OSREDNJA
KNJIŽNICA
CEDE
priponke^f^^ />- X \
sì
ŽALEC, Šlandrov trg 17 plakete	te|.: 03 / 71 03 833
priznanja GSM: 041 / 837 617
SM SAVINJSKA
trgovska družba, d. d.
33IO Žalec, Šlandrov trg 35 tel. sedež. 03 / 713 69 00 komerciala fax: 03 / 713 69 20 finance fax: 07 / 713 69 15
Leto IV • številka 6 • cena 250 SIT • 26. junij2002
Osrednje teme	Poletno branie
Poletje v Spodnji Savinjski dolini Rimska velika, bela cesta
str. 8	str. 25
WULIflNSA
TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50 , faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53
r ♦
MESTNI PLINOVODI
Boljši pogoji za manj zaostankov
Učenci domov, stroji v šolo
Minister Ivan Bizjak (levo) in predsednica Okrajnega sodišča Žalec Jana Naglič Jug (skrajno desno)
Preteklo sredo sta bila v Žalcu minister za pravosodje mag. Ivan Bizjak in državni sekretar Karel Erjavec. Minister je skupaj s predsednico Okrajnega sodišča Jano Naglič Jug odprl prenovljene
prostore, v katerih je bil kataster, zdaj pa jih v celoti uporablja sodišče Zemljiško knjigo in izvršilni oddelek.
Kot je povedala Jana Naglič Jug, so si kar štiri leta prizadevali za izboljšanje delovnih pogojev na sodišču, ki
sodi med večja okrajna sodišča, saj ima 30 zaposlenih, od tega je 6 sodnikov. S preselitvijo katastra v objekt nekdanjega Juteksa v Žalcu je sodišče pridobilo 8 prostorov oziroma približno 120 kvadratnih metrov, obnovo pa je v celoti financiralo ministrstvo za pravosodje. Minister Bizjak je poudaril, da morajo tudi novi delovni pogoji prispevati k bistvenemu zmanjšanju sodnih zaostankov, ki so zlasti na žalski zemljiški knjigi zelo pereči.
K zmanjšanju sodnih zaostankov pa naj bi vplivali tudi tako imenovani poravnalni tedni, ki so namenjeni poravnavi starih sodnih zadev vseh vrst. Poravnavo lahko predlagajo stranke v postopku ali sodniki. Uspešen poravnalni teden je bil v marcu, ko je bilo v štirih razpravnih dneh rešenih osem zadev. Poravnalni teden bo ponovno prvi teden v mesecu oktobru.	K. R.
Prejšnji četrtek so se učenci osnovne šole Prebold skupaj s starši še zadnjič zbrali na šolskem rokometnem igrišču. Z zaključno prireditvijo, na kateri je ravnatelj Milan Jezernik najuspešnejšim učencem izročil priznanja, so pozdravili počitnice.
Ko se bodo septembra vrnili v šolske klopi, igrišča ne bo več, kajti v začetku julija bodo tam zahrumeli stroji in pričeli z gradnjo nove telovadnice. Začetek del je s simbolično predajo projekta nove telovadnico mladim košarkarjem in rokometašicam naznanil župan Vinko Debelak. Telovadnica naj bi bila končana do konca tega leta.	K. R.
Namesto temeljnega kamna projektna dokumentacija.
KOTfllK
Komiš
GSM 041/612 283 Telefon/fax 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil
igor.kotnik@siol.net
GRADNJE IN SUKOPLESKRRSTVO
Igor KOTNIK,
Nikole Teslo 6, 3310 Žalec - SUKOPLESKRRSKR IN ZIDRRSKR DELA - IZDEIRVR VSEH VRST FRSflD (TOPLOTNE FflSflDE, HIRSIČNE RÌSfìDE) - RDRPTRCUE, OMETI IN ZUNRNJE UREDITVE - DEIR NR VIŠINI Z DVIŽNO KOŠRRO
i/tJcofi/ei/ca'Kijuo- o-cl /e/lcr j965 UGODNAPONUDßflTOPlOTNOIZOIRTIVNIHmSflD KOMPl€TN€FINfl LIZIKI J€OßJ€KTOV
\t° m.
Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 82 85,710 12 10

!5<*U AUv J w: j : Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
Izžrebani nagrajenci:
1.	Alenka Podvez,
Gotovlje 55/b, Žalec
2.	Milena Krstič,
Na Zelenici 1, Prebold
3.	Marinka Trebše,
Breg 81/b, Polzela
Po vsej državi so se v minulem tednu vrstile prireditve ob dnevu državosti, s katerim se Slovenci spominjamo dneva pred 11. leti, ko je parlament razglasil samostojnost države. Danes živeče generacije tako doživljamo stoletni sen naših prednikov.
To je med drugim dejal osrednji govornik na proslavi ob dnevu državnosti v Žalcu, župan Lojze Posedel, in dodal, da je sicer med ljudmi čutiti neko nezadovoljstvo in pesimizem, ki pa sta verjetno predvsem posledica tranzicijskih časov in številnih sprememb, ki jih ti prinašajo s sabo. Med temi, ki so zaskrbljujoče, je zlasti sprememba moralnih vrednot, poveličevanje materialnih dobrin in denarja. Kot negativen pojav v naši državi je omenil tudi močan centralizem, zoper katerega si prizadevajo lokalne skupnosti.
Slovesnost je bila pred obnovljenim obrambnim stolpom, ki je bil zgrajen leta 1524, v obdobju turških vpadov, in je simbol upora in varnosti. Ob njem je bila posajena lipa, ki sta jo na prireditvi za še svetlejšo prihodnost slovenskega naroda skupaj zalila župan in žalski župnik pater Viktor Arh. V kulturnem programu so nastopih godba Liboje, Savinjski trobilni kvintet, Mešani planinski pevski zbor Žalec, Plesna skupina KUD Žalec in recitatorja Matej Košenina in Jožica Ocvirk.
Proslave ob dnevu državnosti so bile v vseh občinskih središčih, na Vranskem pa so jo združbi še z dne-
vom gasilca Gasilske zveze Žalec. V trgu Vransko so se v paradi predstavili gasilci 34 društev z gasilsko tehniko. Pozdravni nagovor je imel župan in poslanec Franc Sušnik,
osrednji govornik je bil Janko Reberšek, predsednik Kulturnega društva Vransko. Pred tem so pri šoli odkrili obnovljen spomenik Ivana Farčnika - Buče.	K. R.
Doživljamo stoletne sanje
Utrip na počitnice
Cenjene bralke in bralce obveščamo, da bo zaradi dopustov v juliju uredništvo odprto le v času dežurstev, zato vas prosimo, da nas pred obiskom v naših prostorih najprej pokličete po telefonu (713 68 88).
Naslednja številka Utripa bo izšla v sredo, 28. avgusta.
OBVESTILO UREDNIŠTVA
Prebivalce občine Tabor in občine Braslovče obveščamo,
da lahko mesečnik Utrip kupijo
v HMEZAD-u KZ TABOR in TRGOVINI PAUER V BRASLOVČAH.
OGLAŠUJTE V
Stane Ropotar,
Soseska 15, Prebold tel.: 03 705 31 83 gsm: 041 646 198
vzorčna prodaja keramičnih ploščic polaganje keramičnih ploščic svetovanje in adaptacija kopalnic in drugih prostorov knjigovodske storitve
• bramac-
SKG CREATONE
NARAVNO „VODILNO 'r
ESAL
anhovo	SPLOŠNO
KLEPARSTVO - KROVSTVO
• svetovanje
- sanacija vseh vrst streh
- 10-letna garancija na dela mobitel: 041/646-091
Igor GOMINŠEK, s.p.
Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC M.®' tel./faks: 03/ 5 71 76 36	-gr
&
&
A®
Branko ZOTTEL, s.p.
Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mobitel: 041 635 868
PROIZVODNI
PROGRAM:
•
INOX
sodi zs vino •
INOX
mlini za grozdi« •
INOX
milni za jabolka
n		—	1/
L	junij2002	Občina Žalec
Podobe in srce Žalca
Fotomonografija Žalca bo, z eno besedo, drugačna. Poznamo vrsto monografij o mestih in državah. Listali smo po razkošnih fotomonografi-jah in se ob marsikaterem motivu mesta, veduti, ki je spomin, unikat in lepota, zagledali v barve. V oblike. V posebnosti. V naravi pa v prizore, ki jih zmore le režiserka, kot je narava. Toda pogosto so to krasne odslikave življenja. In nič več.
Knjiga o Žalcu bo tudi s fotografijo pripovedovala o mestnem jedru. Predstavila bo podobe, ki jih poznamo, in tiste, ki jih nekateri spregledamo. Občudovali bomo motive, kot je motiv sončnega zahoda žalskega mestnega jedra, in druge, ki so vsak dan z nami. Motive, ki so identiteta Žalca.
In v tem bo drugačnost, vsaka podoba bo zaživela s človekom. Z ljudmi. Kajti ljudje so srce mesta. V tem kontrapunktu pripovedi bo fotomonografija govorila predvsem s sliko. A tudi z besedo. Takšno darilo si Žalec ob 820-letnici zasluži. In potrebuje. Knjigo, ki bo pogled v preteklost in sedanjost, a obenem odkrivanje življenja. Odkrivanje srca in kreacije človeka, Žalčanov.
Fotomonografija bo dala prednost mestnemu jedru, mestni in trški arhitekturi, gospodarstvu, turizmu, gostinstvu, podjetništvu, sakralnim objektom, kulturnim zanimivostim in obeležjem, kmetijstvu in hmelju, skulpturam, stavbam posebnega pomena, obrtni coni. Vsemu, kar je središče Žalca. Družabnemu življenju in druženju, mladim. A mimo biserov v občini ne moremo. So turistične znamenitosti, so naravne posebnosti, so prireditve in dogodki, pa planinske postojanke, ki jih ne
sme zgrešiti nihče, ki pride v Spodnjo Savinjsko dolino.
Podobe trenutka in podobe zgodovine
Žalec še nima knjige, kot bo foto-
Fotomonografija Podobe in srce Žalca, ki bo izšla konec avgusta ob 820-letnici mesta Žalec, bo v sodelovanju z občino Žalec izdala fit media. Urednik knjige je Jože Volfand. V prednaročilu stane knjiga samo 5-400 SIT. Z naročilnico, ki jo objavljamo, jo lahko naročite po ugodni prednaročniški ceni. Foto-mono-grafija bo izšla v slovensko-angle-ški verziji.
monografija Podobe in srce Žalca. To bo prva zaokrožena pripoved o mestu, ki bo lahko spremljala vsakogar, ki ima rad svoje mesto in vsakogar, ki bo to mesto obiskal, a ne želimo, da ga pozabi.
Mesto, ki živi.
Jože Volfand
Fotomonografiji na pot
Naše mesto Žalec letos praznuje častitljivo 820-letnico.
Zaradi njegove lepote in prijaznosti smo se odločili, da mu podarimo fotomonografijo z vsemi znamenitostmi ter podobami bogate kulturne in naravne dediščine. Zavedamo se, da so Žalčanke in Žalčani njegovo srce, zato smo tudi njihove podobe uvrstili v to darilo.
Vsakdo, ki prvič pride v naše mesto, to stori še kdaj. Pa veste zakaj? Ravno zaradi prijaznosti in gostoljubnosti prebivalcev ter čudovitih podob mesta Žalec.
Župan
Lojze Posedel, univ. dipl. ekon.
N A R O Č 11IV I C A
Naročnik:................................
Ulica:.....................................Poštna številka:................
Davčna številka:...........................Davčni zavezanec: DA NE
Naročamo .... izvodov fotomonografije Žalec ob 820-letnici po prednaročniški ceni 4.900 SIT. Vrednost po predračunu bomo poravnali v roku 30 dni.
Datum:	Žig:	Podpis odgovorne osebe:
Naročilnico lahko pošljete po faksu na številko 426 67 02 ali po pošti na naslov: FIT MEDIA, d.o.o., Bežigrajska c. 9, 3000 CELJE.
Potrjen investicijski plan za novo glasbeno šolo
Svetniki občine Žalec so imeli prejšnji četrtek 31. redno sejo, zadnjo pred poletnimi počitnicami. Izmed 14 točk dnevnega reda so najprej potrdili dokončno poročilo o ugotovitvah nadzora porabe javnih sredstev v občini Žalec v drugi polovici lanskega leta, spremembe odlokov o ustanovitvi javnih zavodov 0$ Petrovče in Vrtci občine Žalec, ki sta bila v prvem in drugem branju, ter predlog pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini.
Župan Lojze Posedel in vodja oddelka za negospodarstvo in gospodarstvo Tanja Razboršek Rehar sta predstavila dogovor o izgradnji nove glasbene šole v Žalcu, posebno pogodbo k dogovoru in investicijski program. Vse to je rezultat dolgih in zelo zapletenih pogajanj med spodnjesavinjskimi občinami, ki so soustanoviteljice glasbene šole, sprva pa so bile izrazito proti sofinanciranju sicer prepotrebne gradnje. Sedanja rešitev je ugodna tako za občino Žalec kot ostale občine, sta poudarila župan in vodja oddelka, saj je doseženo tudi maksimalno sofinanciranje s strani države.
Država bo prispevala 48 % ocenjene predračunske vrednosti, ki znaša 240 milijonov tolarjev. Razliko oziroma 126 milijonov tolarjev bodo pokrile občine Žalec, Prebold, Tabor in Vransko. Obveznosti zadnjih dveh prevzame občina Žalec. Občini Braslovče in Polzela ne pristopata k sofinanciranju izgradnje glasbene šole, pač pa sta podpisali posebno pogodbo k dogovoru, s katero bodo urejeni pogoji koriščenja storitev glasbene šole. Da občini ne bi izgubili soustanoviteljskih deležev, bosta potrebna sredstva iz svojih proračunov poravnali v naslednjih petih letih, letni znesek pa se določi na osnovi števila učencev iz vsake od teh občin in višine mesečne šolnine. Žalska občina se je strinjala s prošnjo občine Prebold, da svoj delež prav tako poravna v petih proračunskih letih.
Nova glasbena šola je predvidena na prostoru obstoječe šole in podaljšana na sosednjo parcelo. Izdelanih je bilo več variant, sprejeta pa je sedma, po kateri bo v pritličju dobrih 430 m2 prostora, kjer naj bi bila tudi dvorana s 150 sedeži, v nadstropju pa 347 m2.
Gradnja naj bi se pričela prihodnje leto.
Žalski svetniki so se po glasbeni šoli seznanili s končnim poročilom o rekonstrukciji atletskega stadiona. Končna vrednost je 121,3 milijona tolarjev, pri čemer so svetniki potrdili tudi sklep, da se manjkajočih 9 milijonov tolarjev prioritetno zagotovi v rebalansu proračuna. Občina namreč ni uspela na razpisu ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje nakupa opreme. Prav tako na razpisu ni uspela z investicijo v zamenjavo vlečnice v Libojah in za gradnjo telovadnice v Trju, se je pa ministrstvo odločilo, da bo v prihodnjem letu sofinanciralo 15 milijonov tolarjev za gradnjo večnamenskega objekta v športnem centru. Gre za kar 300 milijonov tolarjev vredno investicijo, ki za občino ni bila prioritetna, da pa ne bi izgubili na razpisu dobljenih sredstev, so svetniki po razpravi potrdili sklep za pripravo tega projekta, čeprav bo o njegovem nadaljevanju odločal občinski svet v novem mandatu.
Svetniki so sprejeli tudi program vzdrževanja gozdnih cest za leto 2002, dve premoženjsko-pravni zadevi, sklep o dobitnikih letošnjih občinskih priznanj in sklep o vključitvi občine v razvojni program podeželja in ekološkega kmetovanja, v katerem sodelujejo občine savinjsko-koroške regije. Potrdili so poročilo o delu komisije za zavarovanje ribnika Vrbje in pooblastili župana za podpis pisma o nameri za vključitev občine Žalec v lokalno turistično območje Velenja. Žalska občina še ni v nobenem ITO, kar med drugim onemogoča hotelu Žalec pridobitev koncesije za igralništvo, pogovori s spodnje in zgomjesavinjskimi občinami ter celjsko občino pa zaenkrat ne obetajo hitrih rezultatov.
Najbolj vroče je bilo ob koncu seje, ko je bila na dnevnem redu likvidnostna situacija krajevne skupnosti Griže. Svetnik in predsednik sveta KS Griže Jurij Blatnik je zahteval glasovanje o tem, da se tej KS pri pripravi rebalansa proračuna dodamo dodeli 2.215.604,09 tolarjev in tako popravi napaka, ki je nastala pri izračunu sredstev za redno dotacijo v lem 2000, kar naj bi izboljšalo likvidnostno situacijo. Župan je bil proti takemu sklepu z obrazložitvijo, da KS Griže ni bila oškodovana.
K. R.
Ovire odpravljene
Mesto Žalec bo kmalu postalo še prijaznejše. Delavci za Vzdrževanje in obnovo cest v teh dneh na cesti, ki pelje skozi mesto vse do pokopališča, na štiridesetih mestih znižujejo robnike pločnikov. Tako bodo
odpravili ovire za osebe na invalidskih vozičkih, ki so skupaj z drugimi posamezniki že dalj časa opozarjali na težave pri gibanju v prometu. Dela bodo Občino Žalec stala nekaj manj kot milijon tolarjev. T. Tavčar
Dela pri zniževanju robnikov
Žalski župan Lojze Posedel izroča knjižno nagrado odličnjaku Sergeju Seniču s 1. OŠ Žalec.
Sprejem za odličnjake
Župan občine Žalec Lojze Posedel je tudi letos priredil sprejem za vse učence osmih razredov osnovnih šol občine Žalec, ki so bili vseh osem let odlični, in za učence, ki so v preteklem šolskem letu na tekmovanjih iz slovenščine, angleščine, nemščine, kemije, fizike, matematike, logike, zgodovine in na glasbenih tekmovanjih dosegli zlato ali srebrno priznanje na državnem nivoju.
Odličnjaki OŠ Griže: David Sopotnik, Barbara Burjan, Neh Golavšek, Anja Kajtna, Daša Golavšek, Tjaša Feldin, Kaja Horvat, Milojka Pirš in Andreja Plakus; OŠ Petrovče: Tomaž Velečič, Marko Intihar, Katja Tomelj in Mihaela Super; OŠ Šempeter: Eva Cotič, Nives Oprešnik, Jasmina Skale, Dejan Teržan, Sara Krivokapič, Katja Toman in Borut Vaš; I. OŠ Žalec Uroš Diacci,
Mirjam Gominšek, Adrija Hlupič, Daša Kuhar, Gregor Spolenak, Tjaša Verdev, Špela Zoran, Georg Halužan, Brina Vedenik, Kim Verbovšek, Dejan Grabner, Nuša Čuk, Suzana Gradišnik, Mitja Jelen, Anita Lebnik, Domen Lovrenc, Darja Bedrač, Taja Benčina, Tadej Cink, Nina Hercog, Lara Jelen, Gregor Jerin, Katja Marinič, Goran Miljič, Sergej Senič, Barbara Zupanc, Kostja Čremošnik, Klemen Grabnar, Žiga Meh in Jernej Turnšek. Kar 49 učencev je na različnih tekmovanjih doseglo zlata in srebrna priznanja.
Sprejem so popestrili s kulturnim programom, v katerem je nastopila plesna skupina Upis in skupina za mlade Gameover. Župan Lojze Posedel je vsem učencem čestital in jim zaželel uspešno nadaljnje šolanje ter vsakemu v spomin na uspešno osnovno šolanje izročil knjigo.
T. Tavčar
Dobitniki priznanj večinoma jubilanti
V petek, 6. septembra, bo ob prazniku občine Žalec slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bodo podeljena letošnja občinska priznanja, sklep o dobitnikih pa so svetniki že sprejeli na junijski seji občinskega sveta.
Grb občine Žalec bodo prejeli: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, ki letos praznuje 50-letnico,
Vrtci občine Žalec, ki slavi enak jubilej, Strelsko društvo Juteks Žalec ob svoji 20-letnici, Ivica Čretnik in Jožica Ocvirk.
Dobitniki plaket so: Prostovoljno gasilsko društvo Ložnica, ki bo te dni proslavilo 80 let uspešnega delovanja, Golding klub Žalec, ki je v začetku leta praznoval 10-letnico, Bogomil Polavder in Damir Vrbanič.
K. R.
OBČINA ŽALEC
objavlja na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije
razpis za podelitev nagrad in priznanj INOVATOR LETA 2002
v kategorijah: patenti,
izboljšave izdelkov,
izboljšave tehnoloških postopkov.
Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe - avtorji, katerih inovacije so razvite na območju občine Žalec.
Prijave na razpis sprejema
Razvojna agencija Savinja, lil. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, do 31. oktobra 2002
Prijava na razpis mora vsebovati:
•	ime in priimek ter naslov inovatorja,
•	naziv in popolni opis realizirane inovacije v lem 2002 z navedbo značilnosti po kriterijih za ocenjevanje,
•	slike, načrte in opis prijavljene inovacije,
•	stopnjo realizacije inovacije.
Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval župan občine Žalec, bo vloge obravnavala do najkasneje 30. novembra 2002.
Vse informacije ter Pravilnik o podeljevanju nagrad dobite na Razvojni agenciji Savinja, tel.: 03/713 68 67 (Roman Virant).
-	v
Občina Žalec
junij2002
Na Petrovem trgu tudi semafor
Velik praznik
V Gotovljah so praznovali
25. junij je tudi praznik Krajevne skupnosti Gotovlje. Ob pestrem programu in nalogah, ki so si jih zastavili, so s praznovanjem pričeli že 16. junija, z lovsko-strelskim tekmovanjem za pokal KS Gotovlje na Rinki. Vrsta prireditev pa se je odvijala minulo soboto.
Pričeli so z dnevom odprtih vrat društev in organizacij, sledil je turnir v malem nogometu, otvoritev gasilskega muzeja, tradicionalni spomin-
ski šahovski turnir Jožeta Štormana in gasilsko hitrostno tekmovanje za pokal KS. Med najpomembnejše pridobitve pa vsekakor sodi otvoritev I. faze komunalne ureditve - izgradnja kanalizacije in posodobitev vodovoda, javne razsvedjave, plinovodnega omrežja in cestišča.
Praznovanje so zaokrožili s tradicionalno prireditvijo Pod stoletnimi lipami v središču vasi in s podelitvijo priznanj Krajevne skupnosti, kulturnim programom, srečolovom, kresovanjem in družabnim srečanjem.
M. C., foto K. R.
Tako se sprašujejo nekateri stanovalci blokov in hiš v bližini otroškega igrišča ob Gregorčičevi ulici v Žalcu. Igrala in peskovnik so bili močno dotrajani, leta jih ni nihče obnovil, pred kratkim pa so bili povsem odstranjeni. Tako naj bi odločila posebna komisija pri mestni skupnosti, v kateri je tudi predstavnik meščanov. Toda vsi se ne strinjajo z odločitvijo, da bo park poslej brez igral.
Na občini Žalec pravijo, da je odločitev odvisna od tamkajšnjih prebivalcev oziroma mestne skupnosti. V letošnjem občinskem proračunu je na področju urejanja in opremljanja javnih površin 500.000 tolarjev namenjenih za postopno urejanje otrokom bolj prijaznih površin, torej za nakup igral. Občina bo poleg nakupa pri izbiri in določitvi postavitve posameznih igral ponudila strokovno pomoč, tako da bi igrala na enem mestu izpolnjevala zahteve ciljne skupine otrok in predstavljala prostorsko optimalno skladno celoto.
Oprema naj bi bila prioritetno namenjena najbolj frekventnim in že urejenim javnim površinam v lasti občine Žalec, ki so dostopna vsem otrokom ob vsakem času. Občina je vsem predsednikom in tajnikom krajevnih ter mestne skupnosti, zvezi
Letošnji praznik Krajevne skupnosti Šempeter se bo zapisal v zgodovino. Le redko namreč središče kraja tako spremeni podobo, kot jo je te dni Šempeter. Osrednja prireditev ob prazniku, ki bo to soboto ob 11. uri na Petrovem trgu, bo posvečena otvoritvi rekonstruirane ceste R-II-447.
S tem je končana prva faza rekonstrukcije glavne ceste skozi Šempeter, ki je bila dolg še iz časa gradnje avtoceste skozi Savinjsko dolino in je trajala več mesecev. Rekonstrukcijo ceste, pod katero so bili obnovljeni tudi vsi vodi in urejeni pločniki, kolesarska steza ter postavljena nova javna razsvetljava, sta sofinancirala Ministrstvo za pro-
met in Občina Žalec, pogodbena vrednost del pa znaša 320 milijonov tolarjev. Cesto bosta poleg predstavnikov investitorjev in izvajalcev odprla minister za promet Jakob Presečnik in župan občine Žalec Lojze Posedel, kratek kulturni program pa pripravljajo učenci osnovne šole Šempeter.
Svečana seja sveta KS Šempeter s podelitvijo priznanj bo ta petek ob 20. uri v dvorani Hmeljarskega doma. V kulturnem programu bodo s predstavo Zvoki iz Pekla sodelovali učenci osnovne šole, skupina Tipko, pianistka Urška Roškar in Katarina Galič z altsaksafonom. Po končani slovesnosti bo srečanje krajanov z zabavnim programom in pogostitvijo.
K. R.
Igrišče ali park?
Novo pridobitev v Gotovljah sta poleg predstavnikov KS in izvajalcev odprla krajanka Slavka Šuster in žalski župan.
Občinska stavba poleti oblečena
Obisk predsednika DeSlIS-a
Na račun zunanjega izgleda občinske oziroma osrednje upravne stavbe v Žalcu je bilo v zadnjem času izrečenih precej kritik. Pročelje je bilo nazadnje obnovljeno leta 1956 in je bilo ne le dotrajano, pač pa zaradi odpadanja ometa na nekaterih mestih že nevarno za mimoidoče. Letošnje poletje se je občina odločila za obnovo, tudi zato, ker mesto Žalec
septembra praznuje 820-letni-
co.
Vrednost obnove naj bi po prvotnih ocenah znašala 4 milijone tolarjev, ob začetku del pa se je pokazalo, da bo potrebno v celoti odstraniti ves omet, stavbo oprati, vbrizgati beton, toplotno izolirati in šele nato poskrbeti za zaključni sloj ter urediti tudi okna. Stroški naj bi tako skupaj znašali dobrih 8 milijonov tolarjev.
K. R.

g»

turističnih in športnih društev poslala dopis, da do 15. junija posredujejo možne lokacije za igrala. Občina ne bo razsodnik, kje je igrišče moteče in kje ne, je pa skoraj nerazumljivo, da so v nekaterih stanovanjskih
soseskah moteč element celo otroci.
K. R.
Pred časom je bil na obisku v žalski občini novi predsednik DeSUS-a Anton Rous. V Žalec in Savinjsko dolino je prišel zlasti zaradi uspešnega dela stranke, ki je na državnozborskih volitvah dosegla dober rezultat in s tem tudi poslansko mesto v slovenskem parlamentu.
Anton Rous se je najprej srečal s člani območnega odbora DeSUS-a Spodnje Savinjske doline in se udeležil sestanka pokrajinskega odbora DeSUS-a v Žalcu, na katerem je bilo dogovorjeno, da bo srečanje stranke letos proti koncu julija v Novem Celju. Na srečanju bodo med drugim predstavih svojega predsedniškega kandidata g. Gobca.
Rado Rotar je novega predsednika seznanil z aktivnostmi in delom Območne organizacije, precej besed pa je bilo namenjenih tudi volitvam. V nadaljevanju obiska je predsedni-
ka Rousa sprejel župan Lojze Posedel, ki je gostu predstavil občino in njene načrte. Pri tem je izpostavil tiste projekte, ki so posredno ah neposredno povezani tudi z upokojensko populacijo.
Skupaj s podžupanom Ferdinan-
dom Halerjem, predsednikom Območne organizacije DeSUS-a Radom Rotarjem in županom se je predsednik nato pridružil športnemu srečanju Zveze društev upokojencev občine Žalec na Ponikvi.
D. N.
Anton Rous v družbi z upokojenci žalske občine
Trje raste
Šolarji že uživajo zaslužene počitnice in ne mislijo na naslednje šolsko leto. Investitorji in gradbinci pa so z mislimi že pri septembru. Kot zatrjujejo, bo nova podružnična šola na Trju do septembra pripravljena za šolarje iz Velike Pirešice in Galicije.
Zato so svetniki na zadnji seji občinskega sveta potrdili spremembo odloka o ustanovitvi vzgojno-izo-
braževalnega zavoda OŠ Petrovče, v katerem je namesto dosedanjih dveh podružnic v Galiciji in Veliki Pirešici le podružnica Trje. Podobna sprememba je bila v odloku o ustanovitvi javnega zavoda Vrtci občine Žalec, ki bo imel namesto 12 odslej 11 enot, v krajevni skupnosti Galicija le v Trju.
Vrednost gradbeno-obrtniških del znaša 191,4 milijona tolarjev.
K. R., foto: T. T.
Delovne akcije v
Drešinji vasi
Vaščani Drešinje vasi so se v mesecu maju odločili, da bodo polepšali videz vasi in okolice. Najprej so organizirali čistilno akcijo na bližnji gmajni in ob potoku Ložnica. Za mlade so uredili travnato igrišče na koncu vasi. V sodelovanju s
Semenarno Ljubljana (z vrtnarijo iz Drešinje vasi) so preuredili park, nasadih okrasne grmovnice in polepšali prostor okoh tamkajšnje avtobusne postaje. V akciji so sodelovali tako mladi kot malce starejši (na posnetku).	D. ž.
Člani TD Šempeter med postavljenjem klopi ob Savinji
Postavljanje klopi ob Savinji
Ob Savinji je od leta 1998 urejena pešpot, ki sta jo uredili takratna občina Žalec in Turistična zveza Spodnje Savinjske doline. Pešpot poteka od čistilne naprave v Kasazah oziroma mostu čez Savinjo do mostu v Šempetru.
Pot je namenjena vsem ljubiteljem narave in omogoča prijeten in zanimiv sprehod. Ker pa se je prijetno tudi kam usesti, so se v občini Žalec odločili del denarja nameniti za
klopi. Postavitev le-teh so prepustih turističnim društvom na tem območju. V minulih dneh so člani Turističnega društva Šempeter to akcijo tudi izpeljali in v dveh dneh postavili šest novih klopi in košev za smeti. Ker vandalizem tudi ob tej pešpoti ne miruje, so klopi železne konstrukcije in noge zalite v beton. Vsekakor pa bodo lahko vsi, ki bodo hodih po tej poti, z veseljem sedali nanje.
D. N.
4
junij2002
lBCINE
OBČINA BRASLOVČE
Braslovče 29, 3314 Braslovče, tel.: (03) 703 84 00
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z Odlokom o priznanjih Občine Braslovče (Ur. list RS št. 69/2000)
razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNAJ OBČINE BRASLOVČE V LETU 2002
1.
Priznanja Občine Braslovče:
•	zlata plaketa Občine Braslovče z zlatim cekinom;
•	srebrna plaketa Občine Braslovče s srebrnim cekinom;
•	bronasta plaketa Občine Braslovče z bronastim cekinom;
•	naziv častni občan;
•	častni znak Občine Braslovče.
I.	ZLATA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE
Zlata plaketa Občine Braslovče je najvišje priznanje občine Braslovče. Podeljuje se za večletne uspehe ah enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena ter za večletne uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, družbenem ah drugem področju življenja in dela.
II.	SREBRNA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE
Srebrna plaketa Občine Braslovče se podeljuje ob izjemnih enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju, ob življenjskem in delovnem jubileju ter ob drugih utemeljenih podobnih priložnostih.
III.	BRONASTA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE
Bronasta plaketa Občine Braslovče se podeljuje za dosežke in uspehe na področju izobraževanja, kulture, znanosti, tehnike, ekologije in športa ter za dejanja, ki se odražajo v humanem odnosu do sočloveka.
IV.	ČASTNI ZNAK OBČINE BRASLOVČE
Častni znak Občine Braslovče se podeljuje posameznikom, skupinam občanov ah društvom za posebne dosežke in uspehe na vseh področjih družbenega življenja ter uglednim gostom in delegacijam.
V.	NAZIV ČASTNI OBČAN
Naziv častni občan Občine Braslovče se podeljuje občanom občine Braslovče in drugim državljanom RS, kakor Uidi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda občine Braslovče.
2.
Priznanja se izročijo na svečani seji občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika, lahko pa tudi na svečan način ob posebnih slovesnostih ah s svečanim sprejemom ob dogodkih in datumih, pomembnih za občino ah dobitnike priznanj, na dan, ki je čim bhžje takšnemu datumu.
3.
Postopek podeljevanja priznanj:
Pobudniki oz. predlagatelji za podehtev navedenih priznanj so lahko:
•	občani občine Braslovče;
•	pohtične stranke;
•	krajevni odbori;
•	podjetja;
•	društva;
•	druge organizacije in skupnosti.
4.
Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati:
•	naziv in ime pobudnika;
•	ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja ter osnovne osebne podatke;
•	obrazložitev pobude;
•	dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi.
5.
Pobude za podelitev priznanj Občine Braslovče sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Braslovče 29, 3314 Braslovče, do 15. 7. 2002.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
VF
MARN, s.p. ^0 aAvtOa
Vransko 18/b
Tel.; (03) 572 51 06, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje ‘delovne stroje * motocikle * športne izpuhe *
Fotokopiranje in plastifìciranje po zelo ugodnih cenah.
Uidi letos tekmovanje
v košnji
Kljub slabemu vremenu lansko leto se lovrenški gasilci vneto pripravljamo na izvedbo tradicionalne kulturno-etno-loške prireditve Tekma koscev, grabljic in Štangarjev, ki bo tudi tokrat potekala prvo nedeljo v avgustu.
Ekipe, sestavljene iz treh žensk in treh moških, se bodo pomerile v košnji, grabljenju in spravljanju trave v sušila, v postavljanju hmeljevk in ne nazadnje še v šaljivi igri, imenovani “rdeča nit”, ki jo vsako leto nekohko spremenimo, tako da ima tekmovanje svež pridih. Vseskozi podeljujemo tudi nagrado za najlepše okrašen oziroma najbolj domiseln voz, s katerim se ekipa popelje v povorki skozi vas na tekmovalni prostor. Seveda pa to ni pogoj za sodelovanje na igrah, kajti ekipa se lahko povorke udeleži tudi peš.
Lepe nagrade podelimo tudi v posameznih kategorijah, in sicer najboljšemu koscu, najboljšim grabljicam, Štangarjem in ekipi z najboljšim rezultatom v igri “rdeča nit”. Nagrajene so tudi ekipe, ki skupno dosežejo najvišje število točk.
