-twru. Slovenski ccbdcir St. 5 ,. m„| letnik 97 VSEBINA Janez Poklukar: Proizvodni test matic v letu 1994 .................................. 129 Bojan Pavlin: Čebelarjeva opravila v maju 133 bolezni Čebel Mira Jenko Rogelj: Preprečevanje nose-mavosti čebel .............................. 135 IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Matija Božič: Pašni (ne)red ................ 137 Milan Zupančič: Zanimivosti pri dodajanju matice...................................... 139 Marjan Debelak: Dvajset let zaklade in zakladnega čebelarjenja z AŽ panji (prvi del) 139 Milan Meglič: Trženje: Pomagaj si sam in 143 Milan Runtas: Kako čebelarijo v Avstraliji 144 Jože Babnik: Nekaj o velikosti celic 146 NARAVNO ČEBELARJENJE Meta Vrhunc: Čebelarjenje enkrat drugače 147 ZGODOVINA SLOVENSKEGA ČEBELARSTVA France Adamič: Naši velečebelarji - Ob 130. obletnici Kranjske čebelarske postaje v Višnji Gori.......................... 149 IZ TUJE LITERATURE Jana Kralj: Apimondia 34. mednarodni čebelarski kongres....................... 151 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Zvonko Koplan: Mihael Ambrožič v Triglavskem planinskem muzeju ................ 152 OBLETNICE Ivan Perše 80-letnik .................. 153 V SPOMIN OBVESTILA POVERJENIKI ZA PASIŠČA MALI OGLASI CONTENTS Janez Poklukar: Yield-Test of Queen Bees in 1994 .................................. 129 Bojan Pavlin: The Apiarist's Occupation in May....................................... 133 BEE DISEASES Mira Jenko-Rogelj: Bee Unproductiveness Prevention ............................... 135 FROM THE EXPERIENCE OF OUR APIARISTS Matija Božič: Bee Pasture (Dis)Order 137 Milan Zupančič: Curiosity at Queen-Bee Addition ................................. 139 Marjan Debelak: Twenty Years of Block/ Block-Beekeeping by the AŽ-Hives (1st Part)..................................... 139 Milan Meglič: Marketing: Help Yourself and 143 Milan Runtas: Beekeeping in Australia .... 144 Jože Babnik: Some Word on Cell-Size 146 NATURAL BEEKEEPING Meta Vrhunc: Beekeeping a Bit Different This Time ................................ 147 HISTORY OF THE SLOVENIAN APICULTURE France Adamič: Our Great Beekeepers -The 130th Anniversary of the Carniolan Beekeeping-Station of Višnja Gora ........ 149 FROM FOREIGN LITERATURE Jana Kralj, Lect.: Apimondia, the 34lh International Apiarists’ Congress ............. 151 FROM THE LIFE OF THE SOCIETY Zvonko Koplan: Mihael Ambrožič in the Triglav Alpine Museum .................... 152 ANNIVERSARIES The 80lh Anniversary of Ivan Perše ...... 153 IN MEMORIAM NOTICES PERSONS IN CHARGE OF PASTURES SMALL ADS Slika na naslovni strani: Čebelnjak Iva Marindja v bližini Kočevja. Foto: Ivo Marincelj f S 3 5 6 3 6 Nenavaden a zanimiv čebelnjak na lesenem vozu last g. Jančeca. PROIZVODNI TEST MATIC V LETU 1994 dr. JANEZ POKLUKAR, Kmetijski inštitut Slovenije Leta 1992 smo začeli izvajati progeno testiranje matic. Pri akciji nas je podprlo ministrstvo za kmetijstvo in prehrano, saj je v okviru strokovne naloge Selekcija kranjske čebele zagotovilo sredstva za odkup in razdelitev matic. Rezultati v prvem letu so bili tako presenetljivi, da si jih nismo upali javno objaviti. Z rezultati testiranja smo seznanili vse sodelavce in vzrejevalce matic. Vse smo opozorili, da so dobljene vrednosti orientacijskega značaja in da niso za javno objavo. Kljub temu so nekateri vzrejevalci uporabili rezultate pri reklamiranju svojih matic, kar navsezadnje niti ni bilo narobe. Naj na kratko opišem dobljene rezultate: Od matic, vzrejenih leta 1992, so se za daleč najboljše izkazale matice, vzrejene na Notranj-Št. vzrejal. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. skem. Preostale matice so bile več ali manj povprečne. Z določeno mero verjetnosti smo sklepali, da so matice, odbrane in vzrejene na nekaterih vzrejališčih, že v določeni meri specializirane oziroma usmerjene v izrabo posameznih paš. Točnih podatkov o izrabi posameznih paš nismo imeli, zato'smo ocenili le grobe kazalce za paše. Spoznali smo, da bo treba v prihodnje podrobneje oceniti paše in s tem povečati točnost statističnega modela ter zanesljivost dobljenih rezultatov. Leta 1993 smo imeli nekaj težav pri odkupu matic, in sicer zaradi nekoliko slabših vremenskih razmer v obdobju zbiranja matic. Uspelo nam je odkupiti 518 matic z naslednjih vzrejališč: Št. kupljenih matic 60 matic 13 matic 100 matic 30 matic 60 matic 80 matic 40 matic 15 matic 60 matic 60 matic Vzrejališče Alojz Bukovšek, Golo Brdo 13, 61215 Medvode Marko Debevec, Čuža 7, 61360 Vrhnika Ivan Dremelj, Dragovšek 13, 61275 Šmartno pri Litiji Ciril Jalen, Rodine 18, 64274 Žirovnica + Karel Majcen, Krožna pot 1, 63212 Vojnik Janko Pislak, Apače 303, 62325 Kidričevo Julij Pokorni, Gačnik 3, 62211 Pesnica Franc Sitar, Košiše 10, 61240 Kamnik Janez Švigelj, Kamnik pod Krimom 27, 61352 Preserje Ladislav Vozelj, Dragovšek 18,61275 Šmartno pri Litiji Matice smo razdelili med 59 čebelarjev prostovoljcev. Čebelarje smo naključno izbrali po vsej Sloveniji. Jeseni 1994 smo obiskali vse čebelarje, zbrali podatke o pridobitnosti testiranih matic in odvzeli vzorce čebel. Do 10. januarja 1995 smo zbrali vse podatke za 54 čebelarjev, čebelarji I. T. iz Grosupljega, F. J. in A. S. iz Metlike, K. š. iz Mozirja in M. V. iz Kočevja pa nam zahtevanih podatkov niso posredovali. Določeno število matic ni bilo sprejetih oziroma so bile kmalu preležane. Tako smo v končno analizo rezultatov progenega testa lahko vključili podatke za 281 matic. Veliko zmanjšanje števila dobljenih rezultatov je povzročilo, da so ocene pri manjših vzorcih iz prvega in osmega vzrejališča nezanesljive. Na podlagi zbranih podatkov smo ocenili mirnost in rojivost čebel ter pridelavo medu čebeljih družin. Za temeljne podatke smo izbrali: - izvor matice, kakovost prezimovališča, hitrost pomladnega razvoja čebeljih družin, oceno akacijeve paše, oceno javorjeve paše, oceno paše na lipi, oceno paše na kostanju, oceno paše na hoji, oceno travniške paše, oceno paše na škržatu. Pri izvoru matice smo kot šifro vzrejališča upoštevali številko vzrejališča. Pri vseh preostalih dejavnikih, od kakovosti prezimovališča do ocene paše na škržatu, smo stanje ocenili: 4 - odlično, 3 - dobro, 2 - komaj zadovoljivo, 1 - nezadovoljivo, slabo. Za vsak testni čebelnjak smo določili oceno vseh zgoraj naštetih lastnosti, izjema pa je bil izvor matic. Tako dobljeno preglednico smo združili s preglednico matic po posameznih čebelnjakih in dobili skupno preglednico, ki je za vsako matico določila vse zgoraj naštete ocene okoliških vplivov in njen izvor. Ob pomoči analize variance vseh naštetih spremenljivk smo ocenili vpliv posameznih dejavnikov na analizirano lastnost, to je na mirnost, rojivost in pridelavo medu čebeljih družin. MIRNOST ČEBEL Mirnost čebel ocenjujemo z mednarodno uveljavljenimi ocenami od 1 do 4: 4 - zelo mirne, 3 - mirne, 2 - razdražljive, 1 - zelo hude. Matice, preizkušene v progenem testu leta 1994 so si prislužile povprečno oceno mirnosti 3,51 (st. napaka ocene 0,20). Mirnost čebel je pravzaprav zelo nehvaležna in skrivnostna lastnost pri selekciji čebel. Občasno je dednost te lastnosti zelo ugodna, potem pa spet odpove vsaka pridobljena izkušnja. Vemo, da čebelar s svojimi postopki izjemno vpliva na vedenje čebel. Pri tem je zelo pomembna tudi paša oziroma cvetoče rastline v okolici čebelnjaka. Nenazadnje moramo upoštevati tudi vpliv dednih osnov matic, to je kakovosti dela v vzre-jališčih. Vsi si želimo imeti mirne, nenapadalne čebele. Vemo pa, da so čebele med posameznimi nek-tarnimi pašami, še posebej med kostanjevo pašo nemirnejše in da agresivneje reagirajo na vdor vsiljivcev (tudi čebelarja) v njihovo gnezdo. Presenetljivo je, da vedenje čebel statistično ni bilo mogoče določiti na podlagi izvora matic, to pa z drugimi besedami pomeni, da leta 1993 ni bilo pomembno, kje je bila matica vzrejena. Z izbiro vzrejevalca nismo mogli vplivati na mirnost čebel. Statistično značilno na mirnost čebel tudi niso vplivali naslednji okoliški dejavniki: - kakovost prezimovanja čebel, hitrost pomladanskega razvoja čebel, akacijeva paša, paša na javorjih, paša na lipi, paša na kostanju (I ?), travniška paša, paša na škržatu. Statistično pa je bil na vedenje čebel zelo opazen vpliv smrekove in hojeve paše. Dobra smrekova paša je povzročila ostrejše odzive čebel na čebelarjev poseg. Vzrok za očitno povezavo med smrekovo pašo in mirnostjo čebel ni znan. Če se bo v prihodnje pojavljala podobna povezava, jo bo treba temeljito raziskati. Izdatnost hojeve paše je pozitivno vplivala na vedenje čebel. V čebelnjakih brez vsakršne hojeve paše so bile čebele napadalnejše. ROJIVOST ČEBELJIH DRUŽIN V obdobju intenzivnega pridobivanja medu je rojivost nezaželena, včasih celo nadležna lastnost čebeljih družin. Naši kranjici očitajo, da je preveč rojiva. Ugotovili smo, da se naša čebela spomladi res zelo hitro razvija, njen razvoj pa se na določeni stopnji lahko izrodi v rojilno razpoloženje. Preprečevanje rojenja čebel je zelo zamudno in je poglavitni vzrok, da čebelar ne more oskrbeti večjega števila čebeljih družin in tudi ne povečati svoje delovne intenzivnosti. Rojenje lahko objektivno merimo samo z dvema kazalcema - ali je družina izrojila ali ne. Kot vemo, med tema dvema skrajnima možno-stima obstaja več prehodnih stanj rojilnega razpoloženja. Ocenjujemo jih s točkami od 1 do 4: 4 - čebelja družina ne kaže znakov rojilnega razpoloženja; 3 - čebele so matičnike nastavile in zalegle, pozneje pa podrle; 2 - matičnike smo morali potrgati, pozneje družina ni izrojila; 1 - družina je kljub vsem našim protirojitvenim ukrepom izrojila. Dejanska ocena rojilnega razpoloženja v nobenem primeru ne more preseči vrednosti 4,00. V ocenjevanih vrednostih, dobljenih z analizo variance, pa se lahko zgodi, da ocena preseže vrednost 4. V tem primeru si lahko ob pomoči standardne napake predočimo stvarno oceno. Povprečna ocena rojivosti matic v progenem testu v letu 1994 je bila 3,80 s standardno napako ocene 0,28. V skladu z domačimi in tujimi izkušnjami je mogoče čebele odbirati na manjšo rojivost. Čebelarji vzrejevalci skrbno pazijo, da iz vzreje izločajo vse čebelje družine, ki kažejo pretirano nagnjenost do rojenja. S progenim testom smo zato želeli predvsem izvedeti, kakšne so bile razlike v pojavu rojivosti med maticami iz posameznih vzrejališč in kako so na rojivost vplivale posamezne paše. Zanimivo je, da izvor matic sploh ni vplival na pojav rojilnega razpoloženja. Na pojav rojilnega razpoloženja poleg tega niso vplivali še naslednji dejavniki: - kakovost prezimovanja, hitrost pomladanskega razvoja (! ?), akacijeva paša, javor-jeva paša, travniška paša, škržatova paša. Vidimo torej, da prezimovanje, pomladanski razvoj in zgodnejše paše ne vplivajo statistično značilno na pojav rojilnega razpoloženja. Verjetno je to posledica našega načina čebelarjenja, saj v prvi četrtini čebelarske sezone pridno in uspešno preprečujemo rojenje čebel. Med poznejšimi pašami pa je rojenje pogostejše, in sicer zaradi manjše pazljivosti čebelarjev med hitrimi rutinskimi pregledi. Na rojilno razpoloženje preizkušenih matic so statistično značilno vplivale paše na smreki, lipi, kostanju in hoji. Vse se pojavljajo v drugi polovici rojilnega obdobja. Poglejmo si vpliv posameznih paš na pojav rojilnega razpoloženja: Smreka Ne preseneča, da smrekova paša kot poglaviten vir medu v Sloveniji vpliva tudi na rojivost čebel. Na območjih brez smrekove paše