenjene ponudbe pod šifro »UPOKOJENKA«. ENOSTANOVANJSKO hišo v dobrem stanju, vseljivo, z vrtom v bližini žup. cerkve v nekdanjem Celjskem okraju kupim. Plačam do- bro in v gotovini. Naslov v upravi lista. KUPIM starejšo hišo v Ce- lju ali bližini. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV IŠČEM mesto hišnice v go- spodarski organizaciji. Po- nudbe pod šifro — »PLAČA — DRUŽINSKO STANO- VANJE«. GOSPODINJSKO pomočni- co srednjih let ali mlajšo upokojenko, zdravo, pošte- no, zanesljivo in pridno z delnim znanjem kuhe sprej- memo takoj k 3 osebam. Plača zelo dobra — social- no zavarovanje. Hrana in stanovanje v hiši. Mule j Katarina, Ptuj — Muršiče- va 12. POŠTENO dekle iz Žalca ali okolice iščem za varstvo otroka 4 ure dnevno. Pla- ča po dogovoru. Naslov v upravi lista. STAREJŠA upokojenka gre za gospodinjo k starejši osebi v bližini Celja. Na- slov v upravi lista. STANOVANJE SOBO in kuhinjo v centru mesta zamenjam za dvo- sobno stanovanje. Naslov v upravi lista. MIRNA in poštena uslužben- ka išče prazno ali delno opremljeno sobo v Celju. Plača dobro. Naslov v upravi lista. IŠČEM prazno sobo v oko- lici Celja ali Žalca. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM sončno enosob- no stanovanje s pritiklina- mi in vrtom za enako ali večje. Hrušovar, Celje, Breg 28. ODDAM opremljeno sobo dvema dijakoma. Ogradi Franc, Janežičeva 1 A (Alja- žev hrib) Celje. UPOKOJENKI nudim sobo za j>omoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. SOLIDNEGA sostanovalca sprejmem. Naslov v upravi lista. GRADITELJI in obnovitelji hiš! Iščem prazno sobo v Celju ali okolici. Za nagra- do opravim vsa zidarska dela. Naslov v upravi lista. RAZNO PREKLICUJEVA neresnične besede, ki sva jih govorili po naši okolici zoper TRA- TNIK RUDOLFA iz Podleš- ja 13 pri Šentjurju in se mu zahvaljujeva, da je od- stopil od nadaljnjega po- stopka. Sušter Marija, Osredek in Pere Marija, Osredek IŠČEM zidarja za omet eno- stanovanjske hiše — pozne- je za fasado in varilca za izdelavo ograj. Ponudbe s ceno pošljite čimprej na upravo lista pod šifro — »SOLIDNA IZDELAVA«. PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih izrekel proti Slavici HORVAT iz Sp. Selc pri Grobelnem in se ji zahvaljujem, da je od- stopila od nadaljnjega po- stooka. frftr-c Seničar, Sp. Selce, Grobelno. UPOKOJENEC — vdovec, star 59 let brez otrok in le- pim malim posestvom želi spoznati žensko od 45 do 55 let brez otrok, sposobno za vsa kmečka dela. Naslov v upravi lista. 22. LETNO kmečko dekle (162) lepe »unanjosti s pre- moženjem želi spoznati fanta — Slovenca, dobrega gospodarja, nealkoholika z lepo preteklostjo in do- mom. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro — 334 SREČEN DOM. 25. LETNO dekle, prikupne zunanjosti z avtom želi spoznati moškega do 35 let starosti za dopust v sep- tembru. Samo resne po- nudbe s sliko pod šifro DOPUST. LEPO POSESTVO 3,5 ha vseh kultur na lepi sončni sko- raj ravni l»gi v bližini dr- žavne ceste I. in Slov. Ko- njic zamenjam za podobno ali manjše zaradi družin- skih razmer. Zdovc Jože, Tepanjski vrti, Slov. Konji- ce. KAMNOSEK PEVEC Martin iz Zg. trga pri Šentjurju iz- deluje vse vrste nagrobnih spomenikov, okenske poli- ce in dvoaarezno strešno opeko. Cene konkurenčne. Za naročila se priporoča. OSEBA, ki je od 28. maja dalje kupila ali dobila v dar rabljeno zlato verižico naj jo vrne proti nagradi v dvakratni vrednosti veriži- ce. Naslov PUSTITI v upra- vi lista. V DVEH dneh očistim ah po- barvam vse vrste oblačil, tudi nyla gorečo cigareto. Verjetno sem se spotaknil na razvezana vezalki, padel, se ob udarcu onesvestil in z gorečo cigareto zažgal papir, še dobro, .da mie je Sweeney našel tako hitro. C^lasil sem se iz sobe, kolikor glasno md je dopu- ščala razbolela glava. Toda očitno je bil moj glas pre- šibak, da bi prepričal inšpektorja, kajti svetoval md je, naj v miru počivam. Toda vedel sem, da je sklep o vezalki in padcu povsem zgrešen, poleg tega pa sem povsem dobro vedel, da sploh nisem kadil, ko sem prišel v Sladovo grobnico. Nič ni pomagalo. Inšpektor je iskal drugo sled, jaz pa sem v pesti še vedno stiskal fotografijo, ki sem jo bil vzel iz predala. Inšpektorju je bil Cabot Sweeney očitno spet sum- ljiv, četudi mu je povsem razumljivo razkladal, zakaj je tako pohitel k meni v grobnico. Popoldne sta se na- mreč z Delio pojavili Amanda Slade in črnka Pearl. Amanda in Pearl sta bili v grobnici, kjer ju je Delia nekajkrat obiskala, a ko se je pojavil Tom Long in sku- šal vohljati v uredništvu, ga je Delia zadržala v razgo- voru skoraj polno uro, kar si dotlej ni privoščil še nihče pri NOVICAH. Toda tudi Delia je bila tako vzne- mirjena, kakor še nikoli poprej. Malo pred mojim prihodom je Delio klical telefon. Sweeney je smuknil v centralo in ujel besede Allistaira Griggsa, ki jo je opozarjal, da sva z inšpektorjem zapu- stila zabavo v Waldorfu. To mi je hotel povedati Swee- ney, ko me je ugledal, da prihajam, a ni utegnil takoj, ker je moral najprej po sladoled za gospodično Hooker- jevo. In prav toliko je bilo potrebno, da me je nezna- nec potolkel