Vse zainteresirane vabimo k sodelovanju na naši prireditvi. Sestavite ekipo, ki bo v igri in smehu preživela nedeljsko popoldne v Sv. Lovrencu in obudila kmečka opravila, ki jih vse bolj izpodriva sodobna tehnika kmetovanja. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko št. 041 783 365 Gani).
V Zgornje Limove e po asfaltu
Zadnja od prireditev ob letošnjem občinskem prazniku občine Vransko je bila v zaselku Zgornje Limovce, kjer so svečano predali namenu dva cestna odseka, od tega na novo asfaltirano cesto v dolžini 670
metrov. O pridobitvi je zbranim najprej spregovoril predsednik režijskega odbora Gotard Ferme in poudaril, da znaša vrednost del okoli 17 milijonov tolarjev, največ sredstev pa sta prispevali občini
Vransko in Zagorje ob Savi. Poleg tega so krajani opravili okrog dva tisoč prostovoljnih ur.
V imenu občine Vransko je govoril Franc Sušnik in se zahvalil občini Zagorje ob Savi in krajanom. Obljubil je pomoč pri izgradnji ceste Limovce-Baba, ki bo ta kraj še bolj zbližala z Vranskim, in pri izgradnji javne razsvetljave. Po podelitvi priznanj Gotardu Fermetu, Milanu Fermeta, Tonetu Cukjatiju in režijskemu odbora Limovce je cesto blagoslovil župnik Marko Pajk iz Šent-goterda, s prerezom traku pa sta del ceste proti Zagorju ob Savi predala namenu Jano Fhs in Franc Sušnik, drugi del v Zgornje Limovce pa Zdenka Ferme, Franc Sušnik ter Gotard Ferme (na posnetku).
T. Tavčar
Vljudno vabimo tudi vse, ki vam je ta prireditev všeč, k vzpodbujanju najljubše ekipe. Torej se srečamo prvo nedeljo v avgustu v Sv. Lovrencu.	Andreja Kumer
Kosec pri opravljanju svojega dela tekme
Prošnje padle na plodna tla
\ zadnji številki Informatorja občine Prebold smo objavili članek o predvideni obnovi zvonika v Sv. Lovrencu in se zaradi velikih stroškov obrnili po pomoč k vsem občanom v občini Prebold. Ker je bil vaš odziv pozitiven in dobrosrčen, čutimo dolžnost, da se vam javno zahvalimo.
Dela na zvoniku, katerih izvajalec je podjetje Remont Celje, so se začela izvajati ob koncu meseca aprila in bodo končana v juniju.
Nadzor del uspešno vodi predsednik KO Bogdan Kočevar, kateremu
se člani cerkvenega sveta iskreno zahvaljujejo. Prav tako gre zahvala vsem pobiralcem, še posebno prijateljem iz sosednje vasi, ker so si vzeh čas za zbiranje finančnih sredstev po vaseh.
Nemški gasilci v Braslovčah
Sprejem pri županu Dušku Goričaiju
PGD Braslovče ima že dve leti navezane dobre prijateljske stike z gasilskim društvom iz nemškega mesta Rommerskirchen, od katerega so bra-slovški gasilci prejeli rabljeno gasilsko vozilo in nekaj opreme, konec minulega tedna pa so nemški gasilci prišli v goste.
Med drugim so si ogledali Žovneški grad, pripravili so jim piknik, sprejel pa jih je tudi braslovški župan Duško Goričar. Gasilcem iz Rommerskirchna se je zahvalil in vsem zaželel še naprej uspešno sodelovanje.	T. T.
Zahvala
Cerkveni svet Sv. Lovrenc in župnijski urad Sv. Pavel se vam od srca zahvaljuje za vašo finančno pomoč pri obnovi zvonika v Sv. Lovrencu, s katero ste nam dokazali dobrosrčnost pri ohranjanju naše kulturne dediščine.
Prav tako se zahvaljujemo Radiu Goldi za vso medijsko podporo pri izvedbi te obsežne pobiralne akcije.
Vse občane že sedaj obveščamo, da bo blagoslov prenovljenega zvonika na lovrenško nedeljo, to je drago nedeljo v avgusta, ki je obenem tudi praznik naše vasi. Prisrčno vabljeni na blagoslov, ki se bo pričel s sveto mašo in nadaljeval s kulturnim programom, z zakusko ter dobro kapljico.
Vsem še enkrat hvala.
Če še žeb kdo darovati svoj prispevek za obnovo zvonika, lahko to stori v župnišču pri g. Francu Serecu ah na samem blagoslovu v Sv. Lovrencu.
Andreja Kumer
Ogled doline z zvonika
Odbor za obnovo zvonika cerkve Sv. Lovrenca in cerkveni svet sta pred dnevi pripravila zanimiv ogled cerkve, ki sodi med najstarejše sakralne objekte v Spodnji Savinjski dolini. Pisni viri dokazujejo, da je stala cerkev v tej vasi že v 13. stoletju, sedanja pa je bila zgrajena v obdobju romantike. Zvonik, ki je zdaj deležen prenove, ima vklesano letnico 1843.
Na ogled cerkve so povabili vse svetnike in vodstvo občine Prebold, ki je za obnovo prispevala okrog 70 odstotkov potrebnega denarja, z namenom, da seznanijo svetnike in ostale o poteku del. Hkrati pa je bila
to priložnost, glede na postavljene gradbene odre, da se povzpnejo na vrh zvonika in si od tam privoščijo čudovit razgled po dolini. V notranjosti cerkve sta zbranim spregovorila podžupana občine Prebold Franc Rezar in Franc Kukovnik, ki sta pohvalila prizadevanje krajanov za obnovo cerkve in ohranjanje kulturne dediščine. V imenu gradbenega odbora je zbrane pozdravil Bogdan Kočevar, ki je podrobneje razložil že opravljena in načrtovana obnovitvena dela, besed zahvale pa tudi ni manjkalo s strani cerkvenega sveta, ki je nadvse uspešno izpeljal nabiralno akcijo v celotni občini Prebold.
D. Naraglav
Udeleženci srečanja po končanem panoramskem ogledu doline z zvonika
Občine
junij2002
Odličnjaki pri županu
V sejni sobi občinske uprave na Polzeli je župan ljubo Žnidar sprejel prvo generacijo učenk in učencev devetletke, ki so bili odlični vseh osem let (z devetletko so pričeli v sedmem razredu, v katerega so prišli iz petega razreda). Sprejema se je udeležilo 22 učenk in učencev ter vodstvo šole.
Najboljši učenci: Suzana Čuk, Ana Kotnik, Ina Živanovič, Janez Lev Kočevar, Moris Krašovic, Urša Resnik, Blaž Šmerc, Monika Mešič, Sandra Rozman, Gregor Černelč, Sanja Arlič, Nika Beloglave, Nataša Sitar, Rok Svetko, Blaž Prislan, Zea Petranovič, Cristina Stoianov, Lea Vidmajer, Katja Poznič, Klemen Vodovnik, Matija Marjetič in Aleš
Kolšek. Župan jim je čestital za uspeh in jim v nadaljnjem šolanju zaželel kar največ podobnih dosežkov. Vsakemu je izročil knjižno nagrado in srebrni cekin občine Polzela.
Za sprejem se je zahvalila ravnateljica šole mag. Marinka Marovt, učenka Monika Mešič pa je župana seznanila tudi z drugimi odličnimi rezultati, ki so jih dosegli polzelski učenci v šolskem letu 2001/2002.
T. Tavčar
Kopač na Polzeli
Pred dnevi je bil na kratkem delovnem obisku v občini Polzela minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač. Župan Ljubo Žnidar ga je seznanil z vsemi aktivnostmi v občini, ki se nanašajo na njegov ministrski resor.
Govorili so o vsebini novega prostorskega plana, katerega predlog je že v ministrstvu za pridobitev konč-
nih soglasij. Prav tako so govorili o prijavah na razpis za pridobitev sredstev iz republiškega proračuna za sofinanciranje gradnje vodovoda Dobrič-Andraž, saj občina Polzela še nima v celoti rešene oskrbe s pitno vodo. Sledil je pogovor o odvodnjavanju in o vzdrževanju vodotoka Savinja ter razbremenilnega kanala Ložnica. Izrečenih je bilo kar nekaj kritik upravljalcem vodotokov, ki ne
opravljajo vzdrževalnih del. Še vedno tudi ni končana sanacija jezu na Savinji pri mostu na Polzeli, ki se je začela leta 2000 in je bila lani prekinjena. Zelo prizadet je tudi obrambni nasip Savinje v naseljih Ločica ob Savinji in Breg, kjer bi bila v primeru naraslih voda velika nevarnost poplav.
Minister Kopač je povedano vzel na znanje, obljubil nekaj rešitev, seveda pa je vse odvisno od razpoložljivih sredstev.
T. Tavčar
Minister Kopač med razgovorom m Občini Polzela
Prostorski plan občine
Svetniki občine Prebold bodo imeli v mesecu dni kar tri seje občinskega sveta. Dve sta bili delovni, to soboto pa se bodo zbrali še na slavnostni seji, na kateri bodo podelili letošnja občinska priznanja. Med najpomembnejšimi dokumenti, ki so ta čas v javni obravnavi, je predlog odloka o prostorskem planu Občine Prebold.
Zadnji četrtek v maju so imeli preboldski svetniki 32. redno sejo, na kateri so v prvi obravnavi sprejeli odlok o prostorskem planu in ga dah v 30-dnevno javno razpravo. 12. junija zvečer je bila v avb kinodvorane javna predstavitev tega dokumenta, udeležili pa so se je predvsem tisti občani, ki so v fazi priprave plana dah kakšen predlog ah pripombo. Tako na seji kot na javni predstavitvi sta dokument predstavila župan Vinko Debelak in Borut Lučar, direktor podjetja Regijska razvojna družba iz Domžal, ki je izdelovalec plana.
Povedala sta, da sta kot nosilni naselji v občini opredeljena Prebold in Latkova vas, kjer sta v okviru kompleksa Tekstilne tovarne in bivšega Hmezad Kmetijstva z območjem od SAM-a do Schidla predvideni pro-izvodno-obrtni coni. Stanovanjska gradnja je predvidena v Hrastju, nekaj v Sv. Lovrencu, Matkah in Kaplji vasi, še največ pa v Preboldu (na primer Kovačev hrib in nad tovarno). Želja za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna je več, vendar je pri tem zelo težko uspeti na ustreznih ministrstvih in službah, zlasti ker je pomemben kriterij pri odločanju o tem demografski dejavnik, sta povedala Debelak in Lučar. Vse spremembe, ki so vnesene v predlog prostorskega plana, morajo namreč potrditi še številni soglasodajalci na državni ravni, preden plan dokončno potrdi občinski svet. Med najbolj smelimi odločitvami je obvoznica mimo Latkove vasi in Prebolda za Trbovlje. Trasa je začrtana, vendar to ne pomeni takojšnjega začetka gradnje, pa tudi podrobnejša trasa bo v primeru odločitve za gradnjo še predmet razprav. Ob cesti Latkova vas - Prebold je predvidena tudi gradnja bencinskega servisa.
Na majski seji so svetniki v prvi obravnavi sprejeli še več predlogov
odlokov in jih dah v 15-dnevno javno obravnavo, in sicer predlog odloka o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, spremembe pravilnika za vrednotenje športnih programov, predlog pravilnika o kriterijih za nabavo gasilske in druge reševalne opreme ter predlog pravilnika o dodeljevanju sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja.
V	svet zavoda Medobčinska matična knjižnica Žalec so v dogovoru z občino Polzela imenovali Magdo Novak, na junijski seji pa v nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Žalec Majdo Cilenšek.
Sicer pa so na junijski seji na Homu najprej potrdili letošnje dobitnike občinskih priznanj. Zlati grb bo v soboto prejel Ivan Žagar, srebrnega Ivan Stepišnik, bronaste pa Marija Jager, Darko Naraglav in Pavla Mlakar. Priznanja bodo prejeh: prostovoljno gasilsko društvo Latkova vas, Bernard Tratnik, Anica Skok, Fanika Raček in Milan Posavec. Posebno priznanje občine Prebold za enkratni prispevek k ponovnemu oblikovanju samostojne občine bo podeljeno Alojzu Cilenšku.
V	drugi obravnavi so potrdili program varstva okolja v občini Prebold (lokalna agenda), ki med drugim določa, da mora biti v petih letih zgrajena čistilna naprava, kje in kako, pa bo stvar dogovora. Prav tako so potrdili sklep, da se prične postopek za sporazumno določitev meje med občinama Prebold in Trbovlje. Naselje Jelence (2 občana in štiri hišne številke) bo priključeno občini Trbovlje. Pri tem bo kot pooblaščenec občine Prebold sodeloval Tomaž Cink, predsednik odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami.
Zelo obširna je bila točka razno. Med drugim so Marjana Golavška imenovah kot predstavnika občine v projektno skupino za uvedbo 9-letke. Največ polemike pa je povzročila razprava o položaju v Tekstilni tovarni Prebold in MIK-u. Prvi so odobrili odložitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, predlog MIK-a, da bi občina odkupila eno proizvodno linijo in jo kasneje prodala nazaj, pa niso sprejeh. S tem nakupom naj bi tovarni pomagali, da bi lahko kupila material za izdelavo zimske konfekcije.
K. R.
OBČINA POLZELA
Polzela 8, 3313 Polzela, tel.: 03/ 703 32 23
Javni razpis
za prodajo nepremičnin z zbiranjem pisnih ponudb
I. Predmet prodaje
nepremičnine:
1.	pare. št. 612/5, gozd v izmeri 485 m2, in pare. št. 612/43, gozd v izmeri 255 m2, vse pripisano pri vi. št. 562 k. o. Orla vas 2;
2.	pare. št. 612/45, gozd v izmeri 426 m2, in pare. št. 612/42, gozd v izmeri 368 m2, vse pripisano pri vi. št. 562 k. o. Orla vas.
Zazidalni pogoji so določeni s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP 2) Uradni hst RS št. 35/96 in 98/00.
Zemljišče nudi možnost komunalne ureditve pod pogoji, ki jih bodo podah upravljavci komunalne infrastrukture.
II.	Izklicna cena
Izklicna cena za nepremičnino pod 1. in 2. točko je 4.500,00 sit /m2. Izklicna cena za m2 predstavlja ceno za zemljišče, brez prispevkov in nadomestil. Nepremičnini s pare. št. 612/5 parc.št. 612/43 se prodajata skupaj in v celoti., prav tako tudi pare. št. 612/45 in 612/42 .
III.	Rok za zbiranje ponudb
Ponudbe morajo biti dostavljene na sedež prodajalca Občine Polzela z oznako: “Ponudba za nakup nepremičnin - Ne odpiraj" v roku do 26. 07. 2002.
Javno odpiranje ponudb bo 29. 07.2002, to je po poteku roka za zbiranje ponudb, s pričetkom ob 8.00 uri na sedežu prodajalca (sejna soba Občine Polzela).
IV.	Način prodaje
Nepremičnine so naprodaj po načelu videno - kupljeno.
V.	Drugi pogoji
1.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Repubhke Slovenije, in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije in predložijo pismeno dokazilo o plačilu varščine.
2.	Vsak ponudnik mora plačati varščino v višini 10 % izklicne cene in jo nakazah na transakcijski račun občine Polzela št. 01000-0100004561 do 30. 06. 2002, s 01.07. 2002 pa se varščina nakaže na račun 01373-0100004520. Varščino je potrebno nakazah do dneva izteka roka za zbiranje ponudb.
3.	V primeru odstopa ponudnika od javnega razpisa že vplačana varščina zapade v korist prodajalca.
4.	Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, ponudnikom, ki na razpisu ne bodo uspeh, pa bo vrnjena v 8 dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika brez obresh.
5.	Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe prodajalcu predložiti listino pristojnega organa, s katero dokazuje, da je poravnal vse davke in prispevke ter zapadle obveznosti svojih upnikov.
6.	Kot najugodnejša ponudba bo štela cenovno najvišja dana ponudba. Prodajalec si pridržuje pravico, da kupoprodajne pogodbe ne sklene.
7.	Kupec, ki bo na razpisu uspel, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 15 dneh od javnega odpiranja ponudb ter plačah celotno kupnino na račun prodajalca št. 01373-0100004520 v pogodbeno določenem roku, sicer se šteje, da je izbrani ponudnik od nakupa odstopil, varščina pa ostane prodajalcu.
8.	V primeru, da uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačano varščino pa bo zadržal prodajalec.
9.	Davščine v izklicno ceno niso zajete, plača jih kupec. Kupec poravna vse stroške v zvezi s prenosom lastninske pravice, vključno z odvetniškimi in notarskimi stroški ter vpisi v zemljiško knjigo.
10.	Kupljena nepremičnina bo kupcu izročena v last in posest po plačilu celotne kupnine.
11.	O tem, kdo je najugodnejši ponudnik, bodo ponudniki, ki na odpiranju ponudb ne bodo prisotni, obveščeni v 5. dneh.
12.	Ogled nepremičnin in druge informacije so mogoče na sedežu Občine Polzela v času uradnih ur. Kontaktna oseba je Eva Lenko.
Občina Polzela
OBČINA POLZELA
ČESTITA
SVOJIM OBČANKAM IN OBČANOM TER VSEM DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM OB DNEVU DRŽAVNOSTI.
V prejšnji številki Utripa je zaradi napake izpadla čestitka občine Polzela ob dnevu državnosti. Občini se za neljubo napako opravičujemo in čestitko objavljamo zdaj.	Uredništvo
Usposabljanje za gasilce
Občinska gasilska zveza Žalec je tudi letos organizirala usposabljanje za prostovoljne gasilce, ki morajo biti v skladu z Zakonom o gasilstvu usposobljeni za opravljanje nalog gašenja in reševanja v primeru požarov, naravnih in drugih nesreč.
Usposabljanja, ki so mu namenih 85 ur, se je udeležilo 34 gasilcev Gasilske zveze Žalec. 40 ur teoretičnega pouka so izvedli v prostorih PGD Drešinja vas, 45 ur praktičnega pouka pa na ustreznih površinah po
izbiri predavatelja. Na tečaju so obravnavali organizacijo gasilstva, varstvo pri delu, požarno preventivo, zaščito in reševanje, vozila in opremo, kemijo v gasilstvu, gasilsko taktiko, tehnično reševanje in še več drugih učnih vsebin.
Tečaj je vodil Jani Šalej, posamezne učne vsebine pa so gasilcem podah tudi Franci Naraks, Dušan Pungartnik, Rafko Hrustel, Darko Koželj, Savina Naraks, Marcel Klemenšek, Rafko Gaberšek, Drago Pinter, Aleš Cilenšek, Zvone Kotnik in zdravnik dr. med. Jože Utroša. D. N.
Za novo glasbeno šolo
Na zadnji, 24. seji so svetniki občine Braslovče sprejeli dogovor o izgradnji glasbene šole v Žalcu. Občina Braslovče bo tako v pehh letih za novo šolo prispevala 15.120.000 tolarjev. Nova šola naj bi stala 240.000.000 tolarjev, od tega bodo občine Spodnje Savinjske dobne prispevale 126 milijonov, preostalih 114 mihjonov pa naj bi se pridobilo iz državnega proračuna. Svetniki so po krajši razpravi sprejeh tudi sklep o sofinanciranju uvajalne faze Razvojnega programa podeželja. V letošnjem in prihodnjem letu bodo tako sofinancirali varstvo vodnih virov in oskrbo s pitno vodo na
Dobroveljski planoti. Sprejet je bil tudi sklep, da občina Braslovče sprejme odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče. Na podlagi finančne konstrukcije bo morala občina Braslovče letno prispevati nekaj več kot 200 tisoč tolarjev. Stroški priprave in zagona enega študijskega programa se ocenjujejo na 8 mihjonov tolarjev, kar bi po predlaganem delitvenem ključu za občino Braslovče pomenilo nekaj več kot 60 tisoč tolarjev za en program. Brez pripomb pa so svetniki potrdili Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pokopališkem redu. T. T.
junij2002
Po DOLINI
Mladinski ekipi s svojimi mentorji, predsednikom društva in voznikoma po vrnitvi s tekmovanja pred gasilskim domom v Grajski vasi
Poudarek na delu z mladimi
Prostovoljno gasilsko društvo Grajska vas daje velik poudarek delu z mladimi in njihovim vključevanjem v gasilstvo, kar se odraža tudi na tekmovalnem področju, saj dosegajo z mlajšimi ekipami zavidanja vredne rezultate. Krona le-teh pa je bilo letošnje državno prvenstvo, na katerem so mladinci postali državni prvaki, mladinke pa so njihov uspeh dopolnile s tretjim mestom.
Rezultata imata dobre temelje, saj so bili na lanskoletnem tekmovanju Gasilske zveze Žalec mladinci prvi, mladinke pa druge. Sledilo je regijsko tekmovanje Savinjsko-Šaleške regije, ki je bilo na poligonu v Ločici ob Savinji, na katerem sta obe ekipi dosegli prvo mesto in si pridobili pravico nastopa na državnem prvenstvu. Veseli doseženega rezultata so v društvu poskrbeli za dobre
pogoje priprav obeh ekip, mentorji Anton Laznik, Adi Drolc in Boris Topovšek pa so poskrbeli, da sta se ekipi dobro pripravili na državno prvenstvo, ki je bilo minuli mesec na poligonu v Ločici ob Savinji. Ekipa mladink je po žrebu nastopila kot prva, mladinci pa kot četrti. Čas do razglasitve rezultatov so mladi tekmovalci skupaj s svojimi mentorji izkoristili za izlet v Snežno jamo na Raduhi, iz katere so se, polni lepih vtisov, vrnili na razglasitev rezultatov, ki jim je prineslo veliko veselje in zmagoslavje.
Po besedah predsednika društva Antona Vesolaka in glavnega mentorja Antona Laznika je uspeh lepa nagrada za trud, ki so ga vsa leta vlagali v delo z mlajšimi člani. Pri tem gre posebna zahvala staršem, ki so omogočili otrokom reden obisk vaj in tako tudi marljivo in uspešno vadbo, katere rezultat je uspeh obeh ekip. D. IV.
Tečaj za čin gasilec
V GZ Prebold so tudi letos organizirali usposabljanje za izprašane gasilce. Osnovni tečaj je bil izpeljan po posameznih društvih, nadaljevalnega pa so opravili na nivoju gasilske zveze. Izvajali so ga predavatelji in
gasilski inštrukorji GZ Prebold. Tečaja se je udeležilo 44 tečajnikov in si uspešno pridobilo čin gasilec. Diplome so jim podelili na letošnjem prvenstvu Gasilske zveze Prebold v Latkovi vasi.	D. N.
Večina tečajnikov z vodstvom GZ Prebold
30 let PGD Andraž
V Andražu nad Polzelo so s prevzemom nove motorne brizgalne Iveco Magirus proslavili 30-letnico Prostovoljnega gasilskega društva. Za brizgalno so odšteli 2,7 milijona tolarjev, od tega je 70 odstotkov prispevala Občina Polzela, ostalo pa številni botri in drugi krajani.
Praznovanja so se udeležili tudi poveljnik GZ Žalec Franci Naraks in predsednik Franci Skok, polzelski župan Ljubo Žnidar, poveljnik OP g. Kosec ter gasilci sosednjih društev. Posebne pozornosti je bilo deležnih 13 članov, ki so ustanovili društvo.
T.T.
PWSWA
Utrinek s proslave in nova brizgalna
O Natu
z Milanom Gorjancem
V	avli kinodvorane Prebold je v začetku meseca potekal zanimiv pogovor z general-pol-kovnikom Milanom Gorjancem, ki je sicer upokojenec, a občasni predavatelj na Fakulteti za družbene vede ter analitik in komentator vojaških posegov po svetu. Tema tokratnega pogovora je bil Nato in vključevanje Slovenije v to severno atlantsko vojaško zvezo, o čemer se bo odločalo jeseni v Pragi.
V	Preboldu je Milan Gorjanc pred maloštevilno publiko odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je zastavljal lanez Vedenik in na koncu tudi
Ameriki in njeni dominantni vlogi v svetu in Natu. V pogovoru tudi ni manjkalo vprašanj o neposredni vojaški ogroženosti Slovenije, o prednostih in slabostih vključevanja v Nato, o morebitnih terorističnih akcijah na ozemlju Slovenije, ki se bodo najbrž z vstopom v Nato povečale, in še čem.
Milan Gorjanc je dejal, da se bo s članstvom v Natu, če bomo vanj sprejeti, bistveno spremenil obrambni sistem Slovenije. Hkrati bo s članstvom v Natu odgovornost in pravica do obrambe domovine prepuščena skupini plačanih vojakov, politikom in državni administraciji. Vse bo podrejeno nadnacionalnim zahtevam
Milan Gorjanc
poslušalci. V skoraj dveumem pogovoru je povedal veliko zanimivosti tudi iz časov, ko je razpadla Titova Jugoslavija. Govora je bilo o Miloševiču in njegovemu režim, odnosih v JLA v času razpadanja, njegovem prihodu v Slovenijo in vključitvijo v novonastalo slovensko vojsko, Janševem obračunu s častniki nekdanje JLA, ki je tudi njega postavil v ponižujoči položaj, in še čem. Veliko besed je bilo namenjenih
Nata oziroma interesom vodilne države ah skupine vodilnih držav. Na daljši rok se bo po Gorjančevih besedah varnost naše države zmanjšala in bo povsem odvisna od volje in hotenja Nata, da nas varuje. S članstvom pa prav tako še ni trdnega zagotovila, da ne bomo deležni političnih pritiskov s strani posameznih članic, ki imajo politične interese v Sloveniji.
D. Naraglav
Podpis koalicijske pogodbe in predstavitev kandidata za župana je s svojim obiskom počastil tudi Janez Janša.
Podpis koalicijske pogodbe
V avli kinodvorane Prebold je bilo pred dnevi srečanje vodstev občinske SDS in Nove Slovenije, na katerem so podpisali koalicijsko pogodbo o medsebojnem sodelovanju na lokalnih volitvah in predstavili skupnega kandidata za župana.
Srečanja se je kot gost udeležil tudi predsednik SDS Slovenije Janez Janša, ki je obema predsednikoma občinskih organizacij po podpisu koalicijske pogodbe čestital, zbranim pa namenil nekaj spodbudnih
besed in se jim zahvalil za dobro delo. Pogodbo sta podpisala Marjan Golavšek v imenu SDS in Franc Žolnir v imenu Nove Slovenije. Nato se je zbranim predstavil kandidat za župana Marjan Golavšek iz Matk, ki je od leta 2000 tudi svetnik v občinskem svem Občine Prebold. Zahvalil se je za zaupanje in odločitev obeh koalicijskih partnerjev, da je njihov skupni kandidat. V nadaljevanju je podal nekaj programskih ciljev, ki naj bi bili tudi osnova njegovega programa za jesenske lokalne volitve.
D. N.
Priznanje je kot boter prejel tudi vranski župmik Jože Turinek. Izročila sta mu ga predsednik Dani Granda in poveljnik Vladimir Reberšak.
Novo vozilo za vranske gasilce
Letošnje praznovanje občinskega praznika občine Vransko so popestrili tudi gasilci PGD Vransko, ki so namenu predali novo gasilsko vozilo GV - VI, znamke Mercedes Benz. To je hitro napadalno gasilsko vozilo s posadko šestih gasilcev, namenjeno predvsem za intervencije v notranjih prostorih in požarih na prometnih sredstvih.
Na slovesnosti se je zbralo okoli sto gasilcev iz devetih društev in veliko gostov. Zbranim je najprej spregovoril predsednik društva Dani Granda in poudaril, da so vranski gasilci v zadnjih treh letih naredili
velik korak naprej. V društvo se je včlanilo 50 novih gasilcev, krona vsega pa je novo gasilsko vozilo, ki je stalo 17 milijonov tolarjev. K nakupu vozila so pripomogli tudi Občina Vransko, številni botri in sponzorji.
V nadaljevanju so spregovorili še župan občine Vransko Franc Sušnik, predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in predsednik občinskega poveljstva Anton Urankar. Podelitvi spominskih priznanj vsem, ki so kakor koh pomagali pri nakupu, je sledil blagoslov vozila, ki ga je opravil vranski župnik Jože Turinek ter gasilcem zaželel srečno vožnjo.
T. Tavčar
Za boljšo požarno varnost
V Polzeli, tovarni nogavic, d. d., so v minulih dneh pripravili sistematično usposabljanje vseh zaposlenih za gašenje začetnih požarov. Teoretični in praktični del so vodili člani tovarniškega prostovoljnega industrijskega gasilskega društva, udeležilo pa se ga je vseh 800 zaposlenih. Seznanili
so se z nastankom požarov, gašenjem začetnih požarov in plinskih jeklenk, saj je v tovarni zaposlenih največ žensk, ki so tudi gospodinje. Za ukrep so se v polzelski tovarni odločili zaradi visoke požarne ogroženosti v tekstilni industriji.
T. Tavčar
Gasilci PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka so bili tokrat najuspešnejši
Občinsko gasilsko tekmovanje
V	Športnem parku v Latkovi vasi je 15. in 16. junija potekalo občinsko gasilsko tekmovanje. Prvi dan so se pomerili pionirji in mladinci, drugi dan pa vse članske A in B ekipe. Največ uspeha so imeli gasilci PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, ki so osvojili tri prva in eno tretje mesto.
Na zaključni slovesnosti ob podelitvi pokalov sta zbranim spregovorila predsednik in poveljnik GZ Prebold Jože Veber in Branko Verk, gasilce pa je pozdravil in jim čestital za dobro usposobljenost tudi župan Vinko Debelak.
V	kategoriji pionirjev je nastopilo
5 ekip. Prvi so bili pionirji Prebolda, drugo mesto so osvojili pionirji Šešč in tretje pionirji Kaplje vasi. Med sedmimi desetinami mladincev je prvo mesto osvojila desetina Prebolda, drugi so mladinci Šešč in tretji prva ekipa Latkove vasi. Pri članih A do 30 let so bili prvo mesto osvojili Preboldčani, drugo gasilci Matk in tretje gasilci PGD Groblja. Pri članih B nad 30 let so zmago slavili člani PGD Šešče, drugi so bili Grobeljčani in tretji Preboldčani. Pokala sta bila podeljena tudi obema ženskima desetinama, in sicer so pokal za prvo mesto pri članicah B dobile gasilke IGD TT Prebold, pri članicah A pa gasilke Sv. Lovrenca.	D. N.
Po DOLINI
junij2002
bila na pobudo slovenskih hmeljarjev ustanovljena 1. avgusta leta 1952. Hmeljarji so že od začetka veljali za najnaprednejše kmetovalce in so pred drugo svetovno vojno nameravali ustanoviti raziskovalno
hmelja.
Inštitut je v tem času v fazi preoblikovanja, še vedno posluje kot zavod s pravico javnosti, ustanoviteljske pravice pa je prevzelo Hmeljarsko združenje Slovenije. Na proslavi je
Inštitut po pol stoletja odseva nekdanji ponos hmeljarjev.
bila v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu osrednja proslava, ki sta se je udeležila tudi državni sekretar na ministra stvu za kmetijstvo Darko Simončič in predsednik Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk. Poleg njiju so zbrane nagovorili mag. Andrej Simončič, župan Lojze Posedel in Anton Rančigaj.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec je raziskovalna, pospeševalna in izobraževalna ustanova, ki je
drugi svetovni vojni, ko je bila njihova organiziranost in enotnost za zgled tudi tujini. Hmeljarji so delo inštituta ves čas sofinancirali z deležem od prodanega hmelja, zaradi krize v hmeljarstvu pa je njihov delež pričel padati, saj se je inštitut začel ukvarjati tudi z drugimi področji. Kar 70 odstotkov sredstev pridobi prek ministrstev. Hmeljarji bodo poslej svoj delež prispevali na osnovi hektarjev hmeljišč. Trenutno je v Sloveniji 1800 hektarov hmeljišč, ki jih obdeluje 201 hmeljar. Ob optimalni letini bi lahko letos pridelali do 2.500 ton
V Savinovem likovnem salonu je do te sobote še na ogled razstava likovnih del na temo hmelja, ki je posvečena 50-letnici Hmeljarskega inštituta. Razstavo je odprl župan Lojze Posedel, o njej je spregovorila umetnostna kritičarka Marlen Premšak, zbrane pa sta pozdravila tudi direktor IHP mag. Andrej Simončič in predsednik mednarodnega hmeljarskega združenja Martin Jolie. Avtorji razstavljenih del so: Adi Arzenšek, Janez Boljka, Maksim Gaspari, Jure Godec, Anton Herman, Frenec Kiraly, Avgust Lavrenčič, Miha Maleš, Darinka Pavletič Lorenčak, Arpad Šalamon, Cvetko Ščuka, Rudi Španzel in Dare Zavšek.
predlog preoblikovanja inštituta v javni zavod Slovenski inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo.
Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk je med drugim poudaril temeljno prednost žalskega inštituta, da na znanstveni osnovi rešuje probleme, ki se porajajo na terenu. Skupaj s hmeljarji bo moral tudi v prihodnje skrbeti, da bo slovensko hmeljarstvo, ki izvozi kar 90 odstotkov pridelka in je še vedno
Češke in Hrvaške, med njimi sta bila tudi predsednik Mednarodnega hmeljarskega združenja in njegov namestnik.
Ob svojem jubileju je inštitut izdal monografijo z naslovom Pol stoletja hrama zelene učenosti, skupaj z žalskim filatelističnim društvom pa tudi spominsko pisemsko ovojnico s posebnim poštnim žigom.
K. Rozman, foto: T. T.
Še naj služi napredku hmeljarstva
Od 11. do 14. junija so se zvrstile prireditve, s katerimi je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec proslavil polstoletni jubilej. Praznovanje se je pričelo na I. OŠ Žalec, kjer so se učenci pomerili na kvizu, literarne prispevke na temo hmelja in zdravilnih rastlin pa so izdali v posebni brošuri. Na inštitutu so pripravili tiskovno konferenco, na kateri so direktor inštituta mag. Andrej Simončič, predsednik Hmeljarskega združenja Slovenije dr. Martin Pavlovič in predsednik skupščine hmeljarjev Anton Rančigaj predstavili inštitut in trenutno stanje v hmeljarstvu. Inštitut je imel dva dni na široko odprta vrata za vse, ki jih zanima delo in dogajanje v tej ustanovi. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila odprta razstava likovnih del na temo hmelja in hmeljarstva, 14. junija pa je
med petimi največjimi pridelovalkami hmelja na svetu, kos vsem sodobnim izzivom. Župan Lojze Posedel je poleg čestitk izrazil zadovoljstvo in ponos občine, da je v njej sedež tako ugledne znanstveno-raziskovalne ustanove.