rojivost praktično ni odstopala od povprečne ocene rojivosti v celotnem poskusu, na območju z manjšo količino smrekove paše tudi skoraj ni bilo rojivih čebeljih družin. V okolju z dobro smrekovo pašo rojivost ni odstopala od povprečne vrednosti v celotnem poskusu na območjih z bogato smrekovo pašo pa se je pri opazovanih čebeljih družinah zelo povečalo tudi rojilno razpoloženje. Lipa Na območjih brez lipe čebele niso rojile. Zmerno so rojile na območjih z majhno in dobro lipovo pašo. Na območjih z odlično lipovo pašo pa se je zelo povečala tudi rojivost čebeljih družin. Kostanj Kostanjeva paša pogosto sledi medenju lipe. V čebeljih družinah se lahko v tem obdobju spet pojavi rojilno razpoloženje. To se je pri našem poskusu še posebej pokazalo na območjih brez kostanjeve paše, saj smo prav tam opazili zelo povečano rojivost. Na območjih z zmerno in dobro kostanjevo pašo ni bilo opaziti veliko rojilnega razpoloženja. Na območju z odlično kostanjevo pašo je bilo rojilno razpoloženje nekaj nad povprečjem. Hoja Neposreden vpliv hojeve paše na rojenje čebeljih družin je teže pojasniti. Lahko gre namreč za medenje brstne hojeve ušice ali za medenje kaparja, možen bi bil tudi vpliv minule hojeve paše na jesenski razvoj družin in s tem na moč prezimljene čebelje družine. V krajih brez hoje nismo zaznali nobenega odstopanja rojilnega razpoloženja od povprečja celotnega poskusa. Na območju z revno hojevo pašo je bilo opaziti izrazitejše rojilno razpoloženje. Na območjih z dobro in bogato hojevo pašo pa je bil pojav rojilnega razpoloženja v okviru povprečja. Vpliv vzrejališč Leto 1994 je bilo v slovenskem merilu precej rojivo leto. Če je čebelar čebele »spustil z uzde«, so izrojile. To mogoče v veliki meri pojasni dejstvo, da vpliva vzrejališč matic tako rekoč sploh ni bilo. Z vidika selekcije čebel na zmanjšano rojivost je bilo leto 1994 zelo neugodno, saj nismo ugotovili primernih podatkov za selekcijo čebel na zmanjšano rojivost v letu 1995. PRIDELAVA MEDU Med je poglavitni čebelarski pridelek. Nekateri čebelarji se sicer tolažijo, da čebelarijo iz čistega veselja, priznati pa je treba, da je to veselje pristnejše, če je primeren tudi pridelek medu. Znano je, da je vedenje čebel in rojenje težko vrednotiti z denarjem, vrednotenje pridelanega medu pa je lažje kljub vsem težavam pri prodaji sladkega pridelka. V celotnem poskusu je bil povprečni pridelek medu dober, ocenjen z vrednostjo 20,08 kg. Če bi omenjeno povprečje veljalo za celotno Slovenijo, bi v Sloveniji pridelali več kot 3.000 ton medu. Statistično neznačilni vplivi v modelu pa so bili: kakovost prezimovanja, akacijeva paša, javorjeva paša, travniška paša. Zanimivo je, da se je v izbor dejavnikov, ki niso vplivali na celoten pridelek medu uvrstila tudi akacijeva paša. To le potrjuje že znano ugotovitev, da je bilo medenje akacije leta 1994 podpovprečno in zelo nezanesljivo. Ocenjene vrednosti pridelave medu matic iz progenega testa glede na njihov izvor: Št. vzrejevalca Št. opazovanj Ocena prid. medu St. napaka ocene 1 32 21,00 1,95 2 6 22,84 3,42 3 57 21,42 1,69 4 14 18,72 2,45 5 32 17,23 1,87 6 45 19,39 1,84 7 23 19,41 2,10 8 3 21,64 4,65 9 32 16,59 1,90 10 37 22,57 1,90 Statistično značilni vplivi so bili: izvor matic, hitrost pomladanskega razvoja, smrekova paša, lipova paša, kostanjeva paša, hojeva paša, paša na škržatu. IZVOR MATIC Ocenjene vrednosti pridelave medu matic iz posameznih vrejališč so zelo zanimive za odbiro v letu 1995. Nadpovprečna vzrejališča so bila vzrejališča št. 1, 3 in 10. Vzrejališči 5 in 9 sta bili podpovprečni. Pri tem je zanimivo, da so bile matice iz vzrejališča št. 9 leta 1993 najboljše, matice iz vzrejališča št. 5 pa so bile tudi tedaj podpovprečne. Vzrejališče št. 10 je imelo zelo dobre rezultate že leta 1990, vendar za tisto leto nimamo nobenih pisnih podatkov - izjema so pripovedi o izkušnjah in spominih čebelarjev. V vzrejališčih št. 2 in 8 je bilo število testiranih matic premajhno in to je povzročilo veliko standardno napako pri oceni. Za preostala vzrejališča. to je za vzrejališča št. 4, 6 in 7, pa lahko ugotovimo, da so leta 1993 zagotovila kupcem matice povprečne kakovosti. Na kratko lahko rezultate strnemo v preprosto ugotovitev, da so se v pašni sezoni 1994 najbolje obnesle matice, odbrane in vzrejene v okolici Litije. V nekem čebelnjaku obstaja zelo majhna verjetnost, da bi na čebele vplivala ena sama paša. Navadno je medeni pridelek celotnega leta rezultat več paš, saj čebelar pogosto sploh ne pozna izvora medu. Najobilnejše pridelke medu so tako imeli tisti čebelarji prevažalci, ki so izrabili najprej revnejše pomladanske paše, potem bogato smrekovo pašo, nato dobro lipovo pašo, bogato kostanjevo pašo, dobro zgodnejšo pašo na hoji, nato pa so čebele takoj prepeljali na škržatovo pašo. Pri tem so lahko dosegli pričakovani pridelek 48,92 kg medu. Leta 1995 testiramo pridobitnost 1.281 matic, od tega 1.088 v Sloveniji in 193 pri nemških čebelarskih kolegih. Ustvarili smo krog zelo pridnih sodelavcev, ki natančno spremljajo pridobitnost čebel in nam sporočajo rezultate. Če se med bralci Slovenskega čebelarja še kdo zanima za sodelovanje in če izpolnjuje naslednje pogoje: - da lahko pripravi deset ali dvajset rezervnih družin, da lahko natančno spremlja količino pridelanega medu, da lahko spremlja rojivost čebel, da zna opazovati obrambno vednje čebel, da je pripravljen voditi osnovno evidenco za proizvodno testiranje, da je pripravljen podpisati prošnjo za testiranje, lahko vsak četrtek dopoldne pokliče po telefonu, številka (061) 13-75-375, int. 246 in pove svoj naslov. Prejeli boste brezplačno pošiljko matic in se obvezali za izpolnjevanje omenjenih pogojev. S tem boste v svoj čebelnjak dodali najboljše matice in si osvežili kri, nam pa sporočili rezultate preizkusa. Na voljo je še 400 matic, čebelarjem pa jih bomo oddali 4. julija letos. Prijave bomo sprejemali do oddaje vseh matic, zato pohitite. Če bomo z vašim delom zadovoljni, vas bomo povabili med stalne sodelavce. Popravek obvestila o pristojbinah za zdravstvena spričevala V četrti vrstici obvestila na strani 126 v številki 4 Sl. čebelarja črtajte besedi »po panju« v peti vrstici pa besedi »po matici«. Do deset panjev je namreč taksa 200 SIT za vse panje in do deset matic 200 SIT za celo pošiljko. Urednik ČEBELARJEVA OPRAVILA V MAJU BOJAN PAVLIN Moje čebele dosežejo maja vrhunec v razvoju, zato je ta mesec odločilen za uspeh v tem letu. Če bomo od polovice aprila zamujali s širjenjem prostora, vstavljanjem satnic, še prej pa z dražilnim krmljenjem in ukrepi proti varozi, bomo pridelali le roje in malo ali nič medu. Če pa smo s pametnimi ukrepi čebelam omogočili optimalen razvoj, čebele panj hitro zapolnijo, tako da jim začne zmanjkovati prostora. V skrbi za okrepitev družin in preprečevanje rojilnega razpoloženja čebelam ne sme zmanjkati dela. Najučinkoviteje jih zaposlimo z graditvijo satovja. V tem obdobju se namreč poleg rojilnega razpoloženja začne pojavljati tudi gradilni nagon. Pri graditeljicah se razvijejo voskovne žleze, te pa izločajo voščene lističe, včasih celo toliko, da nekateri padejo tudi na dno panja, če jih ne morejo uporabiti za graditev. Če pri čebelah ta čas zamudimo, imamo večkratno škodo, kajti manjša sta pridelek voska in obnova satja, rojilno razpoloženje se zelo poveča, hkrati pa se zaradi zmanjšanja nabiralnega nagona zmanjša tudi donos nektarja. Družina celo izroji, pridelka pa ne bo ne v izrojencu ne v roju. Če imamo gradilni satnik, ki je prav zaradi tega vgrajen v okence, lahko pa je tudi na polovici stranskega sata v starem panju, zaznamo pravi čas po prvih jezičkih zgrajenega snežnobe-lega satja na njem. Pomembna je snežna belina, torej barva, saj začnejo čebele včasih graditi z voskom, ki so ga dobile na sosednjih satih. Čebele s takim voskom večkrat pokrivajo tudi med, zato pravi gradilni nagon spoznamo po belini voščenih pokrovcev pravkar pokritega medu. Koliko satnic bomo dodali, je seveda odvisno od moči družine. Ko so prve dodane satnice že zgrajene, dodamo nove. Verjetno bo tedaj v plodišču že zmanjkalo nezaželenih satov. Zato bo treba dodajanje novih satnic povezati s postopnim prelaganjem zalege v medišče. Satnic praviloma ne vstavljamo v sredino gnezda ali celo med prestavljeno zalego v medišču, saj deluje kot hladen zid. To storimo le, če želimo hitro zavreti rojilno razpoloženje. Čebele lepo potegnejo satnice ob zalegi v medišču, ker pa jih matica tam ne more žaleči, jih moramo kmalu po zgraditvi preseliti v plodišče. Zato si prizadevajmo, da bo matica zgrajene satnice čimprej zalegla, to pa bo najhitreje naredila med zalego ali ob njej v plodišču. Pogosto se v takem satu pojavijo jajčeca, še preden so zgrajene vse celice. Najlepše in najmočnejše sate čebele zgradijo ob izdatni paši, če pa paša pojenju-je, se tudi graditev satov povsem ustavi. V takem primeru moramo družine dokrmiti. Čebele prekinejo graditev tudi tedaj, kadar se pojavi rojilno razpoloženje ali ob preleganju. To spoznamo po potegnjenih matičnikih. Nedograjene satnice iz panja odstranimo, sicer jih bodo čebele zgrizle in propolizirale. Prestavljanje zalege Prestavljanje ali prevešanje zalege je pri AŽ panju ukrep za učinkovito razširitev delovnega prostora. S tem zaposlimo čebele in matico. To je delitev družine na dva dela oziroma narejanje roja v istem panju, moč družine pa pstane neokrnjena. Prestavljamo tako, da iz plodišča prestavimo Čebelnjak spominja na stare dobre čase, ko so naši predniki čebelarili v zdravem, čistem okolju. Panji so naseljeni, čebele niso bile zdravljene proti varozi in proti drugim boleznim, a so začuda preživele. Torej obstajajo poleg kemije še druge možnosti. Čebelnjak je v kraju Zemelj ob Kolpi. Naše vzrejevališče matic v Rožnem dolu pri Semiču. dva do štiri sate pokrite zalege v sredino medišča. Njihovo mesto v plodišču zapolnimo tako, da preostalo zalego strnemo v sredini, ob njo pa postavimo lepe prazne sate ali satnice. Postopek po potrebi večkrat ponovimo, praviloma vsakih deset dni. Pri tem pazimo, da matice ne prenesemo v medišče, v osmih dneh pa pregledamo, ali čebele v medišču niso potegnile matič-nikov, kajti tudi to se včasih zgodi. Ob prestavljanju pazimo, da ne mečkamo čebel in da matice ne padejo s satov na tla. Po vsakem prestavljanju moramo panj dobro zapažiti. Po nekaj dneh odpremo me-diščna žrela, da izletijo troti. S prestavljanjem želimo okrepiti družine in preprečiti rojenje. Nekateri ukrepi za preprečevanje rojenja: - čebele zaposlimo z graditvijo satja, npr. z zaklado jim povečamo delovni prostor, - odvzamemo pokrito zalego, ki jo uporabimo za krepitev drugih družin ali za nare-jence, - zamenjamo oziroma vzredimo novo matico, - s spodrezovanjem matičnikov rojenje le odložimo, čebele pa ne izrabijo morebitne paše, ker pozneje sedijo na roju, - maticam pristrižemo krila - to je bolj namenjeno vračanju rojev, - kupimo večji panj (LR, 11- ali 12-satni AŽ, zaklada). Čebelarjenje z nakladnimi panji V LR panj tretjič posežemo štirinajst dni po drugem pregledu, to je med cvetenjem sadnega drevja in ogrščice. Družinam v eni nakladi vstavimo ob zalego satnico ali izdelano satje. Močnejšim družinam lahko nastavimo drugo naklado z lepimi, lahko tudi delno medenimi sati, v krajih s hladnejšim podnebjem pa je bolje drugo naklado podstaviti. Močnim družinam z dvema nakladama, ki smo jim pred 14 dnevi zamenjali nakladi, nakladi spet zamenjamo, če je v zgornji vsaj pet ali šest zaleženih satov. Ker pa je