tlfiEDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. pop oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	:	:
I tAROCNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Orsko in Rosno K 21*60, polletna K 10 80, četrtletna K 5-40 mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za • :	'ossluio inozemstvo in Aireriko celoletno K 36‘—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom tV •* •*	ob	pol	11.	dopoldne.	\ ». .
JUPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, U., u praduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. Inserati: enostopna petitvretiea 30 vin., pogojen prostor, poslani :::	in reklame 40 vin. — Inscrate sprejema iipravništvo,
Nefrankirana ali premalo franklrana pisma so ue »prejemaj«
*" 1 ■■	Reklamacije	lista	so poštnine prosto.	■ —...	■
Stev. 679.
V Ljubljani, v sredo dne 10. septembra 1913.
Leto III.
Per aspera ad astra.
Smrt kapucinskega kardinala. Spanca Vi-vesa y Tuta, zbuja spomine, ki so za katoliško cerkev sladki in bridki obenem, za ves svet pa pomembni, ker vstaja iz njih vnovič in vnovič spoznanje, da so zakoni razvoja močnejši od v<ake človeške volje, tudi če se opira ob tako mogočno silo, kakršna je rimska cerkev. Vives
V	Tuto ie bil zastopnik naireakcionarnejše struje v Vatikanu. V mladih letih, še skoraj otrok, je prišel med kapucine, kjer se je naučil zaničevati svet in življenje. Sijajna je bila karijera tega katalonskega meniha, ki se ie od navadnega kapucinskega »kozla« povzpel do kardinala in papeževega izpovednika; ali tudi kot eminenca je ostal asket, v bleščečem vatikanskem krogu je žive! kot puščavnik. in vse človeštvo izpreobr-niti na askezo, na preziranje življenja, ves svet izpremeniti v puščavništvo. ie bil namen njegovega dela, podprtega od izredne eneržije in gnanega od silne volje/
Španski klerikalizem ima svojo posebno barvo. V njem žive vse tradicije srednjega veka," čvrsteje ukoreninjene kakor kjersibodi v Evropi. Vse v njem mračno kakor oblačen jesenski večer, in le vcasi se zazdi, kakor da se zasveti v temi plamen svete grmade. Duh Torquemade plava nad njim. sveta inkvizrcija sil’ v njem v novo življenje.
Temu skraino reakeonarnemu. zemeljskemu svetu in živemu življenju sovražnemu klerikalizmu ie služil Vives v Tuto do onega tre-notka. ko so vsled hude živčne bolezni opešale njegove sile in je natura na njem demonstrirala svojo prevladaiočo moč. Fanatičnemu kapu-tincu ie bilo dano. da je svoje mračnjaške namene lehko uveljavljal z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga rimska cerkev, in on se jih je posluževal brezobzirno kakor človek, ki pozna le en cili pa ga ne more uplašitj nobena zapreka in noben pomislek odvrniti od izvoljene poti.
Kardinal Rampolla ie bil protektor španskega meniha, in ko se je po smrti Leva XIII. sešlo konkfove. da izvoli novega poglavarja katoliške cerkve, se ie Vives v Tuto izkazal hva-ležneea ter ie napel vse sile. da bi bil mogočni , kardinal državni tainik dobil trojno krono rimskega papeža. Njegov napor !e bil zaman, kajti vplivne sile tega sveta so posegle v notranjo zadevo katoliške hiierarhiie in kljub godrnjanju kardinalov preprečile izvolitev Rampolle. Praktični Spanec pa ni izvajal posledic iz svojega poraza temveč je zataiil svoj užaljeni ponos ter tako} poizkusil izrabiti novi roložaj za svoje
stare namene.
Ko se je beneški patriarh kardinal Sarto
koncem juliia 1903 odpeljal v Rim. s povratnim voznim listkom za Benetke v žepu. ni kardinal v kuti Vives v Tuto niti mislil na njegovo kandidaturo. Ali ko ie 4. avgusta zadonel triumfalni klic »Habejffinis papam !«. ie bil Pij X. že v njegovem računu In kmalu ie piibavila njegova mračna odločnost svetu največje presenečenje. Novi papež ie veljal za spravljivega moža. in neštete anekdote o njegovi prostodušnosti. dobrohotnosti in popustljivosti so krožile po. liberalnem časopisju. Kompromisni ljudje so že slutili spravo cerkve s potrebami realnega življenja; videli so Vatikan odprt in novega papeža ' na javnem izprehodu po italijanskem Rinm. Pontifex Maximus ostane najvišji duhovnik svoje cerkve, pastir krščanskih duš. posvetne posle pa prepusti državam in njih glavarjem. Cerkev se sprijazni z modernimi idejami. vera z znanostjo, bojni klici zoper sodobno kulturo utihnejo, in pesem nebeške liubezni zadoni po vsem svetu, kjerkoli vlada križ.
Sanje so bile kratke; s prebujenjem je prišlo razočaranje. Vives V Tuto si ie poiskal pot v najbližjo bližino novega papeža, in dosegel je naivečji vpliv, ki je mogoč na dvoru vrhovnega duhovnika vsega katoličanstva: Postal je papežev izpovednik. Njegov duh je zavladal v Vatikanu. In nenadoma so onemele vse bajke o spravi in miru. Bojni klic pa le zagrmel glasno, kakor že dolgo ne.
Vdani pristaši in. služabniki katoliške cerkve so strahoma opazovali, kako se širi prepad med njo in življenjem. Neumorno je znanost prodirala v skrivnosti in razkrivala svetu do-tlei neznane resnice. Vsako odkritje pa je povečalo nasprotje med vedo in vero. In dočim je ta zahtevala od človeka, da veruje brez dokazov, ker ie tako ukazano, ie znanost vsak svoj nauk utrievala z razumljivimi argumenti, ki jih je bilo
mogoče preiskati in preizkusiti. Nepremično le cerkev vztrajala na tem. kar je bilo enkrat izrečeno. pa naj so minila tisočletja od dobe. ko so bile prvič zapisane njene besede. Znanost pa je brez strahu zakopavala svoje lastne včerajšnje teorije, če ji je današnji dan pokazal novo resnico. Odkritosrčni prijatelji cerkve so se ustrašili nevarnosti, ki nastane, če se pokažejo njeni n/*uki kot zmote, ki jih veda lehko ovrže s svojimi dokazi. Ustrašili so se tembolj, ker ni znanje več izključni privilegij maloštevilnih posameznikov. ampak si vedno večje množice prisvajajo pravico do izobrazbe. Zbali so se. da se mase odvrnejo od cerkve, ki ostane tedai mati brez otrok, spomenik preteklosti, ki nima z živim življenjem nobene zveze več.
Tako je nastal modernizem, ki je hotel posredovati med znanostjo in vero. da ne bi bilo nasprotij med obema. Kar uči znanost nedvomnega. naj bi cerkev priznala in obrnila sebi v prid. In kakor so naravoslovne vede pokazale, da se nauki o ustvaritvi sveta ne morejo ohraniti v oni obliki, v kateri jih je sporočil stari testament. tako naj bi cerkev upoštevala tudi rezultate socialnih ved in postala zaščitnica zatiranih in izkoriščanih, ko se ne morejo zadovoljevati z obljubami nebeških sladkosti, dočim imajo na svetu goreči pekel z vsemi mukami satanove fantazije.
Od rimskega papeža so pričakovali v vse globočino segajočo reformo, ki bi ustvarila moderno. socialno cerkev. V spovednici rimskega papeža pa je sedel kardinal kapucin in mu sugeriral neizprosen boj zoper vse. kar nastopa v moderni obleki, pa je le hudičevo delo. Neizpre-menljivo je vse. kar je bilo zapisano, in papež ie vrhovni čuvaj dogme, ki ne pozna odnehanja in sprave z nasprotnim naukom. Če uči znanost kaj druzega. nego ie v svetem pismu, tedaj se ni zmotilo sveto pismo, ampak znanost je pregrešna in v napuhu človeškega razuma se ponavlja Luciferjev greh. človeštvo nima misliti, temveč verjeti; kdor hoče cerkev spravljati z vedo, bi rad premaknil skalo, na kateri je zgrajena in je večji hudodelec od onega, ki je rojen v neveri. Neskončna žalost krči pravoverno srce. ker ne more več iztrebljati takega krivoverstva s sredstvi kakor v preteklih Časih. Ali če je izgubljena nekdanja moč. ni ubita nekdanja volja; grmade se ne morejo zažigati za he-retike-moderniste. tem mogočneie pa mora goreti zanje večni ogenj na drugem svetu.