v grobnici. Kolikor sem tudi klical inšpektorja, ker sem ga hotel op>ozoriti na hstič, ki sem ga še vedno stiskal v pesti, toliko manj se je zmenil zame in se ukvarjal z drugimi. Naslednja je bila na vrsti modna novinarka Jedida Hanks. Četudi je bila vsa nestrpna, ker je bila že pozna za modno revijo v El Morocco, ji inšpektor ni prizanesel. Predvsem je hotel vedeti, kdaj je pogre- šila svoje nabodalo za papir iz pisarne in če ve, da je bil Quimby ubit z njenim nabodalom. Jedino vprašanja niso vznemirila. Kratko in odrezavo je odgovorila, na-^ kar je svetovala inšpektorju, naj je nikar ne zadržuje, če nima bolj pametnih vprašanj. Slednjič se me je inšpektor usmilil. Prišel je k me- ni v sobo in prižgal luč. »Pokaži zdaj tisti listič, ki ga stiskaš v pesti!« mi je dejal. Začudil sem se: »Kaj si vedel?« Inšpektor se je nasmehnil: »Seveda, toda menil sem, da morava to reč videti na samem.« Prepir pred šrango Najprej je vse jutro deže- valo, potem so prestavili za- četek kmečke ohceti za eno uro, vmes je posijalo sonce, fantje in »vtihotapi j eni možje« pri šrangi na Starem trgu v Laškem pa so si krajšali čas s kartanjem in pitjem, čez čas se jim je pitje bolj po- znalo kot kartanje ... Ugibali so, kakšne »dnarje« bodo ime- li svatje; tolarje, stare ali no- ve dinarje, ali pa kar, kot večina Laščanov — kredit. Naposled je svatovska po- vorka le prišla, šrangarji so terjali milijon, najprej tolar- jev, potem novih, potem sta- rih dinarjev. Ker sta bili dve nevesti, zaradi tega tudi va ženina, niso sicer zahtevali dvojno plačilo, pač pa dva- krat po milijon .. . Ker sem obupal, da oi do- čakal, kdaj bo kdo od svatov zmogel okrogel milijon, sem se šel hladit v »Savinjo« in premišljeval o usodi obeh ne- vest, ki ne bodo nikoli žene, če bodo šrangarji vztrajali pri svojem. Pa niso. Popustili so in to krepko. Odkupnina pa je bila vendarle ravno tolikš- na, da so lahko popoj veselici še naprej gai jo... Tako nekako je v, »šrangarija« ob praznikov piva in cv? Laškem. Za tisbe, ki videli objavljamo fbap; ki jo je napravil iz Laškega. ^ ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE CELJE čestitamo VSEM CENJENIM STRANKAM, POSLOVNIM PRIJATELJE^ ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM TER OBČANOM KOVINOTEHNA CELJE VELETRGOVINA S TEHNIČNIM BLAGOM lednik rEDNIK OrednlStvo m uprava: Celje, GregorCiCeva S, postni predaj 161 Orejuje urednido odbor. Glavni urednilt roNE SKOE, odgovorni uredniK DRAGO HRIB.-vB Je ustanovU oltrajnl odbor SZDL Celje. Izhajal je Kot »Nova pot«, »Na delo«, »NaSe dela« (1945), kot »Celjski tednllm (194»-1950) oato Icot »Savinjsta veetnik 1^^% odl955 ponovno feot »Celjski tednili« S I Januarjem 1966 so ga ustanovile ob«ne Celje. LaiSko, Mozirje, Slovenslce Konjice Sentjuj pn Celju Šmarje pn leiž^^.afi) TEDNIK izhaja ob četrtkih Izdaja; Zavod sa Informativno službo Celje Tisk to kJiSell CP DELO Rokopisov oe vraCamo Cena posamezna Jlevilka 50 pai iS* ■» letna naročnina 20 novih (2.000 starih) din. poUetna 10 novih (1.000 starih) din; tujina 40 ( 4000) Tekoči ra£un: 507J-223 TELEKiNI Uredništvo- 23 69 malt ob'"*' nine 31-05 ekonomska propagranda 30-85. Radio Celje 20-0?» majhno KRAMTJANJE Erna osvaja Štajerce -pevka Erna Maurič Fjbora je znana velike ■c^ Dunaju in v Gradcu ii ^ v Sloveniji. Erna redno (''L svoje delo v Mari- rL tisku, ki niti male ■KLno s petjem. Toda Hpoito '^:n nedeljo odha- JT^rurneje, največkrat v '^-gjvažnejše zame je služ- g^o drugo, da me ved- 'jj vabijo v razne kraje^ |yjm pela, to je drugal ■prjuje Erna. M^o ste postala pevka? ^je bilo to pred tremi leti ali kaj? — — Dokler sem hodila v šo- lo, nisemc nikoli pomislila na to, da bi kdaj nastopala na odrih. Res sem obiskovala srednjo glasbeno šolo v Mari- boru . . No pred kakimi šti- rimi leti sem v Mariboru v veliki kavarni čisto po na- ključju nastopila z nekim or- kestrom. Zdelo se mi je, da je bilo občinstvo zadovoljno. Imela pa sem strahovito veli- ko tremo ... No, čez leto sem pela zdaj tu, zdaj tam. Nasto^^ pala sem v Celju, Ljubljani, seveda tudi v Mariboru, Pre- cej časa sem nastopala tudi z ansamblom »Veseli planšar- ji«... Zadnja leta pa nasto- pam v raznih mestih in kra- jih po sosednji Avstriji in to z mariborskimi »Veselimi pa- stirji«. — Če sem že posnela kakš- no ploščo? Na RTV Ljublja- na so me že večkrat vabili. No, morda bo tudi to kdaj uresničeno. — ............................................s,i» Če vkuhavate % Pazite pri nakupu sadja in zelenjave na kvaliteto in svežost. Spoznate po enako- merni obliki in veličini ter nepoškodovani zunanjosti. 0 Samo zrelo sadje da pravo aromo, okus in barvo. # Sadje in zelesijavo pred vkuhavanjem kratko operite pod tekočo hladno vodo. šči- stite (zelenjavo operite še enkrat) pustite na cedilniku odteči. Ne pustite sadja in zelenjave nikoli predolgo sta- ti, ker zgubi na kvaliteti. 0 Zelenjavo in sladkor od- tehtajte, samo tako boste ob- držali pravo razmerje. % Kozarci, posoda za vla- ganje in krpe morajo biti čiste in brez sledov maščobe. % Gumijaste obročke in sponke najprej očistite in prekuhajte, do uporabe naj ležijo v vodi. 9 Pn vkuhavanju sadja in zelenjave polnite kozarce 1 cm pod robom. Polnjene ko- zarce rahlo pretresite, da se vsebina sesede. 