tedaj že močno razvit gradilni nagon, vstavimo satnice v gornjo naklado, iz katere odstranimo staro in slabo zgrajeno satje, ki ga pozneje porabimo v mediščnih nakladah. Vedeti moramo, da satnice vstavljamo le takrat, kadar je dotok nektarja v panj zadovoljiv, če pa je treba, družine dokrmimo. Satnice lahko vstavljamo tik ob zalego. Tako jih bodo čebele lepo in hitro zgradile, matica pa zalegla. Namen vseh dosedanjih ukrepov je bil okrepiti družino in jo pripraviti na prvo glavno pašo. Pred začetkom ali ob začetku te paše spet zamenjamo nakladi, tako da matica pride v spodnjo naklado, vmes pa vstavimo tretjo naklado (ne glede na čas jo dodamo, če čebele zasedajo celo zgornjo naklado in če so sati v zgornji nakladi že poškropljeni z medičino ali že napolnjeni s pokritim medom). Uporaba matične rešetke ni zaželena, saj vemo, da je za čebele v vsakem panju velika ovira. Primerna pa je pri pridobivanju matičnega mlečka in pri dvomatič-nem sistemu zaradi zamenjave v istem panju. Trudimo se, da bi bile čebele na stojišču približno enako močne, toda nekatere prehitevajo in so na vrhuncu razvoja pred drugimi; te se tudi prej pripravijo na rojenje. Začasno jim to lahko preprečimo s premeščanjem oziroma menjavo mest na stojišču. Na mesta najmočnejših panjev postavimo tiste, ki so v razvoju nekoliko zaostali, ali tiste, ki že imajo mlado matico. Tako najmočnejše družine oslabimo, manj razvite pa okrepimo s pašnimi čebelami močnih družin. Seveda pa premeščanje ne pride v poštev tik pred pašo, saj tako dobimo le srednje močne družine. Kot vemo, pa takšne družine po donosih občutno zaostajajo za najmočnejšimi. Med učinkovite metode za preprečevanje rojenja spada tudi odvzem matice. Takoj ko se pri družinah pojavijo zaleženi matičniki, jim odvzamemo matice. Čez teden dni družine znova pregledamo in jim podremo vse matičnike, razen enega. Družinam, ki nimajo ustreznih pridobitnih lastnosti, pa podremo vse matičnike in jim vcepimo druge iz posebej odbranih panjev. Ker v panjih nekaj časa ni mlade zalege, vsak dan veliko čebel nabira medičino. Delovna vnema se zaradi odvzema matice občutno ne zmanjša. Ko se izležena matica oplodi in začne zalegati, postanejo čebele še bolj delovne. Še bolje pa je, če namesto matičnikov dodamo mlado oplojeno matico iz rezervne družine ali če si pri izkušenem vzrejevalcu matic priskrbimo novo. V nakladnih panjih matico lahko utesnimo z matično rešetko. Zalego prestavimo iz spodnje v drugo naklado, v spodnji pa pustimo matico z enim satom zalege ali dvema ter lepimi praznimi sati, da bo imela matica prostor za zaleganje. Eden od vzrokov za povečano nagnjenost k rojenju je tudi sončna pripeka. Zato poleti odpremo spodnje žrelo po vsej dolžini, pa tudi vsa pomožna žrela v nakladah. Vendar tudi to vedno ne zadošča, to pa pokažejo čebele same, saj v gručah posedajo pred žreli panjev. Rojilno obdobje maja je sicer pri- merno za opazovanje pridobitnih lastnosti čebel. Matice, pri katerih se najprej pokaže rojilni nagon, prav gotovo niso primerne za vzrejo. Takšne je najbolje odstraniti, namesto njih pa dodati družinam matice iz rezervnih družin, ki ne kažejo rojilnega nagona, druge pridobitne lastnosti pa imajo dobro razvite (mirnost, nabiralna vnema, žival-nost). Seveda pa se moramo odločiti, ali bomo čebelarili na med ali na roje. Nekoč je bilo čebelarjenje na roje veliko pomembnejše, kot je danes. Čebelarili so v kranji-čih, v katerih so čebele rojile tudi večkrat na leto. Danes pa na rojilno razpoloženje čebelarji lahko bolj vplivamo, saj so panji za to primernejši. Če pa nas roji ne zanimajo, ampak nas zanimata predvsem med in cvetni prah, moramo vedeti, kdaj bomo za katero pašo pripravili čebele. Do polovice maja cvetijo še sadna drevesa. Prva glavna paša je akacijeva, vendar je lani marsikoga razočarala, zato upajmo, da bo letos bolje. Akacija ali robinija izvira iz Amerike in se je tudi po Evropi zelo razširila. Pri nas je je največ v Prekmurju in na Goriškem, kjer daje čebelam najpomembnejšo spomladansko pašo. Cveti v drugi polovici maja in lahko tudi do prve tretjine junija, če je vreme ugodno. Za medenje je precej občutljiva. Če je toplo, soparno, brez padavin in vetra medi izvrstno, tako da čebele naberejo tudi več kot sedem kilogramov medičine na dan. Lani je v nekaterih predelih Slovenije že v začetku maja zamedila smreka, pa tudi preostali gozd (na primer hrast), upajmo, da bo tako tudi letos. PREPREČEVANJE NOSEMAVOSTI ČEBEL Uspešna prezimitev družin vedno ne zagotavlja, da čebel pri njihovem razvoju ne ovira kateri od zajedavcev ali drugih povzročiteljev bolezni. Hiter spomladanski razvoj ob čebelarjevi pomoči omogoča sanacijo oziroma spontano ozdravitev čebelje družine, če gre za blago oziroma kronično obliko nosemavosti. Bolezen moramo preprečevati, preden se pojavi, saj hudo okuženost le s težavo pozdravimo. Vedno mislimo na dolgoročne posledice, ki lahko nastanejo po kratkoročno uspešnem zdrav- Ijenju. Poleg vremenskih sprememb ima odločilno vlogo pri pojavu klinične oblike nosemavosti tudi prehrana. Bolj ali manj uspešna jesenska priprava čebeljih družin je za nami. Pred nami je obdobje novo porajajočega se čebeljega zaroda, od tega pa je odvisna čebelarska bera glavnih paš. Nosemavost lahko povzroči veliko škodo šele aprila in maja, zlasti če vreme dalj časa ni ugodno. Tedaj generacijo dolgoži-večih čebel zamenjujejo mlade čebele, ki se najhitreje okužijo. Meglena, hladna in vlažna obdobja aprila pa spodbudijo in poslabšajo bolezen. V večini Slovenije je zaleganje matic letošnjo zimo prenehalo le za krajše obdobje. Zimsko obdobje s številnimi toplimi dnevi, je pospešilo izletavanje čebel. Ker so matice pospešeno zalegale, so čebele porabile razmeroma veliko hrane. Zato pravočasno preverjajmo porabljeno zalogo hrane. Pozorno moramo pripravljati spomladanske obroke hrane. Pazimo, da dol-goživečih čebel z dokrmljenjem ne bomo preveč izčrpali. Jesenske zaloge hrane in dokrmljenje so pozimi in zgodaj spomladi eden najpomembnejših vplivov, ki so pogoj za pojav nosemavosti. Pogače uporabljamo za dražilno krmljenje močnih družin. Oslabeli družini, ki je ne moremo privabiti k pitalniku, namestimo raztopino tik nad zimsko gručo. Če zazimu-jemo čebele v plodišču AŽ panjev, matično rešetko toliko obdelamo, da nanjo poveznemo kozarec s sladkorno raztopino, zamašen z naluknjanim pokrovcem ali večplastno gazo. Tako pripravljeno raztopino obogatimo še z mineralno vitaminskim krepčilom, kakšen je npr. apivit. Podobno krmljenje še laže izvedemo v nakladnih panjih. Aprilske ohladitve lahko povzročijo podhladitve zalege, zato panje pustimo toplo odete do konca meseca. Pozorno morajo stanje glede nosemavosti spremljati tudi čebelarji, ki prezimujejo čebele na škržatnem medu. Kolikor dlje so njihovi čebelnjaki postavljeni od primorskega vpliva podnebja, toliko verjetneje bo čebele pestila nosemavost. Če čebelar posumi na bolezen, naj iz čebeljega zadka sam potegne srednjo črevo skupaj s preostalimi prebavili. Zdravo črevo je temno rumene do rjave barve. Črevo nosemave čebele je razširjeno brez mišičnih zožitev, mlečno bele do svetlo rumene barve. Različno intenzivnost pojavljanja bolezni delimo v dve najpomembnejši obliki: 1. Akutna oblika: - notranjost panja, pročelje in satje so onesnaženi z iztrebki; - čebele ne morejo leteti, poškodovane in mrtve čebele so na vzletni deski; - čebele imajo krajšo življenjsko dobo; - moč čebelje družine hitro slabi. 2. Kronična oblika: - iztrebljanja čebel na satju ni opaziti; -večje število čebel umre zunaj panjev; - čebelja družina slabi zelo počasi. Napeti zadki, polna srednja črevesa čebel in onesnažena pročelja panjev še ne potrjujejo nosemavosti čebel. Sum na to bolezen potrdi le navzočnost spor Nosema apis pri mikroskopskem pregledu vsebine črevesja. Rezultat z oceno stopnje okužbe dobimo z laboratorijskim izvidom na podlagi pregleda iz povprečja desetih vidnih polj za en vzorec. Rezultat: Št. spor. N.apis neg. nič ni okužbe + (do 20 spor) lažja okužba ++ (20 do 100 spor) srednje huda okužba +++ (več kot 100 spor) huda okužba Manj okužene družine povečini ozdravijo (ob odmrtju starih okuženih čebel). Slabo vitalne družine, ki so hudo okužene, je bolje uničiti. Če pregled čebel iz večine panjev pokaže srednje hudo ali hudo okužbo, je treba: - razkužiti in zagotoviti higienski napajalnik; - čebel ob hladnem vremenu ne smemo preveč vznemirjati, saj bi se prekomerno hranile; - pred vsakim zdravljenjem huje obolelih družin moramo čebele preseliti v razkužene panje z razkuženim satjem; - manj okužene družine zdravimo ob prevešanju zaleženih satov. Za zdravljenje uporabljamo: nozemavet (heksametilente-tramin), nozecid (jod in kalijev jodid), fuma-gilin DCH in fumidil B (fumagillin). Fumagillin uničuje le razvojne oblike praživali N. apis v čebeljem črevesu. Zato je priporočljivo zdravilo pokladati, dokler se ne izvali preseljena zalega iz okuženega satja. S takim zdravljenjem preprečujemo vdor zajedavcev v črevesne celice mladih čebel. Ob morebitnih nejasnostih glede uporabe zdravil in postopkov zdravljenja pokličite in se posvetujte z veterinarjem, ki opravlja delo zdravstvene zaščite čebel na vašem območju: - mag. Barbara Strmole, Veterinarska postaja Koper; tel. (066) 31-044, 31-457; - Vida Lešnik, Veterinarski zavod Maribor; tel. (062) 25-821; - Veterinarski zavod Murska Sobota; tel. (069) 21-492; - Janez Jelenc, Živinorejsko-veterinar-ski zavod Kranj; tel. (064) 212-781, 212-769; - Dolenjsko-posavski veterinarski zavod Novo mesto; tel. (068) 21-259; - Goran Jurič, Veterinarska postaja Šentjur pri Celju; tel. (063) 741-644; - mag. Mira Jenko-Rogelj, Veterinarski zavod ljubljanske regije; tel. (061) 218-911, 218-789. Veterinarsko svetovalna služba za čebelarstvo, mag. Mira Jenko-Rogelj PAŠNI (NE)RED MATIJA BOŽIČ Kot je znano, je organizacija Združenih narodov to leto razglasila za leto varstva narave. Vse države bodo ob tem pripravile številne akcije, med njimi tudi Slovenija. Pri nas bodo potekale pod geslom: »Očistimo Slovenijo, tam se začenja moja dežela«. To bo tudi naslov pomladanskega urejanja okolja. Res je, da vprašanja v zvezi z izrabo medovitih pasišč niso v neposredni zvezi s pobudo o urejanju naravnega okolja oziroma varovanja narave. Ko pa začnemo konkretneje razmišljati o poslanstvu čebelarjev, je odgovor na dlani. Naša pravica in dolžnost je, da skupaj z drugimi pobudniki omenjenih dejavnosti postorimo vse za popularizacijo ter predstavitev naše organiziranosti in bogate tradicije čebelarstva na Slovenskem, da gojimo in bogatimo medovite rastline, prispevamo k žužkocvetnemu opraševanju, da tržišču ponudimo neoporečne čebelje pridelke in da vzorno vzdržujemo okolje, objekte, namenjene čebelarjenju. S temi in drugimi opravili se bomo dejavno vključevali tudi v promocijo Slovenije in njene turistične ponudbe. V svojem prispevku želim zato opozoriti predvsem na nekatere pojave pašnega (ne)reda. Kljub temu moje ugotovitve ne zanikajo ocene o naši čebelarski organiziranosti, poslanstvu in velikih naporih pri varovanju naravnega okolja. Pašni nered in slabosti v zvezi s tem (pojavljajo se iz leta v leto) se dogajajo na območju ČD Ig. To je območje krajevnih skupnosti Golo, Ig, Iška vas in Tomišelj, obsega pa 10.396 hektarjev. Za čebelarje so posebej zanimivi obsežni gozdovi Mokreča in Krima. Res je, da smrekovi in hojevi gozdovi propadajo in odmirajo tako rekoč pred našimi očmi, kljub temu pa še vedno dovolj medijo. Ob tem pa naj opozorim, da