Pri praznovanju polstoletnega jubileja so se sedanjim in nekdanjim delavcem inštituta ter slovenskim
Del udeležencev osrednje proslave, med katerimi so bili tudi sedanji in nekdanji hmeljarski starešine.
ustanovo, kar jim je uspelo šele po državni sekretar Darko Simončič	hmeljarjem pridružili številni gostje,
povedal, da je v vladni proceduri	hmeljarji iz Anglije, Nemčije, Avstrije,
A V T O D E L I
IVA
d.O.O.
PRODAJA REZERVNIH DELOV 1A AVTOMOBILE, KOMBIJU, MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11
GOSTIŠČE TROBEJ - FILAČ in SLOVAN - FILAČ
Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pice, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. TROBOJ Gornji Grad, tel.: 839 14 50; SLOVAN Vransko, telefaks: 572 54 30.
ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI.
Se priporočamo!
Ali bo sedaj dovolj pitne vode?
Kljub prizadevanjem v občini Polzela še vedno nimajo zadovoljive oskrbe s pitno vodo. Tokrat so delno aktivirali vrtino v Dobriču pri kmetiji Kolšek.
Voda iz te vrtine je glede na analize kemijsko in bakteriološko neoporečna in ustreza zahtevam Pravilnika o higienski neoporečnosti in smernicam evropske skupnosti. Črpalka je vgrajena v globini 155 m in lahko konstantno načrpa 2 litra vode v sekundi. Že opravljene raziskave pa kažejo, da bi bilo mogoče z nadaljevalnimi deli na tem območju zajeti še več vode, tudi do 10 litrov na sekundo. Voda iz te vrtine bo napajala tri rezervoarje v naseljih Dobrič in Podvin v občini Polzela. Dela izvaja Geoko, podjetje za geološke raziskave Ljubljana (na sliki).
T. Tavčar
Tradicionalno srečanje krvodajalcev
V letnem gledališču Limberk v Grižah so se tudi letos srečali krvodajalci Spodnje Savinjske doline in tako obeležili 4. junij - dan krvodajalcev. V imenu organizatorja - območnega združenja RK Žalec je približno 400 zbranih pozdravil predsednik Marjan Lednik. Zahvalil se jim je za požrtvovalnost in povedal, da se akcij na leto še vedno udeleži od 1800 do 1900 krvodajalcev.
Za njihovo humanost sta se zahvalila tudi župana Lojze Posedel in Ljubo Žnidar in povedala, da kljub nepravilnostim v glavnem odboru občine še vedno zaupajo žalskemu območnemu združenju.
In kaj so povedali o svojem krvodajalstvu nekateri udeleženci srečanja?
Edi Žličar: “Vedno rad prihajam na ta prijema in družabna srečanja. Omogočajo nam, da se vsaj enkrade-tno snidemo ljudje, ki jim je krvodajalstvo postalo del življenja, moralna obveza in potreba pomagati sočloveku. Sam sem kri daroval 108-krat, vendar pa mi je sedaj že nekajkrat niso hoteli vzeti zaradi previsokega krvnega tlaka, tako da se bom moral najbrž posloviti od krvodajalskih akcij. Današnje srečanje je prijetno, svoje pa je k temu dodalo tudi vreme, tako da so občutki še lepši in prijetnejši.”
Marjan Žagar: “Med krvodajal-“ ce sem se zapisal že pred mnogimi leti in sem vesel, da sem v njihovi druščini. Lepo je živeti s spoznanjem, da si s svojo krvjo pomagal sočloveku in na ta način tudi reševal življenja. Kri sem daroval 99-krat. Sem pa še vedno aktiven krvodajalec, zato bom letos, če bo vse po sreči, zabeležil stoti odvzem. Sicer pa bom kri dajal, dokler mi bo to dopuščalo zdravje. Danes je tu zelo prijetno, pogrešam pa srečolov in tudi manj nas je kot običajno, sicer pa je super.”
Albin Štorman: “Kri sem nazadnje daroval, ko sem bil star 62 let. Najbrž bi bil m aktiven krvodajalec še sedaj, če bi mi jo hoteli vzeti. Prvikrat sem kri dal v vojski, potem pa smo se skupaj s sodelavci iz Juteksa odločili postati redni krvodajalci. Skupno sem se udeležil 54 odvzemov in tako prispeval kar nekaj litrov te dragocene življenjske tekočine. Menim, da je lepo in predvsem humano biti krvodajalec in zato bi svetoval vsem mladim, naj se odločijo postati krvodajalci. Srečanja so vedno prijetna, saj lahko malo poklepetaš s prijatelji in znanci. Uidi
letos je zelo prijetno.”
Slava Marčinko: “Kri sem dala 40-krat in še vedno se redno udeležujem krvodajalskih akcij. Humano in lepo je biti krvodajalec, poleg tega pa se po odvzemu vedno tudi dobro počutim, zato bom kri dajala, dokler mi bo to dopuščalo zdravje. Vsako leto se udeležim dveh krvodajalskih akcij, zelo rada pa pridem tudi na srečanje krvodajalcev sem v Limberk, kjer je vedno zelo prijetno. Še posebno danes, ko je zelo toplo, je sedeti v senci teh dreves in uživati ob glasbi in vsem, kar sodi zraven.” Cveta Rančigaj: “Med krvodajalce sem se zapisala po zaslugi nekdanjega šefa, ki je bil zavzet krvodajalec. Enkrat nas je povabil s seboj na krvodajalsko akcijo in od takrat dalje se udeležujem te humane akcije, ki rešuje življenja. Vesela in ponosna sem, da sem v tej druščini ljudi in da lahko na tak način komu pomagam. Sem še vedno aktivna krvodajalka, kri pa sem doslej darovala že več kot 40-krat. Na zadnji krvodajalski akciji mi je niso vzeli zaradi previsokega krvnega pritiska, vendar upam, da bo na naslednji akciji vse v redu. Danes je prav lepo in prijetno in vesela sem, da sem tu." Zlatko Flajs: “Krvodajalec sem postal predvsem iz humanosti. Kri je tekočina, ki je ni mogoče nadomestiti z nobeno drugo. Brez številnih krvodajalcev doma in po svetu bi mnogi ob veliki izgubi krvi težko preživeli. Kri sem doslej dal več kot 50-krat in jo bom dajal tudi v prihodnje, čeprav je vedno težje najti razumevanje pri delodajalcih, da te pustijo na odvzem. Včasih to ni bil problem, sedaj pa se to žal dogaja. Današnje srečanje je res prijetno in kar žal mi je, da se teh srečanj nisem udeleževal že prejšnja leta. Vsekakor pa se jih bom v prihodnje, če bodo organizirana.” Marjana Kroflič: “Ne vem natančno, kdaj sem prvič S,V darovala kri. pJj vem pa, da IH sem se prvih L - J treh krvoda-
:	I	jalskih akcij
udeležila v Žalcu, ko je kri jemala transfuzijska ekipa iz Ljubljane. Pozneje sem se krvodajalskih akcij udeleževala v Libojah, sedaj pa hodim na odvzem krvi v Celje. Med krvodajalce me je potegnilo prepričanje, da je to eno izmed najhumanejših dejanj, ki jih lahko stori človek za sočloveka. Vesela sem današnjega srečanja, škoda le, da letos ni srečolova.”
D. Naraglav
junij2002
Osrednje teme
Poletje v Spodnji Savinjski dolini - poznamo vse kotičke?
Počitnice so tu. Mnogi Savinjčanke in Savinjčani bodo del poletja preživeli kje ob morju, marsikaj zanimivega in lepega pa lahko doživijo tudi v domači dolini, če seveda vedo, kam se odpraviti.
Za vroče poletne dni je zelo primerno prevozno sredstvo kolo in po vsej dolini so označene kolesarske poti, ki peljejo po vseh občinah in mimo večine kulturnih in turističnih zanimivosti. Ljubitelji planin bodo gotovo obiskali tudi planinske postojanke po vrhovih hribov Savinjske planinske transferza-le. O gostiščih, športni in kulinarični ponudbi boste dobili informacije na drugem mestu, zagotovo pa bo obilica prireditev tudi v počitniških mesecih skrbela za bolj razgibane poletne večere.
Kopanje
Poletje prinaša s sabo vodne užitke v bazenih, pa tudi jezerih in rekah. V dolini so tri letna kopališča. Zasebno kopališče Pingo v Orli vasi z ogrevano vodo ima med drugim 80 metrov dolg tobogan in je že štirinajst dni odprt za kopalce.
Kopališče v Preboldu, z velikim in otroškim bazenom, upravlja Športno-kulturno turistično društvo Žvajga Extreme Prebold. Kopališče bo odprto te dni.
Tildi na Vranskem imajo letno kopališče, katerega lastnik je lani po zaključenem postopku denacionalizacije
postal Dejan Zorko. Začel je urejati potrebno dokumentacijo za kopališče, kljub podpori občine pa kopališče letošnjo sezono še ne bo odprto.
V Spodnji Savinjski dolini urejenih naravnih kopališč ni, zato kopanje nikjer ni priporočjivo, ponekod pa je celo prepovedano. Tako je na primer prepovedano kopanje v Žovneškem jezeru, celo zadrževanje na nasipu, vendar so v minulih dneh kopalci kljub temu zaplavali tudi v tem jezeru. Nekaj mladcev pa se je odločilo za vožnjo s skuterji, kar prav gotovo ni primemo za tako miren kotiček, kot je jezero pod gradom Žovnek. Kopanje v Braslovškem jezeru je dovoljeno na lastno odgovornost. Ob Savinji je prav tako več, lahko bi rekli tradicionalnih kotičkov za sončenje in kopanje, čeprav voda ni najbolj primerna za to. Kako je s kemijsko in mikrobiološko oporečnostjo voda v teh naravnih kopališčih, vsako leto preveri Zavod za zdravstveno varstvo, ki v medijih objavi rezultate svojih analiz. Zgolj za sprehod in občudovanje račk in labodov pa je primemo Vrbensko jezero.
Ribniki
Ljubitelji ribolova dobro vedo, kje, kdaj in kaj smejo loviti v savinjskih vodotokih, malo manj vešče poznavalce pa naj spomnimo, da prijetno ohladitev ponujajo tudi sprehodi ob ribnikih, na primer v Preboldu (ob Žvajgi) in Preserjah. Manj znan je turistični ribnik v Steski v krajevni skupnosti Ponikva, na katerega je lani z zapisom naše uredništvo opozoril M. Hrusti. Kot
je zapisal, se nekoliko severneje od Škarlinovega gradu v hrib zajeda Samoma soteska, poznana kot Steska jama. Ime je verjetno dobila po dveh podzemnih jamah, ki se nahajata ob koncu soteske. Zaradi močvirja je Ivan Cokan s sinom položil nekaj cevi in zgradil nasip čez močvirje za vožnjo, za nasi-
pom pa je po dveh letih trdega dela nastal ribnik, do katerega vodi pot z regionalne ceste Arja vas - Velenje ... Do tja se pride z regionalne ceste Arja vas - Velenje proti Šentilju.
Kulturni spomeniki, muzeji, cerkve
Najbolj znani turistični točki v Spodnji Savinjski dolini sta prav gotovo jama Pekel in Antični park,
kamor vabijo šempetrski turistični delavci vabijo: "... tu se srečate s kulturo rimske davnine in lepoto podzemne globine ...” Ostanke rimskega grobišča iz prvih stoletij našega štetja si lahko od aprila do septembra turisti ogledajo vsak dan od 10. do 18. ure, razen ponedeljkov, po dogovoru možno tudi
izven tega časa. Na vašo željo vam bodo v bližini pokazali tudi ostanke rimske ceste. Jama Pekel je na ogled od 9- do 18. ure.
Savinov likovni salon bo v času poletja zaprt, saj v tem času ni predvidenih razstav. Zgornji del Savinove hiše z galerijo savinjskih likovnikov, galerijo
Doreta Klemenčiča Maja in Savinovo spominsko sobo si je mogoče ogledati vsak četrtek od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Vstopnine ni, za ogled v drugih dneh pa se je mogoče dogovoriti na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec (telefon: 712 12 50). Zanimiv za ogled je tudi obrambni stolp tik ob župnijski cerkvi sv. Nikolaja.
Hmeljarski muzej je na ogled v najbolj značilni žalski stolpnici, to je v Hmezadu exportu importu, kjer se je mogoče dogovarjati za oglede in morda celo za ogled panorame mesta z vrha stolpnice.
Gasilski muzej v Žalcu si je
mogoče ogledati po predhodnem dogovoru po telefonu: 710 32 32.
Dvorec Novo Celje še ni odprt širši javnosti, razen avle v času prireditev, ki pa jih bo poleti kar nekaj. Bazilika v Petrovčah je zanimiva ne le kot romarska cerkev, ampak kot kraj mnogih umetnin in dragocenosti.
Prebold že od daleč zaznamuje pročelje renesančne graščine in ki naj bi v prihodnosti postal pomemben kul-tumo-turistični objekt v občini. Zelo zanimiva je renesančna dvorana, katere strop je okrašen z mitološkimi prizori, vendar zaenkrat ni odprta širši javnosti. Si pa lahko obiskovalci v pritličju ogledajo etnološko-zgodovinsko zbirko, ki bo v času poletja odprta vsak dan, v graščini pa bo začela delovati tudi turistično-informacijska pisarna.
Po zaslugi Kultumo-zgodovinskega društva Žovnek iz Braslovč se je v zadnjih letih izredno povečalo zanimanje javnosti za ruševine gradu Žovnek, od koder so gospodje Žovneški pred stoletji pričeli zmagovito pot proti Celju in naprej po Evropi. Obiski ruševin so zelo pogosti, organizirajo pa tudi različne prireditve. Največ o tamkajšnjem dogajanju ve Franc Kralj (570 90 58).
Ljubitelji umetnosti se bodo radi ustavili tudi v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Braslovčah, v kateri je Gallov oltar iz leta 1776.
V	Grajski vasi si lahko izletnik ogleda 200 let staro kmečko hišo, lepo urejeno perišče in cerkev.
V	občini Polzela obiskovalcu takoj pade v oči baročni dvorec Šenek, ki ga mnogi poznajo le kot Dom upokojencev, a tudi kratek ogled dvorca s Kristalno dvorano in cerkvice sv.
Florjana, še posebej pa parka, v katerem je kar nekaj zelo zanimivih dreves, je lahko zelo zanimiv. Za ogled Komende, kjer so domovali malteški vitezi, in rojstne hiše pesnice Neže Maurer je najbolje poklicati na sedež občine (703 32 00). Pohod na Goro Oljko in ogled tamkajšnje romarske cerkve sv. Križa bo prav tako popestril poletni dan.
Tabor je lahko izhodišče za izlete na Krvavico, Čemšeniško planino in druge točke, pa so zanimivi tudi ostanki ruševin gradu Ojstrica, v bližini katerega naj bi utopih Veroniko Deseniško in kjer se je v srednjem veku pričel velik kmečki upor. Tamkajšnja župnijska cerkev Sv. Jurija se ponaša s Plečnikovo krstilnico.
Vransko postaja turistično zelo zanimivo, zlasti zaradi pestre muzejske ponudbe. Muzej motociklov, gasilski muzej (odprt od 10. do 19- ure) in Schwentnerjeva hiša so zares vredni ogleda, vse informacije pa nudi Zavod za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost. (031 210 298).
Med najstarejšimi cerkvami v Spodnji Savinjski dolini je cerkev sv. Mihaela na Vranskem, ki je bila prvič omenjena leta 1123, najbolj znamenit pa je marmorni oltar sv. Antona. Cerkvice sv. Hieronima je zanimiva zaradi taborskega obzidja, neogotske notranjosti in slepih gotskih oken. Cerkev svetega Martina ima prav tako pestro zgodovino, stoji na lesenih pilotih in je lepa izletniška točka. Na Stopniku v cverkvi sv. Mohorja in Fortunata zvoni najstarejši slovenski zvon, ki ga je leta 1317 izdelal potujoči livar.
K.R.
• ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA •
Savinjska dolina, kako te poznam?
Savinjska dolina nikoli ni sodila med tiste pokrajine, v katere trumoma turisti. Torej ni živela od turizma, pač pa od hmelja. Ob dobro razvitem kmetijstvu je zaslužek delavskim družinam dajala tudi industrija. A minili so časi, ko sta se cedila med in mleko. Na kmetijah se trudijo z dopolnilnimi dejavnostmi in vse več je tistih, ki si želijo zagotoviti dodatne tolarje s turizmom. V skladu s tem se širi tudi turistična ponudba doline, ki daje vse boljše možnosti za prijetno doživetje doline zelenega zlata in bližnje okolice. In koliko sploh poznamo turistične zanimivosti doline, kam bi peljali svojega gosta oziroma mu svetovali, kaj si je v vredno ogledati, spoznati in doživeti?
Leja Kokolj: “Mislim, da s tem ne bi imela posebnih težav, saj dolino kar dobro poznam in Uidi zanimivosti, ki nam jih ponuja. Med najbolj prepoznavnimi turističnimi zanimivostmi je jama Pekel, ki beleži največji obisk. Po ogledu le-te bi turista napotila še v Rimsko nekropolo in v katero od gostišč v tem okolju. Če bi imel namen ostati več časa, bi mu svetovala ogled muzejev oziroma muzejskih zbirk na Vranskem, v Preboldu ali Žalcu. Poleg tega imamo vrsto zanimivih sakralnih objektov, gradov in dvorcev, ki so del naše kulturne dediščine, zanimiva
jezera z možnostjo ribolova in še bi lahko naštevala. Mislim, da ne bi zašla v zadrego, če bi se znašla pred vprašanjem, kam peljati ah usmeriti svojega gosta.”
Brane Turnšek: “Turistu, ki pride v Savinjsko dolino, je obvezno ponuditi ogled naravnih in kulturnih znamenitosti, med katerimi ne gre izpustiti jame Pekel, rimske nekropole, parka Novo Celje, parka Šenek, ostankov gradu Žovnek in številnih drugih tovrstnih kulturnih znamenitostih. V Žalcu bi si veljalo pogledah muzej Rista Savina, na Polzeli hišo Neže Maurer, na Vranskem muzej motociklov in gasilski muzej, v Preboldu zgodovinsko zbirko Prebold skozi čas in podobno. Teh možnosti je res veliko, vendar mishm, da jih ne promoviramo dovolj. Uidi cestna signalizacija, ki bi opozarjala mimoidoče turiste na posamezne turistične zanimivosti, ni najboljša. Kot Savinjčan vse te stvari bolj ah manj poznam, je pa res, da bi imel kar nekaj težav z odločitvijo kam peljati svojega gosta.” Damjana Lukman: “Turistu, ki bi me povprašal, kaj si velja v Savinjski dohni ogledati, bi priporočila ogled naravnih in kulturnih znamenitosti, obisk gostišč, ki so znana po kakovosti in ponujajo dobro domačo hrano,
in še kaj. Predvsem pa mishm, da si velja ogledati obnavljajoči se grad Žovnek, Žovneško jezero z bogastvom flore in favne, jamo Pekel, rimsko nekropolo, muzeje na Vranskem in druge zanimive točke, vključno s cerkvami, ki jih na našem področju res ne manjka. Zanimivo in lepo si je pogledah dolino z Gore Oljke, Homa ah Dobrovelj, obiskati tamkajšnje planinske postojanke ah pa se s kolesom popeljati skozi dohno po označenih kolesarskih poteh. Mishm, da kar dobro poznam svojo dohno in da mi ne bi bilo težko pripraviti primeren program za izlet.” Maja Fridrih: “Mishm, da je Savinjska dolina ne samo dežela hmelja, po katerem je sicer najbolj poznana, ampak tudi dolina s številnimi naravnimi, kulturnimi in drugimi zanimivostmi. Turističnih točk torej ne manjka, bi pa vseeno bila malo v zadregi, če bi bila postavljena pred dejstvo, da svojim gostom pokažem najbolj zanimivo. Med najbolj znanimi turističnimi zanimivostmi sta gotovo jama Pekel in rimska nekropola. Vsekakor pa to še zdaleč ni vse, kar je vredno ogleda. Če bi želela Savinjsko dolino svojemu gostu na hitro pokazati v vsej njeni razsežnosh in lepoti, bi to naredila s panoramskim poletom z letališča v Levcu. Sicer pa je z okoliških hribov, na katerih so tudi planinske postojanke in lovske koče, čudovit razgled. Za spoznavanje dohne pa je zelo primemo tudi kolo.”
Vera Kalčič: “Najbolj zanimiv kraj v Savinjski dohni je Antični park v Šempetru, torej rimska nekropola, in jama Pekel, tako da vse svoje goste, prijatelje in znance od drugod vedno najprej peljem tja. Mislim, da je za spoznavanje dohne zelo primeren panoramski izlet. Svoje goste bi peljala, kar tudi sicer počnem, skozi vasi in občinska središča, jim razkazala posamezne znamenitosti in jih peljala še na kakšen hribček z lepim razgledom. Čeprav se ne moremo primerjati z drugimi znanimi turističnimi kraji, ima tudi turizem v Savinjski dolini lepe možnosti za svoj razmah. Možnosti je več kot dovolj, dolina je lepa in zanimiva, da se ji je vredno posvehti in dobro spoznati. Čeprav jo dobro poznam, je zagotovo kje še kakšen kohček, ki ga nisem videla. Sicer pa bo zato še dovolj priložnosti.”
Sandi Rančigaj: “Živim v kraju
j----------------- in občini, ki je
turistično zelo naravnana. Poznani smo po številnih Jjjt p prireditvah od pustnega kar-
------------------ nevala do
Vranskih poletnih večerov, ki privabijo na Vransko številne obiskovalce od blizu in daleč. Na Vranskem ne manjka turističnih zanimivosti. Imamo muzej motociklov, gasilski muzej, etnografsko zbirko, hišo Ladislava Schwentnerja, Močnikov mhn, Podgrad in še bi lahko našteval. Vransko postaja kraj z največ muzeji glede na število prebivalcev na Slovenskem. Hiristu, ki obišče
naš kraj, lahko marsikaj pokažemo. Popeljemo ga lahko tudi v Stopnik, kjer je v tamkajšnji cerkvi sv. Fortunata ohranjen najstarejši zvon na Slovenskem. Lepo je tudi na Čreti in še kje. Imamo tudi nekaj dobrih gostiln, tako da lahko gostu ponudimo tako rekoč vse. Seveda pa je v dohni Uidi vrsto drugih turističnih zanimivosti.”
Anton Zupanc: “Če bi bil v vlogi
^—-7—----------m turističnega
JU vodnika oziro-7v^nI| ma istega, ki
daje informaci-mMm ti' ° turističnih p	zanimivostih
5|t -s. j naše dohne, bi '—---------------' izbral ah pri-
poročil ogled Antičnega parka in jame Pekel. Od tu bi popeljal turiste na Ponikvo, ki je zanimiv kraj z bogato kulturno dediščino, ki se ohranja in vleče iz naftalina skozi številne zanimive prireditve, kot sta Kmečko popoldne pod lipo in Obiranje hmelja na star način. V bližini je lepo urejen Cokanov ribnik, kjer lahko ribarite in pripravite piknik, ne manjka pa tudi drugih zanimivosti. Vredno se je zapeljati v Braslovče in k tamkajšnjemu jezeru. Blizu so razvaline gradu Žovnek in Žovneško jezero. Vredno pa si je ogledati tudi Vransko, Prebold, Grajsko vas in druge kraje, kjer prav tako ne manjka zanimivosti.”
Ana Stojakovič: “Moram priznati, da ne poznam dovolj Savinjske dohne, saj sem priseljenka in še nisem uspela vsega spoznati. Kljub temu pa bi turistu lahko priporočila ogled rimske nekropole in jame Pekel, ki sta tudi najbolj poznam in omenjeni turistični točki in ki se lahko pohvalita z največ obiskovalci. Sicer pa bi turistom, ki obiščejo Žalec, priporočila, da si ogledajo
mestni trg, rojstno hišo Rista Savina, turški stolp, ki so ga pravkar obnovili, in še bi se kaj našlo. Prav prijetno se je sprehoditi po mestnem parku in posedeti na klopi. Zanimiv pa je tudi športni park, ki se ponaša z novo “obleko” in je sedaj med najlepšimi atletskimi štadioni v Sloveniji.” Benjamin Bukove: “Turista, ki bi me prosil, naj mu razkažem Savinjsko dohno, bi najprej popeljal po mestu Žalec, ki je poznan kot center hmeljarstva v Sloveniji, nato pa v stavbo žalskega “nebotičnika”, v kateri je muzej hmeljarstva. Mishm, da bi tako najbolje spoznal to kmetijsko panogo, ki ima že dolgoletno tradicijo in po kateri je poznana Savinjska dolina. S terase nebotičnika bi mu razkazal dohno, saj je z nje čudovit pogled na vse štiri strani neba in bhžnje ter daljne hribe in gore. Od tu bi ga peljal še na prijetno ohladitev v jamo Pekel, na ogled rimske nekropole in še kam. Predvsem bi bil zanimiv tudi ogled muzeja motociklov na Vranskem in drugih muzejskih zbirk, ki jih v tem koncu ne manjka. Možnosti za prijetno in zanimivo turistično potepanje pa dajejo tudi označene kolesarske poti.”
D. Naraglav
Osrednje teme
junij2002
VARNE POČITNICE
Zelo hitro minevajo meseci. Ni še dolgo, kar smo silvestrovali, sedaj pa je že konec šolskega leta, začetek poletja in začetek tako ali drugače zasluženih dopustov ter šolskih počitnic.
In prav zaradi tega sta, predvsem za policiste, meseca julij in avgust nekoliko drugačna od ostalih. Na delo policije vplivata na vseh področjih policijskega dela. Na področje varnosti cestnega prometa vpliva povečana frekvenca prometa, na kršitve javnega reda povečano število javnih prireditev, na področju kriminalitete pa predvsem odsotnost ljudi od doma. Vsem tem okoliščinam pa se pridruži še povečana problematika ilegalnih prehodov, saj lepo vreme in ozelenela narava ilegalcem nudi dobro skrivališče. Da bi bile počitnice za vse bolj vame, bomo povzeli nekaj preventivnih nasvetov, o katerih sicer govorimo vsak dan.
Če začnemo z varnostjo cestnega prometa, lahko ugotovimo, da se je letošnje leto začelo katastrofalno. Do 19. 06. 2002 je na naših cestah umrlo že 9 udeležencev v cestnem prometu, in sicer trije pešci, dva voznika osebnih avtomobilov, dva potnika v osebnih avtomobilih, voznik motornega kolesa in voznica kolesa. Takšnega življenjskega davka naše ceste niso terjale že vrsto let. Že večkrat sem omenil, da je prometna varnost v glavi vsakega posameznega udeleženca v cestnem prometu. Omenim naj samo nekaj preventivnih akcij policije: “HITROST UBIJA”, “NATAKAR, TAKSI PROSIM”, “STOPIMO IZ TEME”, “PAMETNO GLAVO REŠUJE ČELADA”, “VARNOSTNI PASJE VEZ Z ŽIVLJENJEM". Temu moramo dodati še sporočilo otrok vsem udeležencem v prometu: “HVALA, KER NAM PUSTITE ŽIVETI”. Vsak bralec naj razmisli o vseh geslih in vsak udeleženec v cestnem prometu naj razmisli o tem, kako hitro lahko postane žrtev nekoga, ki ne spoštuje drugega udeleženca v prometu in navedenih sporočil. Varnost vsakega od nas je odvisna od tega, kako se zavedamo meje med življenjem in smrtjo.
Tildi na področju kriminalitete lahko trdim, da je veliko odvisno od vsakega posameznika, kako bo preprečil, da postane žrtev kaznivega dejanja. Vsekakor lahko na tem področju ljudje sami vplivamo na preprečitev negativnih posledic. Da ne postanemo žrtev storilca kaznivega dejanja, lahko najbolj vplivamo s samozaščitnim in premišljenim ravnanjem. Skrbno pazite na svoje torbice, denarnice, mobilne telefone, kolesa in podob-
no. Na drugi strani pa lahko preprečite kazniva dejanja z doslednim zaklepanjem vrat hiše, stanovanja ah vozila. Toda, vseh kaznivih dejanj ne moremo preprečiti, lahko pa zmanjšamo možnosti lahkega dostopa do plena in s tem tudi skupno število tovrstnih kaznivih dejanj. Vsekakor pa moram ponoviti, da je samozaščitno obnašanje in ravnanje najboljša preventiva za vsakogar.
Kršitve javnega reda so povečane tudi zaradi večjega števila javnih prireditev. Do kršitev pride predvsem zaradi posameznikov, ki se ne zavedajo, da so prireditve za tiste, ki si želijo zabave in sprostitve. Nekateri še vedno na prireditve hodijo zaradi opijanjanja in v nadaljevanju pretepanja, izzivanja in žalitev drugih obiskovalcev. Na drugi strani pa sami organizatorji (to v veliki meri velja tudi za gostince), brez omejitev neutrudno točijo velike količine alkoholnih pijač vinjenim osebam. Prav ti ljudje v nadaljevanju kršijo javni red in mir, ogrožajo varnost in življenja drugih, prav tako pa ogrožajo druge udeležence v prometu s povečanim številom povzročenih prometnih nesreč (v prvih petih mesecih leta 2002 je vsako 12 prometno nesrečo povzročil vinjen voznik, povprečna stopnja alkoholiziranosti pa znaša 1.55 g/kg). Alkohol je pač zlo današnje družbe, ki se odraža v vseh javnih družbenih dogajanjih, še prepogosto pa je to največje zlo zasebnega družinskega življenja oziroma družinskega nasilja.
Problematika, ki smo jo predstavih, izhaja iz našega okolja, torej iz Savinjske dohne. Predstavljena problematika ni prenesena iz drugih krajev ah izmišljena. Torej ne zatiskajmo si oči pred realnostjo in ne bodimo prepričani, da se to pri nas ah nam ne more zgoditi.
Pohcisti naše policijske postaje žehmo, da bi vsi živeli čimbolj varno. Različnih tragedij vidimo vsak dan preveč, da bi ostali ravnodušni. Prav zaradi tega bomo poskušali narediti čimveč, da bi bilo teh manj. Vse te želje pa lahko uresničimo le skupaj z vami, v vsakdanjem sodelovanju in izmenjavi informacij.
Žehm vam, da dopuste preživite čim lepše in varno. Varno in lepo preživite tudi druge proste dni, saj ste si jih tudi zaslužili. Otrokom in mladostnikom, šolarjem in dijakom pa prav tako žehmo, da počitnice izkoristijo in jih preživijo lepo in brezskrbno.
Želimo, da živite varno!
Beno BA1AŽIČ KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE ŽALEC
1ST1GVA AGENCIJA fRAVU AGENCY
ŽALEC - LJUBLJANA
POTEPUHOVO POLETJE 2002
SLOVENSKO IN HRVAŠKO PRIMORJE: Strunjarvhtl.Salinera od 39.400 SIT;Umag-htl.Adritaic-22.-29.6.10%popust+izlet z ladjo v Benetke,Poreč-htl.Galeb od 29.300 SIT,Zorna od 47.300 SIT, Novi-grad-htl.laguna od 45.900 SIT, Njivice-htl.B.Kamik II od 31.300 SIT, Crikvenica-htt. od 27.300 SIT,Otok Rab-San Marino od 33.400 SIT, Otok Pag-zas.app od 43.900 SIT, ZATON-Zadar-app od 45.900 SIT, Vodice-htl.Punta-10% POPUST od13.7.do 3.8., Makarska Riviera-Tučepi-htl.Alga od 44.000 SIT,Otok Brač-Bol-zas.app od 40.500 SIT, Otok Vis-Komiža-htl. Biševo od 33.300 SIT, BIH-Neum-htl. Stella od
25.500	SIT; PLAČILO NA OBROKE DO KONCA LETA!
LAST MINUTE:Brač-Supetar z letalom 30.6, 59.900 SIT, Hvar z letalomj
30.6.55.900	SIT, Tunis 1.7. Htl. 3*73.900 SIT,Kreta 28.6. in 5.7. Htl.
67.900	SIT, Rodos 5.7. Htl, 2*59.900 SIT, Sicilija 29.6, in 6.7. HU.2*
87.500	SIT,Malta 4.7.-15 dni Htl.3* 86.300 SIT, Bolgarija 29.6. HU.3*
77.900	SIT, Egipt 27.6.Htl.5* 97.400 SIT, Dominikanska rep. 28.6. Htl 4*|
249.500	SIT, Maldivi 24.6. HO' 226.800 SIT, Mehika, Kenija,...
ULTRA UST MINUTE - IZJEMNE PONUDBE ARANŽMAJEV Z LETALOM
Potepuhov NASMEH POLETJU po NAJUGODNEJŠIH CENAH! NAROČITE NA DOM KATALOG POTEPUHOVO POLETJE 2002
jt Slovenija
Po osvežitev na Kope
Če vam poletna vročina ne prija, potem se lahko pred njo umaknete na Kope, kjer je na 1542 metrih običajno od 8 do 10 stopinj Celzija hladneje kot v dolini. Pričakuje vas Lukov dom, kjer lahko poleti in pozimi preživite prijetne počitnice.
Lukov dom je skupaj z ženo Bredo zgradil Marjan Povše iz Podloga pri Šempetru. Dom se nahaja 100 metrov od smučišča in je primemo izhodišče za sprehode po najlepšem delu
Pohorja, na primer na Ribniško kočo. Klima je m bolj blagodejna kot na Rogli, ki je nekaj metrov nižja in na kateri je klimatsko zdravilišče. Lukov dom je primeren tudi za organiziranje šol v naravi, za priprave športnikov, intenzivne vaje pevcev in podobne zaključene družbe.
Kogar zanima takšen oddih v naravi, naj pokliče po telefonu (02/ 882 93 10) ah push sporočilo po faksu (02/882 93 11) in poslali mu bodo prospekt s cenikom.	ep
Veliko prireditev in novih pridobitev
V	teh dneh praznujejo občinski praznik tudi v občini Prebold. Ob tem se je že zvrstilo nekaj prireditev, precej pa se jih bo še prihodnje dni. Še zlasti pestro bo konec tedna, ko bo tudi osrednja slovesnost ob dnevu državnosti in občinskem prazniku.
V	okviru občinskega praznika je že bilo izpeljano občinsko gasilsko tekmovanje, košarkarji so spravili pod streho tradicionalno prireditev Dan preboldske košarke, ki je bila v Matkah, prejšnji četrtek pa je bila prireditev ob zaključku šolskega leta s predajo dokumentacije za izgradnjo telovadnice. V soboto je na ribniku Presarje potekalo ribiško tekmovanje za pokal občine Prebold, izpeljan je bil kolesarski vzpon do Doma pod Reško planino, sledil je dan športa v Marija Reki, kjer je bila v nedeljo tudi tradicionalna prireditev Pod Reško planino veselo živimo. V okvi-
ru le-te so se srečah nekdanji učenci marijareške šole in učitelji, odprh so razstavo Marija Reka skozi čas, osrednji dogodek pa je bila tradicionalna glasbena prireditev Ljudski pevci pojejo in godejo.