9 Veliki sadeži ne razpo- kajo, če jih malo nabodemo. % Kozarce po kuhanju vzamete vroče iz vode. Spon- ke odstranite šele po ohladi- tvi. # Kuliano marmelado ali žele še vročo polnimo v ko- zarce. Kozarci vam ne bodo pokali, če jih predhodno ogrejete ali postavite na mokro krpo. TELEVIZIJA iiqj.\, 23. julija jjtOROČILA (Ljubljana) jiSENANI KRAJI - serijski illm (Ljubljana) a KMETIJSKA ODDAJA (Beo- ■' NAR NA TRICIKLU - vitev (Zagreb) i : iOLOVŠCINE Z JU2NB- g.\ MORJA — serijski tilm (Ljubljana) »Duizburg: FVROPSKO AT- LETSKO PRVENSTVO (Ev- revizija) »POROČILA (Ljubljana) KPERRV MASON — serijski tilm (Ljubljana) Ij PROP.\GANDNA ODDAJ.-V - (Ljubljana) 10TV DNEVNIK (Beograd) BCIK CAK (Ljubljana) 10 Z.'VBAVNO GIJ^SBENA OD- D.iU (Beograd) »TV DNEVNIK (Beograd) nedeuek, 24. JULIJA IJPRVI KORAKI NAD IN POD VODO (Ljubljana) »n.^selje SODOBNEGA NO- MADA - turistična oddaja (Ljubljana) s tedenski ŠPORTNI PRE- GLED (Beograd) »TV OBZORNIK (Ljubljana) »TV DNEVNIK (Beograd) »CIK CAK (Ljubljana) »tv DRAMA "(Beograd) »TEME Z VARIACIJAMI — (Beograd) •Tv DNEVNIK (Beograd) lEK 23. JULIJA »DREJČEK IN TRIJE MAR- SOVčKI — Teta je videla , pošast (Ljubljana) •potovanje PO AZIJI - .serijski film (Ljubljana) 'CIK CAK (Ljubljana) 5Tv obzornik (Ljubljana) '"INCHESTER 73 — ameri- ^ celovečerna film (Ljub- , >iana) 'I. Andnč; V LETU NAD .Morjem (Ljubljana) 'ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) 26. JULIJA ''fAPOVED SPOREDA (Ljub- ,ii^a) TISOČKRAT ZAKAJ - odda- ti^ za otroke (Beograd) 'Z OPERETNEGA SVETA: Jjelodije srca, Mala Floramy, '^žela Smehljaja (Ljubljana) 19.30 CIK C.^K (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 2C.38 G. Puccini: TURANDOT — opera (Ljubljana) 22.40 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) ČETRTEK. 27. JULIJA 12.00 PROSLAVA DNEVA VSTAJE — prenos s Kozare (Zagreb) 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 ZAPO-JTE Z NAMI (Ljub- ljana) 17.25 SLIKE SVETA (Beograd) 17..55 KRATEK FILM (Ljubljana) 18.15 KAM, KJE IN KAKO V SO- BOTO IN NEDELJO (Ljub- ljana) 18.35 CKJST NAŠEGA STUDIA — (Beograd) 19.00 VANDROVEC — huraoristič- na oddaja (Beograd) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 GOVOR VIJ^DIMIRJA BA- KARIČA NA KOZARI (Za- greb) 21.00 CIK CAK (Ljubljana) 21.07 V, Hugo: MARIJA TUDOR — IV. del. (Zagreb) 22.55 TV DNEVNIK (Beograd) PETEK 28. ! JULIJA 18.45 VIZITKA (Ljubljana) 19.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA (Ljubi iana) 19.30 CIK CAK (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.38 BABETTE GRE V VOJSKO — francoski celovečerni film (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) SOBOTA 29, JULIJA 16.30 Budimpešta: ATI^ETIKA MADŽARSKA : VELIKA BRI- TANIJA (Intervizija) 18.50 VSAKO SOBOTO (Ljubljana) 19.15 SPREHOD SKOZI ČAS: Olim- pijada (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Skopje) 20.38 BELORUSKI DR2AVNI AN- SAMBEL (Ljubljana) 21.50 GOIX) MESTO — serijski film (Ljubljana) 22.50 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) STAR KAVČ V NOVI OBLEKI z malo truda si lahko sa- mi naredite nov kos pohi- štva. Da ni čisto nov, ne bo uganil nihče, vam pa bo v veselje in ponos. Saj tako težko gledate star kauč, ki je drugače še čisto dober, le po obliki se k modernemu pohištvu nikakor ne poda. Najprej odstranite stran- ska ročna naslonjala in no- ge. Tako je izgled že dosti boljši. Da bi ga na novopre- tapecirali, je dosti predrago, zato izberite poljubno vrsto blaga, najbolje bo, če se od- ločite med deftinom, črta- stim žametom, lanenim plat- nom, lahko pa močnejši bombaž. Barva se naj lepo ujema s starim blagom, ki ga ne bo mogoče čisto skriti; in ostalima barvami v sobi. Prevleka ima na treh stra- neh gladek volan, ki sega do tal. Na četrti strani pa prišijete ožji trak blaga, Id ga zataknete med sedežem in naslonom. Naslonjalo pa zakrijete tako, da mu zašije- te tri velike blazine. Da bo prevleka lepše obdržala ob- liko, jo na podlagi s par ve- likimi šivi prešijemo. Nekdo izmed obiskovalcev ribiškega mitinga v Mozirju ni imel možnosti zakleniti svoj skuter. Zna- šel se je tako, da je na krmilo zavozljal kačo. Praktič- no in zanesljivo, vendar ne posnemajte, če ne poznate kač. (Foto B. Savodnik) Proti izpadanju las 1—2 rumenjaka se zmešata z 1—2 šilcem 30% alkcAola. To se dobro premeša in na- nese že na vlažne lase. Po rahlem masiranju, se glava spere z mlačno vodo. Ta po- stopek se ponovi na 3—4 ted- ne. Ce je izpadanje močno, si lahko pomagate tudi z uži- vanjem vitamina B^. Zdrav- ljenje pospešuje še masaža z lasno vodo, ki vsebuje žve plo in alkohol brez maščobe, kakor obsevanje z višinskim soncem. VLAŽNE ROKE Večkrat natrite roke z alko- holom in Limono. Vodi za umivanje dodajte še za no/e- vo konico sode. Spremembo boste opazili že po nekaj dneh. HRAPAVI KOMOLCI Vsak večer komolce močno drgnite z milnico in krtačo. Dva tedna pa jih vsak dan okopajte v mlačnem olju po pet minut. ALI VAM ŠMINKA