Vives v Tuto ie prisilil duhovnike, da so prisegli odpoved modernizmu. Cerkev je mogočna organizacija, in silna je moč. ki jo ima nad svojimi služabniki. Ali s tem. da ie odklonila kompromis, je pospešila odpad neštetih množic, ki ne morejo storiti svojemu razumu take sile. da bi verjel, česar ne more verjeti. Od dne do dne se množi število onih, ki so kristjani in katoličani le še po imenu, in nenadoma se lehko zgodi, da opuste še ime. ki jim nič več ne pomeni.
Krščanstvu so izglodani temelji, zakaj življenje se suče po materialnih zakonih. Vera mogotcev naše dobe ie kapitalizem, ki ga ne more premagati nobena cerkev. Krščanstvo bi imelo biti ljubezen do bližnjega, kapitalizem pa je izkoriščanje človeka. In kapitalizem je močnejši; tako ie močan, da se mu je morala vdati sama cerkev, ker je njena organizacija od tega sveta in ker izhaja vsa posvetna moč iz kapitalizma. On je dal barvo in obliko in vsebino sedanjemu svetu. Oni pa. ki ječe pod njegovim strašnim pritiskom, iščejo rešitve na zemlji, vsaj za svoje otroke in vnuke. Njihova vera ne more biti več krščanstvo, ki zahteva, da se vdajo v to. kar imenuje božjo voljo, kar pa je le sila uredeb. Po osvoboditvi iz kapitalistične sužnosti hrepene njih srca; njih vera ie socializem. In čim bolj odklanja cerkev spravo, tem bolj goni zatirane množice na to pot.
Vives y Tuto je hotel človeštvo šiloma povesti nazaj v preteklost; čas pa ne more drugam kakor naprej. Naše življenje ni za nami. ampak pred nami, in njegova sila mora preko zaprek, ki so na poti. Velika je bila eneržija kapucinskega kardinala, ali uspeh ji ie moral izostati, ker ie prezirala zakone živlienia in hotela priklicati preteklost iz grobov. Kjer je hotel neizprosni asket utrditi moč svoje ce’kve. jo ie omajal. Med najmogočnejšimi grobokopi katoličanstva bodo poznejša stoletja imenovala tudi ime Vives V Tuto.
Istrska deželna konferenca.
Drugi dan.
Sodrug Orane otvarja konferenco ob 9. dopoldne in prečita brzojavne pozdrave, ki so imed tem prišli, med drugimi pozdrav poslanca feodruga L i r u s s i j a.
Sodrug D o z e t poroča v imenu redakcio-halnega odseka m predlaga sledečo redigirano
resolucijo;
Tretji kongres istrske deželne organizacije, priznavajoč potrebo dobrega delavskega časo-hisja sploh in dobrih delavskih listov v hrvaškem in slovenskem jeziku za Istro posebej, smatra ,za želje vreden cilj, da dobi tudi ta deželi delavsko socialistično glasilo. Ali kongres
izjavlja; da more tak list le tedaj prinašati stranki in delavstvu koristi, če je organizacija dovolj krepka, da prenaša bremena svojega časopisja in da ji okraj tega ni treba zapostavljati drugih svojih dolžnosti. Razun tega je treba, da je organizacija toliko razširjena, da lahko vodi izdatno agitacijo za časopisje.
Ker razmere v Istri še niso toliko dozorele in bi izdajanje deželnega glasila, tudi če bi bilo ob velikih žrtvah mogoče, ubilo vse ostalo or-ganizatorično delo, poziva kongres hrvaške in slovenske sodruge v Istri, naj naročajo in razširjajo med delavstvom »Slobodno Riječ« in »Zarjo«, in prosi obenem uredništvi obeh listov, da se po možnosti ozirata na istrske razmere.
Glede na strokovno časopisje priporoča kongres deželnemu političnemu odboru, da stori sporazumno s strokovnimi organizacijami v Istri potrebne korake pri centralnih oganizaci-iah, da posredujejo svojini članom strokovna glasila ter se v ta namen poslužijo obstoječega jugoslovankega strokovnega časopisja.
Sodrug J a k o v a c priporoča resolucijo, ki jo je pred konferenco objavil sodrug Haramina, po kateri naj bi se ustanovilo splošno strokovno glasilo za vse stroke,
V	debato posegajo še sodrugi D o z e t, P e-tejan, Kristan, Fabjančič.
Redigirana resolucija je bila nato sprejeta brez ugovora.
O
Splošni in enaki volilni pravici za deželni zbor in občine
poroča sodrug D o z e t. Predvsem podaja sliko sedanjega istrskega deželnega zbora. Ta šteje 47 poslancev. V prvi vrsti sede v njem o škofi Razun virilistov je 5 razredov: 1. Veleposestniki. 2. Trgovska zbornica z dvema mandatoma. 3. Mestna kurija s cenzusem 20 K direktnega davka. 4. Kmečka kurija s cenzusom 8 K. 5. Splošna kurija. Peta kurija voJi vsega skupaj osem poslancev. Italijanska bratska stranka je toliko napredovala, da ima dva poslanca. Mi nimamo še nobenega. Oovornik razmotriva narodne razmere v Istri Večina prebivalstva je hrvaška. Ali po volilnem redu na podlagi kompromisa iz leta 1908. imajo Italijani 25. Hrvatje pa 19 mandatov. Oovornik razlaga razvoj od omenjene reforme dalje. Zdaj je tako zavoženo, da nam obljubuje vlada komisariat. Potem razmotriva govornik razmere v občinah, zlasti v Pulju in Opatiji. Svoja izvajanja resumira s sledeči
resoluciji:
Konferenca konstatira, da je vsled nedelavnosti deželnega zbora kriza v Istri dosegla vrhunec, da pa ima ta kriza svoje temelje v sestavi deželnega zbora, oziroma v volilnem redu. Te razmere v deželi in enake po občinah silijo delavsko ljudstvo na odločen boj. Konferenca izreka, da pretnje centralne vlade z razpustom deželnega zbora in z uvedbo komisarijata ne bodo uplašile delavskega ljudstva, ampak da bi taki ukrepi le povečali splošno ogorčenost in izzvali najodločnejši boj za ustavne pravice. Konferenca poziva delavstvo v boj za splošno
in enako v<>iilno j'/».vico deželni zbor in za občine. Deželnemu	odboru nalaga,
da uvede v ta namen čim obsežnejše agitacijskq gibanje po deželi. Sporazumno z izvrševalnim odborom strank naj deželni politični odbor tx-dela utemeljeno spomenico, ki naj se pošlje ob-« činam in vsem političnim faktorjem, s pozivom, da razpravljajo o splošni in enaki volilni pravici za deželni zbor in za občine in da jo zahtevaj^ od kompetentnih faktorjev. Konferenca izreka, da zavedno del**stvo, ki ga zastopa, tako dolgo ne bo mirovalo, dokler se ne uresniči ta zahteva.
Sodrug J a k c v a c opisuje razmere v Opa-j tiji in razlaga potrebo splošne volilne pravic« za občine.
Resolucija je Soglasno sprejeta.
O
ureditvi strankinega gospodarstva
poroča sodrug Dozet. Politična organizacija ima le tedaj svoj pomen, če dela. Za to pa mora’ imeti sredstva. Strankarski prispevek po 20 vin. na mesec, ki je bil določen na strankinem zboru, je nezadosten. Deželni odbor predlaga, da se za lokalne potrebe zviša donesek; prepričan je, da bo to moral storiti tudi prvi zbpr stranke. Predlaga, da se strankin prispevek zviša na 30 vin. in vpelje pristopnina po 1 K. Sredstev bo treba posebno zaradi agitacije za volilno pravico.
Sodrug Fabijančič se boji, da bo pretežko dobivati člane, če se vpelje vpisnina. Jo pa za zvišanje doneskov na 30 vin.
Sodrug Brana pravi, da so italijanski sodrugi sklenili, da gre 1 krona od doneskov v centralno blagajno.
Sodrugi Jakovac, Orane, Fabijančič, Pete-Jan, Potočki, Klement, Dozet In Kristan izreko
Sklene se da se povišajo prispevki od 20 v debati svoje argumente, na 30 vin. in izdajo bloki za dobrovoljne doneske za volilni fond. Oboje je sprejeto soglasno.