Včeraj se je pestro dogajanje ob občinskem prazniku nadaljevalo s prireditvijo Noč na vasi, ki so jo organizirah gasilci Latkove vasi. Čez dva dni bo nadvse slovesno v bližini preboldske graščine. Namenu bo namreč predan prenovljen Dom godbenikov. Sobota bo v znamenju slavnostne seje občinskega sveta in podelitve občinskih priznanj. Potekala bo v prenovljeni kinodvorani, ki bo ob tej priložnosti tudi uradno odprta. Sobotno dogajanje bo sklenila slovesnost ob 100-letnici delovanja PGD Latkova vas in otvoritvi povečanega in prenovljenega doma. Kot zadnja prireditev v nizu praznovanja bo nedeljski poletni pohod v Marijo Reko. D. Naraglav
GASILSKI MUZEJ VRANSKO
Širši javnosti predstavlja bogato zbirko gasilskega orodja, opreme, uniform in priznanj. Posebno znamenitost predstavljajo vehke vodne brizgalke na lesenih vozovih iz 19. stoletja. Predstavljena je tudi etnografska zbirka s kovaško delavnico.
Muzej je odprt vsak dan od 10. do 18. ure, razen ob ponedeljkih in četrtkih oziroma po dogovoru.
INFORMACIJE: 041 919 829, 040 854 654, 031 210 298, po 20. uri pa tudi na št. 03 572 55 58.
SCHWENTNEItyEVA HIŠA VRANSKO
Rojstna hiša Lavoslava Schwentnerja, ljubljanskega knjigarnarja in založnika pesnikov in pisateljev slovenske moderne. Prikazana je trška hiša iz 19- stoletja s skoraj v celoti ohranjeno stanovanjsko opremo hiše, ki ponazarja kulturo bivanja ob prelomu prejšnjega stoletja. Hiša je za ogled odprta vsak dan od
10. do 18. ure, razen ob ponedeljkih in četrtkih.
INFORMACIJE: Zavod za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost Vransko, Vransko 134, 3305 Vransko, tel. 031 210 298,041 919 829; e-mail: obcina.vran-sko@vransko.si
Utrinek z vožnje po kolesarski povezavi 01 po Spodnji Savinjski dolini
Savinjska kolesarska povezava v evropski transverzali
Kolesarjenje je v Evropi vse bolj priljubljeno. Tako je nastala evropska kolesarska transverzala, v katero se je vključila tudi Spodnja Savinjska dohna s kolesarsko povezavo 01, ki je dolga 50 kilometrov. Več kot 100 kolesarjev se je pred žalskim hotelom zbralo na otvoritveni vožnji, kjer je zbrane v imenu Razvojne agencije Savinja in Turistične zveze Spodnje Savinjske dohne pozdravila Danica Jezovšek - Korent, nato je spregovoril žalski župan Lojze Posedel, v imenu predstavnika evropske povezave pa Boris Kevca iz Maribora.
Kolesarska povezava 01, ki pelje po vseh šestih občinah Spodnje Savinjske dohne mimo vseh glavnih turističnih zanimivosti, je speljana po asfaltnih cestah. Na kontrolnih točkah so določene gostilne, ki imajo oznako Kolesarjem prijazne in katerih ponudba je prilagojena potrebam kolesarjev. Kolesarsko karavano so v občinah pozdravih župani ah predsedniki turističnih društev, otvoritveno vožnjo pa zaključili v žalskem hotelu, kjer je vsak udeleženec prejel spominsko majico in kosilo.
T.T.
Postanite tudi vi uporabnik zemeljskega plina in prihranite na času in denarju.
Priložnost! Ne zamudite !
Akcija velja od 8 aprila 2002 do odprodaje zalog.
Ponudba velja za nove uporabnike zemeljskega plina ob priključitvi na plinovodno omrežje Mestnih plinovodov d.o.o. ietu 2002
Za več informacij: MESTNI PLINOVODI d.o.o., PE Žalec, UL Ivanke Uranjek i, Žalec Tel.: 03/7102603, Uradne ure: pon., sre., pet, 1LOO -12.00 in 16.00 -17.00
Plinske peči Vaillant 24 Kw s pretočnim bojlerjem samo za
120.000	SIT ■■■
(naravni vlek) oz.
140.000	SIT
(prisilni vlek)
Cena peči izven akcije:
-	naravni vlek PRO VUW 240-3 187.267,20 SIT
-	prisilni vlek PRO VUW 242-3 216.563,00 SIT
*
MESTNI PLINOVODI
Disi R I B U C I I A P t I N A d , o . o
junij2002
Podjetništvo
Nova predsednica
TZSSD
Na zadnji seji Upravnega odbora	Turistične zveze
Spodnje Savinjske doline je bila za predsednico zveze imenovana	Božena Kosu z
Gomilskega, članica upravnega odbora in predsednica Turističnega društva Gomil-sko.
“Med aktivnostmi, naše zveze, velja omeniti akcijo S kolesom po Spodnji Savinjski dolini in vključitev v evropske kolesarske poti. Pred nami je tudi tradicionalno, že šesto srečanje turističnih društev s podeželja, katerega organizatorji smo Turistična zveza Slovenije, Turistična zveza Spodnje Savinjske doline in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Na srečanju, ki bo 28. junija v dvorani Doma n. slovenskega tabora v Žalcu, bo osnovna tema posveta Trženje turistične ponudbe
na vasi in vloga turističnih društev. Svoje poglede, izkušnje, rezultate in programe bodo predstavila turistična društva iz raznih krajev Slovenije. Po posvetu smo za goste pripravili pester in zanimiv program," pravi nova predsednica TZSSD Božena Kosu ter dodaja, da bodo v njihovi zvezi še naprej skušah uspešno peljati turistični voz po začrtanih smernicah, rezultati pa so seveda pogojeni tudi z denarjem.
D. N.
A
NIČ VAS NE ZAPELJE KOT CITROEN
AVTOHIŠA KOS, KOSSAN d.o.o.
Ločica 2/b, Polzela Telefon: 03/703 83 88
Lepo je živeti
http://c3.citroen.si
C3
S aviti) ka Šempeter ima 25 let
SM Savinjska letos praznuje 50-letnico obstoja, ki jo bo obeležila s postopno obnovo vseh svojih blagovnic in trgovin. Prva je bila na vrsti blagovnica v Šempetru, ne po naključju, ampak zaradi svojega jubileja - odprta je bila pred 25 leti.
Junijsko praznično soboto so za
svoje kupce pripravili degustacije, jih med drugim počastili z golažem, pivom in pecivom, zaradi tekme slovenskih nogometašev pa so v šotor postavili celo televizijo. Zbrane je nagovoril direktor SM Savinjske Danijel Petek in poudaril, da se je takratni Savinjski magazin, danes SM Savinjska, razvil v vodilno trgovsko družbo v Spodnji Savinjski dolini in
da kljub hudi konkurenci to namerava ostati tudi v prihodnje. Spomine na gradnjo šempetrske blagovnice je obudil takratni direktor Anton Privošnik. Povedal je, da so bili pogoji flnancranja takšnih naložb takrat povsem drugačni kot danes, ni bilo primerne opreme, zato so jo kupih v tujini. Takrat je bil to eden izmed največjih preskrbovalnih cen-
Danijel Petek in Anton Privošnik
trov, ki je poleg osnovne preskrbovalne dejavnosti na enem mestu združeval gostinsko dejavnost, diskont in banko, imel pa je tudi veliko parkirišče. Anton Privošnik je opozoril, da letos mineva tudi 40 let od odprtja prve samopostrežne trgovine na podeželju, ta je bila v Preboldu, z imenom Sloga.
Poslovodja Savinjke Šempeter, kakor se odslej imenuje, Izidor Ograjenšek pa je povedal, da so ob jubileju obnovili zunanji oplesk, uredili leseno pregrado med živilskim in neživilskim delom ter novo hladilno vitrino za sadje, tako da bodo kupci še bolj zadovoljni z njihovo ponudbo.	K. R.
Inflacija
Kakšna bo letošnja letna inflacija seveda še ne more biti znano, povprečna raven cen življenjskih potrebščin pa se je v letu 2001 v primerjavi z letom 2000 povečala za 8,4 %. Pri tem so se bolj povišale cene storitev kot cene blaga. Cene na drobno so porasle za 9,4 %, cene industrijskih izdelkov pa za 8,9 %.
Najbolj se je podražilo zdravje, saj so cene življenjskih potrebščin s tega področja lani narasle za kar 12,4 %, sledijo pa: stanovanjsko področje (11,8 %), komunikacije (9,4 %), prevoz (10,3 %), izobraževanje (9,5 %) in hrana ter brezalkoholne pijače (9,2 %). Najmanj so se podražili obleka in obutev (1,9 %) ter rekreacija in kultura (5,6 %).	K. R.
Praznična sobota pred Savinjko Šempter.
AVINJSKA
trgovska družba, d. d., 3310 Žalec, Šlandrov trg 35
. blagovnico SAVINJKA ŽALEC . blagovnico ŠEMPETER . blagovnico PREBOLD . blagovnico POLZELA . SP VRANSKO
Še posebej pa ste vabljeni v D. etažo blagovnice SAVINJKA ŽALEC, kjer vas pričakujemo z novimi kolekcijami!
SP TABOR	\
SP UBOJE	sm\
TEHNIČNO ŽALEC	50
MANUFAKTURO ŽALEC	LET m'
DOM VRANSKO	
GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31
UGODNA PONUDBA POHIŠTVA V JULIJU IN AVGUSTU
DODATNI POPUST NA PROGRAM VEGA -20%
REGAL IZ PROGRAMA G-2000, dolžina 3,44 m (barva oreh), ZA SAMO 137.794 SIT
NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: SPALNIC, DNEVNIH SOB, PREDSOB, OTROŠKIH IN MLADINSKIH SOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE.
NOVO:
KUHINJA PAMELA
• promocijska ponudba v mesecu juliju
UGODNE CENE!!!
Ugodni plačilni pogoji:
ČEKI, KREDITI
Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Informacije po tel.:
03/703 71 30, 03/703 71 31 E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!

Podjetništvo
junij2002
Minister med podjetniki
Društvo managerjev in stro-kovanjakov Golding klub je v sklopu svojega rednega programa pripravilo srečanje z ministrom za notranje zadeve dr. Radom Bohincem. Ministra je spremljala državna sekretarka za lokalno samoupravo Astrid Prašnikar, pogovor z njima pa je vodil Marjan Žohar.
Minister je predstavil zakonodajo, ki ureja področje javne uprave in ki je v celoti sprejeta šele po desetih letih samostojne slovenske države. Povedal je, da se bodo nesorazmerja
plač v javni upravi odpravljala postopno, in sicer tako, da bodo nekatere plače do leta 2008 naraščale hitreje, druge počasneje. Podjetnike je najbolj zanimalo področje uvajanja pokrajin v Sloveniji in ah bo to pomenilo dodatne obveznosti za gospodarstvo. Dr. Rado Bohinc je povedal, da ne bi smelo biti tako, kar pa bo v resnici zelo težko doseči. Pokrajine naj bi bile tako imenovane dvoživke, saj naj bi država nanje prenesla del svojih pristojnosti, del pristojnosti pa bi prevzele od občin. O velikosti in številu pokrajin minister še ni želel govoriti. K. R., foto: T. T.
Brezposelnost raste
Vsi občinski sveti so na sejah obravnavali tudi informacijo o rezultatih poslovanja gospodarstva na območju Upravne enote Žalec, ki so jo pripravili na upravni enoti. Kljub nekaterim spodbudnim kazalcem je savinjsko gospodarstvo v precejšnji stiski.
Savinjsko gospodarstvo je po zelo slabih rezultatih v letu 2000 lani poslovalo nekoliko bolje, saj se je negativni rezultat precej zmanjšal. Število aktivnih gospodarskih družb se je povečalo za 21. V vseh 560
gospodarskih družbah je bilo 6479 zaposlenih. Kljub temu je število zaposlenih padlo. Število brezposelnih je spet poraslo za 243 oseb, povečala se je tudi stopnja registrirane brezposelnosti, ki je v decembru lani znašala 13,6 %, medtem ko je bila v statistični regiji 14,8 %, v Sloveniji pa 11,8 %. Najvišja stopnja registrirane brezposelnosti je bila v občinah Žalec (15,1 % ah 1427 oseb) in Vransko (15 % oz. 159 oseb), sledijo občine Prebold (13,8 %), Tabor (12,4 %), Braslovče (12,2 %) in občina Polzela (10,8%).
Savinja
TosCuft, posfufi!
Obveščamo vas, da imata hotel Savinja in Qrad Tabor v Lasičem novograjsko gospodo, ki vabi vse zabave žejne, da se v četrtek, 4. jubija ob, 15. uri zberejo na vrtu hotela Savinje, kjer bomo kuhali bograč ter točili inno in Laško pivo v potokih. Tester otvoritveni program bo popestrila Laška godba z mažoretkami in folklorna skupina, ob zvokih dobre glasbe ansambla Show mi\ pa se bomo zavrteli
pozno v noe.
Udeležba obvezna!
gostinstvo Laznik - ‘Mirko Laznik, s.p. Laija vas 22,3331 2{azarje
Odločitev bo sprejeta julija
Po 160 letih poslovanja je Tekstilna tovarna Prebold, ki je v zadnjem času zaposlovala 541 ljudi, pred usodno odločitvijo. Zaradi težav, ki so posledica splošne krize v slovenski tekstilni industriji pa verjetno tudi napačnih poslovnih odločitev, so pred kratkim izbrali postopek prisilne poravnave, da bi tako ohranili delo in delovna mesta. V tovarni so pripravili načrt finančne reorganizacije družbe. Trenutno je podjetje v fazi priprav na narok za prisilno poravnavo, ki med drugim vključujejo izvedbo glasovanja glede predlagane prisilne poravnave. Narok bo 17. julija letos, ko bodo na celjskem sodišču prešteli glasovnice in ugotovili, ali je večina upnikov za izvedbo prisilne poravnave.
Kot so zapisah v sporočilu za medije, so se v TT Prebold priprave načrta finančne reorganizacije družbe lotih z vehko odgovornostjo. Predlog obsega spremembe na področju proizvodnega programa in trženja (ukinitev nedonosnih izdelkov in osredotočenje na tržno konkurenčne izdelke), na področju finančnega poslovodenja, planiranja
Brezposelnost se povečuje, medtem ko v Sloveniji pada.
Izvoz se je lani povečal in je bil višji od uvoza, zato je pokritost uvoza z izvozom pozitivna. Investicijska aktivnost je bila slabša kot leto prej, največ se je investiralo v občini Žalec, v vseh ostalih občinah je vrednost naložb padla. Število podjetij, ki imajo blokiran žiro račun, se sicer zmanjšuje, povečuje pa se število pri njih zaposlenih. To pomeni, da imajo težave večje družbe.
Na območju Upravne enote Žalec
in upravljanja z obratnimi sredstvi, prav tako na področju obvladovanja stroškov, na kadrovskem področju (ohranitev 376 delovnih mest), spremembe na tehnološko-infrastruktur-no-logističnem področju (združitev proizvodnih programov na enem mestu) in na organizacijsko-statutar-nem področju (ustanovitev skupine TT Prebold).
Poleg matičnega podjetja so že ustanovili hčerinski podjetji TTP tkanine, d.o.o., in TTP nogavice, d.o.o., ki imata tudi sedež v Preboldu, čeprav sta bik po nekaterih podatkih registrirani v Ljubljani. Po reorganizaciji naj bi v skupini TT Prebold ostalo zaposlenih 376 ljudi. Kot so zapisah, žehjo družbam v skupini zagotoviti ugodne razmere za nemoten razvoj in konkurenčen nastop na trgu, pri tem pa zaposlenim v skupini ne poslabšati pogojev zaposlitve.
Vodstvo podjetja je konec pred-prejšnjega tedna organiziralo sestanek s predstavniki repubhškega, območnega in tovarniškega sindikata, na katerem so jim predstavih načrt finančne reorganizacije družbe. Tone Rozman, predsednik sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije, Forto Turk, predsednik območnega odbora sindikata delavcev tekstilne
so v lanskem letu gospodarske družbe pozitivno poslovale v vseh občinah, razen v občini Prebold, kjer je na negativen rezultat najbolj vplivala čista izguba v Tekstilni tovarni v višini skoraj 1,3 milijarde tolarjev. Zaradi te izgube je neto finančni učinek za območje žalske upravne enote negativen, čeprav se je obseg čistega dobička sicer povečal za 54, 7%, obseg čistih izgub pa je bil nominalno nižji kot leta 2000.
K. R.
mizarstvo
KORUN
pohištveno
stavbeno
Šentrupert 36, 3303 GOMILSKO tel.: 03/705 60 23, 705 60 24, faks: 03/572 63 90, avtotelefon: 041/626-814
IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA IZDELAVA RAZNIH VRST TERMOPAN STEKEL IZDELAVA NOTRANJE OPREME: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV
in usnjarske industrije ter predsednika sindikata in sveta delavcev v tovarni Stanislav Pišek in Srečko Kvas, so podprh prizadevanja vodstva za uspešno izvedbo prisilne poravnave, je še zapisano v sporočilu za medije, ki se končuje z izjavo direktorja TT Prebold Vinka Žoharja: “Štorih smo vse, kar je v naši moči,
da bi obdržali čim več delovnih mest in nadaljevali z dolgoletno tradicijo tovarne. Edina rešitev TT Prebold, ki jo vidim v tem trenutku, je uspešno izpeljana prisilna poravnava. V primeru stečaja se našemu kraju obeta prava katastrofa, saj bi tako izgubili delo vsi zaposleni in tovarna bi svoja vrata zaprla.”	K. R.
XJ POŠTA SLOVENIJE, d.«.«.
razpisuje na podlagi sklepa nadzornega sveta z dne 24. 5. 2002
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV
1. Predmet ponudbe so poslovni prostori v Šempetru, Šempeter v Savinjski dolini 26, v pritličju stavbe, k. o. Šempeter, vlož. št. 172, v izmeri 81,78 m2, kar predstavlja v naravi “šalterski” prostor, dostavni prostor, garderobe, sanitarije in ropotarnico, ter 20 % površine skupnih prostorov, kar predstavlja hodnike, stopnišča in kurilnico. Skupna površina poslovnega prostora znaša 94,23 m2.
2.	Izhodiščna cena za prodajo zgoraj navedene nepremičnine je 8,547.200,00 SIT.
3.	Navedena nepremičnina se prodaja kot celota. Za prodajo kot celota se šteje tudi združen nastop več (delnih) kupcev, ki jih v postopku prodaje zastopa skupni pooblaščenec.
4.	Rok za zbiranje ponudb je 5. 7. 2002. Ponudbi mora biti priloženo dokazilo, da je ponudnik nakupa položil varščino 10 % izhodiščne prodajne cene na transakcijski račun številka 90672-0000040025 pri PBS, d. d., Maribor. Ponudnikom, katerih ponudbe ne bomo sprejeh, bomo varščino brezobrestno vrnili v nominalnem znesku v petih dneh po sprejemu odločitve, da se njihova ponudba ne sprejme.
5.	Pri razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki morajo ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu oziroma izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od enegà meseca, ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe.
6.	Varščina bo ponudniku, ki bo na razpisu uspel, všteta v kupnino.
7.	Komisijsko odpiranje ponudb bo javno opravljeno dne 9- 7. 2002 ob 10. uri v prostorih Pošte Slovenije, d. o. o., PE Celje, Krekov trg 9, v sejni sobi v drugem nadstropju.
8.	Ponudnike bomo obvestili o odločitvi v petih dneh od dneva odpiranja ponudb.
9.	Ponudba ne zavezuje prodajalca k sklenitvi prodajne pogodbe.
10.	Ponudnik, ki bo uspel na razpisu, mora skleniti prodajno pogodbo v osmih dneh po prejemu obvestila s strani prodajalca. Če ponudnik v tem roku ne sklene ponudbe s prodajalcem, pripada varščina prodajalcu.
11.	Kupec mora celotno kupnino plačati v 30-ih dneh po sklenitvi pogodbe, znesek vplačane varščine pa se všteje v kupnino. Če kupec v tem roku ne plača kupnine, pripada varščina prodajalcu. V tem primeru lahko prodajalec razdre pogodbo brez dodatnega opomina. Prenos lastninske pravice na prodani nepremičnini ni možen pred plačilom celotne kupnine.
12.	Davščine, druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
13- Nepremičnina se prodaja po načelu “videno - kupljeno”, poznejše reklamacije se ne upoštevajo.
14.	Vse dodatne informacije o nakupu nepremičnine so na voljo po telefonu 424 36 10.
15.	Pisne ponudbe pošljite na naslov: Pošta Slovenije, d. o. o., PE Celje, Krekov trg 9, 3000 Celje, z oznako “PONUDBA - NE ODPIRAJ!”
16.	Ogled nepremičnine bo dne 28. 6. 2002 ob 12.00 uri.
Štefan Zidanšek, univ. dipl. org., direktor poslovne enote
GEODETSKE STORITVE
PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA
ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220
GPS
MERITVE
HiPP-ov sistem kontrole je še enkrat potrdil svojo popolnost! Vsebina vsakega kozarčka gre skozi več kot 260 laboratorijskih testov, kar otroško hrano HiPP uvršča med najstrožje kontrolirana živila.
junij2002
Podjetništvo
aktualno, aktualno, aktualno, aktualno, aktualno, aktualno, aktualno.
PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ V JUNIJI 2002 RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA vas obvešča in priporoča:
■JAVNI RAZPISI
•	JAVNI RAZPISI MINSTRSTVA TA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT Javni razpis za sofinanciranje znanstvenega sodelovanja z Japonsko v obdobju od 1. 4. 2003 do 31. 3. 2004 (znanstveni obiski in podoktorske štipendije JSPS) (Ul RS št 45, 24. 5. 2002).
ROK: Vloge morajo prispeti do vključno petka, 20. septembra 2002, do 12. ure.
Javni razpis za sofinanciranje skupnih raziskovalnih projektov in strokovnih srečanj z Japonsko (UL RS št. 45, 24. 5 .2002).
ROK: Vloge morajo prispeti do vključno petka, 13. septembra 2002, do 12. ure.
Javni razpis nagrad Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2002 (Ul RS št. 45, 24. 5. 2002).
ROK Predloge je potrebno poslati do četrtka, 30. avgusta 2002, do 12. ure.
Javni razpis za sofinanciranje znanstveno-tehnološkega sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Bosno in Hercegovino v letih 2003 in 2004 (UL RS št. 48, 31. 5. 2002).
ROK: Vloge morajo prispeti do vključno 16. septembra 2002 do 14. ure. Partner iz BiH mora prav tako oddati vlogo na pristojno ministrstvo v BiH, in sicer na Oddelek za mednarodno znanstveno, tehnično, izobraževalno, kulturno in športno sodelovanje Ministrstva za zunanje zadeve BiH, Musala 2, 71000 Sarajevo.
•	JAVNI RAZPIS Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Javni razpis za sofinanciranje razvoja novih izdelkov in postopkov po “Programu spodbujanje invencij in inovacij” (UL RS št. 52, 14. 6. 2002).
ROK: Poziv je odprt do porabe sredstev. O porabi sredstev bodo zainteresirani obveščeni prek spletne strani:
. Vloge za sofinanciranje udeležbe na sejmu MOS v Celju morajo biti poslane do 19. 7.2002 (velja poštni žig do vključno 18. 7. 2002 ali oddaja v glavno pisarno Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo najkasneje do 19- 7. 2002 do 15. ure). Vloge za sofinanciranje nastopa na sejmu IENA v Niimbergu morajo biti poslane do 19. 7. 2002 (velja poštni žig do vključno 18. 7. 2002 ab oddaja v glavno pisarno Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo najkasneje do 18. 7.2002 do 15. ure). Vloge za: - sofinanciranje posamičnih nastopov na splošnih in specializiranih sejmih doma in v tujini, - sofinanciranje patentnih zaščit, - sofinanciranje izdelave prototipov izdelkov in poskusne izvedbe postopkov, morajo biti poslane ab oddane osebno v glavni pisarni Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Vloge morajo na PCMG prispeti en delovni dan pred odpiranjem vlog. Odpiranja teh vlog se bodo vršila mesečno, in sicer 11. 7., 8. 8., 12. 9-, 10. 10. in 7. 11. 2002.
•	OSTALI JAVNI RAZPISI
Javni razpis za sofinanciranje programov promocije zdravja v letu 2002 (UL RS št 52, 14. 6. 2002).
ROK: Rok za oddajo ponudb je 29. 6. 2002.
Javni razpis za leto 2002: Podpora strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju (UL RS
št. 52,14. 6. 2002)
ROK Vloge morajo biti poslane priporočeno do 15. 7.2002 (velja poštni žig).
Javni razpis za dodelitev subvencij majhnim in srednje velikim podjetjem in samostojnim podjetnikom posameznikom za energetske preglede podjetij in študije izvedljivosti za projekte učinkovite rabe energije (UL RS št.
52, 14. 6. 2002).
ROK Rok, v katerem lahko prosilci predložijo vloge: za vsakokratno odpiranje vlog bodo upoštevane vloge, ki bodo vložene najkasneje en delovni dan pred odpiranjem do 15. ure v tajništvu Ministrstva za okolje in prostor.
Prvo odpiranje vlog bo v petek, 28. 6. 2002, nato pa vsak zadnji delovni petek v mesecu do porabe razpisanih sredstev. Podatek o višini preostalih sredstev za naslednja odpiranja, ki tudi ne bodo javna, bo 10 dni po vsakokratnem odpiranju dosegljiv po tel.: 01/300 69 97.
Javni razpis za sofinanciranje razvoja omrežij in vsebin v univerzitetnih okoljih za leto 2002 (UL RS št. 52,14. 6. 2002).
ROK Rok za predložitev ponudb je najkasneje do 5.7.2002 do 12. ure.
Javni razpis za podelitev priznanj Stanka Bloudka za leto 2002 (UL RS št. 52, 14. 6. 2002).
ROK: Pisni predlogi za priznanje morajo biti poslani najkasneje do srede, 20. septembra 2002. Predlogi se štejejo za pravočasne tudi v primeru, če so bik zadnji dan predpisanega roka oddani priporočeno na pošti.
OSTALE INFORMACIJE
Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše dobne in širše okobce;
Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevah k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvaktete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradih jih bomo v skupne razvojne dokumente naše dobne;
Center za informiranje in pokbcno svetovanje ČIPS; vsi, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro pokbca in iskanje zaposbtve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd), ste vsak delovni dan med 9. in 17. uro, ob petkih pa do 14. ure vabljeni na ČIPS - informativno mesto Žalec!
Sklad dela Savinjske regije; podjetja, ki imate težave m ugotavljajo presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvab-ficiraü ab dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela!
VABIMO VAS K SODELOVANJU!
Dodatne informacije dobite na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Ulica Heroja Staneta 3 v Žalcu, tel.:
03/713 68 60, faks: 03/713 68 70 (Danica Jezovšek-Korent, Klavdija Kitek, Mirjana Bevanda, Primož Štorman) ab preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec (03/713 35 63, ga. Centrih), PPC Žalec (041 726 546, g. Virant), IZVIR, d.o.o., Žalec (03/713 31 00, g. Kač) in drugih.
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽ E-LILJANA STROŽER, s.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE
Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312

SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV
SIPRO
STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.; 03/712-13-60, faks: 03/ 71
CERTIFIKAT št. 129
ISO 9001
2-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net
NAfEMMlVE TA STANOVANJA se bodo v mesecu juniju 2002 povečale za 0,34 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu juniju 2002 16.917,06 SIT in je 531,90 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 14.858,86 SIT, na Polzeli pa 16.005,97 SIT.
Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu juniju 2002 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnim v neprofitnih stanovanjih (Ur. 1. RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ali zmanjšale v skladu z odlokom.
Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000.
Najemniki stanovanj z nizkimi dohodki lahko uveljavijo pravico do priznanja znižane neprofitne najemnine.
Junijskih akontacij za stanovanja za kurilno sezono 2002/2003 ne bo, ker bo v tem mesecu opravljen poračun za kurilno sezono 2001/2002.
Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno.
TELEFONSKE ŠTEVILKE:
-	CENTRALA	712	13	60
„	712	13	61
-	TAJNIŠTVO	712	13	64
-	BLAGUNA	712	13	76
-	TEHNIČNA PISARNA	712	13 72
-	(upravniki)	712	13	63
-	FAKS	712	13	62
-	DIREKOR	712	13	66
-	TEHNIČNI DIREKTOR	712	13 71
Spar
odprt
Spar Slovenija je 19- junija v Šempetru odprl svojo 28. trgovino. V novem poslovnem centru, ki ga je zgradilo podjetje Pluton, ima Spar 940 m2 prodajnih površin z živilsko in gospodinjsko ponudbo ter 95 brezplačnih parkirnih mest.
Predinvesticijska vrednost nove Sparove trgovine znaša 350 milijonov tolarjev, v njej pa je 20 zaposlenih. Ob odprtju sta zbrane nagovorila direktor podjetja Spar Slovenija Boštjan Pirc in poslovodja Branka Mlinar.
V poslovnem centru bodo jeseni odprti še pošta, prodajalna obutve, frizerski salon, cvetličarna, predstavništvo Loterije in Weiness center.
K. R.
Razvojna agencija Savinja
ODBOR ZA RAZVOJ
OBRTI IIV PODJETNIŠTVA ŽALEC
sporoča, da so v okviru 17- natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Tabor, Vransko in Žalec
še prosta sredstva.
Zainteresirane podjetnike iz občin Tabor, Vransko in Žalec obveščamo, da bomo vloge zbirali do 15- julija 2002 oziroma do vsakega 15- v mesecu do porabe sredstev, na naslovu Razvojne agencije Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 713 68 60, kjer dobite tudi dodatne informacije.
PONOVNO PRILOŽNOST ZA PRIJAVO NA EVROPSKE RAZPISE!
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je konec meseca maja objavilo Poziv k prijavi za donacijsko shemo v Savinjski regiji: “Aktiviranje zaposlitvenih potencialov na lokalni ravni”, financirano s strani PHARE Nacionalnega programa 2000 - Ekonomska in socialna kohezija in nacionalnih proračunskih sredstev ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstva za šolstvo, znanost in šport (UL št. 48, 31. 5. 2002).
Projekt je namenjen povečanju učinkovitosti ustvarjanja delovnih mest za specifične ciljne skupine, pospešitvi razvoja projektov zaposlovanja, ki uporabljajo pristop “od spodaj navzgor” in so dodatni instrumenti k obstoječim horizontalnim programom na nacionalni ravni.
Prioritete projekta so naslednje:
1.	izboljšanje kakovosti človeških virov na področju turizma, orodjarstva, kemične industrije in poslovnih storitev;
2.	prestrukturiranje sektorjev v zatonu (t. j. tekstilna industrija, gradbeništvo, kovinsko predelovalna industrija in kmetijstvo);
3.	povečati zaposlitev na področju turizma in poslovnih storitev s ciljem preprečiti “beg možganov”, zagotoviti regiji razvojno-intelektualni kapital ter vzpostaviti partnerstvo med izobraževanjem in gospodarstvom;
4.	povečati zaposlitev.
Predlagani projekti se morajo izvajati in biti usmerjeni na Savinjsko regijo in ne smejo trajati več kot 12 mesecev.
Za sredstva lahko kandidirajo neprofitne organizacije, nevladne ah javne organizacije. Prijavitelji morajo imeti izkušnje na področju razvoja človeških virov, svetovanja, izobraževanja in zaposlovanja, s sedežem v Sloveniji.
Vse dodatne informacije dobite na sedežu Razvojne agencije Savinja, GIZ, Ul. Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60.
OBVESTILO
marginalija
ČIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje - informativno mesto Žalec in Svetovalno središče Žalec obveščata, da bosta imela v juliju in avgustu nov delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek od
9.00	do 13.00, sreda od
12.00	do 16.00 ure. Ob petkih zaprto!
Nahajamo se v prostorih UPI -Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec; tel.: 03/713 35 65.
Vabljeni!

SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	BOJLERJEV,
•	SUŠILCEV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILCEV
AVTO HIŠA
DAČA, d.o.o.
Migojnice 140, 3302 GRIŽE
tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si
•	PRODAJA VOZIL
•	PRENOS LASTNIŠTVA
•	ODKUP VOZIL
•	MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO
Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka
UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING DO 5 LET
•	VASE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI
•	PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN
•	KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA
Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/612 731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Politične strenne
junij2002
25 JlJNflf - DAN DRŽAVNOSTI
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Upokojensko
srečanje
DeSUS
V simbolnih dejanjih se neizogibno srečujejo tudi preteklost, sedanjost in prihodnost; to, kar je človek izkusil, spoznal in shranil v zakladnico spomina. 25 junij - dan državnosti je dan, ki v sebi združuje vse to. Vsako leto znova se nam spomin vrača v leto 1991, ko se je uresničil
večstoletni sen naših prednikov o svobodni, suvereni in mednarodno priznani samostojni državi. Pri tem pa ne smemo pozabiti navidez nepomembnih, a vendar ključnih prispevkov neštetih Slovenk in Slovencev, ki so skozi stoletja velikokrat v neprijaznih okoliščinah go jih in ohranjali slovensko zavest, naš jezik in kulturo nasploh. Vendar pa moramo tudi priznati in brez dvoma izpovedati, da smo imeli pred enajstimi leti tako kot tudi v drugih ključnih trenutkih naše zgodovine ljudi z dovolj poguma in razsodnosti, ki so pravilno razumeli svoj čas, se pravočasno zavedali, za kaj gre, in naredili, kar je bilo potrebno.
Na žalost pa ugotavljamo, da je hvaležnost v političnem besednjaku
še vedno nenavaden pojem. Dobro se zavedamo, da je niso deležni vsi tisti Slovenci, ki so razumeli izzive svojega časa, odločno nastopih in se borih za demokratično in neodvisno Slovenijo.
Danes pa bi jim radi tisti, ki so do zadnjega dne javno pozivah proti samostojnosti naše Slovenije, vse to zabrisali in omalovaževali njihova dejanja. Sedaj je čas, da izkažemo hvaležnost vsem, ki so nam in bodočim rodovom uresničili samostojno, neodvisno državo Slovenijo. Hvaležnost in spomin si zasluži vsak aktiven udeleženec osamosvajanja, pa naj bo zadnji vojak Teritorialne obrambe ah pa najvišje politično vodstvo tistega časa.