POTEMNI? Vzrok je v sestavu vaše polti. Namažite na ustnice najprej tanko plast rumene šminke, nanjo pa potem na- nesite svojo običajno barvo. ŽELITE VEČJE OCI? Majhne oči delujejo večje, če nanesete pod obrvi malo šminke v beli barvi ali barvi, ki je svetlejša od polti. Bar- vajte samo gornje trepalnice. JE VAŠ OBRAZ PREOKROGEL? Pomagate si lahko prepro- sto: napudrajte si stranski del lic s tonom temnejšega pudra (v kamnu). MOČNE NOGE — NIČ ČLENKOV Pri izbiri obutve pazite! Čevlji naj imajo globok iz- raz, pete vsaj 5 cm visoke, rahlo oblikovane. GROBE ROKE Vaše roke bodo mehke, voljne in gladke po »kopeli« v topli krompirjevi kaši. Na- to roke namažite z dobro kremo in čez noč obleoite stare bombažne rokavice, ker iahko tako krema najbolje deluje. Predvrt Predvrt je prostor pred hi- šo ali stanovanjskim blokom, med stavbo in cesto. Predvrt ima širši pomen. Ni name- njen samo stanovalcem, mar- več je njegova naloga pred- vsem polepšati videz mesta ali kraja. Pri tem se neizo- gibno srečamo z vrtnimi ograjami. Pri nas je marsi- kod navada, ki je še vedno zelo v čislih, da hišo, kakor hitro je dograjena, hitijo ob- dati z drago betonsko ali že- lezno ograjo, vrh katere na peljejo po možnosti še bode- čo žico. Koliko lepih vrtov za- krivajo pogledu tudi kičaste litoželezne ograje. Ograje so ostanek srednjeveškega in meščanskega individualizma. Vrtovi zbližujejo ljudi, zato jih ne smemo ločevati. Nizka ograja ali še bolje živica (vi- soka okrog 1 m), naj le sim- bolično nakazuje, kje se sti- ka naš vrt s sosedovim. Predvrt naj ne bo gosto za- sajen z velikim drevjem, ki krati svetlobo stanovanju. Po- sadimo rajši eno manjše drevo in še kak grm. Tla naj pre kriva redno košena trava in nizke blazinaste trajnice. Trgovsko Podjetje »la veliko malo CEUE NAŠA SKLADIŠČA IN PRODAJALNE VAM NUDIJO REZERVNE DELE ZA VOZILA IMV NOVO MESTO, ZASTAVA. TAM, TOMOS, PRETIŠ TEDNIK — VESTNIK 13 čimbolj smotrna uporaba opreme Likvidacija EKK Velenje pred republiško skupščino NOTRANJA POLITIKA O EKK Velenje, tem zapletenem vprašanju, ki tišči danes slovensko gospodarstvo, so trije skupščinski od- bori nedavno razpravljali na skupni seji v prisotnosti članov likvidacijske komisije, bivših investitorjev in neikaterih strokovnjakov. Odborom so predstavniki li- kvidacijske komisije predočili dosedanji potek priza- devanj, da bi čimbolj smotrno porabili oziroma s čim manjšo izgubo vnovčili v Angliji naročeno opremo. Kot je znaino, je republi- ški izvršni svet že prej sklenil, naj bi del naroče- ne, opreme porabili za in- vesticije za proizvodnjo amoniaka in ureje v celj- ski Cinkarni, medtem ko bi kisikamo porabila žele- zarna Jesenice za moder- nizacijo proizvodnje jekla. Drugo opremo bi uskladi- ščili doma in jo skušali kar najbolj ugodno pro- dati. V zadnjem času so imeli predst avniki likvidacij ske komisije in celjske Cin- karne kot novega investi- torja uspešne razgovore z angleškimi proizvajalci opreme. Dosegli so spo- razxmi, po katerem bodo dobavitelji iz obstoječega deviznega kredita financi- rali naprave za vplinjeva- nje bencina (reforming) v Cinkarni, nadalje vse po- trebne preureditve pri na- ročeni opremi za amoniak in urejo, inženiring za in- vesticije v Cinkarni in tu- di odškodnino zaradi po- daljšanja rokov in stroške skladiščenja opreme. Tako bo celotna investicija v Cinkarni devizno krita. Splošna gospodarska ban. ka je po doslej znanih po- datkih ocenila izgubo, ki bo nastala pri prodaji od- večne opreme in ki bo znašala do 12 milijard sta- rih din. Poslanci so v razpravi poudarili, da se strinjajo s prizadevanji izvršnega sveta m likvidacijske ko- misije, da bi našla čim uspešnejšo pot in način, da bi čimveč j i del naroče- ne opreme lahko koristno porabili in na ta način zmanjšali izgubo. Poudar- jali pa so tudi, da bi bilo treba pred javnostjo po- dati realno sliko položaja, ki je nastal z likvidacijo EKK Velenje. V zvezi s tem bi bilo treba zaostriti tudi osebno odgovornost. Likvidacija EKK bi mo- rala biti resno opozorilo, da bi v prihodnje investi- cijske odločitve sprejemali z večjo odgovornostjo, na podlagi ustrezne strokov- ne in znanstvene dokii- mentacije in jih tudi hi- treje uresničevali. Prve ideje o vplinjeva- nju velenjskega lignita so bile sprožene kmalu po os- voboditvi. Toda njihovo uresničenje so prehitela velika odkritja zemeljske- ga pliina v Evropi in Afri- ki, to je goriva, ki je veli- ko bolj rentabilno kot plin iz premoga. Nato je pa še gospodarska reforma pov- zročila precejšnje poveča- nje stroškov tega načrta. Odbori so sprejeli tudi več zakonskih predlogov, po katerih med drugim re- publika prevzema kot ga- rant za omenjeno investi- cijo obveznost, da bo po- ravnala nastalo izgubo, obenem pa ti predpisi za- gotavljajo tudi potrebna dinarska sredstva za izved- bo investicij v Cinkarni. A. Javornik Samoprispevek Republiško ustavno so- dišče je odpravilo sklepe krajevnih skupnosti Izola, Jagodje in Gornja Radgo- na z naseljem Podgrad o uvedbi krajevnega samo- prispevka. Vtem ko so bili krajevni samoprispevki v Izoli in Jagodju uvedem na podlagi referenduma