nekdaj bogati iglavci spreminjajo barvo, se sušijo, nezadržno izginjajo. Zadnjih nekaj let povzroča nepopravljivo škodo tudi lubadar. Ne gre samo za gmotno škodo. Ravnovesje v naravi je vse bolj ogroženo, to pa je hkrati tudi opozorilo človeku, ki prenekaterikrat s svojimi neodgovornimi posegi v prostor in naravno okolje še pospešuje odmiranje in propadanje gozdov. In zdaj k jedru prispevka. Lanske napovedi medenja na hoji so se uresničile. Kljub vročemu poletju, občasnim nevihtam, vdorom zelo toplih in suhih vetrov, pomanjkanju vlage v zraku, pomanjkanju pitne vode (predvsem v gozdnatih predelih) je večina čebelarjev (domačih in preva-žalcev) dvakrat ali celo trikrat iztočila primerne količine žlahtnega hojevega medu. Tako je tudi prav. Toda, že ob prvih pojavih medenja in informacijah o donosih medu smo domači čebelarji pričakovali velik naval čebelarjev-prevažal-cev. Temu primerno smo se organizirali in ukrepali. Predvsem smo želeli zavarovati pašni prostor pred tistimi čebelarji, ki s svojo samovoljo in neupoštevanjem pašnega reda povzročajo škodo sebi in drugim. Dogovorili smo se, da bomo vsem, ki bodo pripeljali čebele na hojevo pašo, določili pašni prostor in s tem enakomerno razporedili pašne čebele, ter da bomo sprejeli samo čebelarje, ki bodo imeli ustrezno potrdilo o zdravju čebel. Predvsem predsednik ČD Tone Koren, poverjeniki in še nekateri so svoje delo (seveda so bile tudi izjeme) opravili odgovorno in uspešno. Vse, ki so to želeli, smo obvestili o medenju, zmogljivostih pašnega prostora in zasedenosti stojišč. Predsednik je z nekaterimi pregledal prostor in jim zagotovil primerno stojišče. Svoje čebele je res pripeljalo veliko število čebelarjev, tako da nekateri poverjeniki celo niso obvladovali razmer in zato tudi niso primerno ukrepali. Po nepopolnih podatkih so na območje Mokreča in Krima pripeljali več kot 50 prevoznih čebelnjakov. Odbor je po končani hojevi paši ocenil stanje, še posebej uresničevanje dogovorjenih odločitev o dovozu, postavitvi in odvozu pripeljanih pašnih čebel. Kot rečeno, zares smo želeli, da bi vsem prevažalcem omogočili kolikor mogoče dobre pašne razmere. Večina čebelar-jev-prevažalcev je upoštevala dogovorjena pravila in zadovoljni so ob pravem času zapustili pašni prostor. Takih si še želimo. Žal pa je bilo nekaj tudi takih, ki so med čebelarje vnašali nervozo, povzročali nered, panje postavili preveč skupaj ali na zaprto območje (zaradi hude gnilobe čebelje zalege). Ne želim naštevati imen tistih, ki so povzročali takšne in drugačne nevšečnosti, kljub temu pa bi jih rad opozoril na posledice in spodbudil k razmišljanju, kako v svoje in domačih čebelarjev dobro ravnati v prihodnje. Držimo se reka: »Lepa beseda lepo mesto najde.« V naši oceni smo tiste, ki se niso držali dogovorov in pašnega reda, razvrstili takole: - V prvi skupini so tisti, ki so čebele pripeljali že pred medenjem in si niso pridobili soglasja ČD. - V drugi skupini so tisti, ki so panje postavili kar v središče izbruha hude gnilobe čebelje zalege, kot se je to zgodilo v vasi Tomišelj. Tu so gnilobo odkrili v petih čebelnjakih. Neki preva- žalec je svoje panje, naložene na manjšo prikolico, namreč postavil neposredno pred čebelnjak, v katerem je bila odkrita huda gniloba. Isti čebelar je enako ravnal že leto prej. V obeh primerih je čebele pripeljal in odpeljal, ne da bi svoj prihod prijavil pri čebelarski družini. V to skupino štejemo še dva druga, sicer neznana čebelarja. Pred štirimi leti je eden od njiju pripeljal čebele na oljno repico. Na stojišču v bližini vodarne Brest so bile čebele do konca septembra. Zaradi skromne paše se je pojavilo ropanje, kmalu potem pa so domači čebelarji pri svojih čebelah opazili hudo gnilobo. Drugi je leta 1993 čebele v prenosnem čebelnjaku postavil na območju trikotnika čebelnjakov, ki so pod zaporo. Omenjena čebelarja sta to seveda počela brez vednosti čebelarske družine. - V tretji skupini so čebelarji, ki so postavili čebele na razmeroma majhnem območju Iške vasi in Iške. Prevelika obremenitev območja in pasišča povzroča nemir med prebivalci, nestrpnost med čebelarji, pa tudi ropanje. Nevarna je zaradi večje možnosti za širjenje kužnih in drugih čebeljih bolezni. - V četrto skupino smo razvrstili tiste čebelarje, ki so svoje čebelnjake postavili neposredno ob bivališčih, na gozdnih poteh ali pa so si sami izbrali svoja stojišča in svoje panje premestili tja. S tem so povzročili veliko škodo na podrasti. Prizadeti in drugi čebelarji, sprejmite in upoštevajte naše dobre namene. Zavzemamo se za dobre medsebojne odnose, za več reda na pasiščih, za medsebojno strpnost in spoštovanje. Prostora za razporejanje pašnih čebel je na obrobju Mokreča in Krima, na produ med Iško vasjo in Strahomerjem, za vasjo Vrbljene ter v notranjosti omenjenih gozdov toliko, da ga ob medenju hoje lahko brez nevšečnosti vsi bogato izkoristimo. S pašnim katastrom, ki ga dopolnjujemo, in drugimi rešitvami bomo storili vse, da bi čim bolje izrabili pašne zmogljivosti. Proti tistim, ki bodo tudi v prihodnje ravnali neodgovorno ter ne bodo upoštevali dogovorov s čebelarskim društvom in uveljavljenega pašnega reda, bomo morali primerno ukrepati. Osebno sem vedno - in tako bo tudi v prihodnje - odločno nasprotoval žuganju ali preganjanju kršilcev reda, dokler je med ljudmi pripravljenost na premagovanje težav s skupnimi dogovori. Podkrimski.čebelarji si želimo strpnosti, zdravih in spoštljivih medsebojnih odnosov in izdatnega medenja. ZANIMIVOST PRI DODAJANJU MATICE MILAN ZUPANČIČ Lani sem pri nakupu in dodajanju matice doživel zanimivo izkušnjo, ki bo mogoče koristila tudi drugim čebelarjem. Matico sem kupil pri vzrejevalcu, in to zelo lepo in živalno. Dala sva jo v matičnico in ji dodala spremljevalke in hrano. Nato sem se odpravil domov. Kmalu sem opazil, da so spremljevalke postale nekoliko nemirne, nato pa so obležale kot mrtve in še preden sem prišel domov, je tudi matica že skoraj povsem obnemogla oziroma opešala. Ko sem prišel do čebelnjaka, ni več kazala znamenj življenja. Na srečo sem imel družino že pripravljeno za sprejem matice, tako da sem ji matičnico z matico takoj dodal. Matičnico sem odprl in odstranil spremljevalke, odvzel pa sem tudi sladkorno testo, ker sem sumil, da so zaradi tega čebele obležale kot mrtve. No, in ko sem že mislil, da sem izgubil matico, se je zgodilo nekaj zelo zanimivega. Čebele so začele negovati omrtvičeno matico in jo krmiti in v nekaj urah je oživela, po nekaj dneh pa že normalno zalegala. In nauk te zgodbe? Kadar se čebelarjem zgodi kaj podobnega, naj matice ne zavržejo, čeprav je videti že mrtva, ampak naj jo prepustijo čebelam, ki so očitno sposobne delati tudi »čudeže«. Naj omenim še eno izkušnjo z maticami. V družini, v kateri se je izlegla neoplojena matica, sem pri pregledu po pomoti dodal oplojeno matico. Čebele so takoj, ko so začutile, da je v panju oplojena matica, uničile svojo neoplojeno matico. Zato bodimo vedno previdni, kajti čebele takoj kaznujejo čebelarjevo napako. DVAJSET LET ZAKLADE IN ZAKLADNEGA ČEBELARJENJA Z AŽ PANJI (Prvi del) MARJAN DEBELAK Čeprav sem o zakladi in zakladnem čebelarjenju že veliko objavljal, je po več kot dvajsetih letih od njegovega nastanka in torej po dolgoletnih izkušnjah mogoče strniti nekatera najpomembnejša tehnična in metodološka spoznanja tega posebnega načina čebelarjenja z AŽ panji. KAJ POTREBUJEMO ZA ZAKLADNO ČEBELARJENJE 1. Seveda predvsem AŽ panj oziroma Žnideršiča katere koli mere ali izvedbe. Značilnost AŽ panja sta dva oddelka ali dve etaži, v katerih je glede na širino panja 18, 20, 22 ali 24 satov AŽ mere. DIHALNI VLOŽEK IIAHCIČLV riTMMIK E A C D B Panjski pripomočki za zakladno čebelarjenje. Risba: dipl. inž. arh. Marjan Debelak BLAZINA IZ PENASTI GUME F POKROVKA MATIČNA PLOŠČA REŠETKA DISTANCNA STENA Z RAZPIRALI OHIŠJE S KOVINSKIMI GREDAMI POKROV Z RAZPIRALI VSTAVLJENA ZAKLADA V AŽ PANJ Z NADETIM PITAINIKOM £ D C A B Današnja zaklada. A vtorsko delo: Igor Frančič in Marjan Debelek. Risba dipl. inž. arh. Marjan Debelak 2. Zaklado, to je tretji, premični oddelek AŽ panja, v katero spravimo glede na širino Žnideršiča 8, 9, 10 ali 11 satov AŽ mere v pokončni legi oziroma en sat manj, kot jih gre v eno etažo AŽ panja. Z zaklado povečamo prostornino AŽ panja približno za polovico. 3. Distančni vložek z montažno podoken-sko letvico - z njim nadomestimo okvir z matično rešetko. Matične rešetke na tem mestu pri zakladnem čebelarjenju ne potrebujemo. 4. Frančičev pitalnik z večjo stranico v velikosti spodnjega okenca AŽ panja, prostornine 5-6 litrov. Z njim lahko uravnavamo odvzem klaje tako, da zmanjšujemo ali povečujemo dostopno odprtino v pitalno korito (najmanjši odvzem je približno 1 liter v 24 urah skozi odprtino premera 8 mm). 5. Dvonamensko lesico, ki deluje kot lili vračalec (lovilec) morebitnih rojev. V obdobju rojenja jo nataknemo pred žrelo, če v zakladi z matično rešetko nimamo matice, z manjšimi dopolnili jo uporabljamo tudi kot smukalnik cvetnega prahu. 6. Opažno blazino iz penaste gume, debelo približno 8 cm in nekoliko večjo od notranjega oboda AŽ panja. Brez mizarskih posegov v AŽ panj z zaklado spremenimo tudi najmanjši Žnideršič v velikoprostorninski panj s 26, 29, 32 ali 35 sati AŽ mere in še dodatnim prostorom. Z njo lahko podvojimo donose in se rešimo strahu pred rojenjem. KAKŠNE SO KONSTRUKCIJSKE ZNAČILNOSTI ORIGINALNE ZAKLADE ? V dvajsetih letih uporabe zaklade v praksi je nastalo nekaj sprememb in izpopolnitev. Zdajšnja zaklada je še vedno konstrukcijsko preprosta in v celoti izrablja prostor. PRIPRAVA ZAKLADE ZA RAZLIČNE RABE NAČINI IZRABE DODATNEGA PROSTORA V ZAKLADI F GRADILNI IN LOČILNI VLOŽEK KOT SAMOSTOJNI PANJ Z MATIČNO REŠETKO Ul. BREZ MATIČNE REŠETK! Njena konstrukcija pa je prilagojena trem poglavitnim načinom rabe, ki so se izoblikovali v tem obdobju: brez matične rešetke, z matično rešetko in kot samostojen panj. Tudi v notranjosti zaklade so spremembe: izvedene so premične nosilne kovinske grede za satnike, z navoji in navojnimi maticami na treh različnih višinah, to pa omogoča štiri osnovne izrabe dodatnega prostora v zakladi: z naležnimi satiči, s satiči na gredi, z gradilno-ločilnim vložkom zgoraj in gradilno-ločilnim vložkom spodaj. Sicer pa je zaklada sestavljena iz ohišja (A), pokrova ali vratič (B), distančne stenske rešetke (C), matične rešetke (D) in pokrovne plošče (E). Podrobnosti so razvidne iz priloženih risb. KAKO JE ZAKLADA PRIKLJUČENA AŽ PANJU IN KAKŠNO JE NJENO PREZRAČEVANJE? Zaklada le za približno 17 cm povečuje dolžino panja. Pri čebelarjenju na stojišču pritrdimo za-klado na A Ž panj z dvema škrnjakoma na zgornjem robu AŽ panja. Če prevažamo, jo pritrdimo še z dvema škrnjakoma na spodnjem robu AŽ panja. Samo ob prevozih je treba utrditi satnike v AŽ panju s premičnima satnima razpiraloma (za spodnjo in zgornjo vrsto satov). Prav razdaljo zaklade od satov v AŽ panju (7-8 mm) zagotovimo s pravilno nameščeno gornjo pritrdilno letvico in pravilno nameščenima stranskima ročajema na zakladi. Za učinkovito prezračevanje (med prevozi in tudi na vrhuncu sezone) skrbijo zamrežene odprtine na pokrovnih vratcih in v podnici. Podnično zračenje je zelo ugodno, ker ne povzroča prepiha in ga čebele ne zamašijo. Na zaklado lahko obesimo Frančičev pitalnik (glej risbo). KAKO IZRABIMO DODATNI PROSTOR V ZAKLADI IN ZAKAJ? Konstrukcija zaklade je prilagojena različni rabi notranjega prostora. Nad vstavljenimi AŽ satniki ali pod njimi je 9-10 cm dodatnega