Naše praznovanje naj bo takšno, da bomo znah prisluhniti izzivom našega časa in našh potrebno stopnjo razsodnosti, poguma, odločnosti in ljubezni do domovine, da bomo v tem času, ki nam je odmerjen, gojili in ohranili to našo - po njih zaslugah - samostojno državo.
Med upokojenci slišimo v zadnjem času največ debat o srečanjih, ki jih organizirajo Društva upokojencev, stranka DeSUS in v zadnjem času celo Univerza za tretje življenjsko obdobje. Največkrat prirejajo poučne avtobusne izlete v bližnjo in daljno okolico, ki se ponavadi končajo na kakšnem kmečkem turizmu ob dobri kapljici in prijetni glasbi.
Imamo pa v naši dolini še veliko drugih možnosti za taka druženja celo na prostem, kot je Limberk v KS Griže, Ruše v KS Petrovče, avto-poligon v občini Polzela, Rinka v KS Gotovlje in še mnoga druga, pa da ne naštejem obstoječih dvoranskih možnosti.
In kdo so organizatorji? K sreči imamo v vsaki taki sredini nekaj izredno požrtvovalnih in nesebičnih posameznikov, saj je organizacija vsakega srečanja kar zahtevna naloga.
Pa še financiranje? Organizatorji se poslužujejo več možnosti, ki so na voljo za te namene. Brez lastne udeležbe seveda ne gre, kajti stroški so vedno višji, obstajajo pa še druge možnosti, kot je članarina, dohodki nekaterih društev in finančna sredstva upokojenske stranke DeSUS.
Ta srečanja bodo izredno zanimiva prav letos, ko se bomo upo-
kojenci odločali za kandidaturo naših članov v občinskih in krajevnih merilih. Od naših kandidatov bomo zahtevah, da se nam predstavijo in spregovorijo o videnju razvoja svoje občine, zlasti pa o perspektivi in razvojnih možnostih svojega kraja.
Ob tej priliki vam sporočamo, da organiziramo veliko srečanje in sicer za celotno celjsko pokrajino v Novem Celju v soboto, 27. julija 2002, ob 10. uri. Organizacijski odbor pričakuje od dva do tri tisoč udeležencev. Park v Novem Celju je idealen ambient za take prireditve, poleg tega pa je dovolj prostora za parkiranje avtomobilov in avtobusov.
Na srečanje bomo povabili predsednika Zveze društev upokojencev g. Gobca, naslovnega škofa g. Grmiča, predsednika ZB Slovenije g. Dolničarja, predsednika stranke DeSUS g. Rousa ter vse župane in poslance naše regije. Računamo na izdatno finančno pomoč Zveze društev upokojencev Slovenije, Republiškega odbora stranke DeSUS ter močnejših občin regije. Udeležbo nam bodo zagotavljala upokojenska društva s pomočjo Pokrajinskega in območnih odborov DeSUS-a.
Rado Rotar
VSEM SAVINJČANKAM IN SAVINJČANOM ČESTITAMO
OB DNEVU DRŽAVNOSTI
OBČINSKI ODBORI NSi SAVINJSKE DOLINE
PRED
POČITNICAMI
Zatišje pred viharjem - tako bi lahko opisah zadnje sporočilo slovenskih strank, ko so se odločile za predstavitve svojih kandidatov za najprestižnejši naslov in s tem tudi službo v državi, torej za predstavitve predsedniških kandidatov. Veliko ljudi je mnenja, da je to le nominalna funkcija, le naziv in da je vlada tisto najpomembnejše. Morda res, a v praksi temu ni tako. Oblast združena v imenu predsednika daje stranki moč, ugled in še dejavneje utrjuje strankarske vizije. Resda imamo v Sloveniji uzakonjeno parlamentarno demokracijo, vendar so ključne odločitve še vedno v rokah izvoljenega predsednika države.
Karte so na mizi, naše in vaše odločitve pa bodo znane na jesenskih volitvah. Slovenska ljudska stranka uradno nima svojega kandidata, zato vam ga tudi ne moremo priporočiti kot nekoga, ki bi ga izbralo vodstvo stranke in s tem posredno tudi člani in simpatizerji. Tisti, za kogar se je dolgo šušljalo kot o našem izboru, se je odločil za kandidaturo kot nestrankarski kandidat s podporo državljanov. Odločitev gospoda Arharja je utemeljena z dejstvom, da je v samostojni državi vseskozi ostal neodvisen od političnih strank in bo svojo neodvisno držo obdržal tudi v primeru izvolitve, ko bi zastopal prav vse državljane. Predsednik SLS, g. But, je ob 110-letnici stranke na svečani akademiji povedal, da stranka podpira kandidaturo g. Arharja za predsednika, saj se njegove ideje v marsičem prekri-
Slovenska ljudska stranka vajo z idejami SLS. V stranki zelo cenimo njegovo strokovnost in pokončno držo v prvem desetletju slovenske države in smo prepričani, da lahko s svojo treznostjo in pravimi odločitvami prepriča svet in Evropo, da je v Sloveniji zavel nov veter in da smo Slovenci pripravljeni za sožitje v evropski skupnosti.
Počitnice so tu in tako bomo lahko v miru in brez naglice premislili o predstavljenih kandidatih. To je tudi najboljši čas za sprostitev napetosti in upam, da nam bo v jeseni že jasno, za koga bomo volili. Če boste sledili našemu priporočilu, vaša odločitev ne bo težka, g. Arhar je gotovo pravi kandidat za predsednika države.
V času sprostitve pa ne pozabimo povsem tudi na lokalne volitve, ki posameznika pravzaprav še najbolj zadevajo. Kdo bo na čelu lokalne samouprave, je odvisno prav od nas. Naša stranka se je odločila, da na lokalnih volitvah podpre dosedanjega župana, g. Posedela. V tej odločitvi smo združeni še z Desusom, ZLSD in Stranko zelenih, saj je g. župan še vedno in bo ostal človek načel in kot tak sprejemljiv za stranko. Za kandidate v občinski svet bo stranka nastopila s svojo listo, za KS pa so mogoči različni kompromisi - odvisno od volje članov na posameznem področju. Vendar o tem po počitnicah. Preživite jih lepo in varno, za kakšen pomenek v družbi pa vam je lahko za iztočnico tudi ta premislek in priporočilo.	Ivanjošt
NAVZGOR
Dnevi neusmiljeno tečejo. Volitve se približujejo. Kandidacijski postopki so stekli že pred časom, oblikovali so se predlogi kandidatnih list. Nosilci list in ostali odgovorni za pripravo predlogov so z vso odgovornostjo pripravili dobre predloge za kandidatne liste.
ZLSD ima ustrezno kadrovsko ponudbo in tudi konkretna izhodišča za dogovarjanje. Naši kandidati so samozavestni zaradi dobro opravljenega dela v tem mandatu, zato so tudi garancija za izpolnitev vseh nalog, ki se bodo znašle pred njimi. Pokazali so, da so sposobni sprejemati in oblikovati stališča, ki so v dobrobit razvoja občine.
Analize kažejo, da ima ZLSD trend vzpona, glede na vse predhodne volitve. Ni vzroka, da tudi letos ne bi bilo tako. Zaupanje volivcev se veča z zaupanjem v naše člane, naše kandidate, ki so ga pridobili z dosedanjim delom.
Politične razmere in razpoloženje volivcev ni naklonjeno strankam desne koalicije. Naša volilna kampanja bo usmerjena k ljudem, ne k dogodkom. Zadovoljevanje potreb volivcev je najpomembnejši korak za povečanje volivnosti stranke. Predsedniška volilna kampanja bo vsekakor v podporo lokalni volilni kampanji.
ZORUŽIN« USTA
socialnih demokratov
Predloge kandidatnih list bo potrdila konvencija stranke v septembru ah oktobru, glede na predvidene volitve.
V soboto je 3- konferenca ZLSD namenjena nosilni temi volilne kampanje. Razvila se bo razprava o odprtih vprašanjih gospodarske in socialne politike v Sloveniji pod naslovom “Za uravnotežen gospodarski in socialni razvoj Slovenije”.
ZLSD se mora pokazati, da ne zna reševati samo problemov s socialnega stališča, čeprav je naš minister prav na tem področju dosegel rezultate, kakršnih niso pred njim vsi ministri v samostojni Sloveniji, temveč da ima resno pobudo za reševanje gospodarskih problemov, ki so skupaj s socialnimi pereč problem v razvoju tako lokalne skupnosti kot tudi širše.
Uspešno se izvajajo ukrepi, ki spodbujajo gospodarsko rast in povečujejo število zaposlenih, ki uveljavljajo socialno državo, ki izenačujejo možnosti za razvoj družbe.
Ob takšni vlogi ZLSD tudi volivcem ne bo težko dati glas tistim kandidatom, ki jih tudi do sedaj niso razočarah.
ZLSD Roman Virant
Obeta se nam politično zanimiva
Priprave na volitve v letu 2002 so v LDS stekle že pred meseci. Polno se je aktivirala strankina centrala kot osrednji nosilec volilnih aktivnosti v povezavi z lokalnimi pisarnami in lokalnimi občinskimi odbori. Letošnje volitve so za stranko, kot vsake vobtve zelo pomembne, ker so logistično zelo zahtevne. Prvič bodo izvedene vobtve na treh nivojih: predsedniške, državno svetniške, občinske in županske ter krajevne. Opravila, ki so pred nami so zelo zahtevna in zahtevajo precejšnje angažiranje vseh organov stranke.
Za LDS je pomebno, da se je naš predsednik dr. Janez Drnovšek odločil, da bo kandidiral za predsednika države. Svet stranke je njegovo kandidaturo soglasno podprl na seji 17. junija 2002 v Slovenski Bistrici. Na seji je potekala razprava o nadalnjih postopkih v zvezi s spremembami v vladi, ko bo nastopil čas za volilne aktivnosti. O novem mandatarju na seji Sveta stranke ni bilo govora, bil je sprejet le sklep, da vlada normalno dela do poletnih parlamentarnih počitnic in da se bo o mandatarju dogovarjalo po 15. juliju 2002. Najprej znotraj stranke in nato s koalicijskimi partnerji. Splošna ocena v stranki je, da je odločitev dr. Janeza Drnovška dobra, ker je po desetih letih vodenja vlade pravšnji čas za spremembo na politični sceni. Istočasno pa je tudi pomembno, da se na državnem nivoju obdrži kontinuiteta v mednarodnih odnosih in evropskih integracijah, ki so v zaključni fazi vključevanja.
V koaliciji je bil dosežen dogovor, da je optimalen datum za volitve 10. november 2002.
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
Sredi julija se bo ponovno sestal Svet stranke in izbral mandatarja stranke za sestavo vlade. Sledili bodo pogovori s koalicijskimi strankami, okoli sredine septembra pa se bodo pričeli tudi formalni postopki, ki so potrebni za zamenjavo na vrhu vlade in same vlade. S tem bi se postopki končali še preden se začne formalna volilna kampanja. Člani Sveta stranke so sprejeli takšen postopek dogodkov in podprli predlog, da dr. Janez Drnovšek odstopi z mesta predsednika vlade septembra, torej pred predsedniškimi volitvami. Strankin časovni načrt za lokalne volitve je razdeljen na tri dele: pomladanski del, polenti del in jesenski del.
Do julija meseca bodo trajale priprave še navznoter stranke. Poleti v začetku julija bo strankin seminar in čas za osebno pripravo kandidatov in kandidatk ter nato na jesen, ko bo prišlo do prave kampanje, ko bo stranka delala navzven.
Za predsedniške volitve bo imenovan posebni štab.
Za volitve v Državni svet, ki so posredne, se bo stranka angažirala na državnem nivoju do konkretnih dogovorov na lokalnem nivoju.
Na lokalnem nivoju so županske volitve zelo pomembne kot tudi volitve občinskih svetnikov. V našem okolju so priprave navznoter že stekle in so v fazi usklajevanja kot je to dogovorjeno na nivoju republike. Ustanovljen je že volilni štab, ki bo neposredno deloval v času volilne kampanje. Na volitvah bomo nastopih samostojno. Koalicijska sodelovanja načrtujemo po volitvah, če bo to potrebno.
Ob Dnevu državnosti čestitamo vsem občankam in občanom.
MARIJAN TURIČMK
Sorazmerno s poletnimi temperaturami narašča vročica na političnem prizorišču. Tik pred dopusti naj bi se izkristaliziralo, koliko bomo imeli predsedniških kandidatov, jasno naj bi bilo, kdo bo vodil vlado po vstopu dr. Drnovška v boj za šefa države, obljube učiteljem so kar neverjetne, le iz gospodarskih krogov ni slišati nič vzpodbudnega o izboljšanju situacije. Inflacija narašča, novih zaposlitev ni, vsaj v produktivnem delu gospodarstva ne, državni aparat, ki se je v zadnjih osmih letih razbohotil pa je domala neučinkovit. Kalejdoskop dogodkov je tako pisan, da verjetno le živost barv, ki so že izjemno kričeče, vzdržuje nekakšen Ordo ab Chao (red, ki izhaja iz kaosa). Postavi se le vprašanje trajanja, vendar le malo barv je na svetlobi obstojnih, zanesljivo pa jih večina zbledi. To je sicer dobro, a izhajajoč iz stališča dualnosti, je dobra samo ena plat; druga je kruta. Ko bodo barve zbledele, bo nastopil trenutek streznitve in takrat bo realnost povsem drugačna, kot nam jo prikazujejo ta hip.
Za nami je Dan državnosti, praznik, ki nam Slovencem, domoljubom, pomeni najprijetnejši dan v letu. Mnogokrat sem že napisal, da se premalo zavedamo te svetinje, ki nam je bila zaupana v varovanje pred enajstimi leti. Zaradi napuha, ki je, mimogrede, iz moralnega stališča zelo podla kategorija, ima ta praznik precej izrojeno podobo. Preveč opažam povezovanja s polpreteklo zgodovino, kakor da se je svet začel vrteti nekje v sredini prejšnjega stoletja. Seneka je dejal: “Težko je odpraviti napake, ki so rasle z nami” in do neke mere je vse skupaj razumljivo, seveda ob dejstvu, da resnica večinoma ni to, kar je, ampak to, kar smo se odločili, da je. Odločitve so tisti najpomembnejši del našega bivanja, z njimi začenjamo in prenehamo vsako funkcioniranje. Mislim, da bi bilo potrebno spremeniti kontekst tega praznika v tistem delu, ko omenjamo samostojno slovensko državo. Ta je nastala po referendumski odločitvi, na podlagi
SDS
samoodločbe naroda. Po moji oceni je nepošteno izhajati iz obdobja 1941 -1945, saj končno tudi nekdanja Jugoslavija ni poveličevala Avstro-Ogrske in rajnka Jugoslavija tudi ne nekdanje, če se že omejim na geografski prostor, v katerem živimo. Država Slovenija je tu, sedaj, njen nastanek pa je pogojen v spletu dogodkov zgodovine, ki sega vsaj tri do štiri tisoč let v preteklost.
Občinski odbor SDS je v letošnjem letu še posebej aktiven. Predvsem si zasluži pohvalo športni forum s šahovsko ekipo na čelu. Poleg osvojitve pokala na letnih športnih igrah SDS, o čemer sem že pisal v majski številki Utripa, so svoj uspeh naši šahisti kronah z zmago na L olimpiadi slovenskih političnih strank, kar pomeni, da imamo žalski socialdemokrati, med slovenskimi politiki najboljše šahiste, šah pa je bojda igra razuma, logike in pravilnih potez. Gaudeamus futura! (vesehmo se prihodnosti!)
Glede na konec šolskega leta, na čas dopustov, predvsem pa na vse, kar nas čaka v jeseni, žehm vsem, ki berete te vrstice, kakor tudi tistim, ki samo slišite o njih, da si v času počitnic naberete novih moči, preberete kakšno zanimivo knjigo, obiščete prijatelje in znance, predvsem pa, da prijetno preživite oddih. Čaka nas naporna jesen, lokalne volitve, referendumi, predvsem pa bo potrebno obilo strpnosti, saj nič ne gre samo po sebi. Glede na dejstvo, da so nasprotja komplementarna, moramo izhajati iz rezultata tega dejstva; če žehmo torej resnično nekaj doseči, moramo pričeti od tistega, kar je temu nasprotno.
Za OO SDS Žalec
Januš Rasiewicz
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
junij2002
Ro DOLINI
OPTIKU * (Stmmw'* KODRIN. i ft
Rimska vesta 35, 3311 Š6MPCT6R
io i€T OPTIK6 ” O/f/mamjL'' OKULISTIČNI PRCGLCDI VIDA, POD STROKOVNIM VODSTVOM SP€C OKULISTA - ZR OČfilfl IN KONTRKTNC L€Č€. OPTIKA Š€MPCT€R ČCTRT6K, 27. 6. 2002	NRROČITC
ZDRAV. DOM PR€ROLD Č€TRT€K, 25. 7. 2002	S€!
Velika izbira sončnih očal - po naročilu z dioptrijo!
Med nastopom Otroškega pevskega zbora, ki ga vodi Anita Žolnir.
Za šolski sklad
Na OŠ Petrovče so pred časom ustanovili Šolski sklad, katerega namen je z zbranimi sredstvi zagotoviti boljšo kvaliteto bivanja in učenja ter tako še bolj spodbuditi ustvarjalnost otrok. Da bi na več straneh pridobili finančna sredstva, so predvsem za učence in njihove starše organizirah dobrodelni koncert, na
katerem so se predstavih učenci šole (trije otroški pevski zbori, mladinski pevski zbor, solisti, tri plesne skupine z razredne stopnje, ena plesna skupina s predmetne stopnje, dve skupini gimnastike, mažoretke) in priznani gostje, ki so na različne načine povezani s petrovško šolo (Damjana Golavšek, Tina Gorenjak,
Dekliški pevski zbor iz Galicije, Tip-Top, Zeus, Veritas, Navihanke in Maja Šumej, ki je povezovala celotno prireditev) .
Ob zaključku koncert, ki je lepo uspel, so sklenili, da bodo tovrstno prireditev poskušali pripraviti vsako leto.
T. T.
med 132 temami, ki so jih predlagali 104 učitelji iz 36 šol. Teme izhajajo iz kurikulov skoraj vseh predmetov.
Najbolj zanimive naloge so bile predstavljene na festivalu, dopoldne 15 osnovnošolskih, popoldne pa 11
srednješolskih. S Celjskega so v projektu Timko sodelovali: OŠ Braslovče z nalogo Trgovina moje prababice, I. OŠ Žalec z nalogo Koša, OŠ Vransko pa z naslovom Vsakdo bi rad imel prijatelje.	K. R, foto: T. T.
Učenci podružnične šole Liboje pri predstavitvi njihove raziskovalne naloge 40 let OŠ Liboje
Mladi raziskovalec 2002
Mladi raziskovalci, učenci osnovnih šol žalske občine, so na OŠ Petrovče predstavili svoje raziskovalne naloge. Občina Žalec je pred časom razpisala natečaj, na katerem so sodelovali učenci OŠ Griže, Šempeter, Petrovče in I. OŠ Žalec. Poudarek raziskovanja je bil na razvoju turizma in na okoljevarstveni problematiki.
Učenci so predstavih 26. nalog, ki so jih pripravili skupaj s svojimi mentorji. Z OŠ Griže so predstavih naloge z naslovi Cerkev sv. Neže Liboje, 40 let OŠ Liboje, Jaz in računalnik, Nasilje med vrstniki in Črna
odlagališča v KS Griže, z OŠ Šempeter naloge z naslovi Zvoki iz Pekla, Prosti čas, Avstralija - njihova dežela, v slovenski in angleški izvedbi, Odpadki in Zajtrk, naš vsakdanji, s I. OŠ Žalec naloge Onesnažen zrak v Žalcu, Turistične kapljice vrbenskega ribnika z okohco, Dišave med mladimi, Čas, ki teče, Prva pomoč, Rasti, rash rožica, Prazniki nekoč in danes, Čajanka, Lepa beseda lepo mesto najde, 100 let šole Gotovlje, Promet in trgovina v Žalcu od konca 19. stoletja do danes, Mobitel - pridobitev in nadloga, O klopih, Mačke - črne prinašajo nesrečo, z OŠ Petrovče pa naloge z naslovi Dediščina domačih
obrti in rokodelstev, Zgodovinski oris s kulturno dediščino v Galiciji in Povezanost turistične in športne ponudbe v občini Žalec.
Ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar je vsem sodelujočim podelila priznanja, Keramična iz Liboj pa spominska darilca. Tanja Rehar -Razboršek, vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo občine Žalec, je izročila snovalcem raziskovalne naloge Zvoki iz Pekla in Promet in trgovina v Žalcu od 19. stoletja do danes priznanji župana Lojzeta Posedela za prejeti zlati odličji na repubhškem tekmovanju.
T. Tavčar
Dovje 2002
Preteklo soboto so se mladi planinci iz planinskih društev Dobrovlje, Braslovče, Vransko, Poljčane in Medved Trnava odpravili na taborjenje. Pod platneno streho v taboru v Dovju v prvi izmeni aktivno preživlja počitnice v naravi in gorah 55 mladih.
Odkrivajo lepote gorskega sveta, se igrajo, tkejo nova prijateljstva in uživajo v novih doživetjih. Za njihov varen
korak skrbijo vodniki in šolski mentorji, za lačne želodčke kuharice, za vsak primer pa imajo s sabo tudi zdravnika. Vodja tabora je Franci Kumer.
Prva izmena se bo domov vrnila to soboto, v Dovju pa se bo do 24. Avgusta izmenjalo devet izmen, v katerih bo 450 otrok iz 22 planinskih društev. V tednu od 6. do 13. julija bodo tam tudi otrod iz mladinskega odseka PD Zabukovica oz. OŠ Griže, v tej izmeni pa bo več kot 70 mladih.	T. T.
Kaj veš o prometu
Medobčinskega tekmovanja Raj veš o prometu, ki je bilo na avtopoligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina v Ločici ob Savinji, se je udeležilo 59 učencev z osnovnih šol šestih občin Spodnje Savinjske doline.
V mlajši skupini je zmagal Rok Bolarič, drugi je bil Rok Satler, oba z OŠ Polzela, tretji pa Aleš Ločičnik z
OŠ Šempeter. Ekipno je zmagala OŠ Šempeter pred OŠ Polzela in OŠ Braslovče. V starejši skupini je zmagal Moris Krašovic z OŠ Polzela, drugi je bil Andi Vrenko z OŠ Šempeter, tretje mesto pa sta si dekla Mahe Hrašar z OŠ Polzela in Stanislav Trafela z OŠ Vransko. Ekipno je prvo mesto osvojila OŠ Polzela pred OŠ Šempeter in OŠ Braslovče.	T. Tavčar
Timko v Žalcu
Mozirje, v dolžini 400 metrov. Zaključena je prva faza gradnje in pripravljena so mesta za postavitev javne razsvetljave. Precej težav imajo v Letušu z urejanjem lastništva kulturnega doma, ki je še vedno v denacionalizacijskem postopku.
Skozi kulturni program, ki ga je pripravila Polona Kuder, so zgodovino šole predstavih najmlajši iz vrtca, učenci letuške šole in zunanji sodelavci. Začetki šolstva v Letušu segajo v leto 1870, ko je 50 otrok obiskovalo osnovno šolo v Braslovčah. Zaradi oddaljenosti je dal na pobudo staršev podjetnik Norbert Zanier, doma iz Prebolda, v najem prostor, v katerem je enorazrednico obiskovalo 88 otrok. Leta 1902 je bila zgrajena šola, v kateri je delovala dvorazre-dnica. V naslednjih desetletjih se je šola izpopolnjevala in se leta 1961 kot podružnica priključila osnovni šoh Braslovče. Doživela je več obnov in posodobitev, leta 1999 pa so jo povsem obnovili.
Na proslavi sta spregovorila tudi župan občine Braslovče Duško Goričar in ravnatelj šole Emil Ribič.
T. Tavčar
co svojega delovanja, ki je nadvse uspešno, saj sodijo med najboljše Ju jitsu klube v Sloveniji.
Kaj znajo in zmorejo so obiskovalcem lepo prikazali na zaključnem srečanju, ki je bilo za vse prisotne zanimiva paša za oči. Nastopih so otroci od 7 do 13 leta, mlajši člani in starejši člani Ju Jitsu kluba Aljesan. Program pa so s plesom popestrile tudi plesalke plesne skupine Axis iz Prebolda.
Izvajalci programa na čelu s svojim trenerjem Sandijem Jelenom so obiskovalcem pripravili prikaz osnovnih tehnik tega borilnega športa, borbene akcije, obrambe napada na žensko in specialne tehnike Ju jitsa z orožjem.
D. N.
Zavod RS za šolstvo je na osnovni šoli Žalec organiziral Timko festival, na katerem so učenci osnovnih in dijaki srednjih šol predstavili projektne naloge, nastale v okviru tega projekta.
V svetu poteka mnogo aktivnosti, s katerimi ugotavljajo uspešnost in učinkovitost različnih načinov uporabe računalnikov v izobraževanju. Med temi je projekt Timko, s katerim na zavodu za šolstvo že od leta 1999 vpeljujejo v osnovne in srednje šole projektno učno delo, sodelovalno učenje in hmsko poučevanje z upo-
rabo informacijske tehnologije. V projektu je v tem šolskem letu sodelovalo prek 2000 učencev in dijakov. Svoje projektne naloge so izbirah
Sto let letuške šole
V Letušu so letos praznovanje krajevnega praznika združili s praznovanjem stoletnice osnovne šole in 105-letnico šolstva v tem kraju. Ob tej priložnosti so pripravilo proslavo v kulturnem domu, kjer je
zbrane nagovoril predsednik krajevnega odbora Bogdan Trop in na kratko orisal dogajanje v kraju.
Povedal je, da je v tem času njihova največja investicija izgradnja pločnika ob regionalni cesti Šentrupert-
Obnovljeno podružnično šolo v Letušu to šolsko leto obiskuje 34 učenk in učencev.
Prikaz borilnih veščin
Na koncu so se skupno predstavili vsi izvajalci programa.
Na parkirišču športnega tudi letos priravil zaključni društva MAT v Šempetru je Ju prikaz borilnih veščin. Hkrati jitsu klub Aljesan Šempeter so obeležili tudi tretjo obletni-
Srečanje starejših v Andražu
Srečanje starejših v Letušu
V Andražu je srečanje krajanov, starih sedemdeset let in več, postalo že tradicionalno. Letošnje srečanje, ki ga je pripravilo Društvo upokojencev Andraž, je bilo drugo nedeljo v mesecu juniju. V domači cerkvi je
bila najprej sv. maša, ki jo je daroval župnik Niko Krajnc, nato pa se je srečanje nadaljevalo v dvorani zadružnega doma. Zbrane je pozdravil podžupan občine Polzela Tone Mešič in vsem zaželel prijetno in
veselo srečanje. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravik učenci podružnične OŠ Andraž, mešani pevski zbor in ljudski godci.
T. T.
Srečanje veteranov vojne za Slovenijo
V Preboldskem gaju, ki je v času 10-dnevne vojne za Slovenijo nudil prostor enoti TO, so se na svojem tradicionalnem srečanju že nekajkrat zbrali člani Območne organizacije Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Tako je bilo
Franci Vidmar, ki je nato predlagal minuto molka v spomin na umrlega predsednika Lojzeta Kampuša. V nadaljevanju je Franc Vidmar spregovoril o pomenu njihove organizacije, ki postaja vedno bolj pomemben dejavnik v naši družbeni skupnosti in varuh vrednot, ki so se izkrastikzirale v slovenski osamosvo-
Dobitniki medalj iz športno rekreativnih tekmovanj letošnjega srečanja veteranov vojne za Slovenijo
tudi letos sredi junija, čeprav so v predsedstvu veteranske organizacije najprej že mislili srečanje izpustiti, saj je nedolgo nazaj organizacija izgubila svojega predsednika.
Zbrane veterane in druge udeležence srečanja, med katerimi sta bila tudi generalni sekretar ZWS Franc Kuzman in preboldski župan Vinko Debelak, je najprej pozdravil podpredsednik območnega združenja
jitveni vojni. Ob tem je tudi opozoril na poizkuse razvrednotenja osamosvojitvene vojne kakor tudi NOB.
Ob tej priložnosti je bilo podeljeno tudi 30 veteranskih izkaznic ZWS. S tem se je število članov območne organizacije ZWS povzpelo že na preko 500 članov, kar pa je še vedno komaj dobra četrtina vseh tistih, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni iz Spodnji Savinjske dobne.
To srečanje pa je bilo, tako kot tudi že vsa prejšna, priložnost za rekreativna športna tekmovanja. Veterani so se pomerih v tenisu dvojic, športnem ribolovu in tekmovanju v pikadu. Vebko pa se jih je, pod vodstvom planinskega vodnika Milana Sušaka, udeležbo rekreativnega pohoda na Golavo. V tenisu sta bib najboljši dvojici Volk - Hlade, drugo mesto je pripadlo dvojici Terpin- Korotaj in tretje dvojici Jegrišnik-Kuder. V pikadu so bili najboljši trije Rančigaj, Vedenjak in Jezernik. Pri športnem ribolovu pa je imel največ ribiške sreče Jože Gobč, drugo mesto je zasedel Dušan Pur, tretji pa je bb Martin Remus.
Ob vsem tem tudi na tokratnem srečanju ni manjkalo prijetnih in zanimivih pogovorov in obujanja spominov na čas izpred enajsbh let, ko so se morah tudi s puško v roki postavljah temelji naše samostojnosti. Prav tako pa ni manjkalo kulina-ričnih dobrot iz žara in pijače ,akar je naredilo srečanje še prijetnejše.
D. Naraglav
V okviru praznovanja krajevnega praznika v Letušu je KO Rdečega križa v dvorani Kulturnega doma pripravila srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripraviti učenci in učitelji podružnične osnovne šole Letuš, pevski zbor KD Letuš in ljudski pevci z Gneča, je zbrane pozdravba predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Letuš Cveta Kočevar. Poleg gostov je še posebej pozdravba Pavlo Grabner, ki bo letos praznovala 91- rojstni dan. V nadaljevanju so spregovoriti še predsednik Krajevnega odbora Letuš Bogdan Trop, braslovški župan Duško Goričar in predsednik Društva upokojencev Franc Škruba. Sledil je družabni del srečanja.
T. Tavčar
Cveta Kočevarje najstarejši krajanki Pavli Grabner podelila šopek.
Zimzelen o Indoneziji
Skupina za kakovostno starost Zimzelen deluje v Žalcu že enajst let. Članice se srečujemo v prostorih Univerze za tretje življenjsko obdobje vsak četrtek od 15. do 17. ure. Skupina je odprta in vanjo se
vale smo diapozitive in uživale ob njegovem pripovedovanju. In kaj smo si zapomnbe? Indonezija leži na južni strani poloble. Sestavljena je iz več kot 13 tisoč otokov. Največji med njimi so: Sumatra, Katimandan, Java, Irian, Jaya. Ima 220 milijonov prebi-
lahko vključijo novi člani, ki se o tem predhodno dogovorijo z voditeljico skupine Štefko Štarkel ali Ireno Potočnik, delavkama Centra za socialno delo Žalec.
Med dejavnostmi imamo pogosto tudi gosta in pred kratkim je bil to Gregor Audič, ki je s svojima prijateljema obiskal Indonezijo. Občudo-
valcev in je največja muslimanska država na svem. Himalajci, budisti in kristjani so v manjšim. Na otokih je mnogo ugaslih vulkanov. Po svojem položaju ob obeh straneh ravnika ima vroče in deževno podnebje. Vegetacija je zelo bujna z veliko neprehodnimi pragozdovi. Poljedelstvo je zelo razvito najavi in Sumatri. Gojijo sladkorni trs, riž (20 različnih
vrst), kavo, tobak, kokosove palme, kininovec in kavčukovec. Zelo znana je po nasadih tropskih rastlin. Nekaj je rudnega bogastva (nafta, kositer).
Naše druženje je bbo popestreno s predstavitvijo obiska na Baliju in Javi. Diapozitivi so nam pričarati zelene površine, polne eksotičnega sadja: banan, ananasa, avokada, manga, rembutana, arašidov, nank (velikih buč) vse na dosego roke. Znaten je pridelek riža, kavčuka, kave, popra, kopra in čaja. Prehranjujejo se raznoliko, kar je posledica bujne vegetacije. Kultura je zelo pestra. Najbolj prepoznavni so po senčnih lutkah. Zabavajo se s tradicionalnimi plesi ob spremljavi raznolikih glasbil.
Navdušil nas je predlog, da spoznamo nekaj njihovih jedi, zato smo se srečati v prostorih sv. Neže v Libojah. Kuhar Gregor Audič je sestavil jedilnik Indonezijska kuhinja po slovensko. Jedli smo rakov čips in piti jasminov čaj, nato mesne kroglice, piščančja nabodala, pečene testenine z zelenjavo, solatni krožnik, riževo solato s sadjem in cimetom. Gregor nam je zaupal tudi recepte za pripravo jedi. Prijetno se je bilo pogovarjati z njim.
Posloviti smo se bogatejši za vedenje o indonezijski deželi in njihovih jedeh.
Zlatica
Razvitje prapora in
stoletnica
V poletnih dneh se bo zvrstilo veliko prireditev, ki jim bodo botrovala gasilska društva. Minuli konec tedna so praznovali gasilci iz Kaplje vasi, ki so razvili novi društveni prapor, ta konec tedna pa bo v znamenju 100-letnice PGD Latkova vas.
Nov društveni prapor gasilcev Kaplje vasi je razvil preboldski župan Vinko Debelak in ga izročil predsedniku društva Avgustu Dobrihi, ki ga
je predal v varstvo novemu praporščaku Francu Krežetu. Slednji je na tej dolžnosti zamenjal Franca Grenka, ki je bil praporščak kar 44 let. Le pet let starejši je stari prapor, ki bo častno mesto našel v eni izmed spominskih vitrin društva.
Nov prapor krasi 10 spominskih trakov in kar 100 zlatih žebljičkov. Z njim so gasilci uresničiti še eno izmed nalog, ki so si jih zadali v programu za letošnje leto.
D. N.
Popravek in dopolnilo rezultatov
Pri objavi rezultatov športnih iger Zveze društev upokojencev občine Žalec v prejšnji številki Utripa je prišlo do nekaj napak, za katere se vsem prizadetim opravičujemo in objavljamo vse rezultate še enkrat, dodajamo pa tudi rezultate za skupno doseženo mesto v teh igrah.