prizadetih občanov, so ga v Gornji Radgoni uvedli po sklepu zbora volivcev. Sodišče je ugotovilo, da so v Izoli izvedli referen- dum še pred spremembo republiškega zakona o pri- spevkih in davkih obča- nov, v katerem se zahteva, da mora biti za uvedbo samoprispevka večina vseh volivcev na območju, za katerega se samoprispevek uvede, sklep o uvedbi sa- moprispevka pa so objavi- li in je začel veljati šele po- tem, ko je zakon že veljal. Torej tudi po tej formalni plati sklep ni bil zakor. Razen tega pa se večir volivcev ni izrekla moprispevek. Pa ne gre za torrnain. plat ampak za vsebini Glede tega pa je grorn-!' radgonski primer ka/ L učen. Tam je bilo na sbor volivcev za Gornjo Ruig^ no in Podgrad le 45 volij^ cev ter je ta zbor v imeni, 1551 volivcev sklenil uvest^ samoprispevek. Vrh teg^ pa po tamkajšnjem statu. tu niti ni bil sklepčen Ves naš samoupravni si stem temelji na tem, tig ljudje sami odločajo o svo. jih zadevah, še bolj pa velja takrat, kadar gre jg materialne zadeve. Vsq ustava je prežeta s tem duhom in je zato res ne- vzdržno, da peščica ljuii odloča v imenu velike ve- čine. V. JARc PO 23 LETIH. Leta 1944 je esesovski major Walter Reder, odlikovan za vojaške zaslu? v Harkovu, kjer je izgubil roko, na zverinski način pobil 1800 prebivalcev italijanskej mesteca Marzabotto. Po končani vojni so mu v Italiji sodili kot vojnemu zločincu in sedi preživlja svojo doživljenjsko kazen v italijanskem zaporu Gaeta; iz Nemčije dobiva obisk vlada v Bonnu pa mu vsak mesec izplačuje oficirsko plačo, ker ga ima za »vojnega ujeti ka, ki se še ni vrnil iz ujetništva«. Pred kratkim pa se je Reder obrnil na preživele preb valcc Marzabotta s prošnjo, »naj mu oproste«. V Italiji je završalo; pripadniki odporri škega gibanja so bili odločno proti, tudi občinski možje v Marzabottu niso hoteli o t« nič slišati. Ker pa niso marali prevzeti moralne odgovornsti na svojo vest, so skleni organizirati plebiscit, na katerem naj bi prebivalci Marzabotta sami odločili, ali bwii esesovskemu krvniku oprostili ali ne. Plebiscit je bil v nedeljo, 17. julija. Prebivalci Maf zabotta so odločno rekli »ne«. Na sliki: nemški vojaki streljajo talce v Marzabottu.. 1800 mož in žena, otrok in starcev ... Tega se ne da oprostiti. Reder v Gaeti ne prti stavlja človeka, ki bi bil vreden odpuščanja, marveč pooseblja sistem krematorijev. KRONIKA ■ USTALITEV GOSPODARSTVA — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov je na skupnem zasedanju zvezanega in gospodarskega zbora zvezne skup- ščine govoril o gospodarskih gibanjih. Dejal je, da smo dosegli ustalitev gospodarstva, pri čemer pa je posebej poudaril, da je treba zdaj storiti ukrepe za pospešeno rast proizvodnje, produktivnosti in gospodarsko smotrne zaposlenosti. ■ DOPOLNITEV POKOJNINSKEGA ZAKONA — V zvezni skupščini so sprejeli dopolnitev pokojninskega zakona, po kateri bodo poslej skupščine republiških skup- nosti socaalnega zavarovanja same usklajevale stare pK>-. kojnine z novimi. S tem je odprta tudi zakonska možnost za uskladitev pokojnin. ■ SPROSTITEV CEN — Zvezni izvršni svet je spro- stil cene vrsti proizvodov. Zdaj je že skoraj polovica vrst proizvodov sproščena, izvršni svet pa napoveduje še na- daljnjo sprostitev cen. ■ STANE KAVČIČ S PREDSEDNIKI OBČINSKIH SKUPŠČIN — Sredi julija se je predsednik izvršnega sve- ta Stane Kavčič sešel s predsedniki občinskih skupščin. Pogovarjali so se predvsem o nekaterih idejnopolitičnih vprašanjih razvoja v naši republiki. Kavčič je dejal, da se izvršni svet odločno zavzema za stališče, naj bi naša pri- zadevanja tekla v smeri oblikovanja moderno organizirane nacionalne skupnosti SRS v okviru Jugoslavije in ne morda v oblikovanje družbene skupnosti s prevladujočimi elementi nekakšne federacije komun. ■ ODLOČBA USTAVNEGA SODIŠČA — Republiško ustavno sodišče je zavrnilo predlog osmih občinskih skup- ščin, naj bi razglasilo za protiustavne akte republiške skupščine v zvezi z družbenimi investicijskimi skladi od- pravljenih okrajev. Enajst občinskih skui)ščin z območja bivšega celjskega okraja je svoj predlog že prej umaknilo, ■ STISKA STROKOVNIH ŠOL — Tako v republiški skupščini kot na izvršnem svetu so te dni obravnavali položaj v strokovnem šolstvu. Pokazalo se je namreč, da niti delovne organizacije niti občinske skupščine niso v ce- loti uresničile priporočila republiške skupščine, po kate- rem naj bi delovne organizacije dale 1 odst. bruto osebnih dohodkov za strokovno šolstvo, občinske skui>ščine pa nadoknadile razliko iz svojih proračunov, če bd denarja še mahjkalo. Zavzeto je stališče, da je treba priporočilo do kraja uresničiti, in to tudi tiste delovne organizacije in občinske skupščine, ki pc^odb v začetku leta za sofmanci- ranje niso podpisale. Tedenski pregled Na Srednjem vzJiodu se položaj še vedno ni toliko umiril, da bi lahko pričakovali pozitivnejši diplomatski in politični razplet, V Kairu si sestanki med arabskimi voditelji sledijo drug drugemu, ne da bi se dokončno spo- razumeli, ali bo prišlo do sestanka šefov vseh arabskih držav aH ne. Za ta sestanek se je zavzemal predvsem joor- danski kralj Husein, ki je v najtežjem položaju: tretjina njegove države, najbolj plodno ozemlje, je pod izraelsko zasedbo, in ta del je dajal deželi največ dohodkov. Zato žeU jordanski suveren vedeti, kakšna bo v bodoče poli- tika arab.skih držav, ker bo sicer sam prisiljen iskati re- šitve za nastali pK)ložaj. 