uporabnega prostora. Vanj lahko vstavimo satiče ali poseben vložek, ki čebelam omogoča prosto gradnjo satja V zaklado vložimo pokonci obrnjene običajne AŽ satnike, nanje pa lahko tudi dodatne naležne satiče - pri tem načinu ne posegamo velikokrat v panj. Foto: Marjan Debelak ali umik pašnih čebel, vanj lahko polagamo krmilne pogače in še kaj. Vsak košček prostora v panju je dragocen in pri AŽ panjih ga ni nikoli preveč! Ob pomoči satičev (to so izrezani najlepši deli starejših satov, ki jih nameravamo pretopiti, vgrajeni v posebne satnike pridobimo za dva do tri normalne sate AŽ mere prostornine. Pri zakladnem čebelarjenju so največ vredni taki satiči, pri katerih prestavimo matico z zalego v zaklado. Venci medu nad zalego tedaj nastajajo v satičih in matica ima za zalego na voljo domala vse celice v AŽ satih! Medu v satičih nad zalego čebelam ne odvzamemo prej kot ob koncu sezone, tako da imajo kljub našemu »ropa- * Originalna zaklada je avtorsko delo Igorja Frančiča in Marjana Debelaka. Tako kot vsi drugi omenjeni pripomočki za zakladno čebelarjenje, vključno z uporabo, ki jo opisujem, je bila prvič izčrpno prikazana v Slovenskem čebelarju, št. 5, 1978. Zaklada s priprtim pokrov-cem, na katerega je obešen Frančičev pitalnik. Na steni zaklade so vidne odprtine za kovinske nosilce satnikov, na različnih višinah. Satiče lahko zlagamo tudi na kovinske nosilce ločeno od AŽ satov V zaklado lahko damo tudi samo AŽ satnike, tako da spodaj vstavimo gradil no ločilni vložek. Foto za vse slike: Marjan Debelak nju« medišč tik ob zalegi stalno železno rezervo hrane. Posebni vložek pa lahko vstavijo v zaklado tisti čebelarji, ki se ne želijo ukvarjati s satiči, vendar želijo ta prostor koristno uporabiti (za prosto gradnjo satja, trotovsko zalego pri vložku spodaj, med v satju itd. 45° X X Prerez skozi čebelnjak. Lahko delo z zakladami omogoča odstavna mizica na koleščkih. Risba in osnutek: dipl. inž. arh. M. Debelak Pri čebelarjenju z zakladami se pojavi problem dvigovanja in prenašanja zaklad. Le z odstranitvijo zaklade namreč lahko pridemo do preostalih satov v AŽ panju. Čeprav so popolnoma napolnjene zaklade kar precej težke (od 10 do 20 kg), je premikanje in prenašanje zaklade razmeroma lahko opravilo, ker je ozka. Čebelar prime zaklado za stranska ročaja in jo nasloni na svoje telo. V takem položaju zaklado brez prevelikega napora prenesemo. Pri takem prenašanju zaklade imamo popolnoma zravnano hrbtenico, to pa je nujno. Če čebelar zaradi različnih razlogov ne zmore naporov pri dvigovanju in prenašanju polnih zaklad, sva si s prijateljem zamislila pripomoček, ki to težavo v celoti odpravi. Z našim AŽ panjem čebelarimo v čebelnjakih, v katerih so tla razmeroma gladka, tako da po njih z lahkoto premikamo primerno urejeno odstavno mizico na kolescih, morda celo dve, vsako za eno vrsto panjev. Mizica naj bo samo kakšen milimeter nižja od spodnje ploskve zaklade. Čebelar mizico pripelje pod zaklado. Zaklado odpne od AŽ panja in jo potegne na mizico. Mizico z zaklado lahko odpelje kamor koli v čebelnjaku, dokler zaklade ne vrne. Toliko za danes. Prihodnjič pa še o poglavitnih in doslej najuspešnejših oblikah zakladnega čebelarjenja z AŽ panji. TRŽENJE: POMAGAJ Sl SAM IN.. MILAN MEGLIČ Ime Ivana Jančeca v slovenskem čebelarju ni novo. Poznajo ga zlasti prevažalci. S čebelami se ukvarja že 18 let. Od skromnih začetkov, ko je kot ljubitelj čebel začel z enim panjem, je postal profesionalni čebelar s približno 250 AŽ panji. Njegova stojišča so raztresena zlasti ob Muri, nekaj čebel ima tudi v bližini Ljubljane. V zadnjem času se je povečini specializiral za čebelarjenje na stojišču. Po njegovih besedah je takšno čebelarjenje zdaj donosnejše. Za prevoze vedno večkrat uporablja manjše prikolice z 12 panji. Prevaža jih z osebnim avtomobilom in na ta način je zmanjšal visoke stroške za vzdrževanje tovornjakov. Nekaj časa je bil tudi kooperant Medexa in Hmezada. Razmere so ga prisilile, da se je osamosvojil in se začel hitro ukvarjati z vsemi dejavnostmi v zveri s čebelarstvom, tudi s prodajo čebeljih pridelkov. Zakaj se je odločil za samostojno trženje ? Vzroka za to odločitev sta bila dva. Želel si je dokazati, da je za to sposoben, v takšno odločitev pa je bil tudi prisiljen, saj mu odkupna cena medu pri 300 panjih, s katerimi je čebelaril v obdobju propadanja Hmezada, ni zagotavljala preživetja Kam s pridelki, da bo lahko ohranil svoje čebelarstvo? Svoje pridelke ie začel deloma prodajati sam, deloma pa tudi prek Kmetijske zadruge Ljubljana-Dobrunje. katere član je Tako zdaj že pet let prodaja svoie pridelke na ljubljanski tržnici. Začetki prodaje so bili skromni Ni imel ustreznih nalepk, kupci pa niso poznali njegovih pridelkov. Sčasoma si je pridobil zaupanje kupcev, izboljšal je zunanji videz svojih pridelkov (uvedel je nalepko za med in druge pridelke) in ob povečanju izbire povečal tudi kakovost svoje ponudbe. Stalno skrbi, da ima na prodajni stojnici celotno ponudbo: med v različni embala ži, med v satju, cvetni prah, propolis, izdelke iz voska, zlasti sveče, zlite iz pristnega čebeljega voska, in medeno žganje Čeprav je kateri izdelek pridobitno manj zanimiv, ga kljub temu ne izloči iz svoje ponudbe. Zdaj je tržno najmanj zanimiv med. Vzrok za to je verjetno manjša kupna moč, saj se povečuje prodaja medu v manjši embalaži (0,5 kg ali manj). Eden od vzrokov je gotovo tudi v splošnem nepoznavanju kakovostnega in nekakovostnega medu. Gospod Jančec osebno jamči za visoko kakovost svojih pridelkov in upa, da mu bodo kupci zato raje plačali več. Pred kratkim je izpopolnil nalepke za svoje pridelke, saj se zaveda, da je primerna nalepka zelo pomembna za prodajo. Kupci se nanjo namreč navadijo. Z veseljem je segel tudi po novih Saturnusovih pokrovčkih za med. Ti pokrovčki so zlatorumene barve z vrisano šesterokotno mrežo oziroma satnico. Razmišlja tudi o svoji polnilnici medu. Od države in Zveze čebelarskih društev Slovenije, katere član je, pričakuje več pomoči pri predstavitvi kakovostnih čebeljih pridelkov, ne ogreva pa se preveč za nekontrolirano in pretirano subvencijo države pri preskrbi čebelarjev s sladkorjem, in sicer zaradi možnih zlorab pri pridelavi medu. Da svoje pridelke lahko prodaja na tržnici v Ljubljani, mora vsako leto dobiti potrdilo Inštituta za varovanje zdravja iz Ljubljane. Potrdilo zagotavlja, da je med neoporečen, da nima primesi, zlasti ne antibiotikov. Cena mikrobiološke analize je 4.700 SIT. Za sodelovanje na čebelarski razstavi v Polju pri Ljubljani je gospod Jančec dobil priznanje za najboljši tržni nastop Zveza čebelarskih društev Slovenije je na ta način želela spodbuditi takšno tržno ravnanje pri čimveč čebelarjih, saj bodo slovenski čebelarji Za uspešno trženje je zelo pomembna tudi reklama. Foto: M. Meglič ob splošnem odprtju meja in vse večji izbiri vostnih pridelkov. Med pionirje neposredne pro- uvoženega medu dvomljive kakovosti preživeli daje čebeljih pridelkov pa vsekakor sodi tudi g. le z večjo neposredno prodajo svojih visokokako- Ivan Jančec. KAKO ČEBELARIJO V AVSTRALIJI MILAN RUNTAS Konec leta 1994 in januarja 1995 sem obiskal Avstralijo, poleg Nove Zelandije nam najbolj oddaljeno celino na južni zemeljski polobli. Vsakega od nas zanimajo običaji, kultura, gospodarstvo, pokrajina in podnebje drugod po svetu, še posebej pa na najbolj oddaljenem koncu sveta. Ponudila se mi je priložnost in z ženo sva obiskala njene sorodnike na jugu Avstralije. Čeprav je bil obisk družinske narave, nisem mogel iz svoje »čebelarske« kože in sem obiskal nekaj tamkajšnjih čebelarjev. Na južni polobli se decembra končuje pomlad in začenjajo se vroči poletni dnevi, tako da imajo čebelarji tedaj največ dela, saj začenjajo pobirati prve sadove svojega truda; točijo namreč prvo pomladno medeno bero. Čeprav Avstralija skupaj z otoki meri skoraj 9 milijonov kvadratnih kilometrov in je po velikosti primerljiva z Evropo, živi tam le nekaj več kot 23 milijonov prebivalcev. Ker se v notranjosti te celine razprostira velika puščava, bogata z rudninami, so ljudje naselili obalo, notranjost pa le ob rečnih dolinah. Južni del celine ima zelo blago podnebje z ne preveč suhimi poletji in milimi zimami, s povprečnimi zimskimi temperaturami okoli pet stopinj Celzija nad ničlo. Zaradi tega je del najgosteje naseljen in skoraj vse leto zelen. To ustreza živinoreji, zato se od obale in nekaj sto kilometrov v notranjost Avstralije raztezajo pašniki z govedom, drobnico in konji, njive in gozdovi. Milijoni glav živine se vse leto pasejo v ograjenih čredinkah, z vodo pa jih oskrbijo tako, da na najnižjem delu pašnika z buldožerjem izkopljejo plitvo vodno zajetje, v katerega se steka deževnica. Ilovnata sestava tal ne prepušča vode, zato tako zajetje v normalnem deževnem letu zadošča za napajanje živine. Ker pa se tudi v Avstraliji pojavljajo daljša sušna obdobja, zajetja presahnejo in milijoni glav drobnice in goveda poginejo, ker jih kmetje ne morejo oskrbeti z vodo. Nomadsko selitev goveda in drobnice pa preprečujejo že prej omenjene ograje med čredinkami in posestvi. Opazil sem jih tudi v vseh zasebnih gozdovih in hribih. Sicer pa veliki farmerji, ki imajo po nekaj tisoč ali celo več sto tisoč glav živine, raztresene po čredinkah - te so od kmetovega bivališča oddaljene po več deset in tudi sto kilometrov - teh izgub ne obžalujejo preveč. Edino delo z živino je obnavljanje žičnih ograj in nakladanje živine za zakol, ko dobijo kupca, oziroma striženje ovac. Poljščine pridelujejo predvsem ob rekah in potokih v bližini mest, kjer je dovolj vode za namakanje. Dve žetvi sta tam domala običajni, zato je vsa hrana zelo poceni, izbira pa velikanska. Zelo ugodne podnebne razmere in dobre čebelje paše so kot naročene za dobro čebelarjenje. Čeprav obe zvezni državi južne Avstralije, Viktorija in Novi južni Wells ne slovita kot čebelarski, so povprečni medeni izdelki od 50 do 80 kilogramov na panj tu normalni. Ker ni prave zime (razen v visokogorju), čebele tudi v tem obdobju prinašajo obnožino. Krmljenja s sladkorjem ne poznajo, saj večina čebelarjev zazimi čebele z naklado pozno jesenskega medu. Ker sem že omenil naklado, naj povem, da Avstralci čebelarijo v nakladnih LR panjih. Od čebeljih pasem sem zasledil kranjico, nemško, kavkaško in italijansko čebelo. Čebelarji, ki sem jih obiskal, Avstralska mesta so polna cvetočih grmov in dreves. Foto: M. Runtas čebelarijo z italijanko, ki je očitno najbolj prilagojena temu podnebju. Nenadne daljše poletne ohladitve ali daljša sušna obdobja najbolje prenese italijanska pasma, ker tudi v tem obdobju ne omeji zaleganja in takoj po ustalitvi vremena nabira velike količine nektarja. Če želi čebelar večji pridelek, tudi v Avstraliji ne gre brez prevažanja. Tamkajšnje najpomembnejše paše so v evkaliptusovih gozdovih. Majhni čebelarji pa lahko izdatno napasejo svoje ljubljenke tudi v mestih. Da, prav ste prebrali - v mestih. Zaradi neomejenih prostranstev, cenenih gradbenih zemljišč in cenene montažne zidave se večina avstralskih mest razteza v širino in ne višino kot pri nas v Evropi. Le strogo središče, 3,5 milijonskega Melbourna je zazidano s 50 in večnadstropnimi nebotičniki, namenjenimi poslovni dejavnosti, stanovanjske hiše pa so montažne, pritlične enodružinske hišice, grajene na komunalno urejenih zemljiščih. Vsaka ima na ulično stran urejen cvetlični vrt enoletnih rož in cvetočih grmovnic, za hišo pa je sadni in zelenjavni vrt. Vsa mesta imajo veliko prostranih botaničnih vrtov