ŽENSKE: rusko keglanje: 1. DU Šempeter, 2. DU Ponikva, 3- DU Petrovče; zračna puška: 1. DU Žalec, 2. DU Šempeter, 3. DU Vrbje; balinanje: 1. DU Petrovče, 2. DU Kasaze-Liboje, 3. DU Ponikva; športni ribolov: 1. DU Kasaze-Liboje (nastopila je samo ena ekipa); pikado: 1. DU Vrbje, 2. DU Ponikva, 3. DU Zabukovica-Griže; metanje krogov: 1. DU Gotovlje, 2. DU Šempeter, 3-
DU Vrbje. Skupno so 1. mesto zasedli DU Šempeter, 2. DU Vrbje in 3-DU Ponikva.
MOŠKI: rusko kegljanje: 1. DU Petrovče, 2. DU Levec, 3- DU Žalec; zračna puška: 1. DU Zabukovica-Griže, 2. DU Kasaze-Liboje, 3- DU Šempeter; šah: 1. DU Žalec, 2. DU Šempeter, 3- DU Kasaze-Liboje; balinanje: 1. DU Šempeter, 2. DU Ponikva, 3. DU Zabukovica-Griže; športni ribolov: 1. DU Levec, 2. DU Ponikva, 3- DU Zabukovica-Griže; pikado: 1. DU Vrbje, 2. DU Šempeter, 3. DU Ponikva; metanje krogov: 1. DU Vrbje, 2. DU Ponikva, 3- DU Zabukovica-Griže.
Skupno so 1. mesto zasedli DU Šempeter, 2. DU Ponikva in 3- DU Zabukovica-Griže.
D. N.
V Preseijih ribiči za Agrežev pokal
Ribiči za Agrežev pokal
Ribiška družina Šempeter je na jezeru Preserje pripravila ribiško tekmovanje v lovu s plovcem za pokal Alojza Agreža. Udeležilo se ga je 14 tričlanskih ekip iz različnih slovenskih krajev.
Zmagala je ekipa RD Straža Sava
Ljubljana z 19,7 kg ulovljenih rib, druga je bila ekipa RD Šempeter s 13 kg, tretja pa ekipa Radia Hit iz Nove Gorice z 9,3 kg ulovljenih rib. Najtežjo ribo (3,2 kg) je ulovil član ekipe Radio Hit Peter Bastoral, najmanjšo (dolgo 7 cm) pa član RD Šempeter Branko Vrečko. T. Tavčar
Po DOLINI
junij2002
junij2002
Po DOLINI
Od leve proti desni: Tadej Ulaga, Damjan Krumpak in Tilen Terjašek
Moj fitnes na Polzeli
Športno društvo Moj fitnes s Polzele je v mesecu aprilu praznovalo tretjo obletnico. V tem obdobju so bili gostje fitnesa priznani trenerji in vaditelji v Sloveniji in v svetu Roman Gombec mr. Fitnes world, Dejan in Dušan Madžarevič mr. Universum, ki so nato oblikovali programe za članice in člane športnega društva Moj fitnes in s katerimi so se pogovarjali o skrivnostih bodybuil-dinga, športni prehrani in pravilni vadbi.
V letošnjem letu je poudarjen predvsem aerobni del (tae bo, step aerobika, kick box), ki ga imajo članice vključenega v fitnes program, tako da poleg fitnesa obiskujejo še aerobiko, kar se je pokazalo kot zelo
učinkovito za hitro izgubljanje odvečne teže. Tako se v tem fitnesu lahko pohvalijo z lepimi rezultati pri članicah. Aerobiko vodi Grega Teršak, trener kluba Taekwondo Hyong Celje. Obiski v fitnesu so neomejeni, zato si urnik vadbe vsak ureja po svojih zmožnostih in času.
Novo v fitnesu je delo inštruktorjev, ki po želji članic in članov delajo z njimi vadbo po določenem programu. Igrate lahko tudi sqush, šport znan po najhitrejšem izgorevanju kalorij. Če vam je ta šport neznan, lahko igrate z vaditeljem.
Fitnes je odprt vse poletje, saj so prostori klimatizirani, tako da je v njih prijetno trenirati. Vse informacije so na voljo na št.: 041 714 161.
ep
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ŽALEC
OBVEŠČA,
DA JE ŠE NEKAJ PROSTIH MEST ZA LETOVANJE OSNOVNOŠOLSKIH OTROK NA DEBELEM RTIČU:
1.	skupina (občina Žalec): od 5. do 13. avgusta, PROSTIH 14 mest;
2.	skupina (občine: Prebold, Polzela, Braslovče, Vransko in Tabor): od 13- do 21. avgusta, PROSTIH 8 mest.
Za vse dodatne informacije pokličite gospo Milko Štrukelj, tel:.
713 64 32.
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1,3311 Šempeter
Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202
Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja: 7.00 - 9.00

UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
Salu	ljudi
Ulica Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec, telefon: 03/713-35-50; 713-35-61;
Faks: 03/571-54-02, lu-zalec@upi.si
«r
v šolskem letu 2002/2003 vas vabimo v različne tečaje, semi-narje, izobraževalne programe:
“ A) SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE
•	trgovec,
•	gostinska dela (kuhar, natakar),
•	strojništvo,
•	elektrikar (elektronik, energetik),
•	strojni tehnik,
•	elektrotehnik (elektronik, energetik),
•	ekonomski tehnik,
•	gostinski tehnik.
B) VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE
•	Fakulteta za organizacijske vede Kranj,
•	Visoka upravna šola.
O SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
•	jezikovno izobraževanje,
•	računalniško izobraževanje,
•	tečaji, seminarji, delavnice.
D) IZPITI
•	verificirani izpiti iz tujih jezikov za odrasle in slovenščine za tujce,
Evropsko računalniško spričevalo.
«sr

Vpisi v izobraževalne programe se bodo pričeli konec avgusta 2002.

«r
«sr

1 ' PMMM
ercator
Trgovska družba ŽANA, d.d., ŽALEC
Mestni trg 2, Žalec ZANA
SUPERMARKET MERCATOR Žalec PRODAJNI CENTER LENA Levec in FRANŠIZNE PRODAJALNE
ŠE VEDNO NAJCENEJSA PONUDBA V ŽANI ŽALEC!
Hrenovke, v.p., 1 kg Sadni jogurt, 250 g,		999,00	Cedevita pomaranča, limona, 500 g Juhe Maggi, več okusov	754;0Q- -2z&m	554.00 139.00
Mlekarna Celeia Očiščeni celi lignji, 500 g	93r99	72,00	Fando Bibita orange light, 1,5 I Darling briketi za pse govedina, 3 kg	145,00 1.124,00	99,00 869, 00
Frigomar Izola 4-	.280,00	869,00	Gel za prhanje FA wellness, 250 ml	454,00	359,00
Sladoled Grajski vrt, več okusov, 500 g	689,00	489,00	Tamponi O.B., več vrst, 12/1	668,00	529,00
Družinski komet Čobana čokolada, 8 kosov	739,00	469,00	Mleko za telo Dove, 250 ml	1.059,00	819,00
Grizli flips Maxi, 100 g Akcija traja od 27. 6. 2002 do 11. 7. 2002, oziroma do razprodaje zalog.	188,00	129,00	Deodoranti Intesa unisex, 125 ml	941,00	699,00
BLAGOVNICA ŽANA Žalec
Simbolična slika
Blazina PVC, 176 x 56 cm 999,00
simbolična slika
Maska z dihalko	1.489,00
Ležalna pena, 6 delna	2.490,00
Armaflex, 6 mm	936,00
Otroški čoln, 102 x 66 cm	898,00
V ponudbi tudi velika izbira kopalk in brisač za plažo, poletnih oblačil in kamp opremo.
simbolična slika
Bazen okrogel, poslikan, 152 x 38 cm 2.300,00
ZA še ugodnejši nakup MERCATOR PIKA KARTICA!
Izkoristite možnost plačila na obroke brez obresti z zeleno Mercato»- Pika kartico! POZOR! Kmalu bo konec bonitetnega obdobja - izkoristite svoje pike!
9ÜÜÜ
Napovednik
junij2002
PRIREDITVE V JULIJU IN AVGUSTU 2002
DATUM, ura	NAZIV PRIREDITVE:	KRAJ PRIREDITVE:	ORGANIZATOR:	KONTAKTNA OSEBA:	TELEFON:
5. 6. in 7. 7.	SREČANJE ZRAČNO HLAJENIH HROŠČEV	PARK DVORCA NOVO CELJE	DRUŠTVO MLADIH ŠEMPETER	MITJA VASLE	
6. 7. ob 17. uri	ŽALSKA NOČ: • 2. srečanje ljubiteljev praženega krompirja	HOTEL ŽALEC		TANJA LAMOVŠEK	031 715 342
	• zabava v noči z ansamblom AVIA BAND in KARMEN STAVEC	HOTEL ŽALEC			
6. 7.-21. 7.	MALTEŠKI DNEVI NA POLZELI	POLZELA	TURISTIČNO DRUŠTVO POLZELA	ALENKA ŽNIDAR	570 10 10
6. 7. ob 17. uri	PRIREDITVE IN PREDSTAVITVE OB GRADU KOMENDA	GRAD KOMENDA POLZELA	TURISTIČNO DRUŠTVO POLZELA	ALENKA ŽNIDAR	570 10 10
6. 7. ob 20. uri	PROMENADNI KONCERT: KVINTET HARMINET	PARK PRI GRAŠČINI ŠENEK	KUD POLZELA	STANKO NOVAK	041 404 533
19- 7. ob 20. uri	NASTOP MLADIH DOMAČIH ORGANISTOV IN PRITRKOVALCEV	ŽUPNIJSKA CERKEV NA POLZELI	KULTURNO GLASBENO DRUŠTVO CECILIJA POLZELA	MIJA NOVAK	041 786 498
20. 7.	OBČINSKA POLETNA NOČ OB DOMU KRAJANOV TABOR	PGD OJSTRIŠKA VAS - TABOR		GREGA BASLE	572 71 74
26,- 28. 7.	SREČANJE LASTNIKOV INDIAN MOTOCIKLOV	VRANSKO	VRANSH POLETNI VEČERI	PETJA GROM	040 224 542
2.8.	DORIJEV VEČER	VRANSKO	VRANSH POLETNI VEČERI	ROMAN BRGLEZ	070 310 322
4. 8.	4. TRADICIONALNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV LOČICA 2002	VRANSKO	VRANSH POLETNI VEČERI	MARJAN NOVAK	041 636 126
24. 8.	STARI OBIČAJI	DOM KRAJANOV ANDRAŽ	TURISTIČNO DRUŠTVO POLZET,A;	ALENKA ŽNIDAR	570 10 10
			KULTURNO DRUŠTVO ANDRAŽ	VILI PIŽORN	572 03 37
25. 8. ob 14. uri	DRUŽINA POJE	ŠPORTNO IGRIŠČE ANDRAŽ	KULTURNO DRUŠTVO ANDRAŽ	SLAVKO PIŽORN	572 07 68
OSTALE PRIREDITVE					
13- 7. ob 18. uri	DRUŽABNO SREČANJE ŠOFERJEV SAVINJSKE DOLINE IN SIMPATIZERJEV	AVTOPOLIGON LOČICA OB SAVINJI	ZŠAM SAVINJSKA DOLINA	IVO SERDONER	570 10 45
20. 7. ob 10. uri	ODPRTJE NOVIH PROSTOROV ŽUPNIJSKE KARITAS POLZELA	POLZELA	ŽUPNIJSKA KARITAS POLZELA	BLAŽ JELEN	572 00 66
20. 7.	GASILSKO TEKMOVANJE VETERANOV ZA SLOVENSKI POKAL V MAIKAH	ŠPORTNI CENTER MATKE	PGD MATKE	JOŽI KUPEC	041 783 331
21. 7. ob 16. uri	DRUŽABNO SREČANJE POD LIPAMI PRI GASILSKEM DOMU V LOČICI PRI SAVINJI PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOČICA PRI SAVINJI			MARTIN STEINER	570 24 66
27. 8.	RAZVITJE GASILSKEGA PRAPORA V ŠEŠČAH	ŠEŠČE	PGD ŠEŠČE	JANKO GOROPEVŠEK	031 391 184
3. 8.	ZVESTOBA SE NAGRAJUJE	VRANSKO	VRANSH POLETNI VEČERI	ROMAN BRGLEZ	070 310 322
4. 8. ob 15. uri	SREČANJE ANDRAŠHH UPOKOJENCEV	ŠPORTNO IGRIŠČE ANDRAŽ	DRUŠTVO UPOKOJENCEV ANDRAŽ	ANTON MEŠIČ	572 03 03
4. 8.	MEDDRUŽINSKO LOVSKO - STRELSKO TEKMOVANJE	LOVSKA KOČA V MIKLAVŽU	LOVSKA DRUŽINA TABOR	JANKO ŠMIT	572 70 52
4. 8.	TEKMOVANJE KOSCEV IN GRABLJIC	SV. LOVRENC	PGD SV. LOVRENC	ANDREJA KUMER	031 640 432
10. 8.	GASILSKO TEKMOVANJE ZA MEMORIJAL DRAGA GAJŠKA	LATKOVA VAS	PGD LATKOVA VAS	DUŠAN KOSEM	041 783 325
31.8.	SREČANJE KRAJANOV MARIJE REKE		KRAJEVNI ODBOR MARIJA REKA	ANDREJ ZAGOŽEN	041 685 063
ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO					
6. 7. ob 7. uri	POHOD NA STORŽIČ	PRED OŠ PREBOLD	PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD	MILAN SUŠAK	041 463 215
6. 7.	POHOD UPOKOJENCEV V ŠMIKLAVŽ		DRUŠTVO UPOKOJENCEV PREBOLD	IVI STEPIŠNIK	570 19 07
6. 7.	POHOD NA MRZLICO		ŠPORTNO DRUŠTVO LATKOVA VAS	JOLANDA TOMINŠEK	031 793 784
13.7.	ODBOJKA NA MIVKI	ODBOJKARSKO IGRIŠČE JAKOV DOL	ŠPORTNO DRUŠTVO VRANSKO	JOŽE KAPUS	031 553 541
20. 7.	POHOD NA VIŠEVNIK (PD DRAGO BREGAR)	PRED OŠ PREBOLD	PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD	MILAN SUŠAK	041 463 215
27. 7.	NOGOMETNA TEKMA VIDEM VRANSKO		NK VRANSKO JESENIK	ŠTRUMBELJ	705 51 41;
28. 7.	TRIGLAV - TABOR MLADIH PLANINCEV	TRIGLAV	PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD	MILAN SUŠAK	041 463 215
3. 8.	ODPRTI TURNIR V NOGOMETU NA ASFALTU	ŠPORTNI CENTER LATKOVA VAS	ŠPORTNO DRUŠTVO LATKOVA VAS	NIKO VIHAR	041 783
4. 8.	POHOD NA TRIGLAV	PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD		MILAN SUŠAK	041 463 215
17. 8. ob 7. uri	POHOD NA KALIŠČE	PRED OŠ PREBOLD	PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD	MILAN SUŠAK	041 463 215
17.8.	NOGOMETNI TURNIR V MARIJI REH	ŠPORTNO IGRIŠČE MARIJA REKA	ŠPORTNO DRUŠTVO MARIJA REKA	ANDREJ ZAGOŽEN	041 685 063
24. 8. ob 7. uri	POHOD NA KRN IN KOMNO	PRED OŠ PREBOLD	PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD	MILAN SUŠAK	041 463 215
24. 8.	TEK SKOZI PET VASI	ŠPORTNO DRUŠTVO MATKE		BORIS GOLAVŠEK	041 783 332
24. 8.	TURNIR V ODBOJH DRUŽIN TROJK	ODBOJKARSKO IGRIŠČE JAKOV DOL	ŠPORTNO DRUŠTVO VRANSKO	JOŽE KAPUS	031 553 541
31. 8. ob 7. uri	POHOD NA MANGART	PRED OŠ PREBOLD	PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD	MEAN SUŠAK	041 463 215
	VSAK PETEK JULIJA IN AVGUSTA NOČNA LIGA V MALEM NOGOMETU TELOVADNICA OŠ VRANSKO		NK VRANSKO	DANI JESENIK	705 51 41
CERKVENE PRIREDITVE					
7. 7. ob 10. uri	SLOVESNOST NOVE MAŠE	ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JURIJA OB TABORU		LEOPOLD SELČAN	572 70 92
14. 7. ob 16. uri	SLOVESNOST MALTEŠKEGA VITEŠKEGA REDA, SV. MAŠA	CERKEV SV. KRIŽA NA GORI OLJH	ŽUPNIJSH ODBOR	DEKAN JOŽE KOVAČEC	705 00 03
21. 7. ob 10. uri	SLOVESNA SV. MAŠA OB ŠMARJETNI NEDELJI	ŽUPNIJSKA CERKEV SV. MARJETE NA POLZELI ŽUPNIJSH ODBOR		DEKAN JOŽE KOVAČEC	705 00 03
28.7. 10.30	DOBRIŠKA NEDELJA NA GORI OLJH	CERKEV SV. KRIŽA	ŽUPNIJA ANDRAŽ	ŽUPNIK NIKO KRAJNC	700 02 10
28. 7. ob 11. uri	MAŠNA SLOVESNOST Z BLAGOSLOVOM MOTOCOKLOV - MAŠO BO VODIL ŽUPNIK IZIDOR PEČOVNIK - DORI IN ŽUPNIK G. JOŽE TURINEK				
KINOSKOP
Mesec julij začnemo s K-paxom, v katerem Kevin Spacey da nase sončna očala in govori, da je prišel iz vesolja, vprašanje “je ali ni” pa je vodilna nit filma. Popolno nasprotje temu filmu je 40 dni in 40 noči, v katerem je vprašanje “bo ali ne bo”, namreč Josh Hartnet, zdržal brez seksa, kot se je zaobljubil, ... in to ravno na dan, ko je spoznal dekle svojega življenja. Stvari še poslabšajo njegovi kolegi, ki stavo glede njegove vzdržnosti povsem internacionalizirajo. Ubogi Josh. Manjka mu le še to, da bi postal ena od tematik v parlamentu. Ali pa mu manjka kakšna Načrtovalka porok, ki bi mu razložila vse o zaobljubah in vzdržnosti in pravočasnosti; sicer pa bi tudi z Jennifer Lopez v bližini tej njegovi vzdržnosti kazalo bolj slabo. Wesley Snipes se v Rezilu 2 (skorajda) ne meni za te stvari. Bolj pomembni so akcija, kri in dobro orožje. Krvavo hladen film za vroče poletje; vampirska nadgradnja prvega dela. V Konec šole se nemški mladci in dekleta posvečajo tistemu, kar se bo v naši okolici zgodilo že malo pred tem: končnim izpitom in končnim zabavam. Film je najstniška komedija v stilu ameriških uspešnic a la Ameriška pita. Najstnikom bo
družbo delal Kevin Costner v Kačjem pastirju, ta pa je seveda dovolj star, da ne razmišlja o končni šolski zabavi, temveč bolj o svoji umrli ženi in njenem nemirnem duhu, ki se nenehno vrača, kot da bi mu nekaj še želel povedati... morda, da je Več kot dekle. V angleščini je to zvenelo kot Crossroads, za Britney Spears pa zagotovo ni bilo nobeno križišče, ali naj zadnjo objavljeno ploščo poreklamira še preko filma ali ne. Zgodba: tri mladenke potujejo usodnim spremembam naproti, ena zaradi izgubljenega zaročenca, druga zaradi avdicije glasbene založbe, tretja zaradi izgubljene mame... John Q. je še en - po nekaterih mnenjih -oskarjevski nastop Denzela Washing-tona. Tokrat je kot revni delavec prisiljen zavzeti bolnišnico in paciente ter zdravnike spremeniti v talce, in s tem prisilil upravo, da dovoli zastonj operacijo njegovemu sinu. Navsezadnje je pripravljen sam dati nadomestno srce zanj in po tem že lahko slutite, da je film kljub nekaj policijskim ter zdravniškim operacijam in omembam neprijetnosti v ameriškem zdravniškem sistemu še najbolj srce parajoča drama...
Peter Zupanc
6. - 7. 7. K - PAX, 40 DNI IN 40 NOČI 13. - 14. 7. NAČRTOVALKA POROK, REZILO 2 20. - 21. 7. KONEC ŠOLE, KAČJI PASTIR 26. - 27. 7. JOHN Q., VEČ KOT DEKLE
Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni.
Informacije (03) 712 12 50, 712 12 52
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE KRAJEVNI ODBOR PONIKVA
VAS VLJUDNO VABI NA ŠESTO PRIREDITEV
PBH m
V NEDELJO, 7. JULIJA OB 15. URI
PRI SLOMŠKOVEM DOMU NA PONIKVI PRI ŽALCU z VSEBINO: PRISEQA OB POLNOČI
NA ZANIMIV NAČIN VAM BO PRIKAZANO DOGAJANJE NA VASI V PRISOTNOSTI CIGANOV, ŠE POSEBEJ PO NJIHOVEM ODHODU.
POBLIŽE SE BOSTE LAHKO SPOZNALI S CIGANOM MARKOM IN NJEGOVO LJUBEZNIJO ANKO, NJENIM MOŽEM IN ŠE KOM.
VERJEMITE - ZANIMIVO BO!
VLJUDNO VABLJENI!
PO PROGRAMU BO ZA DOBRO VOLJO POSKRBEL ANSAMBEL “POGUM”, ZA VSE OSTALE DOBROTE PA ČLANICE DRUŠTVA.
RIM ŽALEC V JULIJU
Program prireditev pripravlja Turistična zveza Spodnje Savinjske doline (tel.: 713 68 68). Program je okviren, za morebitne spremembe spremljajte druga obvestila.
EN OTROK OD 12. DO 15. LETA 30% POPUST
ZAGOTOVLJENO . OTROŠKO \VARSTVO
OTROK DO 12. LETA BREZPLAČNO >+ OTROŠKO ^.VARSTVO ^
RELAX
ŽALEC, Ul. Heroja Staneta 1
RELAX ŽALEC: 712 13 30
LOPUD / DUBROVNIK že za 59.900 SIT (7 x polpenzion + TT + avtobus)
PULA - MEDULIN - otrok do 12. leta brezplačno MALTA že za 59.400 SIT, GRČIJA že za 68.500 SIT TERME LENDAVA - VIKEND PAKET, že za z 15.500 SIT
Zahtevajte naše brezplačne kataloge na svoj dom.
OBROČNO ODPLAČEVANJE DO KONCA LETA.
junij2002
Kultura
Med govorom Iva Lindiča
Izvedli kar 355 prireditev
\ dvorani zadružnega doma v Petrovčah je bila letna skupščina Zveze kulturnih društev Savinja Žalec, ki združuje 14 kulturnih društev in šolska kulturna društva iz žalske občine. Delo je bilo uspešno, kar dokazuje poročilo predsednika Iva Lindiča.
Vsa društva in njihove sekcije so lani izvedla kar 355 prireditev v lastnem kraju (od tega 138 prireditev skupin šolskih kulturnih društev), 66 prireditev in gostovanj v domačem kraju oziroma v občini, l60-krat so sodelovali na revijah, srečanjih in tekmovanjih na občinski, medobčinski in državni ravni (od tega 99 nastopov skupin šolskih kulturnih društev) ter 201 prireditev skupin šolskih kulturnih
društev v matičnih šolah. Zveza in društva se financirajo iz dotacij občinskega proračuna, z lastnimi sredstvi ter s sredstvi sponzorjev. Višina dotacij iz občinskega proračuna je bila lani nekaj več kot 17 milijonov tolarjev, namenjenih za redno dejavnost društva, za redno vzdrževanje domov in opreme ter za delovanje zveze. V letošnjem letu nameravajo društva in zveza delovati na že uveljavljenih področjih, sodelovati na večjih prireditvah v občini in širše ter dvigniti nivo kvalitete svojih sekcij.
Ob koncu so podelili priznanja najbolj zaslužnim posameznikom na področju ljubiteljske kulture. Zlati znak je prejela Mira Kodrun, srebrnega Matjaž in Zlatko Kerčmar, bronastega pa Alojz Lešnik.
T. Tavčar
Duo kitar - Meta in Maruša
Koncert v krajevni knjižnici Petrovče
V petrovski krajevni knjižnici je bil spet en lep večer. Kulturno društvo Petrovče je na pobudo Metode llranjek, glavne organizatorke knjižnične dejavnosti, povabilo v goste Meto Skok iz Mengša in Marušo llranjek iz Arje vasi. Obe sta že uveljavljeni mladi kitaristki, študentki Akademije za glasbo v Ljubljani, dobitnici zlate, srebrne in bronaste nagrade, ki sta jih prejeli na regijskem in državnem tekmovanju za leto 2000. Sodelujeta na raznih kulturnih prireditvah, kot duo kitar pa na nastopata le leto dni.
Svoj samostojni koncert sta razdelili na dva dela. V prvem sta menjaje izvajali govorico zahtevnih skladb: J. S. Bacha, F. Sora, J. K. Merza in H. Mia Lobosa. Vsaka na svoj način sta iz strun kitar podožive-
to izvabljali melodije, ki so številne poslušalce tako prevzele, da so njunemu muziciranju zbrano sledili do konca.
Drugi del pa je bil prava paša za ušesa in oči. Kot duo kitar sta Meta in Maruša neverjetno usklajeno odbrenkali še dve skladbi. Vodilna melodija je bila zdaj v prstih Mete, pa spet Maruše. Da bi bili čim bolj enotni, sta se ljubko sporazumevali s pogledi. Brez spodrsljajev sta sklenili svoj samostojni koncert. Sledili so pokloni, zahvalne besede nadvse zadovoljne Metode Uranjek in za konec še buren aplavz navdušene publike. Razveseljiva je ugotovitev, da je bilo med njo kar nekaj mladine. Vsi smo odhajali domov obogateni z nepozabnim glasbenim doživetjem. “Bilo je prelepo, da bi moglo trajati," bi ob rob koncerta Mete in Maruše zapisal E. Hemingway. Bil je zares en lep večer.
Tanja Predan-Knez
Ko tamburice zazvenijo
Pod tem naslovom so člani tamburaškega orkestra Kulturno-umetniškega društva Polzela, ki ga vse od ustanovitve vodi Mija Novak, organizirali kulturni večer v Kristalni dvorani dvorca Senek na Polzeli. Poleg domačinov sta na prireditvi nastopila še kvintet Harminet iz Žalca in tamburaška skupina Zelenjak iz Klanjca na Hrvaškem.
Pred začetkom koncerta je zbran-
im spregovoril polzelski podžupan Stanko Novak in pohvalil delo domačega orkestra. Številni poslušalci so z navdušenjem zaploskali posameznim nastopom, prav tako pa so bili zadovoljni oskrbovanci Doma upokojencev, saj je prireditev popestrila njihov vsakdanjik. Ob koncu se je predsednik KUD Polzela Marko Slokar zahvalil vsem nastopajočim in jih povabil na četrto srečanje Ko tamburice zazvenijo, ki bo prihodnje leto.
T. Tavčar
Med nastopom polzelskega tamburaškega orkestra, ki ga vodi Mija Novak (prva z leve proti desni - sedi)
Soneti Ervina Fritza
Vokalna skupim Cantemus, m levi njen vodja Matjaž Kač
Letni koncert skupine Cantemus
Vokalna skupina Cantemus Kulturno umetniškega društva Žalec, katere umetniški vodja je Matjaž Kač, je v avb Doma II. slovenskega tabora Žalec izvedla letni zaključni koncert. Kot gosta sta nastopila Savinjski oktet in kvartet flavt iz Liboj.
Številni obiskovalci so bili navdušeni nad izvajanjem in predstavitvijo v glavnem nove zvrsti glasbe - vokal jazz, ki si pri nas šele utira pot. Za večino pesmi, ki jih skupina
izvaja, je priredbe zapisal Matjaž Kač, saj je notnega materiala za to zvrst pri nas le za vzorec. Na tem področju Cantemus orje ledino in postaja med poslušalci vse bolj priljubljen in zanimiv. Koncerta so se, kot strokovni spremljevalci medobčinskih revij malih vokalnih skupin, udeležili Mitja Gobec, znani avtor priredb slovenskih ljudskih pesmi Jože Leskovar iz Slovenj Gradca in pevka Majda Petan iz Celja.
T. Tavčar
Mešani pevski zbor in Ubrane strune zgosti pred katedralo
Gostovanje v Berlinu
Medobčinska matična knjižnica Žalec in občinska knjižnica Prebold sta pred nedavnim obogatili kulturno dogajanje v občini Prebold s predstavitvijo pesniške zbirke rojaka Ervina Fritza Tja čez. Predstavitev zbirke je bila v obnovljeni avli kinodvorane Prebold.
S pesnikom se je pogovarjala Anka Krčmar, v. d. direktorica Medobčinske matične knjižnice Žalec, pesmi je brala gledališka igralka Maja Gal Štromar, za še bogatejše in prijetnejše vzdušje pa je poskrbela flavtistka Diana Pajk.
V prijetnem kulturnem okolju je bilo poleg pesmi izrečenih veliko besed voditeljice pogovora in avtorja, ki so razkrile tudi tiste manj prijetne stvari, s katerimi se mora ukvarjati avtor preden njegovo delo zagleda luč sveta. Ervin Fritz je
pesniško zbirko izdal v samozaložbi. Dejal je, da so žal prišli časi, ko založbe niso več tisto, kar so bile, saj zavlačujejo z izdajo ah pa ponujajo sramotne in neresne avtorske pogodbe.
Ervin Fritz se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri rojstvu nove knjige. Posebno zahvalo je izrekel Občini Prebold, ki je izdajo podprla z odkupom določene količine knjig, hkrati pa je izrazil tudi razočaranje nad RTV-jem, kjer je v službi že 33 let, a mu na njegovo prošnjo niso niti odgovorih.
Kulturni večer je bil tudi priložnost za prijateljsko srečanje Preboldčanov, ki so z avtorjem preživljali mladostna leta, in mnogimi drugimi dobrimi znanci in prijatelji, ki so tako ah drugače povezam z njim in njegovo poezijo.
D. Naraglav
Na povabilo g. Izidorja Pečovnika - Dorija, našega domačina in župnika v Berlinu, so se pred nedavnim odzvali pevke in pevci Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec, pod vodstvom Mire Kodrun, ter skupina Ubrane strune iz Griž in ga obiskali v Berlinu.
Obisk in nastop v tem vehkem in sedaj glavnem mestu Nemčije so omogočih Občina in MS Žalec ter mnogi sponzorji. Z znano gostoljubnostjo se je ponovno izkazal priljubljeni Dori. Vsem iskrena hvala.
Prireditev z mašo in koncertom s številno udeležbo v cerkvi sv. Ehzabete in na družabnosti z rojaki
Slovenci po koncertu je lepo uspela. Gospod Dori nam je kot imeniten turistični vodič in izvrsten poznavalec zgodovine Berhna v dveh dneh pokazal najpomembnejše znamenitosti. Uspelo nam je, kljub dolgi vrsti in vztrajnosti, da smo si že v večernem času ogledah Zvezni parlament - Bundestag in bili deležni čudovitega nočnega pogleda z visoke kupole na petmihjonski Berlin. V mogočni protestantski katedrah in na drugih mestih smo tudi zapeli. Dolga pot nas ni utrudila. Vodstvo zbora je poskrbelo za naše dobro počutje in takšnih kulturno turističnih popotovanj si še žehmo.
Janez Meglič
Gledališka igralka Maja Gal Štromar med branjem pesmi Ervina Fritza iz njegove nove pesniške zbirke Tja čez
Gališki dnevi
V Galiciji potekajo gledališki dnevi. V soboto je bila v okviru teh dni sedma likovno-kiparska delavnica, ki jo je tako kot vsako leto vodila Nuša Božiček. V delavnici pa je sodelovalo 28 učenk in učencev iz spod-njesavinjskih osnovnih šol, ki so ustvarjali lutke. Delavnico so organizirah: OP Petrovče, POŠ Galicija, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Kulturno društvo Galicija.
T. T.
Trgovina z mešanim blagom KOŠARICA
Pernovo 17/a (pri Veliki Pirešici), Žalec Tel. št.: 03/572 80 80
Trgovina KOŠARICA iz Pernovega pri Veliki Pirešici vas vedno znova preseneča, saj vam nudijo več izdelkov kot kdaj koli doslej po super ugodnih cenah, kot jih še ni bilo. Ponašajo se z odlično izbiro mešanega blaga in blaga za kmetovalce.__________________
Trgovina z mešanim blagom in kmetijsko tehnična trgovina vam v vročih poletnih dneh ponuja vse, kar potrebujete za piknik. Da vam na travniku in poiju ne bo preveč vroče, vam ponujamo pijačo in živila po ohlajeno nizkih cenah.
KIS ZA VLAGANJE 3 1	249,90	SIT
SLADKOR 50/1 kg	159,90	SIT
OLJE DIAMANT PVC 11 samo 199,90 SIT MOKA TIP 500 25/1 kg MUN KATIČ 92,90 SIT KAVA BAR 100 g	149,90	SIT
PERSIL 6 kg	2.149,90	SIT
ALPSKO MLEK012/11	139,90	SIT
BRIKETI ZA PSE ECOPET10 kg 1.899,00 SIT PESNI REZANC11 kg	39,90	SIT
PŠENIČNA KRMILNA MOKA 1 kg 24,90 SIT KRMNI JEČMEN 1 kg	33,90	SIT
ORANŽADA FANY1,51 zeka ugodno 79,90 SIT
LAŠKO PIVO 0,51 PLOČEVINKE PLATO 24/1 minister za zdravje opozarja: “uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!”
Večje količine blaga lahko naročite po tel.: 03/572 80 80 in blago vam dostavimo na dom.
Kultura
Iunil2002
Pojejo življenju
Na Polzeli je bilo prvo nedeljsko popoldne v juniju v znamenju otroškega petja. V župnijski cerkvi na Polzeli je priredil koncert pod naslovom “Pojemo življenju” cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki.
Najmlajši zbor na Polzeli deluje že precej časa. Zadnjih pet let ga vodita Tina Novak in Anita Rokovnik in je imel v tem času veliko nastopov. Vsako tretjo nedeljo redno pojejo pri sveti maši in se udeležujejo pevskih srečanj doma in drugod. Letos so se prvič udeležili srečanja cerkvenih
otroških pevskih zborov na Rakovniku, kjer so zapeli skupaj z 900 mladimi pevci iz vse Slovenije.
V zboru prepevajo pevci v starosti od četrtega do štirinajstega leta. Kot gostje so na koncertu sodelovali cerkveni otroški zbor župnije Vransko, ki ga vodi Anja Štrumbelj, vokalno-instrumentalna skupina Margareta s Polzele pod vodstvom Sabine Florjane in simfonični orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec, oddelek Polzela, ki ga vodi Stanko Podbregar.