0 Egiptovski predsednik Naser je po pisanju egiptov- skega tiska sodeč naklonjen razmišljanju o tem, kako bi z nevojaškimi sredstvi odstranili p>osledice vojne, medtem ko alžirski predsednik Bumedien odkrito oznanja, »da je nova vojna z Izraelom« neizbežna. Pri tem je treba upo- števati, da je Alžirija 2000 kilometrov oddaljena od Izrae- la in da je Alžircem lahko govoriti, češ, končna zmaga bo naša, pa če Izraelci zasedejo tudi Kairo. Podobna skrajna stališča zagovarjajo tudi Sirci in Iračani. % Pa še nekaj govori v prid misli, da Egipt vsaj za sedaj ne računa z novo vojno. Kairo je privolil, da pridejo na Sueški prekop opazovalci OZN, ki bodo nadzorovaH izpolnjevanje sporazuma o premirju. Tudi Izrael je pri- volil v to, da pridejo opazovalci OZN na izraelsko stran. 9 V egiptovska pristanišča je priplula dokaj močna eskadra sovjetskih vojnih ladij na prijateljski obisk. Toda egiptov^ vlada je izrazila željo, naj bi te ladje dlje osta- le v egiptovskih pristaniščih, sovjetski admiral, ki pove- ljuje temu brodovju, pa je izjavil, »da so sovjetske ladje pripravljene sodelovati z egiptovsko vojsko pri obrambi pred agresijo«. Vsebina te izjave je lahko zelo daljnosežna, toda splošno mnenje je, da je prisotnost sovjetskih ladij v egiptovskih pristaniščih za sedaj bolj politične kot vo- jaške narave. % V Budimpešti pa so se sestali najvišji voditelji sedmih socialističnih držav (brez Romunije) in razprav- ljali o ukrepih za pomoč arabskim državam. % V Vietnamu teče vojna naprej po starih kolesnicah. Ameriški obrambni minister McNamara se je v Saigonu lahko prepričal, da ameriške čete kljub vsemu niso kos položaju. Po vsem videzu pa ni popustil zahtevam ameri- škega poveljnika v Saigonu, ki je do konca leta zahteval 70.000 novih vojakov; obljubil jih je 20 do 30 tisoč. % Tudi v drugih delih Azdje se položaj zaostruje. V Hongkongu se spopadi med Kitajci na eni in britansko policijo in vojsko na drugi strani nadaljujejo. Na Koreji, ki je z 38. vzporednikom razdeljena na severni in južni del, pa prihaja vse bolj pogosto do krvavih incidentov med severnimi in južnimi Korejci. Ce upoštevamo, da je bilo letos samo v dveh mesecih zaradi teh incidentov več izgub kot lani vse leto, smemo sklepati, da se tam stvari razvija- jo v slabo smer. V tej zvezi je treba omeniti tudi afero z ugrabitvami južnokorejskih državljanov v zahodni Nem- čiji, Franciji in menda tudi v Avstriji; ugrabila jih je južnokorejska policija in jih obtožila, da so delovali za severnokorejsko vohunsko službo. Zahodnonemška vlada je zaradi tega izgnala tri južnokorejske diplomate, enega pa aretirala. % Nemirna je tudi črna Afrika. Upor v Kongu, kot vse kaže, še vedno ni čisto zatrt; po nekaterih poročilih je bilo med uporom več sto mrtvih. Med žrtvami so tudi Evropejci, ki so jih uporniki vzeh za talce. Sedaj je že popolnoma jasno, da je bil upor v zvezi z namerami čom- beja, da se spet polasti oblasti v Kongu. 9 V Nigeriji so š« vedno boji med četami centralne vlade v Lagosu in med četami bivše Vzhodne provint* ki se je pred nekako šestimi tedni odcepila od Nigeri in se proglasila za neodvisno ^ržavo Biafro. Poročila Lagosa govore, da je glavno mesto Biafre Enugu oblc(H no, vlada Biafre pa to zanika. % Francoski ministrski predsednik Pompidou je V čal obisk v Sovjetski zvezi. Sporočilo, ki so ga ob teffl dali, govori o mnogih skupnih pogledih, ki jih iin' Moskva in Pariz na sodobne mednarodne probleme. M* zgovorna pa so poročila o de GauUovem obisku v Bon« Francija in Zvezna republika Nemčija se razhajata v gih vprašanjih: Francozi so proti vojni v Vietnamu, ' hodni Nemoi pa brez pridržkov podpirajo Američane; cija je na Srednjem vzhodu ostala nevtralna in ne J znava izraelskih ozemeljskih osvojitev, zahodna Neffl' pa je popolnoma in v vsem na strani Izraela; Pariz je P ti temu, da bi prišla Britanija v evropsko gospodars skupnost ker vidi v tem krepitev ameriškega vpliva v* hodni Evropi, Bonn pa podpira Britance v prizadevanj da postanejo člani te skupnosti. Zato sta de Gaulle' kancler Kiesinger lahko samo izmenjala mnenja, ne bi utrdila politično sodelovanje med obema državama. 0 Polkovniška vlada v Grčiji že čuti gospodarske 1 sledice puča; ljudje množično jemljejo denar iz bank, ^ je vlada prisiljena tiskati nov denar, to pa zmanjs' kupno moč drahme; turizem je za polovico manjši lanskega, pa tudi izvoz se je občutno zmanjšal. Ameri* pritiskajo, naj vojaki razširijo vlado vsaj z desničarski politiki, ti pa ne marajo nič slišati o tem; ne zato, * jim je vojaška vlada preveč reakcionarna, marveč je popolnoma nesposobna, da bi upravljala državo. Polf^ niki pa reagirajo na težave tako, da so postavili p^^j dišče 15 bivših poslancev Papandreuove stranke ^i" centra. I ZUNANJA POLITIKA 14 TEDNIK — VESTNIK TEDNIK — VESTNIK 15 josip jurčič DESETI BRAT »Ravno sUsozi vas sem šel in zvabili so me v hišo,« CKigovori Kvas. »Dobro je, če je flovek včasi med do- brimd Ijiidmi vesel in si malo preproste stare navade ogleda.