in nepregledne drevorede, povečini cvetočega drevja. V turističnem Daylesfordu sem videl celo lipov in kostanjev drevored. Prav ti negovani in stalno zalivani vrtovi, parki in drevoredi, so odlična paša tudi v velikih mestih. Avstralski čebelarji pridelajo največ evkaliptusovega medu. Od več kot 60 vrst evkaliptusovih dreves jih nekaj deset tudi medi. Evkaliptusovi gozdovi se raztezajo med puščavo v notranjosti Avstralije in obdelano ter naseljeno obalo. Posebnost teh gozdov je v tem, da v njih skoraj ni podrasti. V gozdovih, ki se začenjajo pri obali in še imajo podrast, jo gozdarji zaradi nevarnosti požarov neusmiljeno zatirajo, gozdovi, ki so blizu puščave, pa so popolnoma brez nje. Le goli, suhi pesek. Zanimivo je, da evkaliptusi kljub suši najbolje medijo prav tu. Zaradi metlastih vej, ki so le na koncu borno poraščene z listjem in cvetjem, so krošnje evkaliptusov zelo redke, tako da tudi v gostem, več sto let starem gozdu ni tiste temačnosti kot v naših gozdovih in sonce povsod obsije tla. Slaba obraščenost drevja z listjem in cvetjem sili čebelarje-prevažalce, da na eno stojišče ne pripeljejo več kot 30 panjev. Le-te v območju dosega svojega leta popasejo ves razpoložljivi nektar, zato morajo veliki čebelarji poiskati več, med seboj dovolj oddaljenih stojišč. Samo dobri poznavalci gozda in odlični čebelarji se lahko pohvalijo s povprečnimi donosi od 50 do 80 kilogramov na panj. Evkaliptusi cvetijo zelo različno: pri nekaterih vrstah mine od cvetnega nastavka do cvetenja le dva meseca, pri nekaterih šest, pri najbolj nepredvidljivih pa celo dve leti. Na več drevesih sem na isti vejici videl Najbolj pa v Avstraliji medi evkaliptus, lepo se vidi veliko cvetov in cvetnih nastavkov. Cvetoči drevoredi nudijo čebelam izdatno pašo. Foto: M. Runtas cvetni popek, ki bo vzcvetel šele drugo leto ali čez dve leti, cvet, ki so ga pridno obletavale čebele, in še plod. Ta zelo nerad odpade in ni malo evkaliptusovih drevesnih vrst, katerih plodovi ne odpadejo več let. Čebelarji - prevažalci iščejo stojišča v evkaliptusovih gozdovih, sestavljenih iz več cvetočih vrst. Tako na istem mestu pasejo čebele od pomladi, to je od začetka decembra pa do konca aprila. Skoraj vsaka vrsta evkaliptusa cveti od 30 do 45 dni. Kljub obilni medičini pa imata le dve zgodnji vrsti tudi dovolj cvetnega prahu in avstralski prevažalci imajo zaradi pomanjkanja cvetnega prahu velike teža- ve. Čebele jim proti koncu poletja oslabijo, čeprav je v naravi še obilo nektarja. Težave rešujejo s prevozi na pelodne paše (vendar tudi teh konec poletja zaradi običajne suše ni) ali z dodajanjem pelodnih nadomestkov. Če bi lahko ohranili dovolj močne čebele, bi lahko vsaj še enkrat točili. Številni avstralski čebelarji se preživljajo oziroma pridobijo dodatni zaslužek tudi s prevažanjem čebel na plantaže agrumov, cvetočih poljščin, sadovnjakov in oljnic. Lastniki posevkov in nasadov jim plačujejo za opraševanje, kajti sicer zaradi majhnega števila čebel v Avstraliji ne bi pridelali veliko. Za vsak postavljen panj plačujejo čebelarju od 30 do 60 avstralskih dolarjev. Avstralski čebelarji lahko ponudijo kupcu zelo pestro izbiro medu: 6-8 vrst evkaliptusovih me-dov, akacijev, lipov, pomarančev, repični, sončnični ter vrsto drugih sortnih in mešanih cvetličnih medov. Evkaliptusovi medovi so po okusu zelo podobni akacijevcu, tudi barvna lestvica se začne pri prozornem bledorumenem in konča pri gostem rdečkastorjavem medu s prijetno kislim okusom. Pri trženju in obdavčenju so razmere zelo podobne našim. Če čebelar trži sam in proda med neposredno kupcu, iztrži zanj od 3 do 5 dolarjev, če ga proda posredniku, pa le dolar ali dolar in pol. Kljub veliki domači ponudbi so trgovine polne uvoženega medu. Čebelarji so obdavčeni po dohodku. Tega morajo prijaviti oziroma ga dokaže njihova davčna uprava, če ga hoče čebelar utajiti. Čebelarjem država ne pomaga, izjema so le posojila za začetek ali obnovo čebelarstva. Vete rinarske storitve morajo plačevati sami, prav tako kot drugi živinorejci. Avstralija ima zelo stroge predpise za uvoz živih organizmov ali iz njih narejenih izdelkov (živil, semen, kož itd.), zato tam še ne poznajo varoze, pa tudi druge čebelje bolezni so redke. Še največkrat segajo po zdravilih za zatiranje noseme. Očitno čebelam zelo ustrezata blago, vetrovno in razmeroma suho podnebje ter naravna hrana med njihovim prezimovanjem. V prihodnji številki vam bom opisal, kako čebelarita naš rojak Stanko Starc in velečebelai ter vzrejevalec matic John Edmond NEKAJ O VELIKOSTI CELIC inž. JOŽE BABNIK Satje je del čebeljega gnezda. Družina ga uporablja kot bivališče, saj v njem zbira in odlaga med. Satje je zibelka mladih čebel. Od njegove kakovosti je odvisno, ali bo matica zalegla več ali manj celic. Z izumom satnice pa čebeiar vse bolj posega v zgradbo čebeljega satja. V čebelarski literaturi je veliko podatkov o tem, kakšne naj bodo satnice, kako naj bodo izdelane in kako jih pripravimo za pravočasno vstavitev v panje. O velikosti samih celic je manj podatkov. Velikost oziroma premer celic izmerimo tako, da preštejemo celice v dolžini 10 cm. Dobljeno število primerjamo med seboj in opazujemo vpliv velikosti celic na normalen ali manj normalen razvoj čebelje zalege Tudi o velikosti celic so v našem »Čebe- Na sliki je naš znani mladi izdelovalec satnic iz Vrhnike Marko Debevec z ženo, ki je svoje satnice, ki so vedno bolj cenjene, ponudil čebelarjem na republiški razstavi v Polju. Foto: J. Mihelič larju« že pisali. Na pobudo mojega pokojnega očeta, sicer zagovornika manjših celic, se je leta 1935 vnela razprava s tedanjim strokovnjakom prof. Josipom Verbičem. V razpravi je leta 1937 posegel tudi tedanji urednik gospod Avguštin Bukovec. Tedaj je namreč osrednje čebelarsko društvo izdelovalo satnice, ki so imele na 10 centimetrov 18 celic. V razpravi so ugotovili, da je velikost celic naše kranjske sivke na naravno zgrajenem satju od 17,75 do 19,5 celice na 10 cm. Podatke je zbral g. Bukovec. Ugotovili so tudi, da se velikost celic na posameznih območjih takratne Slovenije spreminja, zato je za zanesljivejši odgovor potrebnih večje število merjenj. V domačem čebelarstvu sem opazil, da so čebele in matica raje sprejele satnice z manjšim premerom celic (19,2 na 10 cm) kot satnice z večjimi celicami. Velikost celic pri satnicah, ki jih izdeluje gospod Debevc z Vrhnike, je 18,75 celice na 10 cm, torej nekako povprečna velikost celic, kot jih je zbral g. Bukovec. V preteklosti so naši čebelarski strokovnjaki zagovarjali večje celice, to je 18 na 10 cm. Trditev so utemeljevali s tem, da se bodo tako izlegle večje in razvitejše čebele, ki bi prinesle tudi več nektarja. V praksi se je izkazalo, da čebele raje gradijo satnice z manjšimi celicami. Praktičen odgovor pa je, da ima čebelar raje več »manjših« čebel kot nekaj manj »velikih« čebel. Na dobro sprejetje satnic vplivajo še drugi dejavniki. Nečisti vosek, pomešan s parafinom, zniža tališče satnic tako, da se izdelano satje v poletni vročini rado posede in zmaliči celice. Ob tem dobimo večje število nepravilnih celic in manj strnjeno zalego. Prešane satnice se ob nekoliko večji nepazljivosti pri izdelavi rade raztegnejo, tako da dobimo celice z večjim premerom. Pri izdelavi satnic uporabljajo različna ločila, ta pa za čebele niso vedno prijetna, zato tudi graditev satja ni vedno hitra. Pri satnicah z manjšimi celicami je pomembno, da tako satje večkrat zamenjamo. Po treh letih uporabe se na dnu celic naberejo ostanki srajčic od bub, tako da se notranja prostornina celice res zmanjša. Torej je res, da se razvojni prostor v celici manjša in izlegajo se vedno manjše čebele. Za lažjo oceno zgornje in spodnje mere velikosti celic, ki jih gradi naša čebela, bi bilo dobro, če bi se oglasil še kdo s svojimi ugotovitvami. Tako bi laže določili najprimernejšo velikost celic in seveda tudi primerno kakovost satnic. Dokončna ocena velikosti celic naše kranjske sivke še ni znana. Ko bodo strokovnjaki odgovorili na to vprašanje, bomo lahko zanesljiveje kupovali valje in modele za izdelavo satnic. Slepo posnemanje tujih ugotovitev nam je že večkrat prineslo slabe rezultate, zato se jih izogibajmo tudi v čebelarstvu. ČEBELARJENJE ENKRAT DRUGAČE META VRHUNC (nadaljevanje) Kot pravi gospod Matthias Thun, je skoraj pri vseh čebeljih boleznih zanimivo to, da ne gre za bolezni, temveč za parazitoze. Zajedavci, ki ogrožajo obstoj čebel in jih že dolgo poznamo, najdejo nenadoma pri čebelah ugodne razmere za razvoj, zlasti zaradi oslabljenega organizma oziroma slabega imunskega sistema čebel. Zanimivo je, da je dr. Rudolf Steiner, oče biološko-dinamičnega dela z zemljo in živalmi, že leta 1921 v svojih znanih berlinskih predavanjih obravnaval pomen čebele za človeka in naravo. 2e tedaj je napovedoval, da bo umetna vzreja matic povzročila velik razcvet čebelarstva, vendar se ga človek ne bo mogel dolgo veseliti, Neokrnjena narava je pogoj za obstanek čebel in tudi človeka. Foto: F. Šivic saj bo povzročila tudi »slabitev krvi« čebel, to pa bo razlog za hude čebelje bolezni. Vsekakor je res, da se paraziti vedno pojavijo takrat, kadar so tako pri rastlinah kot pri živalih moteni njihovi »sokovi«. Gospod Matthias Thun je tudi prikazal, kako je vlogo čebele in pomen medu za človeka pojmoval dr. Steiner. Znanstvenik in filozof dr. Rudolf Steiner je bil rojen sredi prejšnjega stoletja v nekdanji Avstro-Ogrski. Bil je človek izjemnih sposobnosti in po svoji miselnosti daleč pred ljudmi svojega časa. Njegova odkritja na področjih medicine in poljedelstva - in tako tudi v čebelarstvu - znamo vrednotiti šele danes, ko se vse bolj jasno kažejo meje doslej uveljavljenih pristopov. V zvezi s čebelo je dr. Steiner omenjal velik pomen medu za človekovo zdravje, tako za fizično kot za »zdravje človekove osebnosti«. Navajal je, da je čebela eno od redkih bitij, ki je sposobno obvladovati »sile šesterokotnika«. Po besedah dr. Steinerja obstaja v naravi kristal, imenovan gorska strela, ki kristalizira šestero-kotno in ima včasih eno, včasih pa tudi dve konici. Po njegovem mnenju kristal z eno konico seva sile, ki življenje ohranjajo, podobno pa deluje tudi med, ker je nekaj časa skladiščen v nepokriti šesterokotni celici. Kristal z dvema konicama po njegovem mnenju seva sile, ki življenje gradijo. Nosilec kvalitet, ki življenje ne le ohranjajo, temveč tudi gradijo, je med, saj je bil določen čas skladiščen v šesterokotni pokriti celici. Med iz pokritega satovja zato ni hrana, temveč zdravilo. Ker se čebele ne morejo izogniti slabim vplivom sodobnega življenja (čebele npr. nikjer več ne morejo najti čiste vode, povsod so izpostavljene strupom, ki jih uporablja sodobno poljedelstvo), se mora čebelar za ohranjanje njihovega zdravja in krepitev njihove odpornosti ne samo ravnati po potrebah čebel, temveč mora tudi primerno ukrepati. Po napotkih dr. Steinerja ima čebelar za to več možnosti: čebele naj naseli v čim bolj zdrave panje, delo pri čebelah naj opravlja tedaj, kadar je to zanje primerno, hrani naj jih s čaji iz tistih zdravilnih zelišč, ki so prav tako posrednice sil, ki pritekajo na Zemljo iz vesolja. Tok le-teh je zadnja desetletja sicer oslabljen, ker smo Zemljo obdali s plaščem umazanije. Glede panjev gospod Thun priporoča zaboje, obdane s 6 cm ržene slame. Po napotkih dr. Steinerja jih uporablja tudi sam. Ta slama je idealen prevodnik kozmičnih ritmov. Gospod Thun omenjene panje od znotraj premaže s premazom kravjeka, sirotke, ilovice in