26. Drevesce in vetrovi. j,Siloviti, nikdar ugnani vetrovi!" tožilo je mlado drevesce nevoljno. I ,,Zakaj vihrate s tako brezozirno in brezmerno močjo preko mene? Zastav- 1 Ijati moram vse svoje moči, da vam kljubujem in ne podležem!" J ,,Potolaži se, drago drevce!" zabučč vetrovi. ,,Mi s tem, da ti silovito 1 majemo debelce in se upiramo v tvoje veje, Ie krepimo tvoje korenine, od i kojih je odvisna vsa tvoja bodočnost." j Drevesce se je potolažilo ter vztrajno in potrpežljivo prenašalo vetrovne I sile. Tako je zrastlo v orjaško drevo, ki lahko prenaša najhujše viharje. ^J Zvonimir Masle. ^^H