------ 108 ------ Sviloreja na Českem. Tudi nam Slovencem v izgled. Iz Prage 29. marca. + — Letošnji postni čas lam podava toliko prijetnih ur, da se nam prav nič ne oži po pustnih veselicah. Ne bom vam popisaval ne-tevilnih koncertov, kajti to bi me predeleč zapeljalo, >a tudi nisem godbeni umetnosti toliko kos, da bi si »sodil črhniti besedico o umetnikih, kteri slovijo po 'seh delih sveta. Omeniti hočem bolj praktičnih reči, :i bodo čitatelje „Novic" gotovo bolj zanimivale. Naj->red moram omeniti prve izložbe (razstave) izdelkov z češke svile, ki smo jo imeli 20., 21. in 22. marca. kislim, da bodo Slovenci, ki so se tudi jeli poprijemati iviloreje , gotovo radi zvedeli, kako se kaj češkim svi-orejcem godi. Tudi jaz sem bil radoveden, kaka svila e pod tukajšnjim severnim podnebjem izdeluje. Hitim edaj na Žofinj, kjer se mi za šestico izpolni želja. Vidil era že več umetnih in obrtniških razstav, al nobena ae še ni tako zanimivala, nego ta; kajti prepričal sem e, kaj premorejo pridne roke združene z narodnim iz-braženjem ; ob er.em pa sem vidil v duhu, kako bogastvo čaka našega slovenskega naroda, ako ne bode apustil poti, ktero je nastopil, in ako se mu podeli »ravo narodno izobr* ženje. Ni še dolgo, kar so se na Deškem poprijeli sviloreje, in že jim je obrodila obil-lega sadu. Posebno najnovejši časi, ki so mimo poprejšnjih združevanju malo ugodnejši, pripomogli so anogo k temu, da je češka zemlja, za Beneško, v svi-oreji prva v našem cesarstvu. Napravili so v Pragi družbo za pospeševanje sviloreje na Češkem" (Bog lam jo daj že skoraj tudi na Slovenskem! *), ki ima ;e tudi nekoliko poddružnic po deželi. Vse hvale vredna e poddružnica v kraljevem Gradcu. Kaj so te družbe :oristile , kaže nam omenjena razstava. Vidili smo od nurbovih cepljencev in svilodnih jajčic do prekrasni h vilinih robcev in svilenega blaga vse, karkoli moremo >ri sviloreji in izdelkih njenih viditi. Vidil si kokone sviline mešičke) milanskih , bolgarskih, žapanskih in irugih sviloprejk ; surovo svilo različnih kokonov, lepo »arvano svilo, prekrasni svilini žamet različnih barv, >rav lep črn in bel atlas , in svilene robce , ki se mo-ejo lahko z laškimi meriti. Vidil si tudi prav lepe nurbove cepljence, lepo rejena murbova drevesa, mur->ov les in vsakovrstne prekrasne izdelke iz tega lesa. fidil si pa tudi različne sviloprejske stroje, motal-lice, in sploh vse orodje, ki ga sviloprejec potrebuje. >osebno zanimivo je bilo gledati, kako je gospa do-»rovoljno svilo s kokonov motavala > da je tako sakdo sam mogel viditi, kako se to dela. Od pod-iružnic je omenjena kralj e vograš k a poslala v raz-tavo največ izdelkov, ktere je njen podpredsednik >rav uljudno gledavcem razjasnoval; slišali smo iz njegovih ust tudi nekoliko prav lepih črtic o sviloreji v Lraljevograškem okraji, ki zaslužijo, da se marljivo po-nemajo. Manj zanimivo bode Slovencem, kdo je kaj v azstavo poslal, in kterim so se podelile svetinje; ven-lar pa ne morem zamolčati, da je med razstavniki bilo dar naj se poskuša, zlasti pri tacih živinčetih, ki, le p o hujša ne po druzih, začno les in druge reči glodati; saj tudi zdravniki gotovega ne vemo. Škodljivo ne more biti mazilo zobem, ako se jemlje surov golun (rolier Alaun) , ne pa žgani (gebrannter), kteri razjeda, kamor pride. Zato pazite, da se jemlje le surov golun! Bela sta oba. Tudi mislimo, da se ne mažejo zobje, ampak dlasna ali čeljustno mes6. Vred. *) Tudi na Slovenskem nismo cel6 brez enacih družeb (v Gradcu, Ljubljani), pa smo si tudi v svesti, da primorska, kranjska, doljno - atajarska bi utegnile za laško najugodnejše zemlje za murbo- in svilorejo biti, ako bi se sviloreje tako čvrsto popri- jela kakor Če s k a. Vred. mnogo učiteljev in nekoliko duhovnikov, ki ne izrejajo le kokonov, temuč tudi sami svilo od njih od-motavajo. Tu vam je slovenski učitelji in duhovniki, lep izgled! Naj še povem, da je praška svilorejska družba naši cesarici podelila prekrasno obleko iz češke svile. To naj vam bo kratek popis prve razstave čeških svilenih delkov , ki je pokazala, kako naši bratje Cehi v vsem napredujejo. Želeti je , da bi jih mi Slovenci tudi v tem marljivo posnemali. Pokazala pa je razstava zopet, kako bogata bi mogla Avstrija biti, in da ji ne bi bilo treba biti v tako slabem novčanem stanji, ako bi se bolje gospodarilo.