pepela. Tak premaz je gladek in prijetno diši. Poleg tega, da deluje zdravilno, ga lahko tudi ožgemo s plinskim gorilnikom, to pa sicer ne bi bilo mogoče. Gospod Thun je skupaj z materjo, tudi ona že več kot 40 let preučuje vpliv kozmičnega sevanja na rast rastlin - ugotovil, da se čebele zelo tenkočutno odzivajo na različne vrste kozmičnega sevanja. Pri kozmičnem sevanju ločimo globalne velike ritme, na primer ritme Sonca, in za delo s čebelami posebej pomembne ritme Venere, poleg teh pa še manjše ritme, ki se ponavljajo glede na krožno pot Lune okoli Zemlje. Pri manjših ritmih ločimo štiri vrste. Omenjene vrste kozmičnega sevanja so za čebele nekakšna spodbuda za njihovo vedenje in delo. Omenjene ritme navaja tudi Setveni koledar Marije in Matthiasa Thuna, ta pa od leta 1987 izhaja tudi v slovenščini. Matthias Thun priporoča delo s čebelami: v času, označenem kot svetloba/cvet, takrat, kadar želimo povečati skrb za zalego in krepitev družin; v času, označenem kot toplota' plod, takrat, kadar želimo spodbuditi nabiranje medu (ker čebele pri tem zanemarijo zalego, ne smemo vse leto vztrajati pri tej spodbudi, sicer bodo družine v drugi polovici leta oslabele); v času, označenem kot zemlja/korenina, takrat, kadar naj bi čebele gradile več satovja. Dnevi, ki so v setvenem koledarju označeni kot voda / list, naj bodo po nasvetu gospoda Matthiasa Thuna čebelarjevi prosti dnevi. Ti dnevi čebelam ne ustrezajo, jih vznemirjajo, in če tedaj večkrat delamo z njimi, rade pikajo, ne ostanejo na satnicah, ko jih izvlečemo, in so nasploh nemirne. Delo s čebelami je seveda vsako odpiranje panja in prekinjanje sloja propolisa, ki panj zapira od znotraj. Pri vsakem odpiranju panja so namreč čebele posebno izpostavljene takratnemu sevanju, saj odpiranje panja čebele »kaotizira«, vrsto sevanja, ki priteka iz vesolja, pa razumejo kot določeno spodbudo za svoje delo. Zdravje čebel lahko občutno okrepimo s krmljenjem čajev iz zdravilnih zelišč rmana, koprive, hrastovega lubja, baldrijana, regrata, njivske preslice in kamilice. Predvsem je pomembno čaje dodati zimski krmi čebel, zlasti če so imele čebele za zadnjo pašo mano. S temi dodatki bo raztopina sladkorja dobila nekatere značilnosti nektarja. Pri dodajanju omenjenih čajev velja tole pravilo: na 100 litrov pripravljene zimske krme dodamo skupaj 3 litre čaja, vsakega približno 4 del. Za vsak čaj vzamemo približno 3 grame posušenega zelišča. Kamilične, regratove, baldrija-nove in rmanove cvetove prelijemo z vročo vodo in jih čez 15 minut odcedimo, hrastovo lubje, njivsko preslico in koprivo pa pristavimo v hladno vodo, pustimo, da ta zavre, in jih po 10 minutah odcedimo. Caje pripravljamo vsakega posebej. Na predavanjih je bilo zanimivo slišati, kako se gospod Thun bojuje proti boleznim. Po njego- vem mnenju je čebelarjeva prva naloga narediti vse za krepitev zdravja čebel. Ravnati mora po potrebah čebel, čebelam pa ne sme vsiljevati drugačnosti zaradi svojega udobja ali zato, da bi pridobil več medu. Če se kljub temu pojavi npr. varoza, g. Thun predlaga, da upepelimo žličko nabranih varoj - to priporoča dr. Steiner - ko sta Sonce in Luna pred ozvezdjem Bika, to pa je maja. Ta čas je označen tudi v Setvenem koledarju, leta 1995 pa bo to 28., 29. in 30. maja. Takrat torej pršice na lesu v žlici sežgemo. Pepel nato neprekinjeno eno uro z lesom ali porcelanom tremo v keramični posodici, potem pa s tem »dinamiziranim« pepelom napolnimo solnico in ga nekaj potrosimo v panje, v katerih je varoa. Gospod Thun pravi, da so rezultati zelo spodbudni, še boljši, kot jih je imel s škropivom iz dinamiziranega pepela v osmi homeopatski decimalni potenci. Vsem čebelarjem, ki bi radi izvedeli kaj več o alternativnem čebelarjenju, kakršnega uporablja gospod Thun, priporočamo, naj se letos jeseni udeležijo predavanja ali preberejo knjigo gospoda Thuna »Die Biene«. Dobite jo pri društvu »Ajda«. In še to: Društvo »Ajda« za leto 96 razpisuje štipendijo za enotedenski seminar o alternativnem čebelarjenju. Seminar bo v Fischermühlerju v Nemčiji. Podrobnejše informacije dobite na naslovu društva »Ajda«, 61354 Horjul - Vrzde-nec. NAŠI VELEČEBELARJI Ob 130. obletnici Kranjske čebelarske postaje v Višnji Gori dr. FRANCE ADAMIČ UVOD Čebelarstvo je najprej pripadalo lastniku gozda, fevdalcu ali srenji, šele v novem veku pa se je začelo načrtno razvijati. Z njim so se ukvarjali predvsem premožnejši sloji, graščaki in njihovi oskrbniki, duhovniki in meščani, pozneje pa tudi podložni kmetje, ki so morali del desetine in drugih dajatev plačevati z medom in voskom. Pri popisu leta 1866 so na Kranjskem našteli 25.203 čebelje panje. To število se je poleti dvakrat do trikrat povečalo; prirejo pa so čebelarji zaradi živahne trgovine in izvoza vsako leto prodali. Kranjska čebela je tedaj zaslovela po svetu, ker so spoznali, da se hitro razmnožuje, da je mirna, zelo delavna, skromna, odporna in prilagodljiva. K njenemu slovesu je veliko prispeval tudi baron Emil Rothschütz, graščak v Podsmreki pri Višnji Gori. BARON EMIL ROTHSCHÜTZ Rodil se je 7. avgusta 1836 v Achnu v Nemčiji, umrl pa je 21. februarja 1909 v Podsmreki. Študiral je kmetijstvo in se leta 1856 naselil na Slovenskem, kjer je njegov oče kupil graščino TLimi(ii}i(g RUDI TRILLER Po dolgi bolezni nas je zapustil član naše čebelarske družine Rudi Triller. Če-belaril je več kot 50 let s 60 AŽ panji. Bil je zelo uspešen pri čebelarjenju, dejavno pa je sodeloval tudi v vodstvu naše družine. Za svoje delo je prejel vsa tri odličja Anton Janša. Nakel-ski čebelarji ga bomo ohranili v prijaznem spominu. čebelarska družina Naklo VABILO NA JUBILEJ BOROVNIŠKIH ČEBELARJEV Borovniški čebelarji smo ustanovili pripravljalni odbor, ki bo pripravil proslavo 90-letnice ČD Borovnica in 13-letnico čebelarskega krožka na OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici. Proslava s slavnostno sejo in kulturnim programom bo 20. maja ob 17. uri v osnovni šoli v Borovnici. Vljudno vabimo vse čebelarje in prijatelje čebelarstva, da se je udeležijo. Istega dne ob 9. uri pa bomo v šoli odprli čebelarsko razstavo, na kateri boste lahko poizkusili tudi medene dobrote članic Aktiva kmečkih žena iz Borovnice in občudovali risbe učencev OŠ Borovnica na temo »Človek in čebela«. Že sedaj vas vabimo tudi na kresovanje, ki bo v Borovnici 23. junija v Mavčevi dolini. Tajnik društva: Ljubo Struna APIMONDIA LAUSSANE 15. 8. - 17. 8. 1995 TRIDNEVNI IZLET od 15. 8. - 17. 8. 1995 Cena potovanja: 445 DEM ob udeležbi 45 potnikov Plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. d00 Ljubljana Cena vključuje: avtobusni prevoz z udobnim turističnim avtobusom, gostinske storitve (2 polpenziona (zajtrk, večerja) v hotelu s tremi zvezdicami v dvoposteljnih sobah, prha WC)) vstopnino na razstavo, turistične oglede po programu (ogled znamenitosti mesta Fribourg, ogled prestolnice Ementala, ogled mesta Innsbruck) vodenje in organizacija potovanja. Če se odločite za nočitev z zajtrkom vas bo enak program stal 360 DEM ob udeležbi 45 oseb. DVODNEVNI IZLET od 18. 8. - 19. 8. 1995 Cena dvodnevnega potovanja: 299 DEM ob udeležbi 45 oseb. Cena vključuje: avtobusni prevoz, polpenzion v hotelu s tremi zvezdicami, sobe tuš, WC, vstopnino, vodenje in organizacijo potovanja. Če se odločite za nočitev z zajtrkom vas bo enak program stal 260 DEM ob udeležbi 45 oseb. Prijave sprejemamo pisno do 15. maja 1995 na naslov Zadružna turistična agencija VAS, Miklošičeva 4, 61000 Ljubljana. Informacije po telefonu (061) 126-32-82, 126-42-52. Ob prijavi se plača 30 % akontacija, ostalo najkasneje 8 dni pred odhodom. Splošni pogoji in navodila so sestavni del programa. ČEBELARSKA DRUŽINA VELKA - SLADKI VRH VABI NA PROSLAVO 40-LETNICE DRUŽINE Proslava bo 27. maja 1995 ob 10. uri v osnovni šoli na Sladkem Vrhu z naslednjim dnevnim redom: ob 10. uri predavanje na temo: Pomen čebele za naravo in zdravje človeka - predaval bo dr. Jurij Senegačnik ob 11.30 slavnostna seja, podelitev priznanj in otvoritev razstave. Nastopili bodo tudi učenci OŠ Sladki Vrh in pevski zbor Paloma. Vabljeni vsi slovenski čebelarji ČD Velika - Sladki Vrh OBVESTILO ČEBELARSKIM DRUŠTVOM Veterinarski zavod Maribor obvešča čebelarska društva, da morajo oddati pisna prednaročila za Bayvarol (trakovi) najkasneje do 15. maja 1995 na naslov Veterinarski zavod p.o. Maribor, Šentiljska cesta 109, 62000 Maribor. Direktor Stane Krajnc dr. vet. med. Popravek: V prejšnji številki čebelarja je tiskarski škrat zamenjal podnapisa pod slikama na strani 113 za kar se opravičujemo. Uredništvo PRIJAVE ZA XVIII. SREČANJE IN TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV, 20. MAJA 1995 OB 9. URI V OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA NA RAVNAH NA KOROŠKEM Čebelarske krožke in njihove mentorje obveščamo, da naj najpozneje do 5. maja 1995 pisno prijavilo svoje ekipe na tekmovanje mladih čebelarjev na naslov Zveza čebelarskih društev Slovenije, Cankarjeva 3, 61000 Ljubljana. V prijavnici napišite ime in naslov šole ali društva, v okviru katerega deluje krožek, število ekip in kategorije v katerih boste tekmovali ter skupno število udeležencev. Vsak krožek lahko nastopi z eno dvočlansko ekipo v vsaki kategoriji, skupaj torej največ tremi ekipami v različnih kategorijah. V nižji skupini nastopajo učenci od 1. do 5. razreda, v srednji od 6. do 8. razreda, v višji pa učenci vseh razredov osnovnih in srednjih šol. Testna vprašanja bodo iz snovi v Priročniku za čebelarske začetnike številka 5 in Priročniku o zdravstvenem varstvu čebel. Testnih vprašanj prijavljenim ekipam ne bomo pošiljali. ZČDS, Komisija za izobraževanje in čebelarski naraščaj POVERJENIKI ZA PASIŠČA ČD Sežana: akacijeva paša - področje reke Branice, Jože Fabjan Kobdilj 54B, 66222 Štanjel, tel. (067) 79-744 in Jožef Švagelj, Štanjel 6a, 66222 Štanjel, tel. (067) 79-112 Področje Vremske doline - Ivan Atelšek, Povir 5a, 66210 Sežana, telefon (067) 71-120 in Vlado Birsa, Zavrhek, 66217 Vremski Britof, telefon (067) 66-210 Področje Rodika - Damjan Bogataj, Rodik 1, 66240 Kozina, telefon (066) 81-384 ČD Dravograd: Anton Pečnik, Goriški vrh 61, Dravograd, tel. (0602) 84-644 ČD Kamnica Brestanica: Alojz Cehner, Koroška c. 59, 62000 Maribor, pisne vloge do 20. 5. 1995 ČD Dolsko: Stojan Zupančič, Gostilna »Žerjavica« Dolsko, tel. (061) 647-084, paša na kostnaju, prijave do 1. 6. 