V deželni politični odbor so predlagani sodrugi Dozet, Fabijančič. Brana, Jakovac ii Orane,
V izvrševalni odbor sodrug Dozet. Predlog se soglasno sprejme.
Sodrug D o z e t se ozre na delo konference in izreka upanje, da bo prihodnja lahko zabeležila uspehe današnjih sklepov.
Sodrug Orane zaključuje konferenco z živahnimi živio-klici na socialno demokracijo.
Dnevne beležke.
— Seja deželnega za/stopstva je nocoj ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Sodruge pro-simo. da pridejo točno.
— Sodrugom in sodružicam na Kranjskem J
V	nedeljo dne 21. t. m. ob pol 10. dopoldne bo ustanovni občni zbor nove izobraževalne organizacije na Kranjskem, in sicer v gostilni Internacional. »Svobodo« smo ustanovili namesto razpuščene »Vzajemnosti«. Priglašeyanje članov sprejemajo zaupniki in zaupnice ali pa sodrug Valentin Sajovic ter sodrug Viktor Zore. ki dajeta tudi vsa pojasnila. Kdor se misli pri-glaiti, naj to stori čimprej, a naj tudi agitira za pristop pri sodružicah in sodrugih povsod.
— Popravek. Včeraj smo pomotoma poročali, da je ustanovni zbor »Svobode« za Kranjsko prihodnjo soboto, toda je šele v nedeljo dne 21. t. m.
— Strokovno organiziranim Sodrugom na Kranjskem! Prihodnjo nedeljo, 2J. septembra bo ustanovni občni zbor splošne delavske zveze »Svoboda« za Kranjsko, ki ima namen, da izobrazi slovensko delavstvo v socialističnem duhu. Vse sodruge, ki so člani strokovnih organizacij, vabimo, da se udeleže ustanovnega občnega zbora in da postanejo člani »Svobode«. Moderno delavstvo mora imeti široko obzorje, razumevati mora vsak pojav v javnem življenju, če hoče uspešno vodiiti bo] za izboljšanje svojega položaja. Delavstvo s pravo socialistično izobrazbo je oni element, ki bo preobrazil današnje trhle družabne razmere. Sodrugi. agitirajte med strokovno organizinanim delavstvom za pristop k naši novi izobraževalni organizaciji!
— Ljubljanski občinski svet bo imel prvo sejo po počitnicah v torek 16. septembra.
—Ne duha. ne sluha ni o kranjskem deželnem zboru. Naši klerikalci so torej res izgubili na Duna.iu ves vpliv in njih voz drči navzdol. Zakaj na to vendar ni misliti, da bi ne želeli zasedanja ali pa da bi se ga morda celo bali. Če ne bi bilo nič druzega. bi moralo že to zadostovati. da imamo raznovrstna vprašanja, o katerih potrebuje javnost v deželi jasnosti in je ne niore dobiti drugje kakor v deželnem zboru. Prebivalstvo bi n. pr. rado vedelo, kaj je pravzaprav z deželnimi električnimi projekti. Za naše razmere je to pač tako velika reč. da je radovednost razumljiva. Ker gre za ljudski denar, ie radovednost tudi opravičena. Ali javnosti je vse to popolnoma skrito, kakor da gre za tajnosti. do katerih nima pravice. Deželni odbor se vendar nima ničesar bati; saj je vsa stvar pač v najboljših rokah, ženialno zasnovana, in velikanska korist zagotovljena? Zakaj ne bi deželni odbor porabil prilike, da poda vsemu prebivalstvu iasno sliko in citira kritiko, ki se je doslej oglašala le po časopisju, pred forum deželnega zbora? Ne moremo si misliti nič druzega. kakor da želie deželnega odbora niso bile uslišane na Dunaju. Ali puške vendar ne bi bilo
treba tako hitro vreči v koruzo. Če grof Stlirgkb prvič ni slišal, bi bilo treba i>e enkrat zaklicati, pa nekoliko glasneje. Kajti če se klerikalci tako meni nič tebi nič vdajo, jih bo začela vlada ba-gatelizirati. in to je za tako ljudsko stranko, ki ie vedno živela od vladne milosti, zelo nevarno Ne glede na to. da ljudje ne vedo vsega, kar se godi za kulisami, pa bodo naposled res verjeli; da se klerikalci branijo deželnozborskega zasedanja. In take misli imajo lahko neprijetne posledice.
— Katoliška cerkev in ljudsko šolstvo st?, inštituciji v naši državi, o katerih ne moremo trditi, da jih ljubi naša vlada z enako iskreno ljubeznijo. Vsak razsoden človek bi domneval,, da skrbi naša vlada za ljudsko šolstvo vse bol! nego za katoliško cerkev in da goji to inštitucijo tako kakor le more. da postane čim večji blagor za avstrijsko ljudstvo. Ljudskošolsko mizerijo na Kranjskem smo že dostikrat osvetlili in po drugih kronovinah ni prav nič boljše.
V	»kulturni« Avstriji pride ne. vsakih sto prebivalcev 32'4 ljudi, ki ne znajo ne pisati ne! brati. Z analfabeti nas prekašajo v Evropi le še na Ogrskem. Srbskem, Ruskem. Portugalskem! in v Rumuniji. In kako se godi učiteljstvu po! avstrijskih ljudskih šolah, to je tudi poglavje, ki je v čast in slavo naše domovine. Avstrijska vlada nikakor noče. da bi se zmanjšalo števild analfabetov, ali da bi se izboljšal položaj učiteljstva. ampak z vso vnemo dela na to. da ostane ljudstvo nevedno in da učiteljstvo še nadalje životari. Državni proračun za leto 1913 izkazuje za vse avstrijsko ljudsko šolstvo beraško svoto 6,631.171 K. Prispevek verskemu fondu katoliške cerkve Pa znaša po istem proračunu 19,745.408 K!! Država nima za šole in učiteljstvo denaria. ampak zvrača breme na občine in dežele, za katoliško duhovništvo pa je državna blagajna vedno na stežaj odprta, za tisto duhovništvo, ki še na svojo pest odira in izmozgava revno avstrijsko prebivalstvo.
— Mesečni shod mizarjev v Ljubljani se je vršil v nedeljo 7. septembra ob primerni udeležbi. Sodr. Rok Pogačnik je podal mesečno blagajniško poročilo, kateio so navzoči odbrili. V imenu kontrole je poročal sodr. Franc lilebš. dal je kontrola našla vse v redu. Nato je predsednik sodrug Babšek poročal o popoldanskem shodu in pozval navzoče na udeležbo. Sodr. Zore pa je sprožil misel, da naj podružnica priredi večji izlet na deželo. Sklenilo se je nato, da te tak izlet priredi v nedeljo 28. septembra in sicer na Bled, Vintgar in Jesenice. Ker upa, da dosežemo, znižano voznino, se bo podružnica obrnila tudi na ostale stroke, da se pridružijo izletu. Nato je sodrug Babšek zaključil shod.
— Gostilniški valenci so tudi davkoplačevalci. Zadnji »Gostilničarski Vestnk« piše:] »Znani so nam slučaji, da so na Dunaju Dred-pisali pikoliiem v kavarnah in restavracijah, torej vajencem v gostilniškem obrtu po 16-80 dd 32 K osebne dohodarine, to se pravi, da imajo
ti vajenci po nazorih davčnih oblasti po 1800 'do 28(10 K dohodkov na leto. Koliko odgovarja to rtsniei. razvidi lahko vsak sani iz svojih lastnih skušenj. Da bi vajenec dobival samo na napitninah toliko na leto. o tein dvomiti smo pač upravičeni.« To je seveda prav po avstrijsko. Grofovskim žganjekuharjein odpisujejo pri nas vsako leto na miljone. zato morajo pa nadomestiti vrzel v dohodkih pikoliii. Ves avstrijski davčni ustroi temelji na tem. da vzame tistim, k; imajo malo. še to malo. tistim, ki imajo veliko. pa dodaja. Davčna vprašanja sc rešujejo v parlamentu, pretežna večina avstrijskega prebivalstva Pa pošilja v parlament vladne hlapce.
— Križ in meč. »Slovenec« poroča: »Shod vojakov-rekrutov iz kranjske dekanije bo v nedeljo. dne 14. septembra, pri Sv. Joštu nad Kranjem. Vsi fantje, ki so bili letos potrjeni, so vabljeni k temu shodu. Glavno opravilo bo v nedeljo ob devetih.« — Ze pred tedni smo poročali v »Zarji«, da bodo za vojaške novince napravili neke vrste eksercicij. in sicer na željo vojaške oblasti. Ali ne prihajajo fantje nič več tako korajžno veseli v vojašnice kakor včasih, ali so se jim začele odpirati oči. da se z vstopom v vojašnico vzame slovo od svobode in pričenja življenje, ki se ne viema z naborniškimi šopki in naborniškim vriskanjem? Najbrže naj zdaj duhovniki pričenjajo z delom, ki ga bodo potem nadaljevali korporali in lajtnanti. Kako bodo to spravili v soglasje z božjo zapovedjo, ki pravi »Ne ubijaj«, bi nam bila uganka, če ne bi vedeli, da zna cerkev svoje nauke izvrstno prilagoditi svojim praktičnim potrebam.
— Mizarski shod v St. Vidu. V nedeljo popoldne je imela ljubljanska mizarska podružnica javen društven shod v restavracijskih prostorih g. Jos. Bernika v Št. Vid«. Shod, katerega se je udeležilo poleg ljubljanskih mizarjev tudi lepo Število šentviških, je bil jako dobro obiskan. Shod je otvoril s. Babšek ter naprej poudarjal, da naš shod nima namena blatiti nasprotnike, kakor je bil storil na zakotnem klerikalnem shodiču g. Kerhne, ampak njegov namen je, šentviške mizarske pomočnike opozoriti na posledice, ki jih ustvarja njihova brezbriž-nos.v Nato je povzel besedo s. Zore, ki se je v daljšem govoru pečal z razmerami, katere vladajo v mizarski stroki v Št. Vidu in okolici. Večina mizarskih mojstrov v tem kraju zida svojo eksistenco na učence, katere izrabljajo do skrajnosti. Dasi je učna doba po navadi štiriletna in delovni čas do^ skrajnosti dolg, vendar ni učencem dana možnost, da bi §e priučili v svojem obrtu vsaj toliko kot se nauči učenec pri poštenem mojstru v štirih tednih. Kakor hitro pa uče* nec svojo učno ali bolje rečeno svojo hlapčevsko dobo konča, ga mojster takoj spodi iz službe v i'PC^av* na njegovo mesto drugega učenca.
V	s. t. v idu, Vižmarjih, Dravljah so mojstri, ki imajo do šest vajencev in nobenega pomočnika.
aje tako razmerje nezdravo in tudi zakonito nedopustno, je jasno kot beli dan. Toda oblasti nočejo o tem ničesar vedeti. Pa mizarska obrt Pii tem sama največ trpi, to vedo mojstri sami trav dobro, toda kaj jih to briga, samo da to-iko časa še trava rase dokler so oni mojstri potem... Vse te neznosne razmere pa imajo neposredno upliv tudi na Ljubljano in prav zato imajo ljubljanski mizarski pomočniki velik interes na tem, da se takim razmeram v Št. Vidu napravi enkrat temeljit konec. Govornik je nato resno opozoril šentviške mizarske pomočnike na prihodnje mezdno gibanje v Ljubljani, pri ka-tei em bo organizacija z vso svojo silo delala nato. da se uveljavi določba, potom katere ne-
lr|izar|i v Ljubljani sploh ne bodo aobih dela, kot ie to že zdavnaj upeljano po vseh ai ugih mestih. Splošno odobravanje, ki ie sledilo etn besedam, je pričalo, da bodo mizarji gotovo izvedli to, kar je v njihovem interesu. Klerikalni mojstri, ki sami niso hoteli slišati trpke resnice m obtožbe pomočnikov so poslali na
Ao i sX°*e?a na^večiega junaka Damjana Bon-carja. Damian }e hotel svoje junaštvo pokazati s tem. da je naredil nekaj jako nerodnih medkli-cov, ter zahteval seveda tudi besedo, ko se mu ie dopovedalo, da medklicov ne sme delati. Ko paJeJ?nšla \.rsta nani’ i'e Damjan junaško zlezel pod klop, češ sedaj je prepozno za besedo. S.
kC ie,pos'<rb^. da so se navzoči prav izvrstno zabavah z Damjanom, ki ga je še celo njegov to-v ans pustil v zagati, v katero je v svoji katoliškigorečnost1 zašel. Z lahkoto mu Je sodrug
’ ,da Ie to res kar Damjan zanika ter mu dal nekaj lepih naukov za bodoče. Ce poravnal Damjan po njih, potem bodo mi-
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalie.)
»No. saj ni tako pozno,« je popravljal sta-vitelj, »veste, tisti razni izrni so mu malo zmedli giavo. Dandanes ie ves svet samo vprašanje in ce se taki-le fant nečesa poloti — kakor da bi predivo zažgal. No — no. saj se bo iztreznil v Piakticnem življenju.«
XLVIII.
.	^ s®. ^ ^an zopet za trenotek vrnil v
utico, dobil je očeta s Hanušem v resni debati, uovorila sta o socialnem vprašanju, o vsem onem reformnem gibanju, katerega pristaš je bil. Sedel ie m poshisal. Pa jedva je Hanuš dejal, da nuna mnogo vere v socialne reforme, in da se PO njegovih mislih svet ne da na vrat na nos predelati, je začel ugovarjati.
. Hanuš se je naglo popravljal, očividno ker m hotel Ivana razdražiti. »To se pravi,« je delal. »jaz ne verujem v nagle reforme, v uspeh naglih svetovnih preobratov. Pa,« je pristavil zroč v Ivana, »o tem sva že nekoč govorila, vsaj nekaj podobnega. Ali se spominjate — takrat pozimi?«
»Da,«, ie vzkliknil Ivan, »pa to je bilo ven-aai nekaj druzega. In zakaj ne verujete v uspeh, bamo vrzimo milijone in milijone brošuric m^d ludstvo,« je vzkliknil ognjevito, »samo neprenehoma trositi brošurice — m nazori ljudi bi se
zarji za nekaj časa morali pogrešati imenitno Damjanov zabavo. Ko se je vpisalo lepo število članov, je sodrug Babšek zaključil shod. — Šentviškim mizarskim pomočnikom pa kličemo: v organizacijo in teh razmer bo kmalu konec.
— Izlet na Bled, Vintgar in Jesenice priredi podružnica ljubljanskih mizarjev v nedeljo 28. septembra t. 1. Ker se je že večkrat pojavila želja po izletu je mizarska podružnica prevzela nalogo, da priredi izlet 28. septembra. Železniška uprava bo najbrž pri zadostnem številu izletnikov izdatno znižala vožnjo ceno. zato vabimo vse sodruge in sodružice tudi drugih strok, da se tega izleta udeleže. Kdor se udeleži izleta, naj se prijavi do 20. t. m. pri sodrugu Zoretu. Šelenburgova ulica 6, II., kjer dobi vsa potrebna pojasnila. Sodrugi mizarji pa se lahko prijavijo pri svoih delavniških zaupnikih. Sodrugi! Upamo, da bo naš kiic našel zaželjeni odmev, zato pričakujemo obilno udeležbo. Čim več nas bo, tem prijetnejši bo izlet. — Podružnica mizarjev.
— Iz Šiške. Železničar nam piše: V naši občini so začeli tako varčevati, da že zvečer nič več luči ne prižgo. Odkar ima g. župan Seidel v svoji hiši gostilno, je kar egiptovska tema menda so g. župan odredili to, da se ne bo videlo natančno, kateri gostje zahajajo v bivši Kotnikov magacin. Pa šalo na stran! Razsvetljava je v Šiški pod vso kritiko. Prosimo merodajne gospode v občini, da se zavzamejo za stvar in skrbe. da bomo delavci, ki moramo ponoči na delo in z dela vsaj videli kje hodimo.
— Umrli so v Ljubljani: Fani Loos. zasebnica, 63 let. — Ferdinand Krmec. sin delavca v tobačni tovarni, 4 mesece. — Jožef Zajec, po-sestnik-hiralec. 51 let. — Julil Kantz. bivši trgovec, 67 let. — Ana Wider. zasebnica. 84 let.
