26. Drevesce in vetrovi.
j,Siloviti,  nikdar  ugnani vetrovi!"   tožilo je mlado drevesce nevoljno.         I
,,Zakaj vihrate s tako brezozirno in brezmerno močjo preko mene? Zastav-         1
Ijati moram vse svoje moči, da vam kljubujem in ne podležem!"                        J
,,Potolaži se, drago drevce!" zabučč vetrovi. ,,Mi s tem, da ti silovito         1
majemo debelce in se upiramo v tvoje veje, Ie krepimo tvoje korenine, od         i
kojih je odvisna vsa tvoja bodočnost."                                                                  j
Drevesce se je potolažilo ter vztrajno in potrpežljivo prenašalo vetrovne         I
sile. Tako je zrastlo v orjaško drevo, ki lahko prenaša najhujše viharje.        ^J
Zvonimir Masle.           ^^H