1995 ČD Vrhnika: Jože Kogovšek, Verd 21, Vrhnika, tel. (061) 755-021 MZČD Murska Sobota: Anton Štefko, Lešče 4, Moravske toplice pošta Martjanci, tel. (069) 48-265 ČD Rakek: paša na hoji, za območje Rakov Škocjan, Ravnik- Menešija Jernej Lukek, Vodovodna c. 50, 61381 Rakek ČD Kočevje: Jože Vidmar, Ljubljanska 36, Kočevje, telefon (061) 857-487, Anton Šercer, Rožna 31, Kočevje, telefon (061) 851-942. PRODAM več družin na 7 S prvi teden maja, inf. (064) 631-027 - zvečer. PRODAM 5 č. d. na 9 AŽ satih, inf. (061) 12-71-116. POCENI prodam 4 S točilo za med iz nerjaveče pločevine, inf. (066) 35-048 - zvečer. KUPIM rabljene satnice AŽ 10-11 S, vzamem v najem čebelnjak s čebelami ali brez do 50 km iz Ljubljane, inf. (061) 12-62-343 - zvečer. KUPIM kontejner za 30 - 50 AŽ panjev, inf. (061) 332-314. PRODAM večje število pregledanih č. d. na AŽ satju, inf. (064) 685-428. ZARADI smrti prodam 26 AŽ panjev s čebelami, inf. (064) 446-849 - zvečer. PRODAM malo rabljeno prikolico za osebni avto za 12 AŽ panjev ali naredimo novo po želji, inf. (%67) 52-043. PRODAM TAM 110T za 66 AŽ panjev in 30 novih AŽ panjev 10 S, inf. (064) 46-343. PRODAM 15 č. d. s panji ali brez in montažni čebelnjak za 24 panjev, inf. (064) 57-516. ZARADI bolezni ugodno prodam čebelnjak, čebele, panje in ves pribor, inf. Ivan Čretnik (063) 843-033. PRODAM č. d. na LR satju ter v maju in juniju paketne čebele, inf. Drago Korbar (064) 874-060. PRODAM 15 A2 panjev z zdravimi čebeljimi družinami v bližini starega trga, 10 S panji so novejši, inf. (061) 707-217. PRODAM kontejner za 42 AŽ panjev, primeren tudi za čebelnjak na mestu (900 DEM), TAM 2000 (1.400 DEM) in nekaj starejših AŽ panjev (1.000 SIT/panj), inf. (069) 43-152. SATNIKE standardne AŽ mere iz lipovega lesa prodam, inf. (064) 403-611 - zvečer. PRODAM 10 č. d. na 11 S s panji ali brez in 10 novih AŽ panjev 11 S, inf. (063) 893-380. PRODAM 30 č. d. na AŽ satju s panji ali brez, rabljene nakladne panje in drugo opremo, inf. (063) 711-228. PRODAM električne kadilnike, avtomatske na baterijo (obnovljiva in neobnovljiva). Telefon (061) 800-225. VZREJA MATIC - Darko Grm, Hude Ravne 1, Dole pri Litiji 61273. Sprejemam naročila za izbrane in označene matice kranjske pasme. Pošljem jih tudi po pošti, najmanj 3 matice. Telefon (061) 872-145 PRODAM avtobus za 82 AŽ panjev in 23 prašilčkov s prostorom za točenje in spanje. Registriran do aprila 1996. Cena 6.000 DEM. Možen tudi najem. Jože Novak, Avsečeva 5, Ljubljana. UGODNO prodam nove AŽ panje 11 satarje po 7.000 SIT. Telefon (061) 264-926. NA ZALOGI imam lipove satnike in Anžlove satnice. Max Kajzer Dobja vas 49, Ravne na Koroškem, tel. (0602) 23-113. PRODAM novejše naseljene AŽ panje 10S, tel. (062) 36-435. PRODAM en AŽ 11S in tri LR panje rabljene v dobrem stanju. Janez Meglič, Čadovlje 15, 64290 Tržič. NA ZALOGI IMAMO REKLAMNE LETAKE »VARUJTE ČEBELE IN NARAVO«, ki obveščajo kmetovalce in vrtičkarje o čebelam neškodljivi rabi škropiv. Cena je 5 SIT za kos, pošljemo jih tudi po pošti ZČDS. KUPIM prazne AŽ panje brez čebel. Tel. (061) 159-08-94 (Boris). SIRC Miran Tepanjski vrh 25 ^ |?UUT 63210 Slovenske Konjice I I * ir\ Tel.:(063)754-702 RiiLl X ütlOi Fax.: (063) 754-702 Žiro račun: 50700-620-16-05-13751133-72850 Nudimo vam plastične pokrovčke za vse vrste kozarcev, za vse navoje. Naročeno količino lahko pošljemo po povzetju po pošti. Pokrovčki so kvalitetno izdelani v več barvah in po konkurenčnih cenah. Naročila sprejemamo po telefonu (063) 754-702 ali pisno na naš naslov. PE POKROVČKI ZA PAKIRANJE STEKLENK Z NAVOJEM (za večkratno uporabo) VZREJA MATIC LADISLAV VOZELJ Dragošek 18, 61275 Šmarno pri Litiji telefon (0608) 618-786 (v primeru slabe zveze pa telefon (061) 272-756) Nudimo vam kvalitetne izbrane in označene matice kranjske pasme. Prednaročila sprejemamo vsak dan od 19. do 21. ure. Prevzem je možen osebno po dogovoru. Matice pošiljam tudi po pošti po povzetju, a le nad pet matic. Pri testiranju na Kmetijskem inštitutu Slovenije, oziroma pri čebelarjih, so se izkazale kot odlične. Ivančna Se priporočam! gorica J Trebel; Bogtensperk Štangarske Velika tnik Z EL J Dolsk Litiia LOGAR Čebelarji, nabavite si sodobno čebelarsko opremo pri proizvajalcu z dolgoletno tradicijo. Nudimo vam: ° vse vrste točil iz aluminijaste in nerjaveče pločevine z ročnim gonilom ali avtomatskim krmiljenjem a stroje in pripomočke za odkrivanje satja v več izvedbah a parne kuhalnike voščin a posode za shranjevanje medu iz nerjaveče pločevine različnih dimenzij a usipalnike in dmgi čebelarski pribor SE PRIPOROČAMO ANTON LOGAR, Zupanova 1, 64208 Šenčur, tel.: (064) 41 -663, 43-123 KJE LAHKO KUPITE STEKLENO EMBALAŽO IN NALEPKE ZA MED Da bi vam olajšali nakup steklene embalaže, smo se dogovorili s čebelarji z različnih območij, da bodo prodajali kozarce za med: - za Pomurje: Medobčinska zveza čebelarskih družin Murska Sobota, vsak torek od 15. do 17. ure, dogovorite se z g. Antonom Štefkom, tel. (069) 48-265; - za Koroško: vsak delavnik, dogovorite se z g. Alojzom Porijem, tel. (0602) 22-654, Ravne na Koroškem; - za osrednjo Slovenijo: vsak torek med 10. in 18. uro, pokličite g. Davida Ferleta, tel. (061) 14-29-242 in 14-29-766, Dobrunje; - za Gorenjsko: vsak dan, razen nedelje, od 15. ure dalje pokličite g. Braneta Kozinca, tel. (064) 733-203, Lesce. - za Podravje: vsako sredo in petek ves dan, pokličite g. Karla Štukla, tel.; (062) 814-102, Slovenska Bistrica. - za Dolenjsko in Posavje vsak torek in petek med 7. in 16. uro pokličite g. Jožeta Teropšiča, (068) 73-471 Gorenje Kronovo 7, (Pri Otočcu). Na zalogi imajo kilogramske in polkilogramske kozarce z navojem in kovinske pokrove. Embalaže ne pošiljajo po pošti! Zveza ima na zalogi tudi navadne in samolepne etikete za kozarce z medom. Naročite jih po telefonu (061) 210-992, pošljemo jih po povzetju. NOVO - nalepke za polkilske kozarce. Cena nalepke je: navadne člani nečlani samolepne člani nečlani 3,00 SIT 4,00 SIT 4,50 SIT 5,50 SIT ZČDS IVAN DREMELJ - VZREJA MATIC Dragovšek 13, 61275 Šmartno pri Litiji Tel. (061) 882-940 in (061) 883-631. Vsak dan od 7. do 9. ure in po 20. uri sprejemam prednaročila za izbrane, označene matice kranjske pasme, katere bom oddajal po vrstnem redu naročil. Prevzem osebno. Pošiljam tudi po pošti, najmanj 3 matice. JOŽE RIHAR, Čebelarstvo in izdelovanje čebelarske opreme - Izdelujemo žične matične rešetke za vse vrste panjev, čebelarske lopatke, plastične odtočne pipe, osemsatna kasetna točila, lovilce rojev, stroje za ometanje čebel, - meljemo sladkor in izdelujemo sladkorne pogače, na zalogi pa imamo že narejene pogače po konkurenčnih cenah - prepričajte se. JOŽE RIHAR, Gabrje 42, 61356 Dobrova, tel.: 061/641-106 KOVINSKA GALANTERIJA RAKOVEC GUNCELJSKA CESTA 28/a 61000 LJUBLJANA Tel.: (061) 51-076 NA ZALOGI IMAMO: TOČILA ZA MED -AŽ + LR 3S Al., DB + LR 3S Al., AŽ + LR 4S AI., DB + LR 4S Al. KOŠI ZA TOČILA - AŽ + LR, DB + LR Odtočne štule, gonila, stojala za odkrivanje satja, univerzalni kadilnik, zapahi krajši in daljši 2/2, LR sponke, zapah levi in desni, nosilec matične rešetke, sito dvojno in enojno, razstojišča AŽ za 7, 9, 10, 11, 12 satov, matične klešče, lovilec rojev AŽ- LR, ameriška razstojišča, univerzalne klešče za satnike, matične rešetke »Haneman«, žica za žičenje satnikov. PRIPOROČAMO VAM NAKUP NAŠIH IZDELKOV PO KONKURENČNIH CENAH! VZREJEVALCI MATIC IN ČEBELARJI! Nudimo vam kvalitetno novo večnamensko plastično transportno in doda-jalno matičnico. Matičnica je nove oblike in zelo primerna tudi za odvzemanje ali dodajanje matic, zato jo potrebuje pri svojem delu vsak čebelar. IZREŽITE IN POŠLJITE Nepreklicno naročam..................kom večnamenskih matičnic, po ceni...............SIT/kom. Ime in priimek: ............................................................................... Naslov in pošta: .............................................................................. Cena: do 100 kosov matičnic 28 SIT/kos od 100 do 1000 kosov 26 SIT/kos nad 1000 kosov 23 SIT/kos V ceni ni vračunan 5% davek. Izdelovalec in prodajalec: FANOR d.o.o. Vnanje Gorice, Podpeška c. 128 61357 Notranje Gorice tel./fax: 061/653-086 APIS M & D.D.O.O. jj MARKO DEBEVEC.^^ / Y?m ČUŽA 7 61360 VRHNIKA {?* telefon: (061) 751-282 Odprto: od 9.-12. in 16.-18. ure PREDELAVA VOSKA V SATNICE PO UGODNIH CENAH KUHA VOŠČIN IN TAKOJŠNJA MENJAVA VOŠČIN ZA SATNICE PREVZEM VOŠČIN SAMO V NEPRODUŠNIH PLASTIČNIH VREČAH » I Vse čebelarje in čebelarska društva obveščamo, da izdelujemo hladno valjane, nelomljive satnice vseh velikosti: • urejeno imamo vso dokumentacijo in pogoje za izdelavo • satnice izdelujemo na novih sodobnih strojih, velikost celic popolnoma ustreza naši kranjski čebeli • vosek steriliziramo v oljnih sterilizatorjih pri 126 °C • priporočamo vam, da se za nakup satnic dogovorite v okviru čebelarskih društev (ugodnejša cena), po dogovoru pa pridemo po vosek tudi sami • iz enega kilograma voska izdelamo po dogovoru od enajst do dvanajst AŽ satnic • cene za predelavo voska v satnice so zelo ugodne • občasno odkupimo pretopljen vosek • nudimo satnike vrtane 6x, limane, zbite • po ugodni ceni vam nudimo kvalitetno žico ODPRTO IMAMO VSAK DELOVNIK OD 9.-12. in od 16.-18. URE, OB SOBOTAH PA OD 9.-12. URE. PRIZNANO VZREJALlSČE MATIC APIS M & D.D.O.O. VRHNIKA sprejema prednaročila za kakovostne, izbrane in označene matice kranjske pasme. Konec maja in junija so na voljo čebelje družine na petih, sedmih in desetih satih. • na zalogi imamo tudi zdravila za čebele • izdelujemo beljakovinske povnovredne pogače za krmljenje čebel, po želji z dodatkom zdravil. Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko Koroško in Primorsko« leta 1898. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev Slovenije, Cankarjeva 3/II, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 210-992, fax: 126-13-35. Časopis izhaja v Ljubljani vsakega 1. v mesecu in je oštevilčen z zaporedno številko meseca. Časopisni (izdajateljski) svet sestavljajo: inž. Marjan Skok, Stanislav Hajdinjak, prof. Pavle Zaletel, dr. Janez Poklukar, dipl. oec. Aleš Mižigoj. Uredniški odbor sestavljajo: prof. Janez Mihelič, inž. Jože Babnik, mag. Franc Javornik, dr. Janez Poklukar, dr. vet. Mira Jenko, inž. Marjan Debelak in prof. Pavle Zaletel. Glavni in odgovorni urednik: prof. Janez Mihelič Lektorica: prof. Nuša Radinja Letna naročnina za nečlane znaša za leto 1995 2.950,00 SIT. Posamezna številka pa stane 300,00 SIT. Članarina, skupaj z naročnino za Slovenski čebelar je 2.550,00 SIT. Člani imajo pravico do enega brezplačnega oglasa do 20 besed v tekočem letu, vsako nadaljnjo besedo pa plačajo po veljavnem ceniku za splošne oglase. Cene reklamnih oglasov: cela barvna stran na ovitku 25.000,00 SIT, v sredini 15.000,00 SIT, pol strani 7.000,00 SIT, četrt strani 4.000 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10 odstotkov, za 6- do 10-kratno objavo 20 odstotkov, za celoletno objavo 30 odstotkov. Cena splošnih oglasov je 40,00 SIT za besedo, enaka cena velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Številka tolarskega žiro računa pri SDK v Ljubljani je: 50101-678-48636. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije (23/39-92) šteje mesečnik Slovenski čebelar med proizvode informativnega značaja, iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tiska KURIR p.o. Ljubljana, Parmova 39. Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debelak. Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. PRODAJA ZAŠČITNIH TRAKOV ZA KOZARCE Z MEDOM Na zalogi imamo zaščitne trakove (samolepilne) za kozarce z medom z napisom »Slovenski med -originalna polnitev«. Cena trakov je 0,30 SIT za komad. Naročite jih lahko po telefonu (061) 210-992. Pošljemo jih tudi po pošti po povzetju, najmanjša količina pa je 500 komadov. Kupec plača tudi poštnino. Trakove pred uporabo rahlo zmočimo. ZČDS l.C" , ooTip^nbiftt $icncÄt Po lKxclnh se vlžcj I Mach os trii' div Meilen/ V«“» MiMr ^ POPOLNI NAUK O ČEBELARSTVU našega ANTONA JANŠE (1734-1773) zasluži častno mesto v knjižni zbirki VSAKEGA SLOVENSKEGA ČEBELARJA. Ponujamo vam lepo priložnost - jubilejni komplet faksimilov »PO BEČELAH SE VIŽEJ!« V njem so: faksimile dunajskega originala iz leta 1775, faksimile prvega slovenskega tiskanega prevoda (Goličnik) iz leta 1792 in dvojezična spremna študija. Naročilnico pošljite na naslov AGENS, Žirovnica 5, 64274 ŽIROVNICA. Ne odlašajte - popust velja do konca maja! Hvala. Naročilnica Ime in priimek (podjetje) Kraj, ulica Pošta Naročam ................ izvod(ov) faksimilne zbirke PO BEČELAH SE VIŽEJ I Cena: 9.000 SIT. Plačilo po povzetju. Podpis: Žig: