Dolenjske Novice iiiliftjajo vsak četrtek ; ako ; : je ta diiu praznik, dau poprej. : : Ocua jim je za celo leto 10 K, za pol leta â K. Naročnina 7,a Nemčijo, liosno in druge evropske (h-žave ziiaSii 10'50 li, za Ameriko 11*50 K. IjIkI ill rtj^liiHÏ He pia^tijejo iiiiprej. Vh8 riopiite, iitii'oèiiiiio in OKiiHtiila sprfîjcniH tipkama J. Krajec,nasi. Frohlomocija regenta ilielisondpa. Belgrad, 6. (Lj. k, u.) Jugosloratiski dopisni urad poroiSa: Regent Alek.saiider je izdal danes nastopno proklamacijo: Mojemu narodu, Srbom, Hrvatom in Slovencem ! Doiiakali smo sroČnl, davno zaželjeni dan našega osvobojenja in našega svobodnega ujedinjenja v narodni državi, kjer bo mogBl živeti naš narod svoje polno življenje in bo mogel brez ovir uživati darove, s katerimi je blaga božja roka tako obilno obdaiila našo lepo doniovitio. Izpolnjena je zaobljuba, ki so jo skozi ■veke s svojo krvjo vedno obnavljali in potrjevali vsi naši roJovi. Po enoduSni odlofibi našega naroda, izraženi z enodnšno izjavo njegovih najboljših zastopnikov, so zdi'nženi vsi dosedaj razcepljeni deli naše domovine v enotno kraljestvo, na čigar vlado je po narodni volji poklican kralj vseh Srbov, Hi'vatov in Slovencev, moj vzvišeni oČe, Njegovo Veličanstvo kralj Peter I. VršeĚ kraljevo oblast v njegovem imenii sem sestavil v sporazumu z vodi-^ telji in pooblaščenci vseh nai'odnih strank, srbakih, hrvatskih in slovenskih, našo prvo državno vlado, kot viden znak našega bratstva in naše popolne bratske solidarnosti. V tej vladi sedijo in delajo složno narodni voditelji vseh treh ver, vseh treh imen, vseh stiank in vseh pokrajin našega kraljestva. Moja vlada bo delala v popolnem soglasju z narodnim predstavništvom in bo njemu odgovorna. Zato bo njena dolžnogf, da čimprej skliče v Belgrad narodno predstavništvo, sestavljeno iz odposlancev srbske skupščine ter Stare Srbije in Macedonije, iz sorazmernega števila članov Narodnega veča ter iz zastopnikov Vojvodine in Črnegore. Narodno predstavništvo bo začasni, vendar pa polnomoČiii zakonodajni činitelj v našem kraljestvu. Kot kralj svobodnega in demokratskega nai'oda se bom v vsem strogo držal načela ustavnega, parlamentarnega vladanja, ki bo temeljni kamen naši, po prosti volji naroda osnovani di'žavi. V tem duhu in po teh načelih bo vladala moja vlada državo in reševala vsa vprašanja zunanje in notranje politike. Vlada bo predložila narodnemu predstavništvi! voltini red, ki bo zajamčil na podlagi splošne volilne pravice svobodne volitve za ustavotvorno skupščitio. Ta bo vladi predložila v i'ešitev načrt demokratske državne ustave v duhu državnega edinstva z obširno upravno avtonomijo in z zajamčenjetn najširših političnih svoboščin in državljanskih pravic. Dolžnost moje vlade bo, da takoj razširi na vse kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev vse pravice in svoboščine, ki 90 jih po ustavi kraljevine Srbije do-aetlaj uživali srbski državljani. S tem bo priznana in utijena popolna enakost vseh dižavljanov kraljestva pred zakonom, odpravljena vsaka predpravica stann ter zajamčena svoboda in enakopravnost vero-izpovedanj. Moja želja je, da se takoj prične s pravično rešitvijo agrainega vprašanja, da se odpravijo kmetstva in «emljiška vele-posestva. V obeh i)rimerih bo proti pia-vični odškodnini do.sedanjim lastnikom razdeljena zemlja med sii omašne poljedelce. Vsak Srb; Hivat in Slovenec bodi gospodar na svoji zemlji! V tiašl svobodni državi morajo biti in bodo samo svobodni lastniki zemlje. Zato sem pozval svojo vlado, naj takoj sestavi komisijo, ki bo pi'ipravljala i'ešitev agrarnega vprašanja. Kmete-tlačane poživljam, naj v zaupanju v mojo kraljevo besedo mirno pričakujejo, da jim tiaša vlada zakonitim potom preda zemljo, ki bo zanaprej samo božja in njihova, _kakor je to že zdavnaj v Si'biji. Štiriletna vojna nam je povzročila neizogibne globoke izgube v vseh ozirih. V svrlio Čim hitrejšega in povoljnejšega prečiščenja In pa da se povrnejo v naše dežele čimprej noinialne razmere, bo posvetila moja vlada svojo glavno skrb na-lodni prehrani, posebno prehi ani siromašnih ljudskih slojev in pomoči in preskrbi vojnih invalidov, obnovi opustošene in razdejane domovine, kakor tudi obnovitvi rednega prometa na kopnem in na morjn, kar je prvi predpogoj za pravilni razvoj narodnega življenja. Kajniijnejša In najvažnejša naloga moje vlade je sedaj, da doseže pri sklepanju svetovnega miru tako določitev naših državnih mej, da se bodo verno krile z etnografskimi mejami celokupnega naroda ter da ne preide noben del naše zemlje v tujo last. V dosego nspeha je neobhodno potrebno, da zbere in zedini naša ndada država vso svojo moralno in materialno moČ. Neobhodno potrebno je, da postane njeno notranje življenje močno In silno. Zato poživljam vse dobre državljane in zveste sinove našega kraljestva, da pomagajo moji vladi z besedo, z delom in z zgledom pri i^eiftm prizadevanju za ohianitev scdaiijega miru in reda v domovini. To ni poti'eba samo za sedairjost, temveč je tudi naloga za bodočnost našega kraljestva. Naši plemeniti zavezniki In ves svet so z utemeljenim občudovanjem In z zasluženim priznanjem ocenili junaške napore in samozatajevanje moje vojske ter vztrajnost mojega naroda, rotrudimo se, da jim vse nudimo s tem, da pozabimo svoja medsebojni nasprotstva in opnslljno vse naše prepire, zgled treznega in zavednega naroda, vrednega, da živi in da dela v miru z velikimi prosvitljenimi narodi, katerim je bil sebi v čast In ponos hraber vojni drug In lojalen zaveznik. Ohrabreni po zgledih vzvišenega rodoljiihja in požrtvovalnosti naših vojakov, naših mučenikov in vseh naših delavcev, ter klanjajoč se grobovom naših junakov, bova jaz In moja vlada neprestano in budno skrbela za rodbine vojakov, ki so, ovenčani 7, večno slavo, padli v krvavi boihi za ndejstvitev zgodovinske misli in naloge našega naroda. V imenu svojega vzvišenega očeta in v svojem imenu pošiljam kraljevski pozdrav vsemu svojemu narodu, vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem. Bodi nam vsem srečno novo leto, v katerem se bo v imenu božjem razvila in za veke ponosno zaplapolala naša troboj-nica, 8 slavo odičena, po vsem priznana in spoštovano znamenje našega kraljestva, sijajni dokaz suverenitete naše države; zaplapolala bo po vseh naših deželah, na vseh naših gorah, na vseh naših rekah in otokih, vsepovsod do našega sinjega morja. Naiiolnitno svoja srca s krepko vero v zdravo, močno in budno življenje našega kraljestva, Bog in duh naših prednikov in naših velikih mrtvecev naj bdita nad nami vsemi, naj nas hiabrita tji krepita v vztrajnem, napornem in složnem delu za blagostanje In srečo mojega naroda. Dano v našem kraljevem dvorcu v Belgradu, dne 6. prosinca 1919. Aleksander, s. v. Predsednik ministrskega sveta Stojan M. Protić, 3. r. — Podpredsednik ministrskega sveta dr. Anton Korošec, s. r. — in vsi drugi ministri, ]ugflslaiiija v nevarnosti. Horošhi Nemci na obronkih noše Itronjshe dežele! Pravkar so prispele nad vse Žalostne vesti, da je padla PodroŽica z železniško postajo vred v nemške roke, torej stoje nemčurske tolpe pred jeseniškim predorom, na pragu naše kranjske dežele! Dolenjski fantje In mo^e! Prišla je ura odločitve! Hočemo li biti svoboden jugoslovanski narod, ali pa suženj staroznane avstrijsko-nemške ošab-nosti?! — Čas sedanjosti z njega naglimi preobrati hiH v brzini svetlobe — a ml gledamo topo in čakamo držaje roke križem, kaj bo! Narodna vlada kllče za prvo polovico jannaija ti. le one, ki naj bi po svoji državljanski obveznosti služili državi SHť9, kot redne vojake za dobo bornih šest mesecev in branili v skrajni sili lastno grudo! Toda že na prvi poklic čujejo se z dežele klici: „Dovolj smo služili vojake tri in še vei let In to v vojni — sedaj hočem živeti mirno doma svojcem in poklicu!" Ti klici — Dolenjci — niso besede kranjskih slavnoznanih junakov, taki izrazi značljo močvirje boljševiškega duliat Zgodovina ''' froniiišlianstiega samostana in cerlive v Novem mestu. Sestavil P. Iltfonz Furian. Kronika novomeškega samostana ne omenja delovanja frančiškanov tc dobe; iz zapisnika mrtvih frančiškanov pa izvemo, da je bil p. Janez izvrsten spovednik; p, Andrej in p. Sebastijan izvrstna slovenska pridigarja; delili so tedaj svete zakramente in oznanje-vali- besedo božjo. Leta 1505. dne 28. januarja je umrl p. Mihael iz Ljubljane, dober pridigar in gvardijan. Leta 1507. dne '22. novembra se jc preselil v večnost brat Andrej iz Encersdorfa pri Dunaju lajik, to je redovnik, ki ni mašiiik. Leta 1510. so zatisiiili oči za vselej p. Ignacij IZ Rattenberga dne 16. februarja; p. Matija s Hrvaškega dne 8. marca in brat David iz Novega mesta dne 27. novembra. Leta ^1511. sta zaspala v Gospodu p. Nikolaj iz bostajna (Scbonstcin), izvrsten slovenski in nemški pridigar dne 30. aprila in p. Ludovik iz Dovja, bivši gvardijan, dne 18. septembra. Leta 1518. dne 20. oktobra je umrl brat Felicijan iz Slavonije, sakristan. Leta 1520. dne 3. julija se je ločil s tega sveta klerik brat Marcelin iz Kamna (Steindorfa). Leta 152L dne 16. decembra se je preselil v večnost p. Matija z Dunaja, prej konvctiiualec ali minorit je iz gorečnosti za natančno spolnjevanje redovnega vodila prestopil k frančiškanom observantom. Leta 1525. sta umrla dne 4. februarja p. Krištof iz Št. Hipolila na Dolnjem Avstrijskem, bivši učitelj novincev in vikar in br. Bernardin, lajik, vzglcden oskrbnik. Leta 1526. sta umrla: br. Marka iz Beljaka, lajik, dne 2. marca in p. Izidor iz înniciiena na Tirolskem, dne" 9. avgusta. Leta 1528. dne 18. maja je umrl p. Jakob — pridigar in prokiiraior (oskrbnik) tega samostana. L. 1530. dne 3. marca je umrl p. Hilarij iz Kočevja, pridigar. Leta 1531. jç umrl p. Jernej iz Kamnika, je bil vesel in v trpljenju potrpežljiv, pridi-garsko službo je opravljal 12 let Leta 1532. so umrli: brat Ulclarik s Hmelnika, lajik, jako siar, dne 12, aprila; p. Pavel iz Pierdersbeima, spreten v raznih opravilih, dne 25. junija in p, Sebastjan iz Novega mesta, goreč pridigar in slovenskemu ljudstvu jako priljubljen, dne 29. julija. Leta 1534. dne 17. avgusta je umrl p. Sebastijan iz Novega mesta, izvrsten slovenski pridigar in bivši gvardijan ; ta in prejšnji mislim, da je samo edeu redovnik. Leta 1535. (1530) dne 6. julija je zgorel v mestnem požaru p. Janez iz Kemptna. Vrhovoc pravi, da je v postu I. 1540. grozen požar vpepelil skoraj vse mesto. P. Herzog (Co sinograph i a Austriaca pag, 64) piše, da je samostan . pogorel leta 1530. in v njemu tudi p. Janez iz Kemptna. Leta 1538. so umrli: p. Pankracij iz Novega mesla, pridigar in bivši gvardijan, dne 2. februarja; brat Matija iz Litije, lajik, dne 28. jiinlja; brat Lenari N. jako pobožen lajilt, dne 30. septembra in p. Pankracij iz FOrsteiifelda, bivši gvardijan, 3. decembra. Leta 1539. se je dne 16. junija preselil v večnost brat Ambrož iz Bulke, lajilt. Že pred letom 1548. se je vkorcninila nova vera Lutrova v Novem mestu; s prva so jo sprejeli samo nekateri meščani, ki so sramotili katoliške pridigarje in duhovnike ter hujskali ljudstvo, da je začelo po mestu rogoviliti in razsajati. (Vrbovec stran 71.) Napadali so pridigarje; nek Luteran je smrtno ranil pobožnega in učenega p. Janeza z Ogrskega, ki je zaradi prejetih ran umrl dne 7. januarja leta 1548. (Zapisnik mrtvih na ta dan) in pokopan v frančiškanski cerkvi. (Herzog, Cosmog, Aust. pag. 64.) Novomeški prošt Jurij Graf je da zapreti Vlaboviča, iuteranskega pridigarja, vlada in pa goreči pridigarji so zadrževali, da se ni nova vera Širila. Leta 1597. so Se poskusili voliti Iuteranskega župana in svetnike, pa jih je bilo premalo. Tu pa tam se je še nahajal kak luteran, ki so naposled izumrli. Bosenski frančiškani so morali béžati pred krvoločnimi Turki iz Bosne na HrvaŠko, iz Hrvaškega na Kranjsko. Predstojnika dunajske frančiškanske pokrajine so prosili, naj jim odstopi samostana v Novem mestu in Ljubljani. Ta jim je s svojimi svetniki prošnjo uslišal in vrhovni predstojnik vsega reda je to potrdil dne 17. maja leta 1559. Tako so prišli bosenski in hrvaški frančiškani na Trsat, v Pazin v Istri, na Sveto goro pri Gorici, v Ljubljano in Novo mesto in napravili novo redovno pokrajino ali provincijo svetega Križa bosensko, hrvaško, kranjsko-slovensko, ki je obstojala do leta 1900., ko so ločili tirvaške samostane v hrvaško redovno pokrajino sv. Cirila in Metoda, slo- Dolenjski fantje in možje! Če je nas kedaj klicala doniovina na plan, je to pať v tej veieiesni uri ! Izgovor ta ali oni — ne drži! Če si tudi služi), dragi Dolenjec, hlaptSevsko pokorno in udano zatiralcem svoje slobode in smrlniin tvojim sovražnikom iiiakari deset let, vsa ta strašna služba nas ne sme odvrniti od Iju-iJezni do naše tako mlade sîubode! Domovina SHS in z njo je ludi naŠa lepa bogata dolenjska ožja domovina ~ žitna zakladnica vse Slovenije — obsojena tnjeiim gos^odstvii, obsojen je ne le dom naših preizkusen ili, vedno tlaíenih tužnih koroških biatov, nego tudi naší lastni, tihi domovi I Doleiqci! Okleninio se v bratski ljubezni, v junaški slogi prapora obrambe — zastave slobode — in pojdimo v boj za dom, za naše stare pravice! Vsi na krov, da pokažemo ginicmo svetu, da smo dolenjski Slovenci junaki, kakor jo junak naš brat Srb in Hrvat! Kri naša naj sve-doči našo narodno ljubezen do širše slobodne Jugoslavije! Naj izve ves kulturni svet, da hočemo Živeti vsi, Slovenci, Hrvati in Srbi na lastni zemlji, odloĚevati pa o lastni nsodi, fie treba — tudi z jeklom in krvjo! Naprej, naprej, zastava tijedirrjene Jugoslavije!! —u. Razglasi Narodne vlade SHS v Ljubljani. Pozivni razglas. Narodna vlada SHS, Poverjeništvo za narodno branibo razglaša: Radi odpustitve starejših letnikov od vojaškega službovanja se na podstavi sklepov Narodnega vjeéa v Zagrebu in Narodne vlade SHS v Ljubljani, poživljajo s tem vsi v letih 1895, 1896, 1897, 1898 in 1899 rojeni, ki so bili pri prejšnjih pre-biraïqih za Črnovojno službo z orožjefji sposobnim spoznani, v vojaško službovanje, nakar se bodo starejši letniki sorazmerno s Številom vpoklicanih iz vojaške službe odpuščali. Dolžnost priti k službovanju imajo vsi tisti, ki so v ozemlju SHS pristojni ali rojeni, kakor tudi tisti,, ki ne morejo dokazati itiozemskega državljanstva. Priti ni treba: 1. Onim, ki so bili po ponovnem pregledu superarbitiaciji priglašeni za vedno invalide, ali premeščeni v neaktivno razmerje, ako ta dôba še ni potekla. Vsi ti se pa javijo pri pristojnih oiožniških postajah. 2. Rezervtiim fiasttiikoin, praporščakom in kadetnim aspirantem zgoraj navedenih letnikov. Nepokorščina proti temn pozivu se bo strogo kaznovala po vojaškem zakonu. Vse dosedanje oprostitve bi'ez izjeme se z dnem tega razglasa razveljavijo. Prošnje za oprostitev naj nemudoma vlože pri okrajnih glavarbtvili : 1. Po.sest[iikt podedovanih kmetij in vzdrževatelji rodbin {v zmislu §§ 29, 30 in 31 vojnega zakona). 2. Bogoslovci ter dijaki, ki se izkažejo s potrdilom, da obiskujejo srednje, visoke šole ali zavode, ki iaiajo po brambnem zakonu pravico do enoletne vojaške službe. Zglasitev: Zglasiti se morajo pri dopolnilnem okrajnem poveljstvu, v čigar področju je njiliovo bivališče, in sicer: letnik 1899 dne 8. januarja 1919; letnik 1897 dne 15. januarja, 1919; letnik 1898 dne 11. jainiarja 1919; letnik 1896 dne 18. jainiarja; letnik 1895 dne 21. jan. 1919 vsakokrat ob 8. nri dopoldne pri Že navedenem poveljstvu. Prejšnje C. in kr. in c. kr. domobransko dopolnilno poveljstvo se je povsod združilo v „Vojno dopolnilno poveljstvo" Ljubljana, Celje, Maribor. Tisti, ki pridejo v popolni vojaški opremi in sicer: z vojaško obleko ter z orožjem, dobe nagrade 50 kron. Vojaške podpore. Narodna vlada je odredila, da se s 15. januarjem 1919 začasno ustavijo vsi nakazani prispevki za preživljanje in amerikanske podpoi'e. — 1. Kdor hoče izza 16, jaiuiai'ja 1919 nadalje prejemati prispevek za preživljanje, juora najkasneje do 15. januai'ja 1919 pri pristojneîii davčnem uiadu vložiti prošnjo, na kateri potrdita občinski in župni ui'ad: 1.) da je vpoklicanec še v vojaški službi narodne vojske, a ne v službi narodne straže, ali i)a, da so še ni vrnil iz ujetništva; 2.) da je vifiliževatey-vpokti-canec preživljal sebe iii družino lo z mezdnim zaslužkom, odnosno s svojo plačo; 3. a) da so svojci vpoklicančevi brez zaslužka in dohodkov, ali pa b) da bi se navzlic svojim zaslužkom in dohodkotii brez pi'ispevka nikakor no mogli preživljati. Prošnjam je priložiti dosedanje plačilne pole.. Novi prispevki za preživljanje bodo znašali le 1 K 20 vin,, oziroma 1 K dnevno, ako svojci, dasi je upravičenost docela dana, vendar niso povsem brc/. za.služka in dohoilkov. -Ako pa so U])ravičeni svojci povsem brez zaslužka in dohodkov, potem znaša pil-spevek kot doslej 1 K 80 vin., oziroma 1 K 60 vin. dnevno. — IL Kar velja o prispevkih za pi'eživljanje, velja tudi za amerikanske podpore. Potrdila na prošnjah morajo biti slična kakor pod točko L omeiijena. Da bi bila bi'ez izplačila pod-poj'e podpirancu resno ogrožena piehi'ana, bosta morala občinski in župni urad pred vsakim izplačilom potrditi posebej. — HL Svojci invalidov in preostali rodo-vinci padlih, vsled vojne umrlih ali pogrešanih vojakov, ki so doslej pj'ejemali prispevke za preživljanje, bodo iiiorali do 15. januarja 1919 vložiti pri pristojnem davčnem uradu prošnjo, da se jttu nakaže naklonitev po zakonu z dne 28. marca 1918, drž. zak.3M19.— IV, O prošnjah bodo raiisojale nove komisije. Pri presoji upravičenosti in potrebnosti se bo j'abilo strogo merilo. Zlasti se bodo amerikanske podpore nadalje le izjemoma še nakazovale, ker je stik z Ameriko preko Basia v Ôvici že sedaj mogoč. Nove komisije bodo odloČile tudi o vseh visečih primerih, v katerih so davčni uradi odklonili izplačilo vojaške podpore. Naredba poverjeništva za prehrano o prometu s teleti iii klalnimi prašiči. Promet s teleti in klalnimi prašiči je v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani odslej pi'ost. Izvažati se sme ťaka živina iz območja Nai'odne vlade SHS v Ljubljani le z dovolitvijo te vlade. Od poli-tičniii okrajnih oblastev na podstavi tozadevnih zakonitih določil za preskrbo prebivalstva zahtevani kontingenti klalnih prašičev se morajo tudi še vnaprej oddajati zaupnikom vnovčevalnice za živino in mast. Določila o tiajvišjih eenah za teleta in za klalne pi'ašiče ter določila o najvišjih cenah za telečje meso in za prašičjo mast in prašičje izdelke (naiedbe z dne 27. nov. 1918, Št. 147. uradnega lista, z dne 1. dec. 1918, št. 168. uradnega lista, z dne 14. decembra 1918, št. 200 nradnega lista in z dne 19. decembra 1918, št. 214. uradnega lista), ostanejo neizpremenjene v moči. V Ljubljani, dne 5. januarja 1919, — Di. Tavčar s. r. DopSsin Metlike. Nenadoma se je pri nas zopet pojavila „Španica" ter zahtevala přetečeni teden veČ ži'tev, med temi soprogo tukajšnjega davčnega upravitelja Val. Novaka, vzgledno goMpodiirjo in nenadomestljivo dobro mamico malima, nežnima hčericama. Blaga, še mlada pokojnica, je bila marljiva in neuitiortia kakoi' Čebelica, ki se je trudila za svojo ljubljeno druži-nico od ranega jutra do pozne noči. Ob splošnem nedostajanju stavkujočih in nikdar zadosti plačanih postov je bila pogostokrat prisiljena opravljati tudi težka dela, ki njenim slabim telesnim močem niso bila primerna. Neprestana skrb za svoje drage ji je nadkriijevala prepotrebni počitek; postala jo žitev svojega, vestnega poklica. Neprecenljivo plačilo za Tvoj znojni trud Ti je Vsemogočni že i)odaril! Svetila Ti večna luč! Kljubu skrajno grdemu vremen» in preteči bolezni je spi-emijalo v žalostnem sprevodu pokojnico k zadnjemu počitku nepričakovano veliko število udeležencev. V imenu prisotnih, katerim je bilo na obrazih izraženo globoko sočutje, so se poslavljali domaČi pevci od prerano umrle z ganljivimi žalostinkami pred hišo žalosti in ob giobu. Žalujočemu sopi'ogu, nesi'ečnima hčericama in sorodnikom pokojnice naše najglobočje sožalje! DomaČe in tuje novice. v spomin stoletnice smrti prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, ki se je dve leti izobraŽevaPin navduševal za Ilirijo ob bregovih naša Krke, je imela novomeška deška šola ob 8. uri sv. mašo. Nato se je učencem v razi'edih pojasnilo pesnikovo življenje in delovanje. S pesmijo „Zadovoljnega Kranjca", se je v višjih razredih zaključila slavnost. — Na podoben način se je obhajal spomin stoletnice Vodnika tudi na tukajšnji gimnaziji. Slovesna Vodnikova akademija se pa vrši v spoudadi, najbrže v mescu sušen. Pravoslavni Božič so slavili dne 7. januarja v Narodnem domu v Novem mestu naši bratje ,Srbi-vojaki. Bili so zadovoljno posti'eženi z različnimi jestvinami, vinom in cigaretkam. Čast NovomešČanom in vsem darovalcem, ki so prispevali po svoji najboljši moči, da se je božičnica izvršila zares prijetno. S tem so pokazali svoje velike simpatije do hrabrih Sibov, katerim kličemo hvaležnim srcem: Bratje i^rbi, čestit Vam Božič! Srečno Vam novo leto! Plesni venček in koncert priredi „Belokranjski Sokol" v Metliki v nedeljo 12, prosinca ob 7. uri zvečer v prostorih Nai'odne čitalnice. V potideljek 13. prosinca ob 10. nri dopoldne se nadaljuje koncert. Prvič je vstopnina 6 kron in drugič 2 K za osebo. Svira polnoštevilni mestni orkester iz Karlovca. Vsled velikih izdatkov se pre-jdačila hvaležno sprejemajo. Legija prostovoljcev. K legiji prostovoljcev za Koroško se javlja vedno več imših fantov in mož. Pri skupnem posvetu sta „Zveza orlov" in „Slovenska sokolska zveza" sklenili se udeležiti te akcije in složno sodelovati za rešitev koi'oških bratov. Legija se zbira v belgijski vojašnici objekt VL v Ljubljani, Srbi sprejeli gregorijanski koledar. In Belgrada poročajo: Vsi merodajni krogi, cerkveni in vladni, so se zedinili, da se uvede gregorijanski koledar. Vsled pravoslavnih božičnih praznikov, ki bi odpadli, Če bi se koledar uvedel že z novim letom, se je določilo, da bo 27. januarij po gre-gorijansketn, in 14. januarij po pravoslav-neni koledarju zadnji dan laziike med obema koledarjema. To je dan sv. Save. Pravoslavni bodo tedaj 14. januarja preskočili na 28, januai ja. venske samostane pa v kranjsko-slovensko redovno pokrajino sv, Križa. Leta 1569. dne 22, junija je umrl baron Ivan Leiikovič, tajni svetnik cesarjev, polkovnik, posestnik gradov Treythurn na Kolpi, ' Mehovski, Poganci, Ruperčvrh, Otočec in drugih. Bil je eden. največjih dobrotnikov novomeškega samostana; v svo i oporoki e zapustil samostanu brod Čez Krko med Kandijo in Novim mestom ; finančni erar ga e odkupil za 62 goldinarjev letnega pri-aoljška; ko je vlada odstopila ta brod mestu, mora mesto ta znesek oddajati samostanu. Ta Ivan Lenkovič je dal samostanu pravico ribarjenja v Krki od tega broda, sedaj mosta, do mestnega mlina. (Chrouicon I,, 186.) Pokopali šo ga z njegovim sinom Krištofom v raučiškanski cerkvi med kapelo sv. Fran-iiška in sv. Antona, Leta 1576., pred pustom, 1. marca e mesto pogorelo skoraj do tal, ostalo je e par hiš; zgorel je rotovž, kapitelj in kapiteljska cerkev, vsi oltarji, razpela, zastave, podobe, ves cerkveni Itšp, listine, razstopili so se celo zvonov Tudi kmetom, ki so bili podložni kapitel uu in mestu, je zgorelo vse; iz strahu pred Turki so imeli v mestu shranjeno svoje žito in vse, kar je imelo kaj vrednosti. (Vrhovec str, 77.) Kar je ostalo, je zgorelo leta 1563., kakor piše Valvasor (B, 11. S. 483), Samostan in cerkev nista zgorela ne leta 1576,, ne leta 1583.; za popravo samostanske in cerkvene strehe so pobirali miloščino; ako bi bila zgorela, bi novo napravili in čez 24 let ni mogoče, da bi bil les že trhljen tako, da bi bilo treba narediti novo podstrešje. (Chron. I. 166., 173) Leta 1577. je umri br, Štefan iz Racher-burga (Radgone?). Leta 1580. so spremenili Karlovec v trdnjavo, ki je na se potegnil vse dobrote, ki so doslej pritekale v Novo mesto. Zbirališče za obrambo mej sklicanih vojakov je biio prestavljeno v Kariovec, ž njim pa tudi vsa skladišča vojaških potrebščin, civilni in vojaški uradniki. Do tega leta je bila zlata doba za mesto, a sedaj je bilo z novomeškim trgovstvom in tudi z novomeškim blagostanjem skoraj do dobra pri kraju (Vrhovec str. 78). Leta 1590. po Valvasorju (XI. p. 485), ]0 Iv. Vrliovcu (str. 79) pa leta 1599., je Čez )ol leta razsajala v mestu neka kužna bo-ezen in zahtevala nad 800 ljudi, med njimi 49 gospodarjev. JVlesto je skoraj do dobra zumrlo; ,po Velikem trgu je rastla trava, da bi jo lahko kosili." V samostanu ni nihče umri. Leta 1601, so popraviH samostan in napravili novo streho cerkvi in samostanu. Leta 1605. je vpepelil velik ogenj nad 60 hiš v mestu. (Vrhovec str, 78) Samostan in cerkev nista zgorela. Zaradi pogostih požarov in bolezni in ker meščani kot luterani niso bili več naklonjeni samostanu, je bilo vedno manj miloščine in darov. Samostanski predstojnik ,e bil prisiljen zastaviti srebrni križec (paci-ikale) in pozlačen kelih kostanjeviškemu samostanu za 20 cekinov. Novomeški kapitelj se je s pismom dne 4, avgusta 1624. zavzel za samostan In vse prosil v Gospodu, da naj ga podpirajo, ker v njem vzg edno živijo in so ogledalo vseh Čednosti, (Chronic. 1. pag. 177.) Leta 1625. seje zopet pokazala grozna kuga; umrlo je 322 ljudi, med njimi 15 gospodarjev, (Vrhovec str. 82.) Leta 1628. dne 27. aprila je dal mestni sodnik (župan) Andrej Geritič samostanu spričevalo, da je po goreči delavnosti fran-č škanov iz mesta izginila nova (luteianska) vera in da se grešniki spreobračujejo v mestu in okolici. (Chron. I, pag. 179.) L, 1653. dne 22. (30) junija je umri p. JVlihael Humar ali Kumar iz Kojskega (a Chum-berg) na Goriškem; hvalevredno je opravljal samostanske in redovne službe ; za provincijala so ga dvakrat izvolili leta 1625, n 1628. na tri leta. Skrbel je, da so pogoreli samostan na Trsatu popravili. Zaradi cpiii zmožnosti in spretnosti so ga izvolili za provincijala . dunajske provincije; potem za komisarja čez vse samostane v nemškem cesarstvu; v redu za generalnega svetnika ali definitorja, v cerkvi za apostolskega misijonarja. Papež Urban Vlit. ga je izvolil za kristopolitanskega Škofa v Macedoniji leta 1639.; potem je bil pomožni Škof ljub janskega škofa in naposled novomeški prošt eta 1650. Pokopali so ga v samostansko grobnico (Greider. 1. c. II. pag. 226). Leta 1655, dne 24. decembra je umrl p. Leon Maljavec, je bil dvakrat izvoljen za provincijala v Ljubljani leta 1631. in v Kamniku leta 1637.; dne 25. oktobra leta 1632. mu je izročil ljubljanski škof Rajnald cerkvico v Nazaretu na Štajerskem. V redu je živel 44. lel. (Greiderer. 1, c. 11. n, 82 ct 145,) Že novomeški prošt, frančiškan, pater Mihael Humar jo delal, da bi se č. patri kapucini naselili v Novo mesto in pomagali svetni duhovščini v pastirstvu; frančiškanov je bilo takrat samo osem v Novem mestu. Samostan so začeli zidati zunaj mestnega obzidja leta 1660, dokončali so ga pa še-le leta 1672. zaradi požara leta 1664. in revščme meščanov. Sestanek starišev gimnazijske mladine je sklical ravnatelj Westei iia dan 5. t. »1. v velilio fizikalno dvorano državne gimnazije. Vnliilu se jo odzvalo prav lepo število gospa in gospodov iz mesta in bližnje oliolice. Ravnatelj Wester je iskreno pozdravil vse došlece, povtlarjajoč veliko važnost čim tesnejšega stika šole z domom, česar doslej v našem mestu še ni bilo v toliki meri, kakor bi bilo želeti. Dom in Šola imata isto nalogo, isti ci^j — vzgojo mladine: Zato je potrebno složno sodelovanje obeh činiteljev, da je uspeh tem popolnejši. Stariši in otlgovorni iqih namestniki naj pomagajo iztrebljati iz mladih duš ovire, ki onemogočujejo napredek dijakov. Pied vsem je treba, da je mladina resnicoljubna in odkritosrčna napram učitelju in očetu, materi. DiČi naj jo ljubezen in vese\je do deta, temeljitost in natančnost pri učetqu. Neopravičenemu izostajanja od ponka se ne sme dajati potuha. Mladini pa je treba tudi prostega časa za telesno okrepitev in duševno razvedrilo. Dobre knjige, pouk v prostih predmetih, v godbi, risanju, igre na pro.^tem, šport — vse to je mlademu organizmu potrebno. Škodljive so pa mladini igre za denar, ki razvijajo T mladih dušah strast. Abstinenčno gibanje se naj pospešuje, kar je le mogoče. Tndi prepogosto obiskovanje kinopredstav, zlasti Če niso za mladino primerne, je kvaino donliš^iiji. Izključeno bi moralo biti vsako ponočevanje in popivanje gimnazijske mladine. Nujno potrebno je, da stariši in njih namestniki večkrat prihajajo povpraševat po uspehih in neuspehih svojih varovancev. V konferenčni sobi so vedno dobro došli. Ob sklepu je pozval g. rav-nate^j vse navzo6e: Otresite se pretiranega rešpekta, ne verujte dijaku stei)o in ne obsojajte učiteljev, ne da bi se prej sami prepričali v utemeljenosti očitkov! Želimo, da piliiajate često, potem bodo uspehi se boljši. Tem izvajanjem g. ravnatelja so vsi navzoći glasno pritrjevali. Nato se je ugotovilo nnienje o primernosti nepretrganega pouka na gimnaziji od 7. do 12. ure, ozii'oina od S. do 1. ure popoldne s prostimi popiddnevi./Najvei glasov (38 izmed 60) je bilo za nedeljen pouk od 8. do 1. uio v zimskem in poletnem času, ostali so bili v prilog nedeljenemu poletnemu pouku, dočim bi naj ostalo po zimi kakor lioslej. Višji šolski svet bo o tem odločeval končno-veljavno. D. M. Narodnega davka je vplačal davini urad v Novem mestu in sicer: iz nabiralnika 199 K 13 vin,, lastni uradniki za december 17 K 35 vin., skupaj 216 K 48 vinarjev. Za srbske sirote so darovali nčenci tukajšnje državne gimnazije skupno 258 K 64 vinarjev. To je nepričakovano visok znesek, zlasti ker je večina naših dijakov manj premožnih staršev. Kako skromni so bili dijaški doneski v prejšnji dobi, ko so morati prispevati, v primeri s sedanjimi, ko so sami po lastnem nagibu začeli nabirati! Prej je bil povprečni znesek 20 v, za srbske ^sirote pa je dal sedaj vsak učenec, oziioma učenka, povprečno po eno krono 15 vin. Naša mladina zasluži javno pohvalo. Kino Jugoslavija v Novem mestu. Kakor je bilo pričakovati so piedstave vedno dobro obiskovane. Seveda bi si v teiii oziru želeli še marsikaj popolnejšega, toda začetek je pač povsod težak in v zvezi z različnimi nedostatki. Omeniti pa moramo, da niso vso predstave primerne otrokom. Slišimo, da bodo oblasti v tem oziru preskrbele red. Tako bo ustrezal Kino^«estransko občinstvu. Poziv trgovcem. Veliko ti-govcev je nastalo v vojnem času, ki se niso sploh nikdar učili trgovstva, Ti delajo kvar in škotlo pravim tigovcem, ker plačujejo malo davka, delajo pa veliko konkui'enco s cenami. Tndi 30 pravi trgovci, ki so se izučili v svoji stroki, sega]o pa v pravice đi'ugim kolegom s tem, da prodajajo vse tisto, kar vidijo pri njemu, seveda tndi s konkurenčtn'mi cenami. Takšni škodljivi nedostatki se bodo morali Čimprej« odpraviti, sieer ne bomo več vedeli, kdo. je knjigar in kdo je špecarist. Za to bo preskrbela nova država, kakor slišimo in za to moramo skrbeti trgovci sami, da bo vsak trgovec kupčeval le z blagom svoje stroke. S tem se bo stanje slehernemu trgovcu zboljšalo in bomo vsi lahko drug poleg drugega izhajali. S trgovci lajiki pa proč! „Jugoslovanska tiskarna — Jugo-goslovanska knjigarna". Odbor K. T. D. je v svoji seji sklenil, da se tako izpre-meni ime dosedanje Katoliške tiskarne in Katoliške bukvarne. Že dalj časa se je v odboru povdarjala misel, da čast katoliškega imena zahtevi, da ni v zvezi s trgovskimi zadevami. To prepričaiij^ je izzvalo zgornji sklep odbora. Vojni kruh. V Slov. Narodu smo Čitali, da je rezala v Ljubljani neka stranka kruh iz vojne pekarne in je dobila v njem prstan iz aluminija. Lansko leto je dobila ista straidia v kruhu cunjo, s katero je bil prst obvezan. Za pi'ihodnje pa priřa-kuje neki cel prst v kruhu. Žigosanje (štempljanje) bankovcev. Te dni se razglasi v „Uradnem lista" naredba poverjeništva za notranje zadeve in za finance od 3. t. m., ki po naročilu kr. ministrstva v Belgradu oilreja žigosanje (štempljanje) bankovcev avstro-ogi-ske banke. To je prvi korak, da pridemo polagoma — pot je še dolga in trnjeva — zopet do polnovrednega denarja. Naše prebivalstvo je pač inteligentno ilovolj, da bo samo znalo ceniti njega dalekosežni pomen. Brezprimerne in anai'hične draginje, pod katero ječimo, ni zakrivilo samo pomanjkanje blaga, tudi dobičkarji in špe-kulantje vseh vrst in slojev nimajo vsega na vesti, dober del gre na rovaš dejstva, da sta slaba politika in — vsled tega Čisto naravno tudi — slabo finančno gospodarstvo blagopokojne Avstrije spravila naše bankovce najprej na svetovnem trgu in potem še v inozemskem pi'ometu skoio ob ves kredit. Denar je koncem koncev bhigo, in kot dobiš za slabo blago v prvotnem pomenu besede le toliko dobrega, tla je tvoj kupčijski drug odškodovan po mtiožini, kar nedostaje na kakovosti, tako mora na slabem denarju vedno toliko pri-dejati, da pride'prodajalec z veliko številko na svoj račun. Če ozdravimo bankovce, izpolnjen je toi-ej eden predpogojev, dasi ne edini, da ozdi'avi naše gospodarstvo v obČe. Tudi lajik bo razumel, da se nihče ne more lotiti te težavne operacije, dokler ne ve, V kakem obsegu je naš trg okužen s slabimi bankovci. Zato je treba najprej ugotoviti dotično celokupno svoto, ali, kot bi se tudi lahko reklo, inventirati in zabraniti nadalnji dotok. To se pa da tehnično najlažje in najzanesljivejše izpeljati na ta način, da se vsak „bolan" bankovec zaznamuje z gotovim znamenjem, t. j. „Žigosa", kot pravijo Srbi in Hrvati, ali po domače, štcmplja. Že kot tako je torej žigosairje za celokupuost in za vsakega posebej tako važno, da smemo pričakovati, da se bo prinesla zadnja krona k štemplanju. Za tistega pa, ki je slep in trmast dovolj, da tega ne uvidi ali noČe uvideti, bodi pri-stavljcno še to, da z nežigosaiiiiui bankovci po 20. januarju ne bo mogel plačati niti davkov in drngih dolgov pri državnih in javnih blagajnicah, niti se niu bodo taki bankovci svoječasno zamenjali za dobre domače. Pi-eostaja mu torej edino le up, da bo na Dntiaju veČ dobil. Ne želimo Dunaju nič sliibega, dvomimo pa, da bi mogel podkrepiti piizadetim ta uii, Če je odkritosrčen in vesten. Štempljale bodo nalašč za to imenovane komisije, katerih Člani bodo župan (njegov namestnik) tii še nekaj drngih zanesljivih oseb, ki jih bo imenovalo okrajno glavarstvo. Te komisijo bodo poslovale za eno aH več obí!in skupaj ali za odlomke občin po navodilu okrajnega glavarstva. Udeleženci zvedo pravočasno po občinskem predstojniku, v katerem ki'aju bo poslovala zanje določena komisija. Vse di'ugo bo kaj enostavno: izpolniš „prijavo", ki jo dobiš pri oki'ajnem glavarstvu ali pri komisiji za par vinarjev in predložiš to pi'ijavo z bankovci vred svoji komisiji. Štempljati se mora v tvoji navzočnosti, bankovce pa dobiš takoj vrnjene. Pomagaš si pa lahko tudi na ta način, da izročiš bankovce denarnemu zavodu, o čemur bo še govoi'iti. Spomini na čase dajatev živil. Priobčili smo v 52. številki 1918 pod tem naslovom dopis iz Malega Viba pri Miiiii-peči, v katerem je bil osumljen neki posestnik iz vasi. Mi smo objavili tiste vrstice, ker je pisec sam garantiral za resnico istih z dovoljenjem, da lahko njegovo ime podpišemo, kar pa nredništvo ni storilo. — Dotični osum^eni posestnik je bil pa pri našem uredništvu in stvar pojasnil in plača rad 500 kron, če mu kdo dokaže s potrdili, da je prodajal pšenico po 260 ali 280 kron in krompir po 24 kron; tudi je odrajtoval vojaštvu svoje dolžnostne miiožitie vseli živil brez ugovora itd. Nasprotno je trdil, da bi lahko tudi on piscu očital nelepa dejanja, storjena med vojno, ki jih pa zaradi ljubega mira zamolči itd. Povedal je tudi, da je pisec nehvaležen Človek, ki se ima marsikaj zahvaliti dobrim sosedom, kateri so uiu vsestransko pomagali, ko je prihajal kot reven obrtnik v njihovo vas itd. — Kakor vidimo, gre tukaj za obrekovanje. Objavimo ta popravek iz proste volje, ker nam ni bilo nikdar na tem, komurkoli delati krivico v listu, objavimo ga, da ohranimo osumljenemu posestniku čast in dobro ime, katero vživa kot ugleden in spoštovan občinski oilbornik v celi vasi iti okolici. — Zanaprej pa ne bomo sprejeli nobenih enakih dopisov, ki delajo le tieun'r in sovraštvo med sosedi. Nihče ni brez greha! Potrpimo eden z drugim in ne 1'azširjajmo slabosti svojega bližnjega! Kar nimaš rad, da tebi ljudje ne store, ne stori tudi ti drugim! Laška surovost v Trstu. Dne 29, decembra je sklicala laška vseuČiliška mladina v mestno gledališče javen shod, na katerem so zahtevali, da inorata Reka in vsa Dalmacija pripadati Italiji. To priliko so Lahi vporabili v to, da so začeli novo, ostudno gonjo proti tržaškim Slovencem, Laška druhal je vdrla v prostore tiskarne, v kateri se tiska tržaška „Edinost" ter tamkaj razbila, uničila in opustošila vse. Uničili so vse pohištvo, stroje, skozi okna pa na ulico pometali vse knjige, časopise in druge predmete, Skoda znaša na tisoče. Značilno pri tem je, da je laska druhal izvršila neovirano svoj posel, kajti prikazal se ni nikjer noben redar. Zbesnela tolpa je nato snela raz poslopja tablo s slovenskim napisom in jo je v svečanem sprevodu nesla do morske obali ter jo vrgla v morje, slovensko zastavo pa na ulici zažgala. Pijana in podivjana laška druhal je nato udila v palačo tržaškega škofa dr. Karlina, kjer je istotako razbila in uničila vse, pohištvo, ktijige ter Škofu v enomer grozila z napadom in s smrtjo, âkofa so laški omikar>cÍ vlekli na balkon škofove palače tei' mu zaukazali, naj za-krifti „Evviva 1' Italija" (živijo Italija), kar je pa škof odločno odklonil. Duhovnika Pahoiija so pa silili, da bi naj poljubil drog, na katei'cm je visela laška zastava, kar je pa istotako odločno odklonil. Bog daj, da bi bilo kmalu konec laškega nasilstva. kajti Lah ni za las bo^ši, kakor Nemec in Mndžar! Izpopolnjena ministrska lista. Za ministra trgovine 'in itidustrije je imenovan Stojan Ribarac in za ministra prehrane Miloje Jovanovič, Ubiralec glasovirjev pride v Novo mesto. Domačin in Slovenec gosp, Jos. Maichisetti, ki pride okoli 13. prosinca, je vseskozi vesten in vsestiarisko tehnično izobražen mojster v svoji stroki. Znan je še od lanske spomladi, ko je izvi'šil veliko naiočil v mestu in okolici v splošno za-dovoljnost gledé dela in cene. Bodi toraj prav toplo priporočen. Kdor si želi uglasiti pianino ali glasovir, ali popraviti harmonij in uredili orgije, naj pošlje svoj naslov na uredništvo Dol Novic. Raznotero. Prošnja koiya. Policijski predstojnik v nekem amerikanskem mestu je dal po vseh hlevih nabiti plakat s to-le vsebino: „Prošnja konja! — H tebi, moj gospodar, prihajam z mojo prošnjo! Krmi me in daj mi piti; ko je dnevno delo končano, daj mi počitek v snažnem hlevu. Govori z menoj, kajti tvoj glas več izda kakor bič in vajeti, gladi me in uČi me tako rado in prostovo[ino delati. Ne bičaj me po bregu in ne stresaj vajeti, če gre navzdol. In Če ne ubogam takoj, ne sezi takoj po biču; poglej raj, če niso vajeti v neredu in preišči. Če me ne boli podkova na nogi. Če ne morem vžiti krme iz jasel, poglej mi na zobe, ne odreži mi žime iz repa, ker ta je moja edina bramba proti muham, ki mi nagajajo in me močijo. In potem ko vsled starosti onemoreui, potem me ne pusti lakote umreti, ampak usmrli me, da no bom po nepotrebnem trpel. In odpusti mi. Če te s to ponižno prošnjo nadlegujem, v imenu tistega, ki je bil tudi v hlevu rojen," — In ta prošnjá konja je dosegla, kar ni do sedaj nobena uradna zapoved dosegla: kočjaži in konjski hlapci ravnajo s konji usmiljeno in pametno. Vsem izobraževalnim in prosvetnim društvom. Včeraj 8. januarja 1919 je sto let, odkar se je zgrudil sredi dela prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik, prvi Slovenec, ki je pozdravil „Ilirijo" — Jugoslavijo. Mislimo, da ga ni, ki bi ne znal ceniti veličiije tega moža. Prešeren, slovenski svetovno znani pesnik, se je poklonil pevcu in delavcu Vodniku, ustano-3 ž I izbral za vzornika; 86 kranjskih pisate^ev se mu je poklonilo ob stoletnici rojstva v „Vodnikovem spomeniku" leta 1859. Zdaj pa praznujemo stoletni spomin njegove smrti. Vodnik je v grobu in spi v Gospodu, toda „Ilirija" — Jugoslavija je vstala in živi. Živemu Vodniku je bila njegova „llii'ija oživljena" v nničeništvo; zdaj po sto letih mu je lavorov venec, v nesmrtno slavo. Vodnik je pesnik, ki je z genijal-nostjo velikili umetnikov prerokov zapel eno najlepših in najbolj nacijonalnih slovenskih prigodnic. Pesnika „Ilirije oživljene" v prvi vrsti slavimo in se spominjamo v teh dneh nove svobode ob stoletnici njegove smrti. Bil je naš prvi umetni in zares narodni praznik, bil je pa tudi naš prvi veliki socialni delavec in zato mora med svoje ljudstvo, da mu bo vzgled, pii-jatelj, znanec in duševni — vodnik! Da se proslavi primerno spomin velikega moža, naročamo sledeče: Vsako Izobi aževalno in Bi alno društvo, mladeniška in dekliška Zveza, Orel, sploh vsako prosvetno društvo, naj poskrbi v letu 1919, ki naj bo posvečeno predvsem spominu stoletnice Vodnikove smrti, večjo ali ntanjšo prireditev samo v ta namen in 7. nalašč za to določenim sporedom, ki bi obsege! : 1.) Govor o Valentinn Vodniku; 2.) deklamacije njegovih tnijboljših pesmi, kakor so: „llii'ija oživljena", „Moj spomenik", „kos" in „brezen"; 3.) pevski zbor poje skladbe Vodnikovih pesmi, kakor: „Zadovoljni Kranjec", „Dramilo mojih rojakov" in druge. (Nekatere so v „Slovenski peRtiiarici" 1. in 2. zv., ki jo je izdala Mohoi jeva družba; 4.) razpečavanje Vod- vitelj Mohorjeve ž be, škof Slomšek ga je slavil kot n^j^ „učenec" in si ga Dolenjski faiilje in možje! Će je nas keclaj klicala dotiiovina na plan, je to jiač v tej veteiesni uii ! Izgovor la ali oni — ne órži! Če si tm\i služil, dragi Dolenjec, hlapčevsko pokorno in uilaiio zatiralcem svoje slobode in smrtnim tvojim sovraž-itikoiii tiiakari deset let, vsa ta strašna služIla nas ne srne odvrniti od ljubezni do naše tako mlade slobodo! Domovina SHS in z njo je tudi nasa lepa bogata dolenjska ožja domovina — Žitna zakladnica rse Slovenijo — obsojena tnjeiiia gosfiodstvn, obsojen je ne le dom naših preizkušenih, vedno tlačenih tužnih koroških bratov, nego tudi naši lastni, tihi domovi ! Dolenjci! Okleninio se v biatski ljubezni, v junaški slogi prapora obrambe — zastave slobode — in pojdimo v boj za dom, za naše stare pravice! Vsi na krov, da pokažemo širnemu svetu, da smo do-leiijaki Slovenci junaki, kakor je junak naš bi'at Srb in Hrvat! Kri naša naj sve-doči našo narodno yubezen do širše slobodne Jugoslavije! Naj izve ves kulturni svet, da hoCemo živeti vsi, Slovenci, Hrvati in Srbi na lastni zemlji, odločevati pa o lastni usodi, Če treba — tudi z jeklom in krvjo ! Naprej, naprej, zastava ujedinjene Jugoslavije!! —u. Razglasi Narodne vlade SHS v Ljubljani. Pozivni razglas. Narodna vlada SHS, PoverjeniŠtvo za narodno hrambo razglaša: Radi odpustitve starejših letnikov od vojaškega službovanja se na podstavi sklepov Narodnega vjeća v Zagrebu in Narodne vlade SHS v Ljubljani, poživljajo s tem vsi v letih 1895, 1896, 1897, 1898 in 1899 rojeni, ki so bili pi'i prejšnjih prebiranjih za Črnovojno slnžbo z orožjem sposobnim spoznani, v vojaško službovanje, nakar se bodo starejši letniki sorazmerno s številom vpoklicanih iz vojaške službe odpuščali. Dolžnost priti k službovatiju imajo vsi tisti, ki so v ozemlju SHS pristojni ali rojeni, kakor tudi tisti,* ki ne morejo dokazati inozemskega državljanstva. Priti ni treba: 1. Onijn, ki so bili po ponovnem pregledu superarbitraeiji priglašeni za vedno invalide, ali premeščeni v neaktivno razmerje, ako ta dôba še ni potekla. Vsi ti se pa javijo pri pristojnih oiožniSkih postajah. 2. Rezervnim častnikom, praporščakom in kadetnim aspirantem zgoraj navedenih letnikov. Nepokorščina proti temu pozivu se bo strogo kaznovala po vojaškem zakonu. Vse dosedanje oprostitve brez izjeme se z dnem tega razglasu razveljavijo. Prošnje zii oprostitev naj nemudoma vloŽe pri okrajnih glavar^tvili : 1. Posestniki podedovanih kmetij in vzdiževatelji rodbin (v zmislu §g 29, 30 in 31 vojnega zakona). 2. Bogosiovci ter dijaki, ki se izkažejo s potrdilom, da obiskujejo .srednje, visoke šole ali zavode, ki imajo po brambnem zakonu pravico do enoletne vojaške službe. Zgiasitev: Zgiasiti se morajo pri dopolnilnem okrajnem poveljstvu, v Čigar področju je njihovo bivališče, in sicer: letnik 1899 dne 8. januarja 1919; letnik 1897 dne 15. januarja 1919; letnik 1898 dne 11. januarja 1919; letnik 1896 dne 18. januEii'ja; letnik 1895 dne 21. jan. 1919 vsakokiat oh 8. uri dopoldne pri že navedenem poveljiitvu. Pi'ejšnje c. in kr. in c. kr. domobi'atisko dopolnilno poveljstvo se je povsod zdrtižilo v „Vojno dopolnilno poveljstvo" Ljubljana, Celje, Maribor. Tisti, ki pridejo v popolni vojaški opremi in sicer; z vojaško obleko ter z orožjem, dobe nagrade 50 kron. Vojaške podpore, Narodna vlada je odredila, da se s 15. januarjem 1919 za-častio ustavijo vsi nakazani prispevki za preživljanje in amejikanske podpore. — L Kdor lioČe izza 16. jaiuiaija 1919 nadalje prejemati prispevek za preživljanje, mora najkasneje do 15. januarja 1919 pri pristojnem davčnem uradu vložiti prošnjo, na kateri |)otrdita občinski in župni urad: 1.) da je vpoklicanec še v vojaški službi narodne vojske, a ne v službi narodne straže, ali pa, da se Še ni vrnil iz ujetništva; 2.) da je vvitliŽevatclj-vpokli-canec preživljal sebe in družino le z mezdnim zaslužkom, odnosno s svojo plačo; 3. a) da so svojci vpoldiciwičevi biez zaslužka in doliodkov, ali pa li) da bi se navzlic svojim zaslužkom in dohodkom brez pi'ispevka nikakor ne mogli preživljati. Prošnjaiti je priložiti dosedanje plačilne pole. Novi prispevki za preživljanje bodo znašali le 1 K 20 vin., oziroma 1 K dnevno, ako svojci, dasi je upiaviČenost docela dana, vendar niso povsem brez zaslužka in dohodkov. Ako pa so upravičeni svojci povsem brez zaslužka in dohodkov, potem znaša prispevek kot doslej 1 K 80 vin,, oziroma 1 K 60 vin. dnevno. — II. Kar velja o prispevkih za pi'eživljanje, velja tudi za amerikanske j)odpore. Potrdila na prošnjah morajo biti slična kakor pod točko L omenjena. Da bi bila brez izplačila podpore podpirancu resno ogrožena prehi'ana, bosta morala občinski in župni urad pred visakim izplačilom poli'diti posebej. — HI. Svojci invalidov in preostali rodo-vinci padlih, vsled vojne uuirlih ali pogrešanih vojakov, ki so doslej prejemali prispevke za preživljanje, bodo iiiorali do 15. januarja 1919 vložiti pri pristojnem davčnem uradu pi'ošiijo, da se jim nakaže naklonitev po zakonu z dne 28. marca 1918, drž. zak. št. 119,— IV. O prošnjah bodo razsojale nove komisije. Pri presoji upravičenosti in potrebnosti so bo rabilo strogo Jiierilo. Zlasti se bodo amerikanske podpore nadalje le izjemoma še nakazovale, ker je stik z Ameriko preko Basla v Švici že sedaj mogoč. Nove komisije bodo odločile tudi o vseh visečih primerih, v katerih so davčni uradi odklonili iz-]>lačilo vojaške podpore. Naredba poverjenišíva za prehrano o prometu s teleti in klalnimi prašiči. Promet s teleti in klalnimi prašiči je v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani odslej prost. Izvažati se stite taka Živina iz območja Nai'odne vlade SHS v Ljubljani le z dovolitvijo te vlade. Od političnih okrajnih oblastev na podstavi tozadevnih zakonitih določi! za preskrbo prebivalstva zahtevani kontingenti klalnili prašičev se morajo tudi še vnapi-ej oddajati zaupnikom vnovčevalnice za Živino in mast. Določila o najvišjih eenah za teleta in za klalne prašiče ter določila o najvisjili cenah za telečje meso iii za prašičjo mast in prašičje izdelke (naredbe z dne 27. nov. 191 8, št. 147. uradnega lista, z dne 1. dec. 1918, át. ItiS. uradnega lista, z dne 14. decembr a 1918, št. 200 ui'adnega lista in z dne 19. decembra 19t8, št, 214. ui'adnega lista), ostanejo neizpremenjene v nioči, V Ljubljani, dne 5. januaija 1919. — Dr. Tavčar s. r. Dopisi« Metlike. Nenadoma se je pri nas zopet pojavila „Španica" ter zahtevala přetečeni teden več ži tev, med temi soprogo tukajšnjega davčnega upravitelja Val. Novaka, vzgledno gospodirrjo in nenadomestljivo dobro mamico uialima, nežnima hfiei'icama. Blaga, še iidada pok()jnica, je bila marljiva in neuritortia kakor čebelica, ki se je trudila za svojo ljubljeno druži-nico od ranega jutia do pozne noči. Ob splošneiii nedostajaiiju stavkujočih in nikdar zadosti plačanih poslov je bila pogostokrat pi'isiljena opravljati tudi tužka dela, ki njenim slabim telesniui močem niso bila prii[ierna. Neprestana skrb za svoje drage ji je nadkriljevala prepotrebni počitek; jiostala je žrtev svojega, vestnega poklica. Neprecen\jivo plačilo Zii Tvoj znojni trud Ti je Vsemogočni že podaril! Svetila Ti večna luči Kljubu skrajno grdenui vremenu in preteči bolezni je spremljalo v Žalostnem sprevodu pokojnico k zadnjemu počitku nepričakovano veliko število udeležencev. V imenu prisotnih, katerim je bilo na obrazih izraženo globoko sočutje, so se poslavljali domači pevci od prerano uiiule z ganljiviud žalostinkajni pred hiŠo žalosti in ob grobu. Žalujočemu soprogu, nesrečnima hčericama in sorodnikom pokojnice naše najglohočje sožalje! DomaČe in tuje novice» v spomin stoletnice snnti prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, ki se je dve leti izobraževaPin navduševal za Ilirijo ob bi'egovih naše Krke, je imela novomeška deška šola ob 8. uri av. mašo. Nato se je učencem v lazredih pojasnilo pesnikovo življenje in delovanje. S pesmijo „Zadovoljnega Kranjca", se je v višjih razredih zaključila slavnost. — Na podoben način se je obhajal spomin stoletnice Vodnika tudi na tukajšnji gimnaziji. Slovesna Vodtiikova akademija se pa vi'ši v spomladi, najbi'že v mescu sušcu. Pravoslavni Božič so slavili dne 7. januarja v Narodnem domu v Novem mestu nasi bratje ,Srbi-vojaki. Bili so zadovoljno postreženi z različnimi jestvinami, vinom in cigartitkam. Cast NovomešČanom iu vsem darovalcem, ki so prispevali po svoji najboljši moČi, da se je božičnica izvršila zares prijetno. S tem so pokazali svoje velike siuipatije do bi'abrih Sibov, katerim kličemo hvaležnim srcem; Bratje árbi, Čestit Vam Božiči Srečno Vam novo leto ! Plesni venček in koncert priredi „Belokranjski Sokol" v Metliki v nedeljo 12, prosinca ob 7. uri zvečer v prostorih Narodno čitalnice. V pondeljek 13, prosinca ob 10. uri dopoldne se nadaljuje koncert. Prvič je vstopnina 6 kron in drugič 2 K za osebo. Svira polnoStevilni mestni orkester iz Karlovca. Vsled velikih izdatkov se pre-idačila hvaležno sprejemajo. Legija prostovoljcev. K legiji prostovoljcev za Koroško se javlja vedno več naših fantov in mož. Pri skupnem posvetu sta „Zveza ojIov" in „Slovenska sokolska zveza" sklenili se udeležiti te akcije in složno sodelovati za rešitev koroških bratov. Legija se zbira v belgijski vojašnici objekt VI v Ljubljani. Srbi sprejeli gregorijanski koledar. Iz Belgrada poročajo: Vsi merodajni krogi, cerkveni in vladni, so se zedinili, da se uvede gregorijanski koledar. Vsled pravoslavnih božičnih praznikov, ki bi odpadli, če bi se koledar uvedel že z novim letom, se je določilo, da bo 27. januarij po gre-gorijanskem, in 14. januarij po pravoslav-netii koledarju zadnji dan razlike med obema koledarjema. To je dan sv. Save. Pravoslavni bodo tedaj 14. januarja preskočili na 28. januarja. venske samostane pa v kranjsko-slovensko redovno pokrajino sv. Križa, Leta 1569. dne 22. junija je umrl baron Ivan Lenkovič, tajni svetnik cesarjev, polkovnik, posestnik gradov Treytliurn na Kolpi, ' Mehovski, Pogana, Ruperčvrh, Otočec in drugih. Bil je eden. največjih dobrotnikov novomeškega samostana; v svoji oporoki je zapustil samostanu brod čez Krko med Kandijo in Novim mestom ; finančni erar ga je odkupil za 62 goldinarjev letnega prt-boljška; ko je vlada odstopila ta brod mestu, mora mesto ta znesek oddajati samostanu. Ta Ivan Lenkovič e dal samostanu pravico ribarjenja v Krki od tega broda, sedaj mosta, do mestnega mlina. (Chronicon I., 186.) Pokopati šo ga z njegovim sinom Krištofom v [rančiškanski cerkvi med kapelo sv. Fran-iiška in sv. Aniona. Leta 1576., pred pustom, 1. marca je mesto pogorelo skoraj do tal, ostalo je Ic par hiš; zgorel je rotovž, kapitelj in kapiteljska cerkev, vsi oltarji, razpela, zastave, podobe, ves cerkveni lišp, listine, razstopili so se celo zvonovi. Tudi kmetom, ki so bili podložni kapiteljnu in mestu, je zgorelo vse; iz strahu pred Turki so imeli v mestu shranjeno svoje žito In vse, kar je imelo kaj vrednosti. (Vriiovec str. 77.) Í K 48 vinarjev. Za srbske sirote so darovali nčenci tukajšnje diŽavne gimnazije sknpno 258 K 64 vinarjev. To je nepj'ičakovano visok znesek, zlasti ker je večina naših dijakov manj premožnih staršev. Kako skromni so bili dijaški doneski v prejštqi dobi, ko so morali prispevati, v primeri s sedanjimi, ko so sami po lastnem nagibu začeli nabirati! Prej je bil povprečni znesek 20 v, za srbske sirote pa je dal sedaj vsak učenec, oziroma učenka, povprečno po eno krono 15 vin. Naša mladina zasluži javno pohvalo. Kino Jugoslavija v Novem mestu. Kakor je bilo pričakovati so predstave vedno dobro obiskovane. Seveda bi si v teiii ozirn želeli še marsikaj popolnejšega, toda začetek je pač povsod težak in v zvezi z različnimi nedostatki. OmeTiiti pa moramo, da niso vse predstave primerne otrokoiii. Slišimo, da bodo oblasti v tem ozii'ti preskrbele red. Tako bo ustrezat Kino^sesti'ansko občinstvu. Poziv trgovcem. Veliko trgovcev jo nastalo v vojnem časn, ki se niso sploh nikdar "Čili trgovstva. Ti delajo kvar in škodo pravim ti-govcem, ker plačujejo malo davka, delajo pa veliko konktn'enco s cenami. Tudi 80 pravi trgovci, ki so se izučili v svoji stroki, segajo pa v pravice di'ogim kolegom a tem, da prodajajo vse tisto, kar vidijo pri njemn, seveda tudi s konkurenčnimi cenami. Takšni škodljivi nedostatki se boilo morali čimpreje odpraviti, stccr ne bomo več vedeli, kdo je knjigar in kdo je Špecarist. Za to bo preskrbela nova drŽava, kakor slišimo in za to moramo skrbeti trgovci sami, da bo vsak trgovec kupčeval te z blagom svoje stroke. S tem se bo stanje slehernemu trgovcu zboljšalo in bomo vsi lahko drug poleg drugega izhajali. S trgovci lajiki pa proč! „Jugoslovanska tiskarna — Jugo-goslovanska ktyigarna". Odbor K. T. D. je v svoji seji .sklenil, da se tako izpre-meni ime dosedanje Katoliške tiskarne in Katoliške bukvarne. Že dalj Časa se je v odboru povdarjala misel, da čast katoliškega imena zahtevi, da ni r zvezi s trgovskimi zadevami. To prepričanje^ je izzvalo zgornji sklep odbora. Vojni kruh. V Slov. Narodu smo Čitali, da je rezala v Ljubljani neka stranka kruh iz vojne pekarne in je dobila v njem ])rstan iz aluminija. Lansko leto je dobila ista stranka v kruhu cunjo, s katero je bil prst obvezan. Za prihodnje pa pričakuje neki cel prst v kruhu. Žigosanje (štempljanje) bankovcev. To dni se razglasi v „Uradnem listu" naredba poverjeništva za notranje zadeve in za finance od 3. t. m., ki po naročilu ki', ministrstva v Belgradu odreja žigosanje (štempljanje) bankovcev avstro-ogrske banke. To je prvi korak, da pridemo polagoma — pot je Se dolga in trnjeva — zopet do polnovrednega denarja. Naše prebivalstvo je pač inteligentno dovolj, da bo samo znalo ceniti njega dalekosežni pouien. Bi'ezprimerne in anarhične draginje, pod katero ječimo, ni zakrivilo samo pomanjkanje blaga, tudi dobičkarji in špe-kulanije vseh vrst in slojev nimajo vsega na vesti, dober del gre na lovaš dejstva, da sta slaba politika in — vsled tega čisto naravno tudi — slabo finančno gospodarstvo blagopokojne Avstrije spravila naše bankovce najprej na svetovnem ti'gu in potem še v inozemskem pi'oiiietu skoro olj ves kredit. Denar je koncem koncev blago, in kot dobiš za slabo blago v prvotnem pomenu besede le toliko dobrega, da je tvoj knpčijski djug odškodovan po množini, kar nedostaje na kakovosti, tako mora na slabem denarju vedno toliko pri-dejati, da pride'prodajalec z veliko številko na svoj lačun. Če ozdravimo bankovce, izpoltyen je torej eden predpogojev, dasi ne edini, da ozdravi naáe gospoilai'stvo v obČe. Tudi lajik bo razumel, lia se nihče ne more lotiti te težavne opei'acije, dokler ne ve, v kakem obsegu je na.š trg okužen s slabimi bankovci. Zato je treba najprej ugotoviti dotično celokupno svoto, ali, kot bi se tudi lahko reklo, inventirati in zabraniti nadalnji dotok. To se pa da tehnično najlažje in najzanesljivejše izpeljati na ta način, da so vsak „bolan" bankovec zaznamuje z gotovim znamenjem, t. j. „žigosa", kot pravijo Srbi in Hrvati, ali po domaČe, štemplja. Že kot tako je torej žigosanje za celokupnost in za vsakega posebej tako važno, da smemo (»liČakovati, da se bo prinesla zadnja krona k štemplanju. Za tistega pa, ki je slep in trmast dovolj, da tega no uvidi ali noČe uvideti, bodi pri-stavljeno Še to, da z nežigosanimi bankovci po 20. januarju ne bo mogel plačati niti davkov in drugih dolgov pri di'Žavnih in javnih blagajnicah, niti se mu bodo taki bankovci svoječasno zamenjali za dobre domače. Preostaja nni torej edino le up, da bo na Dunaju veČ dobil. Ne želimo Dunaju nič slabega, dvomimo pa, da bi mogel podkrepiti prizadetim ta np, če je odkritosrčen in vesteti. Štempljale bodo nalašč za to imenovane komisije, katerih Člani bodo župan (njegov namestnik) in še nekaj drugih zanesljivih oseb, ki jtli bo imenovalo okrajno glavarstvo. To komisijo bodo poslovale za eno ali več občin skupaj ali za odlomke občin po navodilu okrajnega glavarstva, Udeleženci zvedo pravočasno po občinskem predstojniku, v katerein kiajN bo poslovala zanje določena komisija. Vse drugo bo kaj enostavno: izpolniš „prijavo", ki jo dobiš pri okrajnem glavarstvu ali pri komisiji za par vinarjev in pi'edložiš to prijavo z bankovci vred svoji komisiji. Štempljati se mora v tvoji navzočnosti, bankovce pa dobiš takoj vrnjene. Pomagaš si pa lubko tiidl na ta naČin, da izročiš bankovce denarnemu zavodu, o čemur bo še govoriti. Spomini na čase dajatev živit. Priobčili smo v 52. številki 1918 .pod tem naslovom dopis iz Malega Vrha pri Mirní-peči, v katerem je bil osumljen neki posestnik iz vasi. Mi stiio objavili tiste vrstice, ker je pisec sam gaiantiral za resnico istih z dovoljenjem, da lahko njegovo ime podpišemo, kar pa uredništvo ni storilo. — Dotični osum^eni posestnik je bil pa pri našem uredništvu in stvar pojasnil in plača rad 500 kron. Če nm kdo dokaže s potrdili, da je prodajal pšenico po 260 ali 280 kion in krompir po 24 kron; tudi je odrajtoval vojaštvu svoje dolžnostne množine vseh Živil brez ugovora itd. Nasprotno je trdil, da bi lahko tudi on piscu očital nelepa dejatiga, storjena med vojno, ki jih pa zaradi ljubega miru zamolči itd. Povedal jo tudi, da je pisec nehvaležen človek, ki se ima marsikaj zahvaliti dobrim sosedom, kateri so nm vsestransko pomagali, ko je prihajal kot reven obrtnik v njihovo vas itd. — Kakor vidimo, gre tukaj za obrekovanje. Objavimo ta popravek iz proste volje, ker nam ni bilo nikdar na tem, komurkoli delati krivico v listu, objavimo ga, da ohranimo osumljenemu posestniku čast in dobro ime, katero vživa kot ugleden in spoštovan občinski odbornik v celi vasi in okolici. — Zanaprej pa ne- bomo sprejeli nobenih enakih dopisov, ki delajo le nemir in sovraštvo med sosedi. Nihče ni brez greha! Potrpimo eden z drugim in ne razšii'jajmo íilabostí svojega bližnjega! Kar nimaš rad, da tebi ljudje ne store, ne stori tudi ti drugim! Laška surovost v Trstu. Dne 29, decembra je sklicala laška vseučiliška mladina v mestno gledališče javen shod. na katerem so zahtevali, da morata Reka in vsa Dalmacija pripadati Italiji. To priliko so Lahi vporabili v to, da so začeli novo, ostudno gotijo proti tržaškim Slovencem. Laška druhal je vdrla v pro.'itore tiskarne, v kateri se tiska tržaška „Edinost" ter tamkaj razbila, uničila in opustošila vso. Uničili so vse pohištvo, stroje, skozi okna pa na ulico pometali vse knjige, časopise in druge predmete. Skoda znaša na tisoče. Značilno pri tem je, da je laška druhal izvršila neovirano svoj posel, kajti prikazal se ni nikjer noben redar. Zbesnela tolpa je nato snela raz poslopja tablo s slovenskim napisom in jo je v svečanem sprevodu nesla do moi'ske obali ter jo vrgla v morje, slovensko zastavo pa na ulici zažgala. Pijana in podivjana laška druhal je nato udila v palačo tržaškega škofa dr. Karlina, kjer je istotako razbila in uničila vse, pohištvo, knjige ter škofu v enomei" grozila z napadom in s smrtjo, èkofa so laški omikanci vlekli na balkon škofove palače tei' mu zaukazali, naj za-kriČi „Evpiva T Italija" (živijo Italija), kar je pa škof odločno odklonil. Duhovnika Pahonja so pa silili, da bi naj poljubil drog, na katerem je visela laška zastava, kar jo pa istotako odločno odklonil. Bog daj, da bi bilo kmaln konec laškega nasilstva, kajti Lah ni za las boljši, kakor Nemec in M;idžarl Izpopolnjena ministrska lista. Za ministra trgovine 'in industrijo je imenovan Stojan Ribarac in za ministra prebrane Aliloje Jovanović. Ubiralec glasovirjev pride v Novo mesto. Domači[i in Slovenec gosp. Jos. Marchisetti, ki pride okoli 13, prosinca, je vseskozi vesten in vsestransko tehnično izobražen mojster v svoji stroki. Znan je še od latÈske spomladi, ko je izvršil veliko naročil v mestu in okolici v splošno za-dovoljnost gledé dela in cene. Bodi toraj prav toplo piiporočett. Kdor si Želi oglasiti pianino ali glasovir, ali popraviti harmonij in urediti orgije, naj pošlje svoj naslov na uredništvo Dol. Novic. Raznotero. Prošnja konja. Policijski predstojnik v nekem amerikanskem mestu je dal po Tseh hlevib nabiti plakat s to-le vsebino: „Prošnja konja! — H tebi, moj gospodar, prihajam z mojo prostijo! Krmi me in daj mi piti; ko je dnevno delo končano, daj mi počitek v snažnem hleva. Govori z menoj, kajti tvoj glas več izda kakor bič in vajeti, gladi me in uči me tako rado in prostovoljno delati. Ne bičaj me po bregu in ne stresaj vajeti, Če gre navzdol. lu če ne ubogam takoj, ne sezi takoj po biču; poglej raj, Če niso vajeti v neredu in preišči, če me ne boli podkova na nogi. Če ne morem vžiti krme iz jasel, poglej mi na zobe, ne odreži mi Žime iz repa, ker ta je moja edina bramba proti mubam, ki mi nagajajo in me mučijo. In potem ko vsled starosti onemorem, potem me ne pusti lakote ntureti, ampak usmrti me, da no bom po nepotrebnem trpel. In odpusti mi, če te s to ponižno prošnjo nadlegujem, v imenu tistega, ki je bil tudi v hlevu rojen." — In ta prošnjá konja je dosegla, kar ni do sedaj nobena nradiia zapoved dosegla: kočjaži in konjski hlapci ravnajo s konji usmiljeno in pametno. Vsem izobraževalnim in prosvetnim društvom. Včeraj 8. januarja 1919 je sto let, odkar se je zgrudil sredi dela prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik, prvi Slovenec, ki je pozdravil „Ilirijo" — Jugoslavijo. Mislimo, da ga ni, ki bi ne znal coniti veličine tega moža. Prešeren, slovenski svetovno znani pesnik, se je poklonil pevcu in delavcu Vodniku, ustanovitelj Mohorjeve (ku ž be, škof Slomšek ga je slavil kot n]^^ „učenec" in si ga izbral za vzoi nika; 86 kranjskih pisate^ev ae nm je poklonilo ob stolettn'ci rojstva v „Vodnikovem spomeniku" leta 1859. Zdaj pa praznujemo stoletni spomin njegove smrti. Vodnik je v gi obu in spi v Gospodu, toda „Ilirija" — Jugoslavija je vstala in živi. Živemu Vodniku je bila njegova „Ilii'ija oživljena" v mučeništvo; zdaj po sto letih mu je lavorov venec, v nesmrtno slavo. Vodnik je pesnik, ki je z genijal-nostjo velikih umetnikov prerokov zapel eno najlepših in najbolj nacijonalnih slovenskih prigodnic. Pesnika „Ilirijo oživljene" v prvi vrsti slavimo in ae spominjamo v teh dneh nove svobodo ob stoletnici njegove smrti. Bil je naš prvi ometni in zares narodni praznik, bil je pa tudi naš prvi veliki socialni delavec in zato mora med svoje ^udstvo, da mu bo vzgled, prijatelj, znanec in duševni — vodniki Da se proslavi primerno spomin velikega moža, naročamo sledeče: Vsako Izobi aževalno in Bralno društvo, ndadeniška in dekliška Zveza, Orel, sploh vsako pro.svetno društvo, naj poskrbi v letu 1919, ki naj bo posvečeno predvsem spominu stoletnice Vodnikove smrti, večjo ali manjšo prireditev samo v ta namen in z nalašč za to določenim sporedom, ki bi obsegel: 1.) Govor o Valentinu Vodniku; 2.) deklamacije njegovih najboljših pesmi, kakor so: „Ilirija oživljena", „Moj spomenik", „kos" in „brezen"; 3.) pevski zbor poje skladbe Vodnikovih pesmi, kakor: „Zadovoljni Kranjec", „Di'amîlo mojih rojakov" in druge. (Nekatere so v „Slovenski pesmarici" 1. in 2. zv., ki jo je izdala Mohorjeva družba; 4.) razpečavanje Vod- nikoviU kiijiževnili Jel in razgleiliiic z njegovo sliko. 0-iieiliija pisarna Slovenske krScaiiako-socijalne Zveze je ixiiala poscitno v ta nanieii knjižico, ki olisega kial.ek Vodnikov životopis in vse njegove, vedno bianja vredne iiesiiii iii spise. Naroča se na naslov: Katoliška bnkvama, Ljubljana. Cena je prav nizka, zato si lahko naroČi sleherni, društva pa naj to store v večjem števil» in lazpečavajo knjižico med ljudstvo, ki nui je namenjena ; 5.) alegoiija ali živa slika. Kjer hočejo, da bi bila prireditev spojena z gledališko predstavo, naj se zato izbere primerna igra. Ďe je le niogoÈe in dopastno, naj se nprizori Anton Linharta „Županova Micka" ali pa „Veseli dan" ali „Matiček se Ženi". Tako se bo slavil obenem tudi spomin onega nioža, ki so ga vezale z Vodnikom tesne vezi. In Še eden naj se ne pozabi omeniti ob teh prilikah: baron Žiga Zois, ki nam je vzgojil Vodnika kakor Linharta in čigar stoletni spomin njegove smrti obhajamo istotako letos 10. novembra. Pokažimo se hvaležne in da smo vredni sinovi velikih mož! — Osrednja pisarna kršćansko-socijalne Zveze v Ljub^'ani. „Slovenka", glasilo slovenskega žen-stva — Dolgo gojena velika želja našega Ženstva se končno uresničuje. Ta mesec začne izhajati ženski Ust „Slovenka" kot glasilo slovenskega ženstva. Da je žensko glasilo med nami inijno potrebno, je na prvi pogled jasno. Novi čas kliče ženo na popriSče javnega dela in Življenja po vsem knlturnem svefn in ji poverja velevažno nalogo, da s svojim Uinom in srcem, s svojimi pridnimi in spretnimi rokami sodeluje pri zgradbi novih in pieosnovi starih dižav. Tega ne zahteva le demokratična ideja sama ob sebi, marveč tndi kulturne, politične in socijalne laz-mere, v katerih bo Ženska kot samostojna prosvetna in gospodarska delavka prišla vse drugače v poštev nego doslej. Pred vsem moramo računati z dejstvom, da je najmanj 80% žensk prisi^jenih na zaslužek izven doma. Temu ženstvu je treba za krušno horbo ustvariti potrebnih pogojev: izobrazbo, politične in vse druge splošne državljanske pravice, kakor tudi zakonito socijalno varstvo. Jasno je, da mora Ženska ob teiijŠft^a zastopati svoje koristi, sama povedati^aj in kako hoče. A ne samo za svoje lastne koristi, marveč tudi v vseh vprašanjih splošne b)a-giige mora ženstvo v javnosti dvigniti svoj glas: o preskibi revežev, sirot, bolnikov, ženskih jetnikov, zanemarjene mladine, posredovanju dela, preskrbi zdravih stanovanj, ljudski izobrazbi in zabavi, vzgoji mladine, javni nravnosti in podobnih vprašanjih gre ženi nedvomno beseda v javnosti. Zato potrebuje lastnega glasila. Pa tudi v zasebnem življenju, kot žena in mati, kot gospodiiqa, potrebuje ženska novih, Širokih vidikov, da bo kos zahtevam, ki jih bo stavil nanjo novi čas, poti'ebuje glasila, kjer^'boZmogla povedati, v čem si želi izboljšanja, kjer se bo mogla s sosestrami pogovoriti o vzgoji in negi otrok, o gospo-diirjstvu itd. Za vse to ji more in moia služiti ženski list. „Slovenka" si bo prizadevala kolikor mogoče ustreči potrebam najširših krogov, obenem pa tudi zadostiti zahtevam inteligentnega Ženstva. Prinašala bo članke prosvetne, obrtno-strokovne, gospodarske in gospodiiýske vsebine, pa tudi dobro izvirno leposlovje in prevode. V listku bomo priobčevali poročila o Ženskem gibanju doma in na tnjem. Zato vabimo vsako zavedno Slovenko, ki ji je res ležeče na lastni izobrazbi, umski in srčni, da se naroči na „Slovenko". Častna zadeva našega ženstva bodi, da svoj list takoj čim najbo^" razširi In mu zagotovi obstanek. Vse za list, a list za Vas. „Slovenka** ho izhajala enkrat na mesec na 24 sti aneli, in sicer 16. vsakega meseca. Stane celoletno 12 kron, |iolletno G kron. Prva številka tzide sredi jaiiuaitja. Naročnina naj se pošilja po [loŠlni naka/,-nici ali osebno izroča »pravi „Slovenke", Ljubljana, Katoliška tiskarna, 11. nadstropje. Ravno tako je naslavljati pistiia, ki so namenjena uiedniŠtvu. Uiedništvo. Darovalci za Narodni davek. Duliovuiki iiovomeSkc dekanije, /.brad nil konfcieiici sodîil. due 18. novembra 1918, 80 darovali že objavljeno «voto 8tiO kron. Darovali so: Duh; svetnik Aniou Šmidoviitk 150 K; žiipuik Frauc Vovko 100 K; kanonik .fakob Porcuta; žuiHiiki Štefan TrSkuu, Ivan Perko, Anton Zore; kaplani Aiitou Kastelic, Ivan rivk, Jauez Pucelj, Fran ŠusteišiČ, novoniežki tretji red po 50 kron; |>ro8t dr. Seb. Eibert 40 K; župnika Jakob Lebar in Frau Žitnik; kapîana Viuko GoatiSa in Andrej Stare; vikar Iv.iu Žerjav po iJO K; ïupnik Andrej Češenj in neimenovan po 10 K. Občina Prečna je darovala po g. Kudoii'u Faleskini-ju že objavljeno svoto 1435 kron. Darovali so: Ivan Vintar, posestnik in trgovec v Gor. Straži 500 K; dull, svetnik in župnik Anton Smidovnik 150 K; Franc Vintar in Rudolf Faleskini po 100 kron; Alojzy Drenik, Jože Murgel in Franc Drenik po 50 kroji; Anton Globelnik 30 K; Anton Koklic, .Martin MiSič, Anton Drčcr, Jernej Drcer, Janez Sajovic, Martin Springer, Janez Řali, Jože Glavar, Frane Paiiček, Janez Springer, Alojzij Bartol in Janez Campa po 20 K;^Anton Turk, Feliks Kos, .iože Somrak, Franc Setina, ii'ranc Jaklič, Jože Saje, Anton Bcrus, Jos. Zupančič, Alojzij Turk, KaStanek, Cikánek, Franc ISradaČ^ Janez Kocjan, Janez Berus in Anton KoĚir po 10 K; Jakob Planinšek G K, Franc Trpine 5 K in Franc Stih 4 K. Občina Toplice je poslala -po g. županu Ivanu Pezdircii žc izkazano svoto tíOti K 20 v. Darovali so: Ur. Konwalinka in župnik v- p. Frauc Zoreč po 100 K; Sitar Ignac, Lebič Fani po 30 K; Matko M., Gregore Dragotin po ií5 K; župnik Erzar Fr,, Stnunbl Pavla, Heg Pepca, Zupane Josip, Pečjak Adolf, Henigman Mak'«, Zurc Ursula, Peršina Janez, l'elko Gašper, Klemenčič Lina po 20 K; Fiiks Marija, Sitar Ivan, Strava Franc, Soljar Ivan, StniiSa Frane, MuSka Franc, žvan Janko, Gerdovič Janko, Oimpernian Benjamin, Pezdirc Ivan, Fninc Beg po 10 K; Hnter ílatjlda, ňostaric Karol, Zupane liud., StrniSa Franc, Brodnik Antonija, Urbančič Jože, Ihiter Ivan, Pečavcr Janez, Turk Andrej, Turk Anton po 5 K; Fink Južc G K; Zami(ia Matija, Gimpelj Marija po 4 K; Henigman Leopold 5 K; KoSak Josip, Vertîir Alojzij, Markovi,Č Jakob pn 4 K; MarkoviČ Marjeta 2 K; Sporar Anton, Hereelj Jože, Zupančii Jan., Avguštin Jože, Strajuar Marija, Turk Anton, Bradač Matija, Holjiinr Urěnla, Kardin Janez, Krese Martin po 4 K; Lavrič Marija, Fink Marija, GorŠe Jožef, Ilrovat Jože, Ilrovat Franca, Nose Alojzija, Kobe Franc, Strojin Janez, ^Oblak Janez, Bobnar Matija, Fink Franc, Šeuica Franc j)0 3 K; Veingerl Ivan, Zupane Lovro, Gutman Marko, Uukič Marija, Gntman Franc, Fiiks Alojzij, Jakše Jožef, PrSina Franc, Brodnik Ivan, Ijukman Terezija, Tršar Janko, Markovič Marjeta, Foršček Ana, GorBeTerczija,Makovec Terezija, Makovec Kozaiija, Tisovcc Frane, Murn Jože, Medic Janez, Felko Marija, Poglajen Alojzij, Poglajen Frančiška, Kobe Jože, Pnreber I'ranc, Purebcr Matija, Bradač Janez, Btdiovec Franc, Bradač Fr^nc, Fink Frauc, lioČevar Jožef, Pclko Franca, Pclko Alojzij, Ivančič Franc, Peciga Janez, Fink Karolina, Šenlea Ivan, Hočevar Frauc, Miiliič Franc, Markovič Blaž, Kobida UrSula, Primic Frauc, Šeuica Ajia, Turk Franc, Žeťran Frauc po 2 kroni; Henigman B,, GorSe Andrej, Medic Mibael, Kobe Jože, Augnstin Jože, Murn Franc, Zamida iMagda, Bukovec Janez, Bučar Jožef, Bradač Janez, Kobe Jakob pO 1 K; Bučar Rozaîîja IK 20 vin,; Zupančič Franca, Medic Ana, PeČaver Jože, Znpaiičič Jože, Blatnik Franc, Gorge Frane, Poglajen Andrej, Hepar Marjeta, Novina Franc, Fink Janez, Primic Karol, Bavdek Leopold, Fink Alojzij, Bradač Franc, Bukovec Joliaua, Jauežič Marija, Šeuica Anton, (iorenčič Jakob, Pucelj Jožef, Pelko Angela, Snu'ekar Marija, Sercelj Franca po 1 K; Hren Jože 1 K 40 vin.; Mežnarčič Anton, Markovič Franc, Bukovec Alojzij pu IK; Pavlin Franc 40 vin.; Gradišar Martin 20 vin. Dva komata težka ill dohro ohranjena - sta naprodaj. Naslov pove uprava Dol. iiovie. Javna zahvalnost. Opština Novoga mesta na prvi dan pravoslavnoga Božića 7. ov. inca u 3'' popodne u „Narodnom domu" priredila je veoma bogatu zakusku i vojničko veselje oiicirlma i vojiiiciriia ovdašnje srpske posade. Ovim puteni izjavljujem najtopliju zahvalnost u ime gg. oiicira, podoficira i vojnika srpske posade na prvom mestu g. županu, kao i svima gospodjama, go-spodjicania I gospodi Novega mesta, koji materijalnim žrtvauia I trudom ukažaše bratsku slovensku ljubav i pažnju prema braći Srbama. Komandir posade kapet. [. kl. 8. januara 1919. g. St. K. Knjuiulžić. Novo m (jato. Novo pohištvo za spalno sobo, so proda; nadalje granioion (l'iitlić) ill 1 maliiiček za kavo • v Kaiidiji Ostermaiiova hiSa. Dohiti je tam tiuli ke nekaj moškega in ženskega perila žensko obleke, čevljev in 1 par močnih škoi-iijev. Hiša na glavnem trgu v Novem mestu je na prodaj, Ravno tam se dobi tudi kopalna banja in druge stvari. Natančneje se izve v hiàni številki 100. Ali imate luč? Jako dobre karbitne svetilke, ki se prilegajo v petrolejske svetilke, kakor tudi v razne vodne čaše. Kos stane K 15*— Vsako množino karbita razpošilja Industrija za razsvetljavo dr. z 0. z. ---Maribor ob Dravi - - - Gosposka ulica št. 5. Dva pomočnika - in dva učenca sprejme takoj Karol Planin$ek, usnjar na MIRNI (Dolerusko). Industrija za razsvetljavo društvo z o. z. Maribor ob Dravi Gosposka ulica št. 5. Električne naprave za razsvetljavo za mline, žage in druge kraje. — Električni motorji, električni gladilniki, električne žepne svetilke. v zmislu sklepa denarnih zavodov v Ljubljani, je podpisano načelstvo v seji 23. dec. 1918 sklenilo, da se od 1. janu-varija 1919 dalje do preklica a^hranilne vioge'W obrestujejo po S'^lo Hranilnica in posojilnica v Kandiji, 23. dccemhra 1918. Razvedrilo. Kritika, Šiiela: „Kaj si moški vse ne ziiiislijo! Sodaj ae iiaiii uiti odkrivati ne inislijo vei! To jo naravnost prcdi'zno in nekiiltui'no!'' — Jela; „Kaj ne, me ostaneve pri starem ? Kdor so nama ne odkrije, ga tudi ne bodeve odzdravile, če naji še taiio Ijiibeznjivo pogleda!" — Špela: „Tn vendar! Za pomisliti je! Boljši prijazen pogled — nego preziianje v dolgeut predpustn!*' Dokaz pred sodiščem. Sodnik: „Vi ste zatožen, da ste sosedu kokoš ukradli. Kako se pišete?" — Zatoženec: „Lesjak." — Sodnik: „To pové vse; dokazov ne potrebujemo!" DomaČ sporazum. On in ona sta se ravno v prviC skregala, kar sta poročena. Da bi se to ne ponavljalo veti, pravi ona: „Veš kaj Jože, narediva tako: Če bova oba ene misli, imej ti prav; tSo bova pa različnih misli, naj imam pa jaz prav!" Pred sodiščem. Sodnik: „Zatoženec, T preiskavi ste vse di'ugače izpovedali!" — Zatoženec: „Je res; pa jaz nikoli dvakrat enako ne govorim, bi bilo pre-dolgočasno!" Pred porotniki. Mlad odvetnik, ki zagovarja Človeka, ki je svojega očeta «moril: „ ... In na vse zadnje, gospodje poi'otniki, ali ni čisto prav, da gre oče prej na oni svet, kakor oi.roci?!" V Šoli, Učitelj: „Kolika da je večnost, si pač ne morete misliti. Hočem vam razložiti. Mislite si, ko bi ljudje vse blebce kiuUa in vse žemlje v morje vrgli in iz tega naplavili en sam lilebea Ta bi bil gotovo velik — pa večnost je še veliko veija!" Pod pokroviteljstvom, Oče, ki bi rad .^el zvečer v gostilno, svoji hCerki: „TI Milka, ali itiorda veš, kam je mama skrila ključ od liišnili viat?" — Hčerka: „Če mi boš prinesel kaj lepega seboj, pa ti povem !" Znal si je pomagati. Sosed A: „To mi je nerazumljivo, da imaš se vedno tako rejen trebub, četudi dobivaš meso na nakaznice!" — Sosed B: „Ve§, jaK si znam pomagati: moja žena ne je mesa, otroci ga ne dobijo in služkinji ga ni treba — tedaj zadostuje poj'cija ravno za-me." časovno, siužkitqa, kozapuSča službo, gospej: eno prošnjo imam, milostna: prosim, posodite mi svoj klobuk, da se v njem pi'edstavim gospej, ki nie bo sprejela v službo." — Gospa: „Kaj vam pade v glavo! Za to je vas klobuk dovolj dober!" — Služkinja: „Oprostite, milostna! Svojega klobuka ne morem pokriti, ker je prekrasen in preveč modern; gospa bi bila gotovo nevoščljiva in bi me ne sprejela. Spoznavaiye značajev. V neki znani gostilni z izvrstno postrežbo v Ljubljani je sedelo pri mizi več gospodov. JCakor v vsaki družbi, se je tudi tukaj modrovalo in govorilo o odsotnih osebah. Neki gospod je obiral nekega uradnika: „...je nestrpen Človek in oduren; pove vse v obraz. Kar ima v srcu; ni6 ne zamolči. Četudi bi Človeka razžalil." — Nato odgovori eden gostov: „To se motiš, prijatelj ! Ravno omenjeni gospod je izvrsten mož in poštenjak ter odkrit in plemenit ztiačaj, ker ne pozna hlimbel" — Splošno pritrjevanje! — Neki drugi gospod hvali na vse pretege nekega odsotnega moža, češ, kako Ijnbeznjiv, vljuden in prijazen je v govorjenju, so nikdar ne razburi in vse poti'pi in rajši molÉi, kakor bi koga razžalil itd. — Na to odgovori zopet razsodnik: „Kaj bvaliS prijate^ človeka, ki hvale ne zasluži! Takšni značaji so hinavci!" — Zopet splošno priti'jevanjel Dober konjski gnoj ima lia prodaj Franc JAKŠE v Novem mestu.