« »To ste prav govorili; posebno za vas je dobro, da ste včasi veseili, saj tako vedno doma čepite, nikjer vas ni videti! Nikar mi ne zamerite, tako se mi 2xii, kakor bi se me hoteJi malo ogibati. Popred v prvih časih, ko ste na Slemenice prišli, ste prišli včasih k meni, šla sva na lov ali kam drugam, da je čas minil. Jaz sem vas bil praiv vesel, ker sem vsaj imel enega pajdaša. Mi zdaj se mi že dober čas dozdeva, da ste se jako spremenili, kar ogibljete se me.« »Nikar me napačno ne sodite, prijatelj!« pravi Lo- fsre in malo barvo spremeni, ker je bil primoran ugo- varjati temu, kar je vedel, da je resnica. »Saj veste, da nimam nikakega razl(^a, da bi se vam odtezal. Jaz sem čuden človek, nisem za družbo, vem, da sem vas že do- stikrat dolgočasil s svojo tovarišijo. Morate mi tedaj od- pustiti, če nisem tak, kakršen bi moral biti in kakršni so drugi ljudje. Vsak človek, pravijo, ima svoje slabo- sti in jaz jih imam največ. Sam čutim, da bi se moral dostikrat drugače obnašati in drugače ravnati, pa — ne morem.« »Bežite, to so neumnosti! Bodite, kakor je drugi svet. In če vas nisem kdaj razžalil, ali če vam nisem kaj storil, nikar se mi ne skrivajte, kadar pridem na Slemenice, Zares se mi včasi tako zdi, kakor da bi vas ne bilo v soseščini. Ce pridem k vam, vas ni, če Manico vprašam, kje ste, mi ne ve povedati, ali pa mi noče povedati, kakor bi ji bili prepovedah. Dostikrat sem se že namenil, da vas bom zato izpovedal in ravno prav je, da sem vas dobil.« »Prav storite, da me oštejete!« »To zopet ni nič! Vi mi morate obljubiti, da se bo- ste poboljšali in da boste prišli precej jutra zjutraj k meni in potlej jo bova udarila kam v hosto ali pa kam drugam, kjer bova vesela.« »Prišel bom, ah povedati vam moram, da to pri meni ni tako lehko mogoče kakor pri vas. Jaz imam svoje dolžnosti, vi ste sam svoj gospodar. Jaz moram sam sebe in druge učiti, če hočem kaj veljati kdaj na svetu in če hočem to zaslužiti, kar sem zdaj.« »Kdo bo zmerom v tistih bukvah ril in dolgčas pro- dajal. To je le za včasi, če že mora biti. Kar se pa fanta tiče, ki ga morate podučevati, vem, da vam ne bo go- spod Benjamin nič rekel, če ga včasi pustite in greste p>ol dne ali pa cel dan z menoj z doma. Bom že jaz go- voril z njim.« »To se ne bi spodobilo.« »SpodobUo! Saj vas vendar nima nihče navezanega! Ljudje tudi niso tako spK>tikljivi na Slemenicah, da bi se človek brž zaletel, če ga ni ene pol urice doma. Zato pridite jutri k meni, precej zjutraj, ali bom pa jaz vas prišel iskat. Samo da se mi ne skrijete, sicer bom res verjel, da sem vam kaj naredil ali da me ne morete videti, kar bi mi bilo prav žal. — Čakajte, se bova že še zmenila, jaz grem enkrat z nevesto plesat.« Ravno so bili godci eno ubrali in Marijan je popu- stil svojega soseda, da bi se uvrstil med kmečke stare in mlade plesavce i Kvasa je ta pogovor z neskrbnim mladeničeijj dno ganil. Ni mogel dalje tu ostati, vleklo ga je ver,'^ samoto, imel je veliko premišljati, česar tukaj rr\^ selimi ljudmi ni mogel. " Vstal je izza vogla in razmišljen šel proti vratr pozabivši celo zahvaliti se priljudnim ljudem zs, n^^'- stovanje. Med vrati ga je zagledal Marijan, hitro n^^' ' stil svojo plesavko in čudeč se vprašal: »Kaj že grest Zakaj ne počakate, da bi šla vkup?« »Imam še delo danes popoldne,« odgovori i^.. brez premisleka, da ravno laž izgovarja. »Saj vas j^* zjutraj obiščem.« »Le gotovo!« kliče Marijan za njim. Dasiravno je človeška natura taka, da se težko čimo od kraja, kjer veselje prebiva, smo vendar krat v življenju primorani drugače ravnati kakor ^ velevajo želje. Tako popustimo tudi mi, četudi ner^ Dražarjevo hišo in spremimo svojega Lovreta; pop,^ pa moramo še to opomniti, da ako bi se kateri iz^^ bravcev našel, da bi bil rad še Krjavljeve neumne sv mine poslušal, kar pa ni verjetno, da tedaj Krjavelj > tisti božji dan ni nič novega povedal razen stare p-j' Ijice o hudiču na novo preoblečene. Počasno je koračU Lovre od vasi po obrobju prr. Slemenicam. Veliko je iz zadnjega pogovora z Marijanom poz,., del, kar ga je v srce zabolelo. Sprevidel je, da ima t mladenič blažjo dušo, nego jo je kdaj pričakoval ^ tako vsakdanjem človeku, kakor se mu je Marijan prva videl. Res je bilo, da se ga je on sam ogibal, mu vest ni dala po prijateljsko in kakor si je on mis; — po hinavsko bratiti se s tistim, kateremu je vzel naj- lepšo reč — ljubezen. Da je Marijan Manico ljubil, to je bil iz vsega za gotovo izvedel. Dasiravno namreč ni deklici Marijan sami nikdar nič o tem govoril, se je obnašal vendar pro- ti nji tako, kakor bi se vse samo ob sebi razumelo, če sar ni izgovoril. Ker je vedno sam(5 med prostim ljud- stvom živel, se je bil menda navzel tiste nature, katero med našimi ljudmi vidimo, da se vsako razkazovanje in očitovanje kakega notranjega globljega čuta zatira. Da se je zastran svoje prihodnje namišljene neveste