—	Santo Belo, sin voznega hlapca, 4 leta. — Anton Maček, bajtar, 62 let. — Alojzij Rozina, posestnikov sin. 21 let.
— Jajca ie kradla v soboto na trgu Marija Nachtigal. 44letna delavka neki kmetici iz košare. Ko jo je lastnica opazila, je poklicala stražnika ter ji je potem odvzela ukradena jajca, katerih je bilo devet.
— Jesenice. Tukaj se je vršil v nedeljo 7. septembra javen kovinarski shod s sledečim dnevnim redom: Kdo uničuje složnost delavstva, kaj to prinaša, in kaj to delavstvu škoduje? Shod je bil primerno dobro obiskan. Poročal Je sodrug Mihevc iz Trsta, ki Je prav dobro nasfli-kal škodljivce delavstva in one, ki danes uničujejo slogo med proletarijatom in hočejo delavstvo rešiti šele na onem svetu, sami pa na tem svetu dobro žive. Govoril ie še sodrug Zugvvitz, ki je apeliral, da naj se zavedno delavstvo oklene internacionalne strokovne organizacije.
— Jeseniški denunciantje zopet na delu. Kakorkoli se na Jesenicah kaj priredi bodisi shod ali kaj podobnega, pride naša stranka vselej z oblastjo v konflikt: ako se klerikalnim de-nunciantom ne posreči že v naprej, da izposlujejo prepoved od radovljiškega glavarstva, tedaj poiščejo kaj druzega. Ni dolgo, kar je Čebul de-nunciral s. Mihvca in Golobiča zaradi shoda, ki se je vršil na Jesenicah po § 2. Seveda sta bila v Kranjski gori obadva oproščena in Čebul je odšel z dolgim nosom. Denunciantje so zdaj zopet na delu obtoženi so zopet sodrug Marčič in še dve jeseniški sodružici, ker so za shod, ki sc je vršil 20. julija, delili vabila, sodrug Mihevc pa, ker je ta vabila sestavil in Jih poslal Marčiču na Jesenice. Obravnava bo sedaj v Ljubjani, in ne v Kranjski gori. Klerikalni denunciantje niso tako hudobni, kot bi kdo mislil. Niti ne upajo, da bo kdo kaznovan, računajo pa. da rdečkarje vendar nekaj stane, ako se morajo voziti v Kranjsko goro in v Ljubljano. Našli bomo pa že pota, da prekrižamo črni gospodi račune enkrat za vselej.
— S Save. Pred kratkim je prišel iia^Jesenice tujec in šel od kolodvora proti Savi. Ludno se mu je zdelo neko vpitje in rjovenje. Ko je srečal prvega človeka na cesti. tovarniškega delavca, ga le vprašal najprej za pot in potem ga ie še prosil, naj mu pojasni, kakšni glasovi so to. Tujec ie namreč mislil, da ie v bližini nie-nažerija. Delavec mn pravi, da bruhajo v mirno noč te glasove katoliški »Orli« in še nekateri klerikalni pristaši, ki popivajo v svoji novi gostilni. Ko si dovelj utolažiio žejo. pa prično tuliti. da daleč naokolo ne more nihče spat. Tulec se je silno začudil in vprašal, če se- nihče ne pritoži na merodajnem mestu, da bi se odpravilo to kaljenje nočnega miru. Delavec mu na to pojasni, da so merodajni faktorji tudi kle-
gotovo izpremenili in na svetu bi bilo ves drugače.«
Hanuš se je krivo, skoro z visokega nasmehnil, kakor bi hotel reči: »Ah, to je detin-stvo. to je gola otročarija!«
Ivanu se je pri tem nasmehu zasvetilo v očeh in v lice mu je stopila kri.
»To ni smešno!« je burno vzkliknil.
»Jaz se ne smejim,« je odgovoril Hanuš malo osuplo in prizadevaje se, da bi govoril previdno: »Toda pomislite, da reforma pomeni skok in na svetu gre vse polagoma. Zato ne verujem v uspeh niti socialnih niti nravnostnih naglih preobratov. Ko so lotile Spencerja, tam boste tudi o tem Čitali. Socialno vprašanje je bilo in bo nedozirno.«
»Vidiš. Ivane,« je začel stavitelj, »ali ti jaz nisem pravil nekaj podobnega? Človek je lahko svobodomiseln, toda misliti, da bi prelomil svet na kolenu — ah, kaj še!« In iz staviteljevega glasu je zvenela očitna radost vsled tega. ker je našel v Hanušu pomagavca.
Ivan ni prezrl dobre volje očetove, a ga je dražila. Nekako neprijazno je naenkrat pogledal Hanuša in prvič v tem hipu je začutil, da ne bosta prijatelja.
»Potem bi bilo pa najbolje roke položiti v naročje in kar tako gledati v svet,« je zinil razdraženo.	.	■
»Morda bi bilo najbolje,« je odgovoril Hanuš z mirnim glasom, ki je pa Ivana razburjal, »morda bi bilo najbolje nič misliti — in živeti. Veste, kako pravi Goethe v Faustu: Lass qlles Sinnen sein und grad’mit in die W*lt hinein!«
rlkalci tn da mirnodušno gledajo početje svojih katoliških somišljenikov; če pa sosedje upo-zore goste te klerikalne gostilne, nai se obnašajo nekoliko mirnejše, jih naženo »čvrsti« Orli s kamenjem. Tujcu je omika jeseniških in savskih klerikalcev zelo imponirala.
— Branitelj Skadra na Bledu. Te dni Je prišel branitelj Skadra. Esad paša s spremstvom (4 dame, mali fantek in zamorec) na Bled in se nastanil v hotelu »Louisenbad«.
—	Požar v tovarni. V nedeljo ob 5. zjutraij je izbruhnil požar v tovarni za železnino C. Veher v Mlinem pri Beljaku. Ogenj je nastal vsled preveč zakurjene peči v sušilnici. Kljub takojšnji pomoči gasilnih društev, je tovarna skoro popolnoma pogorela. Škoda je zelo velika in krita
z zavarovalnino.
— Zapomnite si sledeči naslov:	»Bene-čanske sanje«, pretresujoč socialni igrokaz iz življenja častnika, boljši od drame »Otrok Pariza« se predvaja v Kino-Idealu 6 dni od srede 17. t. m. do pondeljka 22. t. m. Predstave ob 3., 4. in pol, 6., 7. in pol. 9. Strogo resna reklama podjetja Ideal jamči za sliko izredne lepote, ki je tudi za mladino primerna. 10 vinarjev povi-ška.
— Kinematograf »ideal«. Spored učinKovj-tosti! Od danes do petka 1. Dubrovnik. (Potovalni film.) 2. Nepremišljena beseda. (Amer. humoreska.) 3. Zurnal Pathe. (Najnovejše o športu, modi itd. 4. Razkrinkan. (Italijanski umetniški film. Drama v treh dejanjih.) — Pri vseh predstavah. 5. Komična novost. 6. Pompadur. (Učinkovita veseloigra Nordiskfilm Co. v 2 delanjih s Karlom Astrupon in Elzo rrohlich v glavni ulogi. — Samo zvečer. — V soboto do torka »Kdo je storilec.« (Senzacionelni kriminalni roman vtreh dejanjih.) — Pri vseh predstavah. Od srede 17. do pondeljka 22. septembra: »Benečanske sanje«. (Senzacijska tragedija iz življenja častnikov.) '
Koroško.
— Nesreča na vojaški vaji. V Velikovcu je bil nastanjen povodom vaj poskušne baterije poljskega havbičnega polka št. 2, topničar Martin Pribitzer na visokem skednju.^ Pribitzer je padel med spanjem s skednja in si je pretresel možgane. Poškodba je smrtno nevarna, ponesrečenca so odpeljali v celovško bolnišnico.
— Najdena utopljenka Dne 18. julija letos Je videl ob Dravskem bregu pri Beljaku delavec gosposko oblečeno žensko, ki je skočila preko nasipa v vodo. Istega dne je izginila žena železniškega oficianta Karolina Beranek. Seveda so takoj sumili, da Je samomorilka Beranekova. Iskali so jo dolgo časa, toda zaman. Sele pred nekj dnevi so našli utopljenko pri Grabštajnu. Truplo Je bilo že tako segnito, da ga ni bilo več spoznati. Konštatirali so identiteto Beranekove po koscih obleke in po uhanih.
Goriško.
— Solkan. Delavsko izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 14. septembra izlet v Kanal. Izleta se udeleži pevski zbor, zato prosimo, da si pevci udeleže polnoštevilno. Odhod točno ob 5. zjutrai. Zbirališče izletnikov pred Dročem. Kdor se hoče torej nekaj ur zabavati med svojimi, naj se pridruži izletu.
Trst.
— Ilirizem, novoillrizein, jugoslovanstvo in Slovenci. O tem zanimivem predmetu ie predaval v »Ljudskem odru« v soboto 6. t. . zvečer sodrug dr. Anton Dermota. Kljub vročim je bilo tudi to predavanje dokaj lepo obiskano m so sledili poslušalci izvajanjem predavatelja pazno in z zanimanjem. Predavatelj ie naiprej opisal zgodovino ilirskega gibanja, katerega po-četki segalo nekako v Napoleonovo dobo. In kakor še ni dognano, kakšni vzroki ali obziri so vodili Napoleona, da je imenoval zdruzene jugoslovanske avstroogrske pokrajine Ilirsko kraljestvo. tako tudi ne vemo še nič gotovega, cemu so nadeli ilirsko ime onemu gibaniu. ki je hotelo združiti vse Jugoslovane — izvzemši Bolgarov — s skupnim jezikom. Dočim ie bil ilirizem Gaju sredstvo, je bil književniku Vrazu končni cilj. Tei ideji je žrtvoval Slovenec Vraz vse. jezik, življenje in svojo pesnisko žilico. Ilirsko gibanie je povzročilo jugoslovansko idejo, ki je blagodejno vplivala na slovenski preporod. Proti ilirskemu gibanju se ie postavil nas največji pesnik dr. France Prešeren, ki je bil proti
Ivan se je zaničljivo nasmejal. »Na to nimam odgovora!« je dejal kljubujoč. »Sedaj ze razumem, kai pomeni, kar ste takrat pozimi
rekli, da zadošča samo živeti.«
»Ivane, daj se vendar poučiti,« se je vmešala gospa Hrubova. ki je bila tudi očitno hvaležna Hanušu, »vendar čuj mnenje gospoda tta-nuša! Starejši je. torej več ve.«
»Mamica,« je nevoljno odgovoril Ivan. »i brez tvojega sveta znam mirno poslušati tuje mnenje. Toda naj mi torej — povejte mi torej,« se je obračal k Hanušu, »zakaj tako skepitično mislite o socialnem vprašanju? Rad bi vedel, čemu bi moralo mučiti svet v neskončnost. In rad bi vedel, zakaj bi se r lahoma, na ne alt splošen vzmah ne moglo vse končati r«
»Zakaj?« je ponavljal Hanuš. »Le poglejte v zgodovino. Kakor morski gad se vleče po celem razvitku človeštva socialno vprašanje.
O	suženjstvu ne govorim, kaj pa je bilo v Kirnu tisto med plebejci in Patriciji? Ti so imeli polne kozolce in shrambe, oni, pa niti t°hk° d ubranili lakote. Plebejci so se Rima, Pa pretkana gospoda je poslala k j n filozofa in filozof je uspaval uboge Parue bajko o želodcu in udih, in socialno vpiasatije je bilo rešeno. In kaj je to bilo druzega nego socialno vprašanje v preteklem stoletju na; francoskem? Dolgo se je pripravljalo, folozofija enciklopedistov je vrgla samo iskro, lakrat so prepevali javno pesmice o kralju, o Dubarvjevi, ljudstvo je imelo v rokah brošurice z nasiiKa-nim Ludvikom in Dubaryjcvo in to so bile podobice,« je pristavljal obračaje se vazno k sta-
temu, da bi Slovenci žrtvovali svoj jt^ik hrvaščini. Sedanji novoilirci se nič ne razliKujsio od nekdanjih ilircev. In kakor poslednji, ifiko nanj tudi novoilirci ne znajo pokazati prave poti po kateri bi se prišlo do takega združenja, kak<-$. nega je propagiral Vraz. Pravilo, da se v'to-remo Slovenci narodno ohraniti le tedai. ako sprejmemo hrvaščino za svoj iezik. Tem bi lahko odgovorili z besedami češkega politika in voditelja Palackega. ki ie dejal, da ie naloref Čeh in potem Slovan. Pri vsem tem pa ne i>c-zabi. da je človek. Ako se ne more ohraniti kot Celi, mu je potem vseeno, kakšen jezik naj sprejme. O tem zanimivem predavanju bomo poročali v eni izmed prihodnjih Številk. Predavatelju s6 navzoči za lepa izvajanja prirediH prisrčno ovacijo. — Ob tej priliki priporočamo obiskovalcem predavanj v »Ljudskem odru«, naj skušajo prihajati na predavanja kolikor mogoče ob napovedani uri.
— Na Opčinah se je vršilo v por.del}«k v prostorih železničarske, skupine lepo ot.*s<;ario zborovanje. Imel se je vršiti pravzaprav Javen shod. Toda naša oblast, ki se drž*, zakonov strogo, kadar ona hoče. ie shod prepovedala, ker je bilo naznanilo vloženo par ur prtpozno. Nekateri slovensko narodni uradniKi pri tržaškem namestništvu imajo posebno veselje, če morejo po okolici ovirati socialne demokrate. No. mesto javnega smo imeli zborovanje po S - zbor. zak.. in to ie bilo prav dobro obiskano.
x zo°fovanju. kjer se Je razpravljalo o železničarskih zadevah in o podružnici »Ljudskega odra«, so govorili med drugimi sodrugi Pečnik, Golouh. Regent in Marinič, Sklenilo se je. da se skliče ustanovni občni zbor za nedeljo 21. t. m. ob 6- zvečer. Sodrugom priporočamo, naj poskrbe. da se bo ta občni zbor izvršil najčastneie.
~ Pevci naj se gotovo in brez izgovora udeleže pevske vaje v četrtek ob 8. in pol zve-čer, ker je zadnja pred nastopom na železniški veselici. Kdor ne pride, ne nastopi. Po vaji je občni zbor.
— Vlom v blagajno mestne plinarne. V soboto ponoči okoli 11. ure je zbudil prvega slugo mestne plinarne, v 1 rstu Bidolija zvonec, ki ie zvezan s plinarno. Bidoli je vstal, poklical ženo in .najP,° a s,ta se oborožena s samokresi v blagajniško sobo. Došedši pred sobo sta zanle-dala v kotu osebo, ki se je skrivala. Zena je odprla uč, Bidoli pa je stopil proti neznancu s samokresom. Nočni obiskovalec se je takoj udal, Bidoli ga je zaklenil v blagajniško sobo in poklical policijo. Ko ie vstopil nadzornik tržaške policije Titz. je takoj spoznal tujca in M smehljaje ogovoril: Dragi Micheluzzi. ali se vam !e Ponesrečilo. Poznal ga je namreč. Ker je Micheluzzi prišel iz štiriletnega zapora tudi zaradi poizkušenega vloma v neko blagajno. Prišel je pred par dnevi iz ječe. Preiskovalna komisija je našla blagajno že popolnoma navr-tano in Micheluzzi bi bil lahko odnesel ves dc* £arxV	bil° v blagajni. Bilo ie 36.000 K. Našli so tudi posebno orodje za vlom Wertlieim-skih blagajn, in sicer ravno tako. kakršneea so naprav1!] pred dvema letoma kaznenci v Kopru. Vlomilec je prišel v urad že ob 2 popoldne in se Je skril v dimnik. Preiskava jc dognala, da
ime^ Micheluzzi vsgj enega pomagača, ki dobro pozna razmere v uradu mestne plinarne. Kot njegovega sokrivca so aretirali inkasanta mestne plinarne Ivana Calligarisa.
Zadn‘e vesti.
KUNSCHAKOVA PRITOŽBA.
Dunaj, 10. Kasacijsko sodišče je zavrglo ničnostno pritožbo Scliuhmeierjevega morilca Kunschaka.
KOMISARIAT BREZ DENARJA.
. v,	.lasblatt« poroča. Ja !e
ceski deželni odbor luni dovolil uradnikom slugam zvišanje plače, veljavno od leta 19H-, da Pa .i*™. ie ostal znesek za pol leta dolžan, uradniki in sluge so zdaj prosili upravno komisijo, naj jim poplača ta dolg in zboljša stanarino, ker so se stanovanja podražila Komisija je odklonila obe prošnji, češ da nima denarja.
CIONISTIČNO VSEUČILIŠČE.
Dunaj 10. Snoči je cionistični kongres načeloma sklenil ustanoviti v Palestini židovsko vseučilišče s hebrejskim učnim jezikotn. Dasi
za prispevke še ni bilo nobene agitacije je ven-dar že 400 000 frankov podpisanih. (Kako bo s
vitelju, »najgnusnejšega načina, tako da, prosim, ni moglo biti večie popačenosti, večje pro-
palosti avtoritete v očeh podložnikov. Takrat.« je nadaljeval Hanuš razgrevajoč se in govoreč čim dalje bolj naglo, »so se trosili milijoni na vzdrzevanje slaboglasnih ženskih in te milijone
je plačevalo ljudstvo s svojimi ogromnimi davki, ljudstvo, katero je o tem vedelo, kako se
tam gori zapravlja in zakaj daje svoje žnljeve denarje. Mera je bila napolnjena, izbruhnila je torej ocialna revolucija. No, — in kaj? Na obzorju je vstal Napoleon in ljudstvo se je klanjalo novemu maliku. Pa so pozneje napravili drugo revolucijo, ali ta je bila že medla napram prvi, pa so priredili še tretjo, — in ta Je bila že go-' tova blamaža. Po vsem tem pa naj še verujem
v revolucijo, v prevrate in v izboljšanje?«
»Sai sem jaz tudi zoper revolucijo,« jc zinil Ivan, kojega so zmedli Hanuševi razlogi, »pa reformirati se da i brez revolucije. Da se reformirati z mislimi, idejami.«
»Ne tajim,« je Hanuš prekinil Ivana, »da misli premorejo mnogo, ne tajim na primer, da bi ne mogel priti zopet kak nov Rousseau, ki bi vrgel iskro v današnje razrovane razmere, in da ne bi mogli nastati prevrati, toda uspeh —?
V	uspeh ne- verujem. Naj se Evropa pri tem predrugači tako ali tako, ljudje ostanejo, kakršni so bili. Da bi se nravnostno prerodili? Le poglejte, kako nravnost napreduje! Koliko je dandanes povsodi rafiniranosti? A Kristus je bi! vendar eden izmed najveličastnejših poskusov in gleitc. kai so danes ljudje naredili iz tega! Zopet blamažo!« In Hanuš ie zamahnil z roko.
priporoča
tvrdka
Ljubljana, Prešernova ulica št 9
svojo bogato zalogo vsakovrstnih izgotovljenih
. Gotzl
BiPe* icoDScnreiife!
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov «Io* mačega izdelka« Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	JKaJnižfe	cene.
hebrejskim jezikom, ie pa vendar vprašanje. Na tedanjem kongresu je nekdo govoril hebrejsko, sasta ga menda vsega skupaj dva delegata razvnela.) Kongres je bil ponoči zaključen.
DLUOOSZ ODSTOPI.
Krakov. 10. »Glos narodu« poroča, da od-‘toDi gališki minister Dlugosz tekom tega meseca in da bo dr. Leo njegov naslednik.
KOMISAR SKERLECZ.
Zagreb, 9. Baron Skerlecz se je včeraj preselil iz bolnišnice v bansko palačo in je danes »pet pričel z razpravami s hrvaškimi političarji Sprejel je nekdanjega Rauchovega podbana Crnkoviča. Tekom tega meseca upa še poročati iszi in upa, da bo do konca meseca ogrska vla-asestavila predloge, po katerih se bo Skerlecz ehko meritorično pogajal za obnovitev ustave 'er razpisal volitve.
PATRIARH BOGDANOVIČ.
Gastein, 10. V Ahi so našli kose suknja, tednika in hlač patriarcha Bogdanoviča. Trdi-tev, da je Bogdanovič izvršil samomor, se zdi »everjetna, ker bi se bil za tak namen gotovo izbral primernejše mesto. Tam, kjer je ponesrečil, bi se mu bilo lehko zgodilo, da se ne bi bil iibil. ampak da bi bil obležal s polomljenimi udi. Bogdanovič je hotel 2. septembra odpotovati, ar je dognano s pismi. Snoči ie sodna komisija >estavljala zapisnik v hotelu VVeissmaier. ter se iepozakalo. da je Bogdanovič že pripravljal prt-iago za potovanje.
eksplozija.
Turnav», 10. V tovarni za steklene obročke včeraj vsled požara nastala eksplozija. Ene-ja delavca je raztrgalo na kose, pet drugih ie ležko ranjenih. Pravijo, da je imel ubiti Sollman namitne patrone pri sebi.
KOLERA.
Dunaij. 10 Bakteriološka preiskava le dodala. da sta še v okraju Skole v Galiciji blizu ogrske meje primerila dva slučaja prave ko-
fe Sarajevo. 10. V Tuzli je zopet nek delavec bolel ob sumljivih znakih. V okraju Brčka je nov slučaj.
KOLERA NA OGRSKEM. Budimepšta. 10. Kolera se epidemično raz-rja po velikih županijah Sraszo-Scerenyi, Ung, ač-Bodrog. Baranja, Hajdu in Zemplin.
PONESREČEN ZRAKOPLOV.
Helgoland. 10. Snoči okrog 7. je ponesrečil »rakoplov nemške mornarice »L. I« 18 morjih mili severno od Helgolanda. ter se je potopil v silnem viharju. Torpedovke. ki so prihitele na pomoč. SO rešile šest mož; pogrešajo |j|l pa Še šestnajst.
MORILEC WAGNER. Muhlhausen. 10. Preiskava proti morilcu taerju ie zaključena. Spisi so bili včeraj od-, boslani državnemu pravdmštvu. Pii zadnjem Sslišavaniu je Wagner priznal da Je vzel oba Joka. ki sta bila na počitnicah pri stan maki. namenoma domu. da Ju umori. Na vprašaje če le hotel uničiti vso vas. ie odgovoril, da
i	bil to storil, če bi imel dovolj fizičnih moči. ItoŠevno stanje Wagnerja preiščejo sodni zdrav-
"tt'	NOV	KOMET.
Berlin. 10. Na zvezdami v Sijemisu na l(rimu je astronom Najumin odkril nov komet.
SRBIJA IN ČRNAGORA.
Cetinje. 10. V tukajšnjih diplomatičnih krotiti izjavljajo, 'da se pogajanje s Srbijo zaradi toeje ni prekinilo, ampak le odgodilo in je upati, ia bo vprašanje, ki se tiče le 150 kvadr. kilometrov. kmalu rešeno.
BOLGARSKA IN TURČIJA.
Carigrad, 9. Včerajšnja seja bolgarskih in tarških delegatov je imela le splošen značaj. Sklenilo se je, da bodo prye seje privatne in s?
5 njih ne bo vodil zapisnik. Po seji so bolgarski
delegati izjavili, da se jim zdi, da ima Turčija najboljše namene.
NEODVISNOST V GIMILDŽINI.
Carigrad, 9. Bolgari pravijo, da je prokla-macija neodvisnosti v Gimildžini delo nekaterih grških in turških agitatorjev, katerega Porta gotovo ne odobrava.
BAŠIBOZUKI.
Solun, 10. Turške oblasti so prijele četo ba-šibožukov, ki je hotela opleniti grško vas v okolici Ksantija. En bašibožuk je bil obešen.
TLRKI REKRUTIRAJO.
Solun, 10. Turki jemljejo dorasle grške mladeniče v Ksantiju med vojake.
ALBANSKE MEJE.
Atene. 9. Zastopniki velesil so včeraj izro-čili grški vladi skupno noto, ki naznanja sklep londonske konference o južnih in jugovzhodnih mejah Albanije.
JAPONSKO IN KITAJSKO.
Berlin. 10. Iz Pekinga poročajo: Dve japonski križarki sta z eno topničarsko pripluli pod poveljništvom admirala pred Nanking in izkrcali dvesto inož.
Štajersko.
— Visoka starost. V Gradcu je umrl najstarejši meščan posestnik Pavel Dimbock v starosti 101. leta.
— Hrastnik. V nedeljo dne 21. septembra priredi rudarski pevski z bor veliko veselico. Uprizori tudi igri »Mutasti muzikant« in »Krčmar pri zvitem rogu«; z veselico je združen tudi srečolov in druge zabave. Pevci zapojo nekaj novih pesmi; po končanem sporedu bo ples do ranega jutra. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novega odra, zato prosimo vse prijatelje petja, da že sedaj agitirajo za to_delavsko prireditev. Prosimo tudi sodruge. da naj daruje vsak po svoji možnosti malenkost za srečolov. Vstopnino in natančni spored objavimo pozneje.
— Dol pri Hrastniku. V naši majhni fari se res časi hitro izpreminjajo in ž nijim tudi kaplan-čki. Drugače je sicer v fari zelo mirno.. Po hribih so klerikalci v dolini pa liberalci. Zadnje čase so pa začeli celo hribovski klerikalci zabavljati čez župnika, da je joj. Šteti morajo namreč svitle kronice za novo cerkev in prepotrebni farovž. Pri denarju se pač neha prepričanje Kratkomalo začeli so se slabi Časi za fajmoštra. Ker vidi na-sprotstvo na vseh straneh, se je zaletel na prižnico, kjer razklada namesto besede božje svoje osebne bolečine. Najprej je pripovedoval, da ni on kriv, ker je moral kaplan iti proč in da tudi ni on pisal nič škofu, pač pa je imel nalog od škofa, da pazi na kaplana. Tudi s sodnijo je grozil. Tisti, ki uče. ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe, se sovražijo. Potem naj pa tem blagoslovljenim kdo veruje. Ljudje pripovedujejo, da sta.se gledala fajmošter in kaplan kakor pes in mačka. Vzrok nesogasja med namest. božj. so baje tretjerednice ter kuharica, ker jih kaplan ni dovelj čislal. Fajmošter pa kot pokorni sluga, mora tudi kuharico poslušati. Zgodilo se ie celo, da so ga te tretjerednice bojkotirale. Pri zadnji maši na Dolu mu niti niso hotele peti. Ko bi mu ne prišel na pomoč dolski liberalni pevski zbor bi moral pač mrmljai tiho mašo. S tem so najlepše pokazali, da so »svobodomiselni« od temena do pete in da z enakim navdušenjem lehko prepevajo zjutraj »Tantum ergo« zvečer pa »odpiraj dkie kamrico«. Tudi lepo, resnično lepo so gospoda kaplana spravili iz Hrastnika. Na prsd-večer so mu priredili podoknico (zopet isti liberalni pevski zbor), drugi dan so mu izročili velik šopek okinčan xtrobojnico itd. Pa naj še kdo poreče, da liberalci niso »liberalni«? Manjka samo še, da postane gospod župnik malo bolj vljuden, poseča tu in tam kakšno narodnjaško veselico, pa bomo doživeli pobratinstvo med našimi klerikalci in liberalci.
Tis
Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
\a
-('Celjska tiskarna« v Ljubljani.
Šolske knjige
za vse šole v najnovejših odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovostih in po zmernih cenah priporoča
L. Schwentner
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernova ul. 3.
Skoraj novo
mizarsko orodje
se poceni proda. Natančneje se izve v strokovnem tajništvu, Šelenburgova ul. 6)11.
Naročajte se na Zarjo!
Cliristefev učni zavod
kojega otvoritev je vzela visoka c. kr. dež. vlada na znanje
vpisuje ves mesec september, vsak dan od 12. do 3, ure popoldne
v Sodni ulici št. 1, I. nadstr.
Najbolje obiskovan zasebni učni zavod. Gojenke in gojenci tega zavoda pridejo najhitreje k dobremu kruhu. — Pouk v obeh deželnih jezikih.
šolsko leto se prične 1. oktobra 1913 In traja 10 mesece*
Šolniaaa. nizlca,.	Šolaain®,	aalsslce.
Pozor!
50.000 par? v čevljev!
4 pare črevljev za K 9*—.
Zaradi vstavljenja plačil večih velikih fabrik ste mi je naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalne ceno prodam. Prodam torej radi tegn vsakomur 2 para moških In 2 para ženskih črevljev, z zbitimi podplati, rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnove;?a fasona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le K 9‘— Razpošilja se po povzetju. S. URBACH, izvoz čevljev, Krakov, Avstr. St. 62, Zamena dopustna, tudi denar nazaj.
Letalni teden v Ljubljani
Xja-tter:rr^e,ri.n overa d_r oied,\i. Moderno. Zrak0pl0VStV0 Z aeroplanom.	Moderno.
Z električnim obratom I	Samo	kratek	čas	vsak	dan otvorjeno!
Ali ste se že vozili z aeroplanom? Pravim Vam, čudovita vožnja! Največja zabava mladim in starimi Poslužite se prilike!
• Ves veliki vobrat goni 25 PS prevozni Deutzerjev bensolni motor z magnet.-elektr. vžiganjem nem drž. pat. Čarobna razsvetljava (okoli 300 žarnic in obločnic) s pneum. elektr. orglami iz tvor-nice Vilj. Bruder Sohn v Waldkirchu (Badensko).
Usojam si cenj. prebivalstvo mesta in okolice vsakega stanu, mlade in stare, najvljudneje povabiti na eno vožnjo.	Z	velespoštovanjem	lastnik
J. O. Lautermann iz Darmstadta. Vsak dan od 4. ure popoldne naprej odprto do 10. ure zvečer.
Dekliški penzionat Mladika
sprejme deklice od 6. oziroma 7. leta naprej ter jim nudi vestno vzgojo. Higijenične razmere so izredno ugodne. Velik park obdaja poslopje, ki leži v najlepšem delu mesta proti tivolskem gozdu. S penzionatom je združena petrazredna ljudska šola in kuharsko-gospodinjski tečaj. — Vpisovanje učenk za ljudsko šolo bode
dne 15. septembra t. 1. od 9.—12. ure dopoldne v šolskem poslopju mestnega dekliškega liceja.
Za penzionat in kuharsko-gospodinjski tečaj se vrši vpisovanje vsak dan pismeno ali ustmeno v društveni pisarni v Šubičevi ulici št. 9, kjer se tudi dobivajo natančnejša pojasnila.
»asissaasisip aaBBBBBBi!
Ob pričetku šol =
 irini:firriiiiiiiniifniiBn n— w ih ii i m in g n m
Ipcpticki klobuki, čepice, kravate, JCdvlidlil raznovrstno perilo i. t.d.
fe pravkar iošlo!
Specialna, modna in športna trgovina za gospode
■ . ■' ■■     „ i in	——  :.    —
J. KETTE, Ljubljana
Franca Jožefa cesta štev. 3.
o.
- Potniki
▼ severno in Južno AMERIKO
se vorijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO AMERBKANA
Trst-I\ewyork, Bdenos Aires-Rio de Janeiro
■ajnovejtaai brzopandU z dvema »tOalraau, ritkirKm rumdjm, brezlični« bvzojavom, m katerih J« n makega ptMu pratoMkao, da dobi	domače tow z rtu«, mt krak, pa »Ulje, k*paq ki
S
B
S5
S.
'44 ' 7r .\»/*H *V« ■*
B
E
S
Z
Odhod parnikov:
v te*. Amerik« vsako soboto, v južno Amerik« vsakih 14 tfai.
Trst-New-York, vsako soboto, Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila dal« drage volj« brezplačno pri glavni agentart za Kranjsko, Štajersko ln Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
------------Kolodvorska	ulica	Stev.	26.	—------
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji doe 9. svečana 1918 sklenilo, da se hranilne Hoge dano«
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.'
Kredit dc 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po C odstotkov n	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od SO dni napvaj.	sa
Hranila« vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi atami od & zjutraj do 1L dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri dnitvu najprimernejši ki varnost vlog
Inoat Vsak člaa naJUtfje zatipa
najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost
svoje prihranke svojemu zavoda.
Načelstvo.
B
Družinski kruh [
BBaaaa
iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico"
je najbopi in najcenejši. Hlebi po 1'75 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*. — Člani, segajte po njem!
"S ■ S ■ S ■ : ■
8
B ■
□
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z o. z.
ae priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	n
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča dela.	~
••
••
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-»	šem	času.
Konsumno društvo za Ljubljano fl
• 1 1 •
flil
M
hranilne vloge članov po
2
in okolico
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojini elanom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1918 obrestuje odslej
0 od dne vloge 0 do dne dviga.
Dosedanje stanje hranilnih vlog 61.000K. Dosedanje stanje deiežev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet ieta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
p i St' U K kr
V!
'dl