FaSfnlna plačana v gotovini. 258. Stav. V Liublianii v pondellek 14. novembra 1821. 6EF Posa»t®xna Štev. 3® psp =» K 1*20. Leto V. Istsala rasen tiedaSš in pra^nEksu vuak dan cb 18. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer sc ne priobčijo. Rokopisi se nc vračajo. Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust. Pffj (glasilo lugoslov. secUalno - cf emokratSine stranko. Kaj pričakujemo od mestnega stanovanjskega urada? Odobravamo naredbo pokrajinske uprave, s katero je razpustila državni stanovanjski urad v Ljubl-Jjani in je izročila njegove agende mestnemu magistratu. Ne prikrivamo si, da tudi mestni stanovanjski urad ne bo mogel iz nič delati novih stanovanj, prepričani pa smo, da bo zamogel več storiti za odpravo stanovanjske stiske, kakor je bilo mogoče prejšnjemu državnemu stanovanjskemu uradu. Pred vsem je potrebno, da se mestni stanovanjski urad ne bo smatral za golo birokratsko instanco in se ne bo omejil na posle, ki mu jih izroča uredba o stanovanjih. Stvar mestne samouprave je, da razširi in Izpopolni delokrog svojega stanovanjskega urada. V tem oziru naj bi bili mestnemu magistratu za zgled takozvani stanovanjski in naselbinski uradi v Nemčiji, ki so se ustanavljali že od zadnjih let vojne in ki so razvili plodonosno delovanje. Dalc-kovidni Nemci so že v zadnjih letih vojne spoznali, da preti po končani vojni velika stanovanjska stiska. Zato so že med vojno šli na delo in so iskali potov in sredstev za odpravo pomanjkanja stanovanj. V to svrho so organizirali naprave, ki tudi nam lahko služijo za zgled. O pobijanju Stanovanjske bede je v Nemčiji že med vojno nastala cela literatura, iz katere se laliko tudi mi učimo. V nastopnem podajamo nekaj načel, ki bi jih naj upoštevali organizatorji mestnega stanovanjskega urada. Za uspešno pobijanje stanovanjske stiske je pred vsem potrebno, da jo kar natančnejše spoznamo in proučimo. Potrebna je čim popolnejša statistika stanovanj, ki je do sedaj sploh še nimamo. Zato je čim hitreje izvršiti štetje in popis vseh stanovanj v območju ljubljanske občine. Dalje je ugotoviti število in družinske razmere vseh onih oseb, ki imajo pravico do stanovanja v Ljubljani, pa do sedaj stanujejo v barakah, vagonih in zasilnih stanovanjih v Ljubljani ali pa morajo stanovati izven Ljubljane. Na podlagi teh popisov in štetja se bo mogel ustanoviti kolikor toliko zanesljiv kataster ljubljanskih stanovanj in se bo ob enem ugotovilo, koliko stanovanj v resnici potrebujemo. Mnenja pa smo tudi, da se bo na ta način gotovo tudi že sedaj našlo precej nezadostno zasedenih stanovanj, na katere bo lahko stanovanjski urad položil svojo roko. Javna tajnost je, da je v ljubljanskih hišah še precej prostora, ki se bo dal v smislu stanovanjske uredbe koristno izrabiti. S tem pa po našem mnenju naloge stanovanjskega urada nc bodo S končane. Mestna uprava bo prav ' storila, ako bo svoj stanovanjski urad | spravila v čim tesnejši stik s svojim stavbnim uradom. Želeti bi sploh bilo, da bi organizirala in centralizirala vse svoje urade, ki se pečajo z razširjenjem in izzidavo mesta in ustanovila enoten stavbni in stanovanjski urad, ki naj bi stal pod energičnim enotnim vodstvom. Le tak enoten stavbni in stanovanjski urad bi mogel uspešno napo vedati boj stanovanjski mizeriji. Samoobsebi je umevno, da bi se moral v polni meri poslužiti pravice, ki mu jo daje stanovanjska uredba, in bi moral sjliti denarne zavode, zavarovalnice in druga velika podjetja, da zidajo stanovanja za svoje nameščence. Druga še važnejša naloga pa bi bila, da bi podpiral z nasvetom in poukom v vseh praktičnih tehničnih, kreditnih in pravnih vprašanjih obstoječe stavbne zadruge in druge ebčekoristne stavbne družbe, ki imajo voljo na temelju samopomoči priti do lastnih stanovanj. V zadnjem času se je ustanovilo v Ljubljani več ! takih stavbnih družb, ki bi se rade same lotile zidanja, pa tavajo po Ljubljani okoli in zastonj iščejo organa, ki bi jim šel na roko glede stav-bišča, kredita in raznih tehničnih vprašanj. Tukaj sc odpira stanovanjskemu uradu zares hvaležna naloga. Končno pa mora mestni stanovanjski urad inicijativno pospešiti.stavbno delavnost mestne občine same. Občina se bo morala lotiti zidanja stanovanjskih hiš na lasten račun. To je njena dolžnost že zaradi tega, ker je kot eden največjih delodajalcev dolžna skrbeti za stanovanja svojih uradnikov in uslužbencev. Poleg tega pa si mora občina po našem mnenju pridobiti čim več stanovanjskih hiš v svojo last, tudi zaradi tega, ker bo le na ta način mogla uspešno regulirati najemnine in pobijati stanovanjsko oderuštvo, ki bi se takoj razvilo, kakor hitro bi se odpravile sedanje stanovanjske uredbe. Mestni stanovanjski urad ima torej lepo in hvaležno polje za svoje delovanje. Uspeh pa je v veliki meri odvisen od tega, ali bo mestni magistrat našel prave osebe, ki sc bodo z vsem idealizmom in z vso požrtvovalnostjo podale na delo. Ker treba bo ppccej idealizma in tudi samo-zatajevanja. Mislimo, da se v tem oziru lahko zanesemo na naše mestno uredništvo. Naj ne pozabijo uradniki mestnega stanovanjskega urada, da vrše eno največjih socijal-nih del, ki jih more izročiti in zaupati mestna uprava, namreč skrb za tc, da bi sčasoma slelirni Ljubljančan dobil človeka vredno stanovanje. Skrb za železničarje. V »Napreju« se mnogokrat bere o železničarskih razmerah. Vedno ie tarnanje, da se za železničarje nihče ne zmeni. Temu pa ni tako. Uvedla se je nabavljalna zadruga in v prvi vrsti so bili železničarji, ki so deležni dobrot te zadruge. Koliko dobička imamo že od tega podjetja, nam bodo gotovi gospodje lahko povedali. Za nas v Sloveniji so še vedno merodajni predpisi avstrijskih drž. žel., v kolikor nismo dobili drugih. Po teh predpisih se uslužbencu brez njegovega privoljenja ne sme odtegniti nikak prispevek razen kazni, alimenta in sličnih plačil, katera so izrecno navedena. Za delež nabavijalne zadruge nas. ni živ krst vprašal, ali se strinjajmo ali ne s tem, da se nam odteguje od plače, tudi ne, če hočemo spioh biti elani. Kratkomalo, že mesece in mesece sc nam odteguje po 25 D. mesečno za zadrugo, o kateri,^ue vemo, ali ima kaka pravila, kdo vo- j di posle, kje je sedež itd. Vse, kar mi vemo o tem podjetju, je, da se nam denar odteguje in da uslužbenec, ki stopi iz žel. službe sploh nobene pravice do denarja nima, ker se mu odtegnjena vsota ne vrne. Toicj vzame se mu kratkomalo s silo denar. Tako postopanje smo pred vojno, ko javna morala še ni bila tako pokvarjena, smatrali za zločin. Povejte nam, gospodje, koliko milijonov imate že na kupu in koliko jih nam mislite še od ust odtrgati! Sedaj ko bi bil že skrajni čas, da se omeji neznosna draginja, spi nabavljalna zadruga spanje pravic-: nega in se ne gane. Bržkone čaka, da se svetovni trg uredi in da se cene ustalijo, potem sc bo začela majati, jra tudi takrat le na način, kakor ji veleva komanda — ne kon-sument. Jasnost je, kar mi zahtevamo in upamo, da bomo dobili. Kapitala mora biti že toliko, da se akcija lahko prične, da bomo vedeli pri čem smo. Ce pa stvari ne razumete, pa jo pustite pri miru. Kozle za vrtnarje ne maramo. Zadružna misel je idealna misel in, gospodje, oprostite, če trdim, da ravno radi tega ni zrasla iniciativa za zadrugo na vašem zeljniku. Če bi bila, bi bila tudi že izvedena na ta način, kakor je bila zamišljena. Da se pri razmerah, v katerih mi sedaj živimo, ne da veliko narediti, če je delež zadruge 200 K, sami razumemo, ker za 200 K sc postavita za vsakega člana 2 kg masti in kvečiern še nekaj žveplenk v zalego, pa nič drugega. Če sc pa mora potrebni kapital najeti, kvari to ne samo zadružno misel, ampak tudi v veliki meri dobiček zadruge. Nam ste pa odtrgali žc parkrat po 200 K. Ste li zapravili sproti te svote za seje, enkete in sploh: kam je šel denar? Kdo je nam za naše deleže odgovoren, kje so pravila, kdo vas je izvolil da razpolagate z našim imetjem? To so vprašanja, na katera moramo odgovor dobiti. Železničarji. PoIftKne TC§f L L Nov slovenski politični list »Naša vas« je začel dne 10. nov. t. 1. izhajati kot tednik in glasilo zem-ljoradniške stranke za Slovenijo. List nastopa predvsem zoper samostojno kmetiško stranko. + Vsled rapallske pogodbe je — kakor so izračunali — pripadlo pod Italijo okrog 523.000 Jugoslovanov. (Tako izgleda kapitalistična »samoodločba« narodov, ali socialistično rečeno: imperializem!) + Nič več razcepov! Na kongre-. su Zveze čehoslovaških železničarskih organizacij v Pragi so z 39.393 glasovi sprejeli resolucijo za vztrajanje v amsterdamski strokovni internacionali. d- Mala antanta in razorožitev Madžarske. V spodnji zbornici v Londonu je dne 10. t. m. izjavil Lloyd George: Razorožitev Mad- žarske, ki se je zaradi zadnjih dogodkov morala zavleči, se nadaljuje. Države male entente v kontrolni komisiji za razorožitev Madžarske ne morejo biti zastopane, ker trianonska pogodba nc predvideva tega zastopanja. H- Poljska zopet proti Rusiji. Predsednik revofucijonarnega vojnega sveta rdeče armade v Moskvi je izdal na čete ukaz poživljajoč jih na večjo pripravljenost za morebitni zopetni boj proti Poljski, ki se baje ponovno pripravlja na vojno zoper Rusijo. -h Iz Rusije. Scvjehka vlada je v zadnjem času izvršila več važnih socialnih sprememb, ki so v zvezi z mesečnimi državnimi primanjkljaji, kateri znašajo 120 miliard rubljev. Včeraj so se izkaznice na živila odpravile. Vlada bo odslej podpirala samo otroke, invalide in delavce I. razreda, ki jih je 146.000. Delavci II. razreda (30.000) nc dobe več nikake pomoči. Dalje se ne bodo več izdajale nakaznice za stanovanja v meščanske hiše. Tramvaji ne dobe več podpore, ker sami sku-pljajo do 135 milijonov na dan. Člane vseruskega pomožnega odbora je vlada izpustila na svobodo. 12 oseb pa, ki so zlorabljale državni denar, so ustrelili. Pripomniti je treba, da delavci II. razreda zaslužijo sami, kolikor potrebujejo za življenje. — Cičeriu je v razgovoru z dopisnikom »Potit Parisicna« izjavil, da je vlada popolnoma neodvisna od III. internacionale. — Polotok Krim se proglasi za avtonomno republiko v sovjetski federativni državi. — Med Kijevom in Harkovom so uredili zračno pošto po zapadnih vzorih. r-f Rusija za mir. O priliki četrte. obletnice oktobrske revolucije je Čičerin sprejel obiske zastopnikov več držav. Izrazil je svojo željo, naj se prične z mirnim delom, da sc bo moglo z vsemi državami živeti v mirnih gospodarskih odno-šajih. Upati je, da bodo ta miroljubna stremljenja osvojila tudi one države, ki dosedaj še niso obnovile cilnošajev z Rusijo. + Angleški parlament je s pridržkom eventualnega prejšnjega vpoklicanja odgoden do 30. januarja 1 i)22. -f Otvoritev razorožitvene konference. Dne 11. t. m. se je pričela v vVashingtonu mednarodna raz-orožitvena konferenca zmagovitih držav. Mi smo svoje mnenje o tej »razorožitveni« konferenci kapitalističnih držav s socialističnega stališča žc ponovno povedali, zato bi bilo odveč ponavljati, da od te konference proletarijat nc more pričakovati nobene rešitev. Op. ur.). 4 Glas proletariata je imel uspeh. Iz Amerike poročajo, da se bo ob« novil proces proti komunistoma Sac« co in Vangettiju, ki sta bila radi svojega prepričanja od ameriške vladne justice obsojena na smrt. Ameriška vlada se je vendar zbala proletariata, ki je po vsem svetu energično nastopil proti justičnemu umoru, katerega je nameravala izvesti. Naj nam bo vsem še enkrat dokaz, da lahko vse dosežemo, če nastopimo zedinjeni proti buržoaziji. P® svatu. — Za ublaženje brezposelnost! v Kalij! je določila italijanska vlada 268 milijonov. Izvišc sc razna javna dela. — Braudler ubežal. Bivši predsednik nemške komunistične stranke Brandler je ubežal iz trdnjave Golhiov, kamor so ga nemške meščanske oblasti poslale za pet let, ker se je udeležil znanih marčnih nemirov v Srednji Nemčiji. Policajem se ni posrečilo, da bi ga izsledili. — V britanskem imperiju so letos kakor tudi v ostalih državah iz-, vršili ljudsko štetje. Pokazalo sc je, da je v zadnjih desetih letih prebivalstvo v simi Veliki Britaniji brez Irske naraslo za 5 odstotkov, tako, da ga je sedaj 42.8 milijonov. Izmed angleških kolonij štejejo Avstralske zedinjene države 5.5 milijonov duš (1. 1911. pa 4 in pol milijona!), Nova Zelandija 1.3 milijona, Južno-ame-riška zveza 1 in pol milijona belo-kožcev in 7 milijonov rdečekožcev črncev. V vseli teh državah je prebivalstvo znatno naraslo. V britanski Indiji pa je ostalo njegovo število na isti višini kakor pred desetimi leti. To pa radi težkih epidemij in —; kar uradne statistike ne povedo — v prvi vrsti radi lopovskega izkoriščevalskega gospodarstva belih gospodarjev. Angleška Indija šteje danes 319 milijonov duš. Manjkajo še izvidi za Kanado, Južno Afriko, Oceanijo itd. Vsega skupaj pa ječi kakih 500 milijonov ljudi (dobra tretjina vsega človeštva!) pod neusmiljenim jarmom par kapitalističnih anglosaških tisočev. Zanimivo je vprašanje, koliko jih še bo po sto, kaj pravimo: po desetili letih! — Sovjetska vlada je imenovala posebno komisijo, ki ji bo namen, da prouči koliko uradnikov je treba državi in da odpusti število nepotrebnih. V Rusiji je danes 1,200.000 takih nameščencev in od teh bodo odpustili po novejših poročilih kakih sco.ooo. — Ostra obsodba. Petrograjski revolucijski tribunal je obsodil v procesu poneverbe šest oseb na smrt z kroglo, a priorja vi a dim irske katedrale Parfcuoa in duhovnika Kabrinskega na tri leta izgube časti ter na globo po 10 milijonov rubljev. Obtoženci so poneverili v skupnem ’ nad dva milijona pudov strojnega i olja. Tešeforssfta gt. 31 g. Naročnina: Po pošti ali 2 dostavljanjem na dom aa celo leto K 336, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesce K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna. —* Sovjetska vlada je izdala de« kret, s katerim prepoveduje vse sa-» movoljne rekvizicije in konfiskacije, ki jih ne naročijo sodišča. - Kako praznuje Rusija svoj narodni praznik? Obletnica ruske re« volucije se je po vsej širni državi ž ozirom na sedanji težki položaj sla« vila zelo skromno in brez pompa. Prirejali so sc sicer velikanski sho« di in listi so izšli v povečani obliki, a vse to Ie z namenom, da se ljudstvu prikliče v spomin vse ogromno uclo, ki ga je vlada izvršila v teni času in da ga poučijo o nadaljnem delu. Sicer pa so se slovesnosti orne-« jilc na neštevilne predstave in prireditve za otroke, na otvarjanje sto in sto novih vzgojevališč in zbiranje darov za gladujoče ljudstvo. CSosgmd&rsfsr®. t=. Gospodarske korporacije sef imele včeraj dopoldne v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zborovanje, na katerem so sklenile odločno protestirati proti temu, da bi se uvedel moratorij v Jugoslavi« ji, ker bi to pomenilo usoden udared za naše gospodarstvo in za našo valuto. Odločno protestirajo proti teinu, da se zatvorijo borze, ker bi si na ta način kupčijski svet še teže mogel nabavljati potrebna denarna sredstva in bi sc začela zakotna tr« govina. Odločno so protestirale proti centralizaciji vsega deviznega prometa v Belgradu, ker bi sc na ta način onemogočilo hitro denarno poslovanje in obračunavanje. = Kako sodijo tam zunaj o na« šem gospodarstvu? V »Journal des Debats« listu, o katerem ntfši me« ščanski krogi zelo radi govorijo, da nam je naklonjen in da dobro pozna naše razmere, beremo naslednjo precej popolno sodbo o vzrokih na« šega slabega gospodarskega polo« žaja, ki se izraža posebno v zanič« vrednosti in nestalnosti naše valu« te: Vzroki tc nestalnosti so številni« Dinar je izgubil mnogo svoje vred« 11 os ti pri zamenjavi za krone po re« laciji 1:4. Prav tako je mnogo trpel radi sami sebi nasprotujoči sl za« konoda.il glede zunanjega prometa in radi interveneionizma s polno pa« 10, ki uvozu stavi ovire na pot in je; dal izvozničarstvu ckscesivne pra« vice. Te mere namesto, da bi pri« nesle zboljšanje, so povzročile dra« ginjo in so povzročile, da jugoslo« vanska trgovina nc more na ino« stranskih tržiščih konkurirati s tujo ,., »Journal des Debats« podaja potem nekatere številke, ki dokazu« jejo njegova izvajanja in navaja še nekatere druge vzroke. Tako n. pr.: kaže na našo trgovino s slavonski« mi hrasti, svetovnoznanimi, ki da« i:cs ne pomenja absolutno ničesar, nasproti veliko slabšemu skandi« navskemu materialu. Radovedni smo, kaj porečejo, če sploh kaj po« rečejo k tej sodbi gotovo kompe« tentnega faktorja naši »gospodarji«« Posebno k pasusu o naši nasprotu« joči si zakonodaji in k onemu o uvo« zu ter izvozu, temu najpomembnej« Šemu napitelnu v knjigi našega go« spodarjenja! Ni čuda če nas nc bo niti pes več v kratkem pogledal, čei bomo s svojim delom izzivali takei podle sodbe v tujini. = Državno posojilo v možem« stv«. Finančni minister dr. Kuma« nudi pride zopet v Belgrad. Dr. Ku« manudi ni v Londonu nič končnovc« Ijavncga sklenil, pač pa sc je poga« jal na povratku s francoskim kon« zcrcijein v Parizu in z ameriškimi konzorcijem, ki je stavil ponudbe glede posojila. Pogoji angleških konsorcijcv so bili nesprejemljivi, amerikanski in francoski predlogi so pa mnogo boljši, — Celokupni državni Izdatki (doplačila) za narodno prehrano v; Nemški Avstriji zahtevajo 83.4 mi« lijard avstrijskih krcu. Stran 2. NAPREJ, S lev. 258. DRŽAVNI FStOKACUN. LDIJ. Belgrad, 1,1. kov. 1‘inanliio ministrstvo objavlja gsasiopni komunike: Proračunska predloga na- kraljevine za leto '1022. jo def.:;> ttvno določena po naiastrskem svetu ter bo 20. t. m. v umislu usravc podložena narodni ttaipščini. To je mvi proračun po vojni, v katerem ja uspelo vzpostaviti popolno proračunsko ravnotežje. Izdatki so predvideni v viši«! 6290 milijonov dinarjev. Prvotni predlog je zmanjša« za skupno 620 milijonov dinarjev. Z ozirom na proračun za leto 1920./21. so dohodki povečani za približno 30%, kar se bo doseglo davčnim potem. Del večjih dohodkov je prištet na račun avtomatskega zvišanja dohodkov, česar vpliv je čimdalje ugodnejši in .večji, v kolikor se zboljšujejo gospodarsko razmere v državi. V glavnem leži povečanje dohodkov v uvedbi novih davkov, kakor tudi v zvišanju ve obstoječih Pri državnem monopolu se pričakuje povečanje dohodkov nad 300 milijonov dinarjev. Ostanek vsote, ki je potreben, da se dovede proračun v ravnotežje, se bo dobil potem rednih davkov, ki bodo sedaj dali dvakrat '•ečji iznos, kakor preteklo leto. lOstanek primanjkljaja,* ki ni velik, se bo pokril z enkratnim progresivnim davkom na imovino in kapital. NEZADOVOLJSTVO MED RADIKALCI. LDU Beograd, 13. novembra. Radikalni klub je na koncu svojih sej, na katerih so razpravljali o naši politični situaciji, danes končno skleni! nastopno resolucijo: Radikalci v načelu pristajajo na to, da se tudi za naprej nadaljuje skupno delo z demokrat, da pa se imajo takoj obnoviti pregovori z demokrati radi sporazuma. SILNI VIHARJI V DALMACIJI. LDU Split, 12. nov. Včeraj in predvčerajšnjim je besnela na morju silna burja. Parniki niso mogli odpluti iz luke. Pri Zadru je nasedel parnik „Metkovič.“ Radi silnega viharja na morju se Je potopil v četrtek med otokoma Morterjsm in Vrgado severnozapadno od Šibenika Baričev parnik „Zenit“, ki je plul poln soli iz Paga v Split. Usoda posadke, ki je obstojala iz kapetana in 12 ljudi, še ni znana. Verjetno je, da so vsi izgubljeni. LDU Split, 12. nov. V četrtek popoldne je burja prevrnila Stein-beissov vlak na potu iz Knina v Drvar. Prevrnili so vsi potniški vagoni nedaleč od postaje Golubič. I< sreči so je nezgoda pripetila v ravnini ter sta bili samo dve osebi težko ra- J6> f njeni. Nekoliko oseb je lahko ranjs-. i nih. | INTERESI AGLEŠKEGA KA- ' ! PITALA NA RAZMEJITVI V AL'< l It ANI JI. LDU. Bel grad, 13. nov. Iz Par h j za se poroča: Selo Lin ob Ohrida skem jezeru, ki je pripadalo nam, se je dodelilo Albaniji. Karakteristično je, da sc je pred nekim časom ustanovil v Londonu sindikat za eksploatacijo ribolova na Ohridskem jezeru in da je potem angleški ekspert Tamperly začrtal mejo, po kateri pripada Lin k Albaniji. Da se to razume, je treba vedeti, da je okolica sela Lina in njegova obala najvažnejši' kraj za ribolov na Ohridskem jezeru in da morejo sko-ro izključno vršiti ribolov samo oni, ki imajo to selo v svojih rokah. ZMAGA MIRIDITOV V ALBANIJI. LDU Beograd, 13. novembra. „Politika“ poroča iz Prizrena: Miri-diti so zmagovito končali svoje poslednje uspehe proti četam tiranske vlade. Po zadnjih poročilih begun-ccv na našem ozemlju so tiranske čete popolnoma potolčene ter se je izvedla tudi razorožitev njihovih ostankov na vsem ozemlju, kjer bivajo Miriditi. Desorganizacija tiranskih čet je zagotovila popolni us-, peh Miriditov. RESEN FINANČNI POLOŽAJ NEMČIJE, Nemčija, ki je že z vojnimi dol« gevi mnogo bolj obtežena ko nekatere države t. zv. zmagovalue, je v zadnjem času prišla v tako preteč finančni položaj, da se v Nemčiji s strahom pričakuje državni bankrot. S tem stavijo v zvezo uepričokovan, hiter in v svojih posledicah naravnost katastrofalen padec nemške marke. Državni nemški proračun izkazuje ogromen deficit, za katerega ni mogoče dobiti prav nobenega vira za kritje. Poleg 48.5 milijard reduih proračunskih izdatkov je v novem dodatnem proračunu zahtevanih še 65.8 milijard, torej doseza redni proračun ogromno višino 114.3 milijarde mark. Od tega odpade 55.1 milijard na izpolnitev mirovne pogodbe. Napram temu ogromnemu izdatku odpade 44.2 milijard na redni proračun in 17 milijard na izreden proračun. Skupaj 61.2 milijard. V rednem proračunu znaša deficit 53 milijard mark. Torej more ves deficit pri današnjem padanju vrednosti marke zrasti na 126.9 milijard! Za vse to se mora Nemčija zahvaliti imperializmu prejšnjih vlad z Viljemom na čelu. Toda pri vsej tej strašni katastrofi nemškega naroda bo najbolj prizadeto delavstvo. Dnevna kronika. Cene kruhu in občinska sodišča za pobijanje draginje. Te dni bodo Občinska sodišča določevala cene kruhu. Ljubljansko sodišče ima danes zvečer ob 6. sejo. Isto velja za Celje. Določitev cen v Mariboru je prepuščena pokrajinski upravi, ki pa še ni nič določila, čeprav ima podatke na razpolago, ki so priloženi prizivu mariborskih pekovskih mojstrov in pomočnikov. Interesenti so zahtevali enketo, pa tudi te še ni bilo. V pojasnilo moramo povedati naslednje: Moka se draži, peki pa znižujejo težo kruha pri kilogramu za 8 do 16 dkg. Na ta način se e&kodujc za podraženje moke. Z manjšo težo kruha sc podražtije kruli za 20 h do 2 K pri kilogramu. Cene kruha so v Sloveniji povsod drugačne, ne glede na to, da bi so dale kje občinstvu lahko posebne ugodnosti Kruhu se bodo torej cenc zvišale; doslej se je pa teža zmanjševala, da tega stranke niti opazile niso. Tako nam poročajo iz občinstva. lnvalldse zadeve. V ministrstvu za socialno politiko je pričela poslovati komisija za revizijo in organi-racijo invalidnega udruženja. Sedež tidruženja bo v Beogradu, po drugod po sc osnujejo okrožni invalidski odbori. Bolniška blagnina za Srbijo hi Cusogoro. (LDU). Minister za socialno politiko je včeraj izdal na-redbo o ustanovitvi okrožnih uradov in o zavarovanju delavcev v Beogradu. Beograjska bolniška blagajna bo dajala podporo delavcem tudi v primerih onemoglosti in delavskim rodbinam tudi, če umre števane so pa tudi prejšnje, vsled posebnih zakonov in odredb veljav« ne pristojbine in olajšave. — Knjiga stane broširana din. 10, kot priporo* čena tiskovina din. 11.50 ter je jako praktična in neobhodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovce in za privatnike, ki imajo posla z oblast-, mi. Radi omejene naklade je takoj naročiti pri izdajatelju: Dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljub« Ijana. Pri naročilih nad 100 izvodov 10-odstotni, nad 500 izvodov 20-od-i stotni popust; denar je vposlati ob! naročilu ali pa nakazati na čekovni* račun štev. 10.368. Dragocenost vsake hiše je lekar« narja Fellerja prijetno dišeči »Elsa* fluid«, najboljše sredstvo za drgne* nje hrbta ,rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave itd. Moči nejSi in boljši kakor francosko žga* nje. 3 dvojnate steklenice ali 1 Spe* cijalno steklenico skupno z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 252, Hrvaško. ____________________ ce Konsumno društvo za Slovenijo vplseua zadruga z omejeno cavezo. V smislu § 36 naših pravil sklicujemo redne krajevne zbore na sledeče dni: Sobota, Nedelja, 26.1X1. 1921. popoldne ob 5. uri za prodajalno Sava zvečer ob 8. uri za prodajalno Jesenice 27./KI. 1921. dopoldne ob 10. url za prodajalno Gorje popoldne ob 2. url za prodajalno Koroška Bela dopoldne ob 10. url zax prodajalno Mojstrana poj«ldiie ob 3. uri za prodajalno Kranjska Gora Sreda, Četrtek, .Sobota, Nedelja, 4./XII. 1921. dopoldne ob popoldne ob dopoldne ob popoldne ob 7./XII. 1921. zivcčer ob 5.!X1I. 1921. dopoldne ob popoldne ob zvcCcr ob dopoldne ob popoldne ob 10./K1I. 1921. zvečer ob zvečer ob 11.mi. 1921. dopoldne ob 9. uri za prodajalno Radovljica 2. uri za prodajalno Tržič, Križe, Sv, Ana 9. uri za prodajalno Litija 2. uri za prodajalno Radeče 5. uri za prodajalno Guštani 9. url za prodajalno Črna I in II 2. uri za prodajalno Mežice O. url za prodajalno Prevalje, I-cSc 9. uri za prodajalno Kamnik 4. uri za prodajalno Borovnica 5. tiri za prodajalno Store 5. uri za prodajalno Šoštanj 9. uri za prodajalno Celje 4. uri za prodajalno Poljčane popoldne ob _ ______________ dopoldne ob 10. url za prodajalno Ljubno Pondeljek, 12./KII. 1921. zvečer ob 6. uri za prodajalno Ptuj Sobota, 17./XH. 1921. zvečer ob 8. uri za prodajalno Maribor popoldne ob 5. uri za prodajalno Fala 1S»/XII. 1921. dopoldne ob 10. uri za prodajalno Rogatec popoldne ob 4. uri za prodajalno Pragersko dopoldne ob " popoldne ob 13./KIL 1921. zvečer ob 14./XII. 1921. zvečer ob 15./XII. 1921. zvečer ob 20.1X11. 1921. zvečer ob ______________ __________ Dnevni red vseh teh krajevnih zborov je sledeči: 1. Poročilo o računskem zaključku za leto 1920./1921. 2. Posvetovanje in skiapauie o predlogih za občni zbor. 3. Volitev krajevnih odborov oz. delegatov za občni zbor. 4. Slučajnosti Eventualno spremembo dneva in ure zborovanja kakor tudi sploh tu objavljeni isored zborovanij bo razglašen v društvenem glasilu »Konsiunentc, fcl izide v kratkem, I.iubljana, dne 10. novombra 1921. NAČELSTVO. » NADZORSTVO. Opomba: Vsak »bor ie sklepčen, če je navzoča ena dvajsetina članov. Ako ob' določeni url ni navzočih za sklopim ost potrebno število članov, se vrši eno uro pozneje zbor članov, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih. Ncčci-r., Torek, Sreda, Četrtek, Torek. 9. uri za prodajalno Ribnica 2. tiri za prodajalno Sv. Lovrenc 7. uri za prodajalno Sodna, Trnovo 7. uri za prodajalno Šiška 7. uri za prodajalno Vodmat 7.uri za prodajalno Glince, Rožna. razpor F Slovenska eikomptna banka v Ljubljani. Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Ljubljani naznanja, da otvori 15. novembra 1921 svojo ■ podružnico v flovenlerngradcu | na Silanne® trsUf v hiši bratov §C®paS Misija naslednik). Podružnica se bode bavila v vsemi z bančno stroko spadajočimi posli. Upravni svet. frdalateli: Ivan Mlinar. iTisk Učiteljske tiskarne y. Uubliani, Odgovorni urednik: Maks Žagar.