rajši zmenil z njenim očetom kakor z njo samo, je veliko pripomoglo tudi to, ker je čutil, da ga deklica, kar se tiče duha in dušnih zmožnosti, daleč presega. Da pa jo je ljubil bolj goreče, kakor bi bil človek sodil iz vnanjosti njegove in iz obnašanja proti nji, se je razvidelo iz tega. da skoro ni minil dan, da ga ne bi bilo na Slemenicah. Manica je Lovretu sicer naravnost povedala, da ji ne bi bilo nikoli mogoče Marijanu zaročiti se, tudi ko ne bi bila njega nikdar poznala, vendar se Lovre ni mogel nikoli popolnoma utolažiti. Vselej, kadar je prišel mla- denič v grad, se mu je umaknil s poti, nekaj zavoljo tega, da ga ne bi videl, nekaj, da se ne bi izdal. Da mu je poslednje dobro šlo izpod rok, je sprevidel danes. Neskrben je Marijan iK)vsod drugod iskal vzro- kov, zakaj se mu novi prijatelj odteza, le prava reč mu ni na misel prišla. Smilil se mu je ta prijatelj, očital si je veliko, ali ix)magati si ni mogel. Po vsem soditi, je bilo očitno, da Maničin oče dobro ve za Marijanovo nagnjenje do njegove hčere in da ga je volja, dovoliti kdaj zakonsko zvezo z dedičem pre- možnega soseda, morda tolikanj rajši, ker si je mož želel, da pride lepa lastnija Polesek, nekdaj s Slemeni- cami zedinjena, zopet v prvo rodovino nazaj, čeravno samo po ženskem rodu. še več; Manica je skoro za go- tovo vedela, da sta oče njen in mladi Poleščan že govo- rila o tej reči. Ali nikdar ji ni bila dana prilika, da bi odkrito povedala svojo misel. Oče ji ni o tem govoril, bodisi ker je mislil, da še ni čas zato, ali pa ker je me- nil, da se vse to vsled znanja med mladima človekoma od otročjih let že samo po sebi ume. Marijan pak se je obnašal proti namišljeni svoji nevesti bolj kakor star prijatelj ah skrbijiv brat kakor pa kot ljubeč ženin. Nikdar ni bilo to, kar se je v njegovih govorih nanašalo na take razmere, toliko jasno, da bi bilo deklici po spodobnosti mogoče naravnost odgovoriti, kar bi bila sosebno po zadnjem sezaianstvu z Lovretom gotovo storila, Lovre je Manico in njen značaj predobro poznal, da bi se bil zanjo bal; ah vendar je imel nekatero uro, v kateri so ga otožne misli obhajale, misli, ki so kakor nezgodne oblačice zdaj pa zdaj zaslanjale jasno, lepo sonce njegove sreče. Saj ni imel ničesar drugega zase kakor ljubezen; vse drugo je bilo njemu nasproti. Koli- kokrat bo še sonce vzhajalo in zahajalo, preden mu bo samo mogoče odkrito povedati to, kar bi se zdaj ne samo predrzno, temveč marsikomu še smešno zdelo, da je oči obrnil previsoko, da je sam sebe pozabil. Marijan je bil, kakor je sprevidel, pri vseh svojih slabostih vendar dobra duša. Poprijel se je bil Lovreta precej od kraja in vseskozi kazal gorkejše prijatelj- stvo od njega, kakor ga je mogel Lovre povračevat; Da je torej tega človeka spodrinil, da je on kriv vse; bolečin in nesreče, katero bo ubogi mladenič občni kadar izve, da se njegovo tiho upanje ne bo izpolni: ker je drugi na njegovo mesto stopil: vse to se je t vretu zdelo kakor greh. Sicer je v takem preudarjanju našel veliko razl^ in veliko reči, s katerimi se je sam pred svojo vss;;. zagovarjal; ali popolnoma srečen in miren ni mo^, biti. Menil je, da Marijanu vendar le veliko krivico it la in to je bil tudi eden poglavitnih vzrokov, zakaj s ga je ogibal. DESETO POGLAVJE Bodo te ljudje srečevi pa te bodo popraševa: kod si hodil, kje si K kje si čeveljčke rosil? Narodna pesem Med takim premišljevanjem je prišel Lovre blir grada. Namesto naravnost domov, ubere stransko p: navkreber čez senožet proti zaraščenemu hribu, :. katerem so stali škrbasti ostanki stare razvaline. Več- je tam za klopco pod starim orehom sredi brinja, ' katerega je imel človek lep razgled daleč po vzhod'.: severni strani čez polja in loge tjakaj do daljnega ? robja snežnih gora. Tam pod orehom je bU njegov r.3 ljubši sedež, tam se je v lepih spomladanskih dnev učil, tam je dostikrat z njo v pogovoru sedeval, tan; nekatero uro — mislil, veliko mislil. Po / L Idriessu Bradalamca na Karatnem mar ju Riše Miha Alič 25. Pomnite: Jakec Ireland in John Sexton nista izmišljeni osebi, ampak dečka, ki sta vse to zares doživela, in Cut-cut je resnični poglavar lovcev na človeške glave z otoka Aureeda, Biskea pa njegov pomočnik. Naslednjega dne so divjaki dečkoma uka- zali, naj se vkrcata. Privlekla sta se do kanuja in splezala vanj, še vsa omotična od izgubljene krvi in prestane groTC. Kanu je krenil med otočki proti avstralski obali, ki se je črnila od gozdov po mrkih gorskih ve- rigah. Pluli so v:zdolž obale, mimo severnega rta polotoka Yorka, kjer se s svojim naj- višjim vrhom, ki je hkrati skra.|na severna točka Avstralije, spušča v Torresovo ožino. Tu se je čoln obrnil proti severovzhodu, in ko je sonce zahajalo, pristal na otoku Pulla- nu. Pozdravila jih je navdušena množica div- jakov, moških, žensk in otrok, ki so vzklikali zmagovalcem ui jih vabili v vas. Jakec je skoraj okamenel, ko je zagle- dal Georga D'01yja. Tu .je bU tudi mali Bil D'01y, ki .ie jokal v naročju domačinke. Tedaj se je zaslišalo še glasno lajanje in k Jakcu se je pognal stari dragi Portland, la- dijski pes.