T.T.
Cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki s Polzele med nastopom v župnijski cerkvi
Vilinska noč za telo duše
Dvorec Novo Celje se je že večkrat izkazal za zelo primerno prizorišče kulturnih in drugih dogodkov, pa čeprav je javnosti trenutno dostopna le vhodna avla. Je edini objekt daleč naokoli, ki ima dušo,
jarstvo in pivovarstvo pa je prispeval očem in telesu blagodejne zdravilne in aromatične rastline.
Maja Štamol se je kljub izobrazbi s področja kemije že zgodaj pričela ukvarjati z modo, najprej s pletenjem, pri čemer je vsakdanje osnovne
Dare Zavšek, Eva Zavšek, Maja Štamol, Branko Podmenik in Urška Krašovic
trdita Maja Štamol in Branko Podmenik. Maja in Branko sta sodelavca, ki se poleg redne službe predajata tudi drugim izzivom. Pred kratkim sta se ob zajtrku pogovarjala, kako združiti modo in kulinariko, ji dodati umetnost in pričarati večer, v katerem uživata duša in telo. Ideja se je oblikovala v Vilinsko noč, ki je na zelo topel poletni večer v Novo Celje privabila mnogo obiskovalcev.
Pričakal jih je s svečami okrašen dvorec in kozarci vina, zatem pa jih je nagovoril publicist Drago Medved, znan zlasti po svojem poznavanju kulture pitja in kulinarike. Povabil jih je v avlo, kjer so jih pričakale modne kreacije Maje Štamol, kulinarične dobrote Branka Podmenika, slike Dareta Zavška, glasba Eve Zavšek, z njimi pa je bila tudi grafična oblikovalka Urška Krašovic. Vsi razen Branka in Draga Medveda stanujejo v Žalcu. Pri ustvarjanju vilinskega vzdušja so jim pomagali mnogi sponzorji, Inštitut za hmel-
dopolnjevala z domišljijskimi dodatki in jih zaključevala v svojevrstne kreacije. Prvič jih je javno predstavila na izboru večernih in spektakularnih oblek za Miss Slovenije 1997, ko je bila izbrana na predhodnem natečaju kot edina neprofesionalka, a z že opravljenim sprejemnim izpitom na ljubljanski šoli za oblikovanje. Njeno večerno kreacijo je nosila miss Miša Novak na prireditvah v okviru izbora za Miss sveta. Sodelovala je na različnih razstavah in modnih revijah, je organizatorka razstave kreacij na Ljubljanskem sejmu mode. Ustvarja dnevno modo, največji izziv pa so ji unikatne večerne kreacije. In njena dolgoletna želja je bila, da se predstavi tudi v domačem okolju.
Dare Zavšek je že uveljavljen slikar, med zadnjimi pomembnimi projekti so reminiscene, to so slike na temo znanih motivov iz svetovne likovne zakladnice. V Novem Celju je predstavil svoja najnovejša dela, ki še niso bila javno prikazana. Eva je njegova hči, ki je tudi umetniška duša,
Dom Godbenikov z novo streho, fasado in moderno opremljeno notranjščino
Dom godbenikov
Preboldski godbeniki TT Prebold bodo ob letošnjem občinskem prazniku Občine Prebold dobili lepo darilo -popolnoma obnovljen Dom godbenikov, ki bo omogočil bistveno boljše pogoje za vadbo in druženje.
Obnovo doma godbenikov so načrtovali vse od ustanovitve občine Prebold. Orkester je deloval v zgradbi, ki je bila v zelo slabem stanju, zato so se godbeniki skupaj z občino in občinskim svetom dogovorili za
adaptacijo doma. Letos aprila se je obnova pričela, dom pa je prišel v last Občine Prebold, ki je pokrila tudi celotno investicijo, ki je občino veljala okrog 5 milijonov tolarjev, dela pa je opravljal celjski Remont.
Novi prostori za vadbo so opremljeni z akustičnimi stenami, prav tako so sodobno urejeni tudi ostali prostori. Še posebno pomembna je centralna kurjava, ki bo omogočala v hladnih in mrzlih dneh optimalno vadbo in prijetno počutje.
D. N.
Cerkev svetega Martina v Podvrhu
Z magistralne ceste Vransko -Žalec zavijete levo v naselju Prekopa, peljete v smeri proti cestninski postaji Vransko, skozi podvoz in po 2.5 km pridete v kraj Podvrh, po domače Šmartno. Najprej boste prečkah potok Trbolco in razprostrl se vam bo prijeten pogled na ozko, redko poseljeno dolinico z neokrnjeno naravo. V stisnjenem kotu med drevjem boste opažih majhno cerkvico sv. Martina, ki stoji na močvirju na lesenih pilotih in je edinstven tovrstni primer v Savinjski dohni.
Prvič se cerkev s svojo srednjeveško podobo omenja leta 1461. Na njeni južni strani sta vidni freska sv. Martina in sončna ura z letnico 1721. Cerkev je doživela več prenov. Kasneje je bila dozidana zakristija, zvonik pa je bil prestavljen. Predvideva se, da so bila ta dela potrebna zaradi pogrezanja. Okoh cerkve je bilo kužno pokopališče.
Cerkev je nekoč slovela kot božja pot, ki so jo obiskovali romarji, oddaljeni tudi tri dni hoda, in naj bi bila pomembna tudi v času Žovneških gospodov. Ima torej pomembne
duhovne in zgodovinske korenine. Je ena izmed šestih podružničnih cerkva farne cerkve sv. Mihaela na Vranskem. Za obnovo podružnice so bile izdelane že vse potrebne raziskave in projekti. Pripravljajo pa se začetna obnovitvena dela same zgradbe. Glavni oltar sv. Martina in oba stranska oltarja so že obnovljeni.
Predračun del za obnovo cerkve znaša 35 MIO SIT. Za farane in Občino Vransko je to prevelik zalogaj. Vse, ki imate posluh za reševanje tovrstnih objektov pred propadom in nam lahko pomagate pri zbiranju sredstev, prosimo za pomoč. Prosimo vas, da nam nakažete svoje prispevke na račun: Župnijski urad Vransko - 51800-620-336-05-1100114-246-86 s pripisom “za p. c. v Šmartnem”.
Že v naprej se vam zahvaljujemo in obljubljamo, da se bomo potrudili pri obnovi cerkve in jo s ponosom zapustili našim zanamcem.
Odbor za obnovo cerkve sv. Martina v Podvrhu
Za odbor: Damjana Lukman in Ivan Brišnik
vendar glasbena. Po srednji šoh se je vpisala na mariborsko glasbeno akademjo. Za sabo ima že devet let učenja klavirja in osem let tolkal na žalski glasbeni šoh. Na državnem tekmovanju za tolkala je osvojila drugo mesto.
Branko Podmenik je kuhar, ki ima izreden smisel za izvirnost, poudarjanje okusov jedi, ki sestavljajo celostno podobo krožnika, izvirnost v iskanju vsega najboljšega, kar ponuja narava. Njegov zeliščni vrt mu zavidajo celo njegovi kolegi.
Urška Krašovic si je vedno želela risati, z modnim oblikovanjem se je
ukvarjala v srednji šoh in izven nje, na pedagoški fakulteti (smer likovna pedagogika) pa se je seznanila z grafiko, kiparjenjem in na novo odkrivala slikanje. Sledila je Akademija za likovno umetnost -smer vizualne komunikacije in številni projekti. Za promotivni sestav Tovarne nogovic Polzela je leta 1998 prejela študentsko Prešernovo nagrado ALU, prav tako pa je to nagrado prejela leta 2001 za diplomsko nalogo.
Vihnska noč torej, letos prvič v Novem Celju in najbrž ne zadnjič.
K.R.
Dvesto literarnih prispevkov
X dvorani Doma krajanov Vrbje je potekalo območno srečanje	mladih	literatov
osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Na razpis Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti -območne izpostave Žalec je prispelo skoraj dvesto literarnih prispevkov (v prozi in pesmi). Petčlanska strokovna žirija pri skladu je izmed vseh prispelih	izdelkov	izbrala
najboljše	in devetnajstim
avtorjem	podelila	knjižne
nagrade, štiriindvajsetim pa izročila posebne pohvale. Vsi prispevki so bili objavljeni v glasilu Beseda mladih.
Avtorji nagrajenih prispevkov: Majda in Maja Rančigaj (OŠ Braslovče), Leon Ašenberger, Tina
Kapitler (POŠ Galicija), Gašper Kundih (POŠ Gotovlje), Domen Dobnik (POŠ Letuš), Anja Ivakič, Kristjan Zimaj, Žan Kozara (OŠ Petrovče), Rok Štahl, Ina Živanovič, Tjaša Ribič, Natalija Tavčar (OŠ Polzela), Nejka Gohč (OŠ Prebold), Nataša Fale (OŠ Šempeter), Maša Ipavic, Urška Ženko in Tadej Cinka (OŠ Žalec). V kulturnem programu je sodelovala Gledališka skupina linea, ki se je predstavila v režiji Karmen Štusej z igro Vrbje, dober dan, kot gostja pa je nastopila sopranistka Nataša Krajnc ob klavirski spremljavi Gregorja Deleje. Nagrade in priznanja avtorjem in njihovim mentorjem je podelila vodja območne izpostave sklada Jožica Ocvirk.
T. Tavčar
Nagrajene literarne prispevke so po izboru mentorice Majde Jurač interpretirali Jan Vodovnik, Renata Pivaševič, Saša Puntar, Žan Cimerman, Eva Legvart, Žan Močivnik, Nika Pipai, Saša Černilogar in Saša Hamar.
28» fUfii °**11 ifl duscdii n»jvcčj» slovenska maina slovesnost s blagoslovom motociklov, ki jo bo vodil gospod župnik Izidor Pečovnik • Dori iz BerKnau Mah bo pod šotorom ob vsakem vremenu.
26. in 27* julij
Mednarodni $MÙan Rally Slovenija 2002
2. avgust
Posebna velika glasbena prireditev s koncertom KVINTETA DORI in številnih eminentnih glasbenih gostov zbranih v domačem kraju cenjenega gospoda Izidorja Pečovnika - Dori ja, ki od leu 1995 službuje v Berlinu. Po nastopu bo poskrbljeno za razvedrilo in zabavo vse do jutranjih ur.
n^SSBSk
».•▼««t m
4* avgust 4. tradicionalno tekmovanje
gladimo teoòiaéetan/e
SYNTHESIZER, KLAVIR, KITARA
Pokličite na GSM: 040 555 167
junij2002
ŠPORT
Zmagovalec
Bergantovega
memoriala
16-letni Nejc Podkrajšek iz Žalca, član TK Cetis Celje in varovanec trenerja Boštjana Doberška, je absolutni zmagovalec 20. Bergantovega memoriala, ki je več dni potekal v Mariboru. V finalu je premagal reprezentanta Hrvaške Šku-gerja 6 : 1, 2 : 0. Tako je Nejc sijajno zaključil serijo dveh
Nqc Podkrajšek
mednarodnih turnirjev 2. kategorije, ki so ju v sodelovanju z evropsko teniško federacijo ETA odlično izpeljali teniški zanesenjaki iz TK Galea Maribor in TK Branik Maribor. Turnirja sta imela močno mednarodno udeležbo, saj so se ga udeležili najboljši mladinci iz 23 evropskih držav.
Na obeh turnirjih je Nejc v posamični konkurenci in v parih osvojil prva in eno drugo mesto, s čimer je bil daleč najboljši med vsemi udeleženci iz Slovenije in tujine. V desetih tekmovalnih dneh je odigral 15 tekem, od tega je 14-krat zmagal. Nejc je moral priznati poraz v finalu Galea open proti nemškemu reprezentantu Bachingerju. Srečanja je izgubil po težki borbi v treh nizih 6 : 1, 5 : 7 in 4 : 7. V dvojicah pa je Nejc igral skupaj z Avstrijcem Stenbergerjem, s katerim sta v finalu premagala avstrijski par Labintch + Treschintzer 6 : 3 in 6 : 4. Zadnji odlični rezultati so produkt uspešnega in dobrega dela v teniškem klubu Cetis Celje. Vse kaže, da se bosta Nejc in njegov trener Boštjan Doberšek kmalu podala na turnirje serije ITE	T. T.
Dušan Urankar državni prvak
Lovska zveza Slovenije je bila organizator 10. državnega prvenstva v streljanju na glinaste golobe (športni trap) in streljanju v tarčo srnjaka z malokalibrsko puško. Tekmovanje je potekalo na strelišču Črne njive nad Ilirsko Bistrico, udeležilo pa se ga je 72 lovcev iz vse Slovenije.
Med ekipami so slavili lovci Zveze lovskih družin Ljubljana, na drugo mesto pa se je uvrstila ekipa Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje, ki so jo sestavljali Dušan Urankar iz LD Braslovče,
Matej Krašovic iz LD Žalec in Aleš Šekoranja iz ID Grmada pri Celju. Med posamezniki je zmagal Dušan Urankar, član LD Braslovče.
29. in 30. junija bo v Gornjem Gradu lovsko državno prvenstvo v veliki četvorni kombinaciji, na katerega se Dušan intenzivno pripravlja, saj brani dvakratni zaporedni naslov državnega prvaka. V začetku julija pa bo zastopal Lovsko zvezo Slovenije na Evropskem lovskem tekmovanju, ki bo v avstrijskem Voitsbergu.
T. Tavčar
Dušan Urankar, član LD Braslovče, s prehodnim pokalom in pokalom za naslov državnega prvaka
Lokostrelci v Žalcu
Ena od prvih prireditev na obnovljenem atletskem stadionu v Žalcu je bila lokostrelska tekma v organizaciji LK Žalec. Predpočitniška prireditev je potekala v sklopu prireditev 820-letnice mesta Žalec.
Vse zbrane je pozdravil podžupan Janko Kos in jim zaželel poleg odličnih rezultatov tudi lepo bivanje v Žalcu. Udeleženci se vedno z veseljem udeležijo tekme v Žalcu, saj je znana
po odlični organizaciji. Tekma je štela za slovenski pokal, v različnih kategorijah pa je tekmovalo 74 tekmovalcev, med katerimi smo gostili tudi svetovnega prvaka in rekorderja. Tekmovanje je potekalo na razdalji 70 m, in sicer se je štelo 72 izstreljenih puščic v tarčo. Ob rahlo vetrovnem vremenu ni bilo pričakovati vrhunskih rezultatov, vendar pa so favoriti upravičili svoj sloves in dokazali, da sodijo v državno reprezentanco.
R. V.
Tekmovalci LK Žalec Aljaž Rihter, Grega Jerin, Peter Jerin in Zlatko Ulaga so dobro opravili svoj strelski del in se dostojno kosali s sotekmovalci vsak v svoji kategoriji.
Na posnetku od leve proti desni: Nina Grobelšek (proglašena za najboljšo igralko sezone), Maja Vasle, Mojca Božič, Doroteja Melavc, Tina Tomažič, Sabina Serdoner, Kristina Pajič, v ozadju pa trener Dragan Bojinovič in tehnični vodja Damjan Veršnak. Na Jx>snetku manjka igralka Tjaša Anderlič.
Uspeh savinjskih odbojkaric
Slovenske odbojkarice so klubsko tekmovanje sklenile s finalnim turnirjem mlajših deklic v Radovljici. Organizatorja zaključnega finalnega turnirja, na katerem so sodelovale ekipe OK Prevalje, OK Koper, OK Bled in OK Spodnja Savinjska Šempeter, sta bila Odbojkarska zveza Slovenije in OK Bled. Največ znanja, tehnike in taktike so pokazala dekleta OK Savinjske iz Šempetra, saj so premagale vse udeleženke finalnega turnirja in tako
postale državne prvakinje.
Na tekmovanje so se prijavile pod vodstvom izkušenega trenerja Draga Bojinoviča, ki ima v svoji dolgoletni trenerski praksi že štiri naslove državnih prvakinj. V pomoč pri delu z ekipo mu je bil tudi tokrat tehnični vodja ekipe Damjan Veršnak. Omeniti je treba, da so deklice, letnik 1990, tekmovanje zaključile v četrtfinalu, deklice, letnik 1988, pa na drugem mestu v B ligi. Vodstvu in igralkam čestitamo in lahko z veseljem trdimo, da je v klubu in dolini poskrbljeno za kakovostno odbojko.	T. T.
Prebold po rednem delu
Po končanem rednem delu košarkarske lige Športnega društva Savinja 2000 iz Ločice ob Savinji je prvo mesto na lestvici zasedla ekipa Prebolda, ki je od šestih tekem izgubila samo eno, druga je ekipa Pariželj, sledi Savinja 2000, CHIP Žalec itd.
Rezultati 5. kola: Prebold : Savinja 2000 ml. 60 : 43; Tabor ml. : Savinja
2000 46:51; CHIP Žalec : Parižlje 37
: 65;
Rezultati 6. kola: Savinja 2000 : CHIP Žalec 43 : 38; Tabor ml. : Parižlje 32 : 51; Prijatelji : Savinja 2000 ml. 37:41.
Najboljši strelci: Govc (Prebold) 95 točk, Paušer (Tabor ml.) 94, Podkrajšek (Prijatelji) 78 točk itd.
T. T.
Start starejših učenk na 60 m
Atletika
V finalu 680 mladih atletov
Na obnovljenem atletskem stadionu v Žalcu je bilo v začetku junija finale posamičnega atletskega prvenstva Slovenije za osnovne šole. Nastopilo je 680 udeležencev iz 270 osnovnih šol Slovenije.
Državni prvaki so: ml. učenci, 60 m: Kukovec (OŠ Dornava) 7.87; 300 m, Glavan (OŠ Veliki Gaber) 40.49; 1000 m, Steklasa (OŠ Trebnje) 2.50.24; skok v višino: Ščuka (OŠ A. Šibela Postojna) 1,61 m; skok v daljino: Hrašovec (OŠ Polzela) 5.58 m; met žogice: Šoba (OŠ Radeče) 68.35 m; ml. učenke 60 m: Kuntarič (OŠ Podbočje) 8.30; 300 m, Djumič (I. OŠ Celje) 43.50; 1000 m, Simončič (OŠ M. Pintar, Velelenje) 3.11.23; skok v višino: Krapež (OŠ D. Lokarja Gorica) 1.54 m; skok v daljino: Pečar (OŠ P. Tomažiča Koper) 5.07 m; met žogice: Krhlikar (OŠ Polje Ljubljana) 52.82 m itd. Starejši učenci 60 m: Trunkelj (OŠ Maks Pečar Ljubljana) 7.46; 300 m: Demšar (OŠ Škofja Loka) 37.91; 4 x 100 m: OŠ Škofja Loka - mesto 46.20; 1000 m: Horvat (OŠ Bakovci) 2.42.85; skok v višino: Markuš (OŠ Sladki vrh) 1.93 m; skok v daljino: Lipnik (OŠ Livada Velenje) 6.15 m; suvanje krogle: Klavt (OŠ Ivana Roba Gorica); met žogice: Zupančič (OŠ Brinje Grosuplje) 77.94 m; starejše učenke 60 m: Perkovič (OŠ F. Prešerna Kranj) 8.05; 300 m: Petan (OŠ Krško) 40.89; 4 x 100 m: OŠ
Krško I. 50.40; 1000 m: Jandrog (OŠ Šalek) 2.56.61; skok v višino: Kerševan (OŠ Ivan Roba Gorica) 1.70 m; skok v daljino: Kokot (OŠ Livada Velenje) 5.43 m; suvanje krogle: Mramor (OŠ Kozje) 11.51; met žogice: Škorič (OŠ Medvode) 53-74 m itd.
T. Tavčar
Jernej Hrašovec z OŠ Polzela je postal državni prvak v skoku v daljino z rezultatom 5.58 m. Njegov sošolec Blaž Hrastnik pa je bil s skokom 4.73 m petnajsti.
Mladi talent se širi
Na košarkarskem igrišču v Športnem parku v Žalcu je potekal zaključek športne šole Mali talent. V sproščenem vzdušju so vsi udeleženci prejeli potrdila o uspešno opravljenem enoletnem izobraževanju o osnovah v športih, ki so najbolj
priljubljeni. Izobraževanje je zaključilo 156 otrok, med petim in desetim letom starosti, iz Žalca, Petrovč, Griž, Šempetra, s Polzele in z Vranskega.
Z novim šolskim letom se bo športna šola Mah talent razširila na območje Celja.	T. T.
S podelitve priznanj
Sport
junij2002
Savinjski Hopsi - peto mesto je lep uspeh.
Hopsi na petem mestu
Končalo se je tekmovanje v Hypoligi - državnem košarkarskem prvenstvu. Naslov državnega prvaka so osvojili košarkarji Uniona Olimpije, Hopsi s Polzele pa so pristali na petem mestu prvenstvene lestvice.
Polzelani so se vrnili v zgornji razred slovenske košarke, za kar gre največ zaslug prav gotovo trenerju Milošu Sagadinu. Z njegovim prihodom so se namreč stvari bistveno popravile. Poleg njega je bil gonilna sila moštva to sezono neuničljivi
Matjaž Tovornik.
Trener Sagadin je znal izkoristiti potencial mladih igralcev na Polzeli, kar je prineslo peto mesto na lestvici, nekaj odmevnih zmag in predvsem vrnitev pravega košarkarskega vzdušja na Polzelo.
Kako bo v prihodnje, še ne vemo. Trener Miloš Sagadin naj bi zapustil klub, trenersko delo bo namreč nadaljeval pri Elektri iz Šoštanja. Nadaljnja vizija kluba naj bi bila znana v prvih dneh julija.
T. Tavčar
Pokal občine Žalec na Hrvaško
Konjeniško društvo Pegaz iz Žalca je skupaj z mariborsko Piramido pripravilo v Novem Celju mednarodno konjeniško tekmovanje v preskakovanju ovir. V treh dneh je nastopilo 230 konjev iz vseh slovenskih konjeniških klubov in sosednje Hrvaške.
V dveh tekmah za pokal občine Žalec je prvo mesto osvojil Hrvat Ante Šimleša iz Zagreba s konjem
Barmanom, mladi nadarjeni Gašper Kolar s Planine pri Sevnici, ki tekmuje za Velenje, je s konjem Glasigerjem osvojil drugo mesto, s kobilo Gipsi pa tretje mesto. Na tekmovanju po sistemu Jacpot so bili najboljši Andraž Brili (Krumberg) pred Gašperjem Kolarjem in Majo Läufer (Piramida Maribor). Kljub temu, da je tekmovanju ponagajalo vreme, je bila prireditev dobro izpeljana.
T. Tavčar
Podžupan občine Žalec Ferdinand Halerje podelil pokal hrvaškemu tekmovalcu Anteju Šimleši.
10. vzpon Letuš - Dobrovlje
Kolesarski klub Žalec je 8. junija 2002 organiziral 10. vzpon Letuš - Dobrovlje, ki se ga je udeležilo 100 tekmovalcev vseh kategorij. Vzrok nekoliko manjše udeležbe kot prejšnja leta je bila nogometna tekma Slovenije na svetovnem prvenstvu. Udeleženci po kategorijah, 7 moških in 2 ženski, so za prva tri mesta prejeli pokale.
Pokale za prva mesta po kategorijah moški so prejeli: - do 18. leta: Jure Bizjak, Mozirje (čas 20.34); - od 19- do 25. leta: Dejan Vračič, Maribor (čas 17.45); - od 26. do 35. leta: Miran Cvet, Hrastnik (čas 16.02); -od 36. do 45. leta: Boris Vrhovšek, Celje (čas 18.40); - od 46. do 55. leta:
Ljubo Car, Maribor (čas 18.45); - od 56. do 65. leta: Rafael Končina, Prebold (čas 24.22); - nad 65 let: Edvard Učajnšek, Velenje (čas 29.52).
Ženske do 25. leta: 1. mesto Barbara Dobravc, Šmartno ob Paki, s časom 38.37; v kategoriji nad 25 let: 1. mesto Mojca Kališnik, Radomlje, s časom 23.90.
Medaljo za 10. udeležbo na vzponu pa si je prislužil Borut Mušič iz Celja.
Vsem tekmovalcem čestitamo za dobro uvrstitev in se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri organizaciji, sponzorjem, ki so prispevali nagrade, uredništvu časopisa Utrip in radiu Goldi za obveščenost prireditve.
Branko Stropnik
Nogometna pravljica je končana
Sedemnajsto svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga prvič prirejata dve državi, in sicer Južna Koreja in Japonska, se počasi končuje. Največji in najdaljši športni praznik, kot so ga imenovali nogometni navijači po vsem svetu, se je za Slovence oziroma slovensko reprezentanco končal s porazom proti Južnoafričanom. Velika nogometna pravljica, v kateri je nastopal Katanec s svojim timom žal ni doživela srečnega zaključka. Temna senca je padla na slovenski nogomet tudi zaradi nesoglasja med Zahovičem in Katancem, brez katerih sicer Slovenci verjetno ne bi videli svetovnega prvenstva. V tokratni anketi smo naključno izbrane mimoidoče povprašali za mnenje o nastopu slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu.
Jože Hrvatin: “Mislim, da ni bilo potrebno, da je prišlo do nesoglasij prav na svetovnem prvenstvu, saj se je že prej vedelo, da akterja tega dogodka nista v najboljših odnosih. Težko bi rekel, kdo je kriv, vendar pa bi bolj podprl Zahoviča in igralce, saj je ogenj na olje z zamenjavo Zahoviča nalil Katanec. Je pa res, da njuni osebni spori, ki so nastali zunaj igrišča, ne bi smeli dobiti epiloga na igrišču. S tem je padla tudi motiviranost pri igralcih. Dejal bi, da je Slovenija že z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo dosegla največji uspeh v zgodovini slovenskega nogometa. Samo svetovno prvenstvo pa je pravzaprav kockanje, saj gre na izpadanje. Dovolj je narediti eno napako in že se lahko posloviš. To se je zgodilo tudi svetovnim prvakom Francozom in še mnogim drugim, ki so veljali za favorite. Imeli smo pač srečo, ki nas je spremljala vse do kvalifikacij."
Rafko Dosedla: “Najbolj pri vsem, kar se je zgodilo na svetovnem prvenstvu, me je jezilo, da je prišlo do nepotrebnega škandala, ki je vrgel temno senco na naš nogomet, kar bo imelo najbrž posledice tudi v prihodnje. Če bi se moral odločati, komu dati podporo v tem sporu, bi se odločil za Zahoviča, saj je med najbolj zaslužnimi, da se je Slovenija uvrstila na to prvenstvo. Ko se je nogometna zveza odločila, da mora Zahovič oditi domov, čeprav je to potem preklicala, bi morala enako kazen naložiti tudi Katancu. Krivda je obojestranska, še najbolj pa na strani NZ, ki je vedela za njuna nesoglasja, a jih ni znala preprečiti. Naša predstava v Južni Koreji bi bila, ne glede na vse tri poraze, brez škandala bistveno drugače sprejeta pri slovenskih navijačih. Dejstvo je, da smo dali dva gola in se tako za vedno zapisali med strelce največjega športnega spektakla na svem."
Damjan Žagar: “Slovenija je že z uvrstitvijo na svetovno * »V«-' 4	p r v e n s ! v o
Sjp	d o s e g 1 a
H * "*?■	uspeh, o ka-
Wf fJEr J teremsmoše jH pred leti lah-ko le sanjali.
-----------------™ Najbrž bo
težko še kdaj doseči ta cilj, saj nas je navsezadnje manj kot dva milijona. Bili smo najmanjša država na svetovnem prvenstvu. Dali smo dva gola, nekaterim močnejšim reprezentancam ni uspelo dati niti enega, čeprav so bili med favoriti. Mislim, da je tudi to uspeh. Škoda je, da nismo zmagali v tekmi s Paragvajem, saj bi bil tako vsaj malo ublažen tudi škandal, ki sta ga povzročila trener Katanec in Zahovič. Še najbolj pa je po mojem za spor kriva Nogometna Zveza, ki tega ni znala urediti že doma, glede na to, da je vedela za njuna nesoglasja. Bilo bi morda bolje, če Zahovič sploh ne bi šel na prvenstvo. Sicer pa, zdaj je, kar je.”
Boris Ttirk: “Prav zdaj smo se pogovarjali o nogometu in našem nastopu v Južni Koreji. Vsi smo podobnega mnenja, da je največji greh našega nastopa na svetovnem prvenstvu spor med Zahovičem in Katancem, ki je ohromil homogenost ekipe, po kateri je bila le ta poznana iz kvalifikacij. Škoda, da se je to zgodilo, saj je bilo vse skupaj brez potrebe in v veliko škodo slovenskemu nogometu. Vsekakor pa ob tem ne smemo pozabiti tistega, kar so naši fantje dosegli že z uvrstitvijo na evropsko in nato še na svetovno prvenstvo. Pravzaprav bomo lahko srečni, če bomo še kdaj doživeli kaj podobnega. Že samo dejstvo, da si ena izmed 32 reprezentanc sveta, ki so si izborile nastop na svetovnem prvenstvu, je velik dogodek, še zlasti za nas Slovence, ki imamo s tako majhnim številom prebivalcev tako dobre nogometaše. Španci imajo na primer registriranih več nogometašev kot je Slovencev. Vsekakor pa podpiram Katanca.”
Marjana Mildovžin: “V dneh svetovnega prvenstva je bila tudi naša družina pogosta spremljevalka dogajanj vJužni Koreji. Predvsem smo si ogledali vse tri tekme slovenske reprezentance. Uidi sama sem z enim očesom spremljala dogajanje in bila jezna, ker je prišlo do spora med trenerjem in igralcem Zlatkom Zahovičem prav na prvenstvu, ko bi morali biti čimbolj homogena ekipa. Toliko truda in energije je bilo potrebno vložiti, da so se sploh uvrstili na svetovno prvenstvo, potem pa se zgodi škandal, ki zasenči Katančevo in Zahovičevo slavo. Mislim, da to ni bilo pametno in da je zdaj nastala kar majhna kriza v slovenskem nogometu. Škoda.”
D. Naraglav
Marina Tomič
Marina na Jamajko
V prejšnji številki Utripa smo objavili vest o mladi polzelski atletinji Marini Tomič, ki bo čez nekaj dni odpotovala na letošnje svetovno prvenstvo v atletiki na Jamajko. Rezultata 13,74 s v teku na 100 m z ovirami, ki ji je prinesel vstopnico za svetovni dogodek številka 1 v atletiki, se je seveda zelo razveselila, kar pa ni zmanjšalo njenih skrbi o zaključku šolanja. Prav v tem času je namreč opravljala maturo. Bodoča študentka Fakultete za šport v Ljubljani nam je izdala nekaj podrobnosti iz svojega življenja in obljubila, da se bo oglasila takoj po vrnitvi z Jamajke in predala še čisto sveže vtise.
Katerih dosežkov si bila v letošnjem letu najbolj vesela?
“Prav gotovo izpolnitve norme za svetovno prvenstvo na Atletskem pokalu Slovenije za člane in članice 25. maja v Velenju. Tekla sem 13.74 s, norma pa je bila 14.14 s. Na mednarodnem članskem mitingu v Novi Gorici februarja sem popravila državni rekord v teku na 60 m z ovirami (8.45), ki ga je pred menoj postavila Brigita Bukovec (8.52). V istem mesecu sem na dveh tekmovanjih dosegla še dva, zame pomembna rezultata. Na državnem prvenstvu za člane in članice v Celju sem dosegla 2. mesto v teku na 60 m z ovirami, na državnem prvenstvu za mladinke in mladince pa dve prvi mesti v tekih na 60 m in 60 m z ovirami. V obeh sem postala državna prvakinja. Zaradi premočnega vetra pa mi na reprezentančni tekmi Savaria Pokal v Mariboru niso priznali izpolnjene norme za Jamajko."
Kot mladinka tekmuješ tudi v članski kategoriji. Imaš zato kakšne privilegije ali bolje rečeno ugodnosti v zvezi s treningi?
“Ne. Problemi so predvsem finančni in brez staršev in še nekaterih, ki mi pomagajo na vsakem koraku, ne bi zmogla. Starša sta vesela vsakega mojega uspeha. Želim si, da bi bilo drugače, bolje, predvsem v zvezi s prevozi na treninge. Zdaj sem se v Celje vozila 2-krat dnevno. Najprej v šolo in nato še na trening. Pri tem so mi v največjo oporo starši."
Za edinko, za katere velja, da so ponavadi razvajene, si neverjetno trdna in dobro veš, kaj hočeš. Je to tvoja osebna nota?
“Verjetno, a za vse je treba tudi delati. S starši se odpovemo kakšni stvari, še posebej oče, ki ima srečo, da mu gredo na roko tudi v službi in se jim zares lahko zahvalim za to, kot
Uidi nekaterim, ki verjamejo vame in mi stojijo ob strani z različnimi oblikami pomoči. Za uspeh moraš imeti predvsem veliko volje in imeti moraš rad to, kar delaš. V osmem razredu se nisem uspela udeležiti valete, v gimnaziji pa maturantskega izleta in letos bi skoraj izpustila maturantski ples. A mi za nobeno stvar ni žal. Pomembno pa je biti tudi dovolj samokritičen. Tildi neprijetne izkušnje znam sprejemati kot nujne in se iz njih učim.”
Si varovanka preboldskega trenerja Braneta Strožerja, s katerim dobro sodelujeta. Kako bo potekalo vajino sodelovanje, ko se boš vpisala na fakulteto v Ljubljani, menjala bivalno okolje in se morala prilagoditi novemu načinu življenja?
“Trenerja ne nameravam zamenjati. Vem, da mi bo težko, ko bom popolnoma zamenjala bivalno okolje in bom morala trenirati sama. Vendar sem dovolj disciplinirana, da bom s pomočjo kolegov, ki trenirajo v Ljubljani, lahko opravila del treningov. Veliko časa in denarja pa mi bodo vzeli tudi treningi s trenerjem 2 do 3 krat tedensko v Celju in veliko lažje bi mi bilo, če bi se našel sponzor za avto. Sicer pa poznate razmere v atletiki. Ostajam optimistka!”
Kaj ti pomeni atletika?
“Vedno sem si želela, da bi bila atletika moje življenje.”
Lani si izgubila kategorizacijo in si od takrat tudi brez štipendije. Kako je prišlo do tega ob tako izrednih rezultatih?
“Izgubila sem jo zato, ker je v eni disciplini namesto šest tekmovalo samo pet atletinj. Sama na to ne morem vplivati, saj ne morem kar nekoga pripeljati in mu reči, naj tekmuje zato, da bom jaz imela kategorizacijo. Že šest let sem državna prvakinja, pa ne samo na ovirah, nekaj let tudi na 60 m in v mnogoboju. To, da so mi vzeli štipendijo, se mi zdi, blago rečeno, smešno. Da si štipendijo ponovno pridobim, moram biti vsaj osma na svetovnem prvenstvu.”
Kaj pa tvoj prosti čas?
“S fantom, ki je prav tako atlet, greva rada pogledat kakšen dober film, ko imava čas. Rada poslušam tudi glasbo.”
Na mednarodnih mladinskih mitingih v Reki in Sarajevu, državnih prvenstvih, evropskem klubskem pokalu in seveda na svetovnem prvenstvu na Jamajki, ki se jih bo letos še udeležila, ji želimo, naj ji slončki, ki se skrivajo v njeni tekmovalni torbi, prinesejo čim več sreče.
Savina Vybihal
junij2002
Pisma bralcev
Pisma bralcev
KO BOM VELIK...
Vse več otrok nima enakih možnosti in izpolnjenih osnovnih pogojev pri pridobivanju izobrazbe. Zaradi materialnih in drugih težav njihovih družin postajajo med sovrstniki vse bolj zapostavljeni in izolirani. Mnogi izmed njih žal ne bodo nikoli uresničili svojih sanj o poklicu.
V lanskem letu so župnijske Karitas po vsej Sloveniji v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomagale 3400 osnovnošolcev pri nakupu šolskih potrebščin ter plačilu malice in šole v naravi. Razdeljena pomoč v skupni vrednosti 17 mio. SIT je mogoče visokozveneča, vendar preprost izračun pokaže, da vsak otrok v povprečju prejme pomoč v vrednosti 5000 Sit.
Tovrstna pomoč je najbolj izdatna na območju Škofijske karitas Ljubljana. V Mariboru in Kopru pa je dodatno 300 najbolj ogroženih otrok vključenih v tako imenovane programe botrstva oziroma posvojitve na daljavo in prejemajo letno pomoč v vrednosti 60.000 SIT. Zagotovo bi pomoč v taki višini po vsej Sloveniji potrebovalo vsaj še 1500 otrok.
Veseli smo lepega sodelovanja z razHčnimi ustanovami. Samo škofijske Karitas sodelujejo s prek 40 večjimi osnovnimi šolami. Močno pa je tudi sodelovanje osnovnih šol in drugih strokovnih služb z župnijskimi Karitas v posameznih krajih. Takšno sodelovanje omogoča, da skupaj odkrijemo najbolj pomoči potrebne otroke in jim pomagamo na najbolj primeren način, ki jih ne bo zaznamoval pred njihovimi sovrstniki.
Obračamo se na Vas, dragi bralci,
da nam pomagate, da vsaj malo olajšamo stiske otrok. En vidik pomoči so seveda sredstva, ki jih potrebujemo za nakup šolskih potrebščin. Še bolj pomembno pa je, da se skupaj borimo proti potrošniški miselnosti in logiki trga, ki vse bolj vdira v osnovne šole.
Ob vehki poplavi najrazličnejših učbenikov, pripomočkov in izvenšolskih dejavnosti so učitelji velikokrat v vehki zagati. Vsi ti prestižni pripomočki in možnosti so lahko zelo dobrodošli, vendar pa močno obremenjujejo družinski proračun. Veliko učiteljev in šol se trudi najti pravo mero, tako da je prizadetih čim manj otrok, ki bi se zaradi revščine njihovih družin lahko počutili izključene in manj vredne. Vse večje pa so tudi razlike med možnostmi, ki jih imajo otroci v mestih in na podeželju.
Skupaj z Vami, dragi starši, učitelji in vsemi, ki se pri svojem delu srečujete z otroki, nam bo uspelo, da bo v osnovnih šolah ostala najvišja vrednota znanje in zdrava samozavest.
Zagotovo si vsi žehmo, da bodo osnovne šole tudi v prihodnosti ostale prostor enakih možnosti za vse otroke.
Podrobnosti o akciji: http://www.karitas.si/.
Podrobnosti o cenzusih za prejem pomoči:
Koper (tel.:05/330 02 33),
Ljubljana (tel.:01/439 21 30), Maribor (tel.:02 / 252 26 97).
Peter Tomažič Slovenska karitas
Popravek
Na zadnji strani Utripa je pri članku o Šentjurskem sejmu prišlo do zamenjave teksta. Kopiran je bil namreč članek iz preteklega leta, slika ša je bila iz letošnjega leta. Za napako se opravičujemo in objav-
ljamo pravi tekst:
Prikaz starih obrtnih del
Tradicionalni Šentjurski sejem je tudi letos postregel z nekaterimi zanimivostmi. Poleg konjenice Mustang z Gomilskega, ki je na prireditveni prostor z vozovi pripeljala županjo Vido Slakan, ki je odprla 10. jubilejni sejem, so obiskovalci lahko spoznavah prikaz starih obrtnih del in še marsikaj drugega.
Zanimivo je bilo pogledati izdelovanje lesenih koles za vozove veščega mojstra Hanžiča iz Ojstriške vasi. Tovrstna umirajoča obrt zadnje čase znova postaja aktualna in vedno več je tistih, ki si žehjo usposobiti svoj “zapravljivček” ah kak drug lesen voz. Enako velja to tudi za kovaštvo, saj so umetelni kovaški izdelki nadvse cenjeni. Ker pa je vse več ljudi, ki imajo doma konje, je precejšnje povpraševanje tudi po podkvah in podkovanju konj. Na sejmu so kovanje starih kovaških izdelkov in umetniških kovaških izdelkov prikazati Basletovi iz Ojstriške vasi, od koder prihaja Blažetov oče, ki je imel na skrbi prikaz žganjekuhe, ki je precej razširjena tudi v tem koncu Spodnje
Savinjske doline.
V okviru Šentjurskega sejma so imeti v programu tudi prikaz kmečkega dela na polju od priprave njive za oranje, oranje in brananje s konji ter setev, žal pa je zaradi izredno namočene njive, saj je prejšni dan močno deževalo, zamisel ostala le na papirju, uresničiti jo bodo na enem izmed naslednjih sejmov. Za pester in vsebinsko bogat program so z razstavo malih živali pod Matikovim kozolcem med drugim poskrbeti tudi člani Društva gojiteljev malih živali Spodnje Savinjske doline. Nadvse zanimiv je bil sprevod motorjev in avtomobilov old-timerjev, ki je potekal pod vodstvom Branka Lesjaka iz Miklavža. Sicer pa so tokratni sejem z glasbo in petjem popestrili tudi Konovski Štrajharji iz Velenja, ki igrajo na različna kmečka orodja, v popoldanskem delu pa ansambel Braneta Klavžarja z mladimi gostjami glasbeno skupino Navihanke.
Uidi tokratni Šentjurski sejem je uspel. Organizatorji gostinske ponudbe - gasilci PGD Ojstriška vas-Tabor bodo čisti izkupiček nameniti nakupu novega gasilskega avtomobila, ki naj bi ga predati namenu ob 100-letnici društva prihodnje leto.
D. N.
Izdelovanje lesenih kolesje obiskovalcem pokazal kolar Hanžič.
Karitas +	K O b O ITI
Kristanova ul. 1 1000 Ljubljana
Pomagajmo otrokom pri nakupu olskih potrebščin.
Najdete nas na vseh večjih poStah. TRR: 24200-9003852948, sklic: 00 250602, namen: Ko bom velik
Albin Herman, s.p.
slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad
Trgovina IRA Soseska 12,3312 Prebold,
Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54
tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 /626116

TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska cesta 35, Tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure,
SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
BELA TEHNIKA - GORENJE, CANDY, BOSCH
IZREDNO UGODEN KREDIT za belo tehniko in tv gorenje na 6 ali 12 mesecev
EOM 7,44 (T + O) BREZ STROŠKOV KREDITA!!!
PRALNI STROJ GORENJE WA 1341 S (1300 obratov) 89.900,00 SIT
SESALEC BOSCH Z ELEKTRIČNO KRTAČO PRALNI STROJ GOREJE WA 141 PROLOGIC (1400 obratov) A energijski razred, digitalni pokazatelji 121.900,00 SIT
HLADILNIK 205 litrov 54 X 126 cm 51.900,00 SIT
VIDEOREKORDER GOLDSTAR (4 glave) 32.900,00 SIT
BTV GORENJE 70 cm 82.900,00 SIT
DVD ROADSTAR 39.900,00 SIT
PLOŠČA 2 X plin, 2 x elektrika, ventilacijska pečica 64.000,00 SIT
GLASBENI STOLP KENWOOD XD 655 H (dve barvi), 2 x 180 W (glasbena moč), 3 x CD, dvojni kasetnik, radio RDS 59.900,00 SIT
AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG
Vse slike so simbolične!
BREZPLAČNA DOSTAVA I ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! I REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO
Sončni žarki - prijetni in neprijetni
Poletje, čas počitnic in prostih dni... Želimo si prijetnega sonca, osvežujoče vode v bazenih, nežnega vetrca na morski obali, vonja po planinskem cvetju... Sonce nas ogreje in nam da novih moči. Toda bodimo previdni, topli sončni žarki, ki dlje časa delujejo na nezaščiteno kožo, so nevarni. Lahko povzročijo celo opekline prve in druge stopnje.
Nekaj drobnih, a koristnih nasvetov, da vam bo čas sprostitve ostal v lepem spominu.
Priporočljivo se je izogibati sončnim žarkom med 10. in 14. uro, ko so le-ti najmočnejši. Začnite s kratkotrajnim sončenjem, da dobi koža potrebni zaščitni pigment (temnejšo barvo), ki jo ščiti pred sončnimi žarki. Veliko bolje je, da se gibljete, se ukvarjate s primerno športno aktivnostjo, nikakor pa na vročem soncu ne smete zaspati.
Kožo namažite z zaščitnim slojem maščobe. Izberete lahko različne kreme, olja, losjone, mleka, spreje... Pazite le, da nežni otroški koži in občutljivejši (svetlejše polti) namenite višji zaščitni faktor. Primernejše je, da je pripravek vodoodporen, da bo zaščitni sloj na vaši koži bolj obstojen in se ne bo odstranil po vsakem kopanju. Posebno pozornost namenite obrazu in poleti uporabljajte negovalne kreme, ki ga hkrati ščitijo tudi pred neprijetnimi ultravijoličnimi žarki.
Glavo pokrijte s svetlimi pokrivali, npr. slamniki. Za majhne otroke in plešaste glave, ki niso vajene sonca, je posebno nevarna sončarica. Močan glavobol, omotica, vrtoglavica, včasih tudi zmedenost so alarmni
znaki, ki vas opozorijo, da nujno potrebujete senčen in hladen prostor. Glavo hladite z mrzlimi obkladki in pijte hladne pijače v manjših, vendar pogostih odmerkih.
Oči zaščitite s sončnimi očali, saj jih lahko močni žarki poškodujejo. Očala torej niso le modna muha, ampak preprečijo nevarno vnetje oči. Še posebej so nepogrešljiva na planinskih potepih, ko vas lahko zaradi višine in snega preseneti snežna slepota.
Na ustnice ne pozabite. Ob morski obali ali v gorah jim privoščite posebno pozornost. Negujte jih s pripravki, ki nudijo zaščito pred ultravijoličnimi žarki, saj se tako lahko uspešneje izognete herpesu. Ti nadležni, boleči mehurčki, ki se pojavijo ob zmanjšani odpornosti organizma, so pogosto huda težava. Ustrezna krema je učinkovito orožje, če jo, seveda, imate takoj pri roki.
Pijte veliko hladnih brezalkoholnih pijač, saj telo v toplih poletnih dneh potrebuje več tekočine. Privoščite si tudi osvežilen sladoled.
Previdnost torej ne bo odveč. Če pa boste vseeno občutiti neprijetne posledice pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom, pa v torbi za “prvo pomoč” poiščite nežen losjon po sončenju, ki bo ublažil vašo pordelo in razdraženo kožo, ji povrnil manjkajočo maščobo in jo prijetno ohladil. Kožo bo obnovil in ji povečal stopnjo odpornosti. Pomagate si lahko tudi s hladilnimi geh. Če pa so težave povezane z izrazitim dvigom telesne temperature, pa ne odlašajte z obiskom pri zdravniku.
Bodite zmerni, pa bo vse dobro. Prijetne poletne dni vam želimo!
Lidija Pavlovič, mag. farm.
Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem, Reška cesta 27, 3312 Prebold
tel.: (B / 705 30 12, faks: 03 / 705 30 13, GSM: (Ml 678 775
Lastnosti
utüp
junij2002
Mladi
Študentski klub Žalec vabi
V	dneh od 5. do 13. julija pripravlja Študentski klub Žalec (ŠKŽ) vrsto različnih prireditev, na katerih bodo svoj prostor pod soncem lahko našli mladi in malo manj mladi. V sklopu Festivala Žalec, katerega organizator je ŠKŽ, se boste poleg Žalske noči, prireditve Kdo sem, ali vem in različnih glasbeno-plesnih večerov na igrišču ŠKŽ ves mesec junij od 17.00 naprej lahko pomerili tudi v odbojki na mivki. Za podrobnejše informacije vam je ŠKŽ na voljo na telefonski številki 070 201 694.
V	soboto, 29.6., bo na Polzeli že tradicionalni 4. festival DAMPFEST, kjer se bodo ob 9 00 pomerile košarkarske trojice, ob 10.00 pa ženske odbojkarske trojice, sledilo bo tekmovanje v metanju trojk ob 14.00, ob 17.00 pa zaključna tekma med sponzorji in društvi. Po kratkem predahu bo ob 21.00 sledil ROCK KONCERT z Vladom Kreslinom in Malimi Bogovi, Alya bandom, skupino Dry Fish in Heilensteini. V primeru dežja bo prireditev prestavljena v staro šolsko telovadnico.
V	soboto, 6. 7., bo ob 9-00 v graščini Novo Celje potekala 2. delavnica mladih ustvarjalcev, željnih ustvarjanja, izražanja in druženja, -Kdo sem, ali vem?, kamor ste vabljeni vsi ustvarjalci na področju
slikarstva, kiparstva, fotografije, plesa, glasbe, računalniške in literarne umetnosti. Pogoj je, da prinesete s seboj potreben material za ustvarjanje, za hrano in pijačo pa bo poskrbel ŠKŽ. Vabljeni so tudi najmlajši, ki bodo imeli na voljo glino, barvice in Orfov inštrumentarij za čim plodnejše ustvarjanje. Podrobnejše informacije so na voljo na številki 031 336 443.
Obenem bo v soboto potekal tudi turnir dvojic v odbojki na mivki za nagrado Žalca. Dvojice se bodo ob 9.00 pomerile na igrišču športnega centra Žalec. Prijave in Startnino sprejema Jernej Žagar na številki 041 708 067.
Ustvarjalne in športne dosežke bo ŠKŽ okronal s prireditvijo Žalska noč v soboto, s pričetkom ob 21.00 v Športnem centru Žalec. Žalsko noč bodo popestrili Any-1, Mi 2, Tabu in Zoran Predin (vstopnine ni), na igrišču za osnovno šolo pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji hip hop-a in drum'n'bass-a, saj bodo nastopih crack house, 6 pack čukur, dj mexi-co, dj van alec, dj lekke, dj chili, dj eclipse, me kosta in me tha flow.
V nedeljo, 7. 7., se lahko nasmejite ob gledališki predstavi TV DOBER DAN v telovadnici 1. osnovne šole ob 19-00. Cena vstopnice za odrasle znaša 2.000 SIT, za otroke do 12 let pa 1.000 SIT. Vstopnice lahko kupite v predprodaji v Študentskem servisu Maribor in v
žalski knjižnici.
V	ponedeljek, 8. 7., vas ŠKŽ vabi na VEČER CIGANSKE GLASBE, kjer se bo predstavila skupina Amala promo, v torek, 9. 7., pa bodo gostje iz Ljubljane - plesna skupina Skylined - pričarali PLESNI CYBER VEČER s pričetkom ob 22.00, obe prireditvi pa se bosta odvijah pred Žano.
V	sredo, 10. 7., se bo v prostorih
ŠKŽ odvijal LATINO JAZZ VEČER, s
pričetkom ob 21.00. Za vzdušje bo poskrbel Ivo Špacapan trio (Ivo Špacapan, Robert Jukič in Dejan Laponja).
V petek, 12.7., se bodo študentski klubi iz regije 03 pomerili v malem nogometu, balinanju in odbojki na
mivki v okviru ŠPORTNO-ZABAVNEGA DNEVA ŠTUDENTSKIH KLUBOV, ki bo potekal od 12.00 dalje v prostorih ŠKŽ-ja in Športnega centra Žalec. Za zabavo bodo poskrbeli Improplegiki.
V 'soboto, 13. 7., bo sledila zaključna prireditev Kdo sem, ali vem? na parkirnem prostoru Savinjka, s pričetkom ob 20.30. V performanceu bodo razstavljena dela
mladih ustvarjalcev, nastala v Graščini v Novem Celju, predstavih pa se bodo tudi plesalci, literati, mladi filmarji in glasbeniki. Vse sodelujoče bo ŠKŽ pogostil z okusno gobovo juho v prostorih ŠKŽ-ja po zaključku perfor-mancea.
Emina Mešič
Vrtec na obisku
Lep sončen majski dan so si mladi iz vrtca Prebold izbrali za obisk stare kovačije, po domače rečeno pri Kovač, v Sv. Lovrencu. Z vzgojiteljicama Majdo in Vido so tisti dan doživeli marsikaj novega.
Kovač Jože Herodež jim je razkazal kovačijo, ki prehaja iz roda v rod že dobrih 300 let. Pokazal jim je, kako se greje železo, iz katerega potem z obdelavo izdela tesarske ah zidarske spone, zakaj uporablja pod-
kve, brusni kamen, primeže takšne in drugačne, tnalo in še marsikaj drugega. Na kovačiji imajo celo majhno turbino. Vendar to še ni vse. Gospodinja Štefka jim je razkazala svinjski in goveji hlev in otroci so bik navdušeni, saj tohko novih stvari pač ne vidiš vsak dan. Dopoldan so zaključili z dobro malico, nakar so se polni lepih vtisov odpravki nazaj v vrtec.
Otroci z vzgojiteljicama
Z obiska v kovačiji
Pilil
fkawm Ma
Kidričeva 20, Žalec
«KORISTITE IZKED
^ OB NAROČILU IZDILKA NA VAl DOM, VAS OB VSAKEM NAROČILU ČAKA LIPO
DARILO!!!
HALO MAMMA MIA: 710 30 90 IN GSM: 010 010 610
ODPRTO IMAMO:
VSAK PAN OP 9. - 22. URE, 03 PETKIH IN 5030TAH PO 24. URE. VNEPELJO OP 12. PO 22. URE. Z VESELJEM VAM 30M0 POSTREGLI TUPI 03 PRAZNIKIH!!!
Uspešen drugi glasbeni piknik
V nedeljo, 16. junija, je potekal v Latkovi vasi že drugi nogometni piknik glasbenikov v organizaciji skupine Tabu. Udeležili so se ga glasbeniki iz skupine Nude, Šank Rock, Mi2, Yogurt, cenjeni producent Žare Pak, Miha Guštin iz skupine Big foot mama, Tinkara Kovač band, 6 pack Čukur, Bronxtarz in seveda organizatorji Tabu, ki vsako leto poskrbijo za prizorišče (konjeniški klub Žini), ohlajeno pivce in čevapčiče. Posebnost turnirja je bila letos
ženska ekipa, ki sta jo vodili Nina (Tabu) in Jadranka Juras. Punce so bile ognjevite, ampak žal manj uspešne od fantov.
Lanskoletni zmagovalci Nude so nogometni prestol prepustih Marku, Daniju in Alešu iz skupine Yogurt, ki so se najbolje odrezali s prefinjenimi taktičnimi prijemi in gorečo željo po zmagi. Ne smemo pozabiti, da sta jim kot pridružena člana pomagala Miha Guštin (BFM) in Tomaž Trop (Tabu). Tovrstno druženje se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih letih.
M. C.
Pozdrav poletju
Turistično društvo Petrovče in Prostovoljno gasilsko društvo Dobriša vas - Petrovče sta v petek in soboto pripravili prireditev Pozdrav poletju v Petrovčah, posvečeno poletju, krajevnemu prazniku in seveda začetku počitnic. Organizatorji so poskrbeli za predvsem veliko glasbe.
Petkov program so pripravili v sodelovanju z Žalskim mladinskim centrom. Nastopih so plesna skupina UPI’S iz Žalca, ki pleše jazz balet, SHE, to je mlada odhčna pevka s
svojo skupino iz Prebolda, in mlada pop rock skupina iz Petrovč ANY-1, najbolj pa je zbrane razgrela skupina NUDE, po polnoči pa skupina ZEUS iz Petrovč.
Sobotni program se je pričel s teniškim turnirjem dvojic za člane in popoldne nadaljeval z gasilskim tekmovanjem za mlade. Zaplesale so mažoretke, sledil pa je nastop ansambla Veritas iz Petrovč in učencev osnovnih šol Petrovče in Griže. Zabava se je nadaljevala ob glasbi ansambla Zapeljivke.
K. R.
Mali kolesarji vrtca Galicija
Teden kolesarjenja v vrtcu Galicija
V mesecu maju - mesecu športa smo se v vrtcu Galicija skupaj z otroki odločili, da se ob ostalih športnih aktivnostih preizkusimo še na kolesih.
Koristno je, da otrok čim hitreje obvlada spretnosti, ki so potrebne za vožnjo s kolesom. Že po četrtem letu se lahko otrok vozi s kolesom brez dodatnih koles. Pri desetih letih pa otroci opravljajo izpit za vožnjo s kolesom. Da otrok lažje obvlada potrebne spretnosti, mora imeti kolo, ki je primemo njegovi starosti in velikosti. Višina sedeža mora biti prilagojena vsakemu posamezniku, da pri sedenju otrok doseže tla. Kolo mora imeti tudi primemo opremo. Predvsem zavorne ročice morajo biti oblikovane tako, da jih otrok lahko doseže in stisne. Nikakor pa ne smemo pozabiti na čelado.
Vsak dan smo se z otroki na asfaltnem igrišču pod hribom najprej do dobra razgibali. Ker je igrišče na hribu, so otroci navzdol hodih ob kolesu. S tem so se naučili hoditi po pravi strani ob kolesu ter en za drugim v koloni ob robu cestišča.
Predvsem starejši otroci že dobro obvladajo vožnjo s kolesom. Ravnotežje, moč, spretnost in koordinacija gibanja jim niso povzročali težav. Mah šolarji so se preizkusih tudi v vožnji med keglji, v hitrostni vožnji in poizkusih vožnjo z eno roko. Mlajši otroci pa so imeh na kolesih pritrjena še pomožna kolesa in so se dobro vključili v vožnjo po igrišču. Štiriletna deklica nas je zelo presenetila s spretno vožnjo na rolerjih. Proti koncu tedna so nekateri otroci kolesa zamenjali za skiroje. Opazila sem, da vsi otroci zelo dobro obvladajo vožnjo s kolesi. Zelo lepo so si med sabo tudi pomagali, drug dragega spodbujali, bik vztrajni in dosledno upoštevali navodila in dogovore.
Ob koncu tedna so bih vsi veseh in zadovoljni, še posebej so se razveselili “sončka” v knjižici Zlati sonček. Spet smo nekaj osvojili in se dokazali, zato vam pravimo: “Otroci, vsi brž na kolo na kolo, saj na kolesu je lepo.”
Otroci in vzgojiteljica vrtca Galicija
junij 2002
Savinjske zgodbe
Polstoletni jubilej nekropole
Kdo so...	v
Glasbene korenine Škorjančevih
Letos mineva 50 let od odkritja rimskih izkopanin v Šempetru. Antični park upravlja Itiristično društvo Šempeter, ki bo jubilej obeležilo z več prireditvami. Minuli teden so pripravili Večere glasbe, plesa in cvetja na pragu poletja, osrednja prireditev pa bo 8. septembra.
Pod naslovom Večeri glasbe, plesa in cvetja na pragu poletja so se v antičnem parku v soju sveč odvijali koncerti. Prvi večer se je obiskovalcem predstavila domača osnovna šola s svojimi pevci, instrumentalisti, igralci in plesalci. V petek so se v Antičnem parku predstavili Mešani planinski pevski zbor Žalec, kitaristki Jasna Korent in Vesna Pobežin, Gledališka
majev, ki jih je pripravilo šest cvetličarjev in vrtnarjev. Rimski nagrobni spomeniki so bili odkriti po naključju. Pri zemeljskih delih so južno od ceste sredi naselja odkrili marmorne reliefe in kip sedeče žene. Ker je vse kazalo, da se obetajo še nadaljnje najdbe, je arheološka izkopavanja prevzela Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Vodil jih je univ. prof. dr. Josip Klemenc.
Izkopavanja so trajala do leta 1956. Od središča prvih najdb so se izkopavanja širila na vzhod preko ceste do prvih hiš, na sever in jug. Raziskan je bili predel nekdanje rečne struge, v katerem so ležale vse najdbe. Na zahodu so se zaključile s kosi ograje, ki je obdajala grobnice. Ob začetku izkopa-
vanj se je porodila misel o ponovni postavitvi teh grobnic. Po lem 1959 so bili rekonstrukcijski načrti dokončno izdelani in 1. avgusta leta I960 so bili spomeniki pripravljeni na obisk.
Leta 1964 so na vzhodni strani naselja, južno od ceste Celje -Ljubljana, pričeli ponovno izkopavati in odkrili rimsko grobišče. Grobovi so bili različnih oblik in velikosti.
V lem 1961 je bilo ustanovljeno Turistično društvo Šempeter z nalogo ohranjanja in vzdrževanja te tako pomembne kulturne dediščine. Društvo je vsa leta in tudi danes skrbno neguje in ureja park ter izvaja vodniško službo. S tem je poneslo sloves rimske nekropole doma in po svem.
D. N., foto: K. R.
Karmen Zazijal je profesorica glasbe, zaposlena v Glasbeni šoli Žalec. Z glasbo in petjem je povezana vse svoje življenje. Rodila se je v družini, ki se ponaša z bogato glasbeno in pevsko tradicijo. Njen pokojni ded Jože Škorjanc je bil dolgoletni zborovodja Moškega pevskega zbora Svoboda Prebold, oče Jože Škorjanc pa je prav tako vsestransko predan glasbi in glasbenemu ustvarjanju. Hišno glasbeno tradicijo dopolnjuje še njen brat Joži Škorjanc, mnogi ga bolj poznajo po imenu Joco.
Karmen Zazijal je končala srednjo glasbeno šolo v Mariboru, nato pa akademijo za glasbo v Ljubljani. Na nižji glasbeni šoli v Žalcu poučuje malo in veliko pripravnico ter klavir. Že več kot deset let vodi mladinski zbor župnije Sv. Pavel v Preboldu, štiri leta pa tudi dekliški cerkveni zbor. Z zboroma bogati kulturni utrip občine Prebold in Spodnje Savinjske doline. Poleg nastopov v cerkvi sodelujejo na revijah cerkvenih otroških in mladinskih zborov, uspešno pa so se predstavih mdi na revijah v Rogaški Slatini, Celju in na Polzeli. Za njimi je lepo število samostojnih koncertov, nastopov na humanitarnih koncertih in drugih prireditvah, pohvalijo se lahko z lastno glasbeno kaseto, ne
nazadnje tudi z dobro kritiko z lanske medobčinske revije odraslih pevskih zborov, na kateri so nastopih kot uvodni zbor. Njihov repretoar vsebuje cerkvene, črnske duhovne in zabavne pesmi. Karmen Zazijal je lani že desetič pripravila igrico Miklavž prihaja. Sicer pa je skoraj nepogrešljiva pri spremljanju otroškega in mladinskega zbora osnovne šole Prebold na njihovih revijah in koncertih.
Glasbena pot njenega očeta Jožeta Škorjanca se prav tako začenja že v njegovi rani mladosti. “Krivdo” za to gre pripisati njegovemu pokojnemu očem Jožem, ki je bil vse življenje predan glasbi in petju. V zgodovino Moškega pevskega zbora Svoboda Prebold se je zapisal kot njihov večletni zborovodja. Bil je zborovodja Moškega pevskega zbora iz Trnave in dolgoletni zborovodja Moškega pevskega zbora Golding. Končal je srednjo glasbeno šolo v Mariboru, zdaj pa na oddelku Glasbene šole Žalec v Preboldu poučuje klavir in flavto. Je mdi stalni glasbeni spremljevalec hčerke Karmen oziroma njenih cerkvenih zborov na najrazličnejših nastopih. TUdi v preteklosti je veliko spremljal otroške in mladinske osnovnošolske zbore. Nepogrešljiv je bil zlasti pri
Športno
poletje
V juniju in juliju se nadaljuje akcija Zajadrajmo v poletje, katere organizator je prav tako Zveza športnih društev občine Žalec.
Športno društvo Mah talent od 1. juhja do 23. avgusta organizira za otroke od 1. do 4. razreda v štirih izmenah športno varstvo v Mozirju s športnimi igrami, druženjem, suhim slalomom in še čim. Varstvo ni brezplačno, prijave pa sprejemajo še do tega petka (041 353 051 - Marko).
Teniška akademija Žalec pripravlja od 24. junija do 30. avgusta teniške počitnice Volkec, ki so namenjene malčkom, šolarjem, začetnikom in mdi boljšim igralcem. Pripraviti so osnovni in celodnevni program, prijave sprejemajo po telefonu (041 698 276 -Tomaž), starši pa morajo udeležbo otrok plačati.
Ju jitsu klub Aljesan pa od 16. do 21. avgusta organizira počitnice na Pokljuki, namenjene otrokom od 8. do 13. leta starosti. Čas za prijave je do 14. avgusta, za prijave in plačilo pa se starši dogovorijo po telefonu (041 719 586 - Sandi).
Počitniška atletska šola ah Atletika malo drugače pa je brezplačna, namenjena otrokom od 1. do 8. Razreda, in bo v juliju in avgustu potekala ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.30 do 10. ure. Organizator je Atletski klub Žalec, informacije pa dobite po telefonu (041 783075 -Anita).
Nogometni klub Žalec bo počitnice popestril z nogometnim turnirjem Žalec po Koreji, za pokal Poletje 2002, turnir bo 24. junija ob 8.30 v Športnem centru Žalec, prijave pa sprejemajo pol ure pred začetkom (041-372-545 -Luka).
Predšolskim, šolskim in izven-šolskim otrokom je namenjen mini brezplačni tečaj tenisa z zaključnim kopanjem, ki bo od danes do 28. junija v Športnem centru Žalec, organiza-
tor je Teniška akademija Žalec. Vsem tem otrokom je namenjen mdi brezplačni začetni in nadaljevalni tečaj plavanja, ki bo od 1. do 5. juhja vsak dan od 9-30 do 12.30 ure na kopališču Prebold ah Pingo. Prijave do tega petka zbirajo po telefonu (713 68 82 ah 041 248 564 - Uroš), tečajnine ni, otroci, ki se bodo voziti iz Žalca oziroma Šempetra, pa plačajo 2.000,00 SIT za organiziran prevoz. V istem terminu isti organizator pripravlja še akcijo Voda za vse - preplavaj 100 m, vaterpolo, košarka, odbojka in še kaj.
V soboto, 6. juhja, bo ob 8.30 za osnovnošolce, ob 10.30 pa za dijake in študente v Športnem centru Žalec organiziran hokej na rolerjih - Žana open za rekreativce (informacije po telefonu 031 213 672 - Luka). 9. juhja se lahko osnovnošolci skupaj s Športnim društvom Mah talent odpravijo iskat pohorskega škrata s kopanjem v bazenu Planja, cena je 2.200,00 tolarjev, prijaviti pa se je mogoče do 5. juhja (041 353 051 - Marko).
K. R.
Praznični Antični park
skupina KUD Grifon Šempeter in Moški pevski zbor Savinjski zvon Šempeter, v soboto zvečer pa Moški pevski zbor Petrovče, citrarka Cita Galič in folklorna skupina KUD Grifon Šempeter.
Obiskovalci Antičnega parka so lahko uživati mdi ob cvetličnih aranž-
Glasba in petje sodita skupaj, odkar ljudje obstajamo. Že v prazgodovini je človek iz najpreprostejših predmetov izvabljal različne zvoke, o čemer med drugim priča tudi najdba piščali iz kosti jamskega medveda, najdena v jami Divje babe na Notranjskem. Skozi razvoj sta pesem in glasba postali nepogrešljivi v življenju človeka. Prenašata se iz roda v rod in veliko je družin, ki se lahko pohvalijo z dolgoletno glasbeno tradicijo. Mednje sodijo tudi Škorjančevi iz Dolenje vasi.
Karmen Zazijal
Nemščina z Andeliko Gorišek
Skupino devetih učenk z učiteljico smo zmotili pri pouku nemščine. Ravnokar so predelovale Schillerjevo pesem Zvonovi. Po 38. letih službovanja se Andelika Gorišek iz Žalca še ni naužila poučevanja jezikov, zato predava nemščino na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Andelika pravi, da je potrebno pohvaliti njene učenke, saj so izredno prizadevne, ne pa nje. Njene učenke pa zatrjujejo, da je Andelika Gorišek zelo dobra učiteljica. Na učne ure iz nemščine prihajajo zaradi dobre učiteljice, učiteljica pa zaradi vestnih učenk.
“Pri urah nemščine se srečujemo že 10 let, odkar poučujem na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Na začetku sem imela 15 učenk, trenutno pa jih je devet. Srečujemo se enkrat tedensko po dve učni uri v prostorih žalskega kulturnega doma. Pri urah ne uporabljamo nobenih posebnih učbenikov. Gradivo
pripravim sama, pri čemer upoštevam dejstvo, da so v skupini tudi začetnice,” pravi Andelika in dodaja, da je prej poučevala na nekdanji žalski nižji gimnaziji.
Zase pravi, da ni avtohtona, ampak priženjena Žalčanka. “Moje korenine so napol češke, druga polovica pa je poljska. Po vojni sem se poročila in prišla v Žalec ter začela tukaj poučevati nemščino,” je povedala Andelika Gorišek, ki je v Ljubljani študirala nemščino in angleščino, na Dunaju pa še ruščino in francoščino.
Andelika si prizadeva, da bi njene učenke odnesle čim več od široke izobrazbe iz nemškega govornega področja. To dosega z obravnavanjem aktualnih tem, literature in zgodovine nemškega področja. “Nalog, učbenikov, ocen in izkazov moje učenke sicer ne poznajo, se pa po končanem predavanju nagradimo s kavico,” je zaupala Andelika.
Emina Mešič
improvizaciji pesmi, če za določeno pesem niso imeti not. Danes se s
Jože Škorjanc
spremljanjem zborov ne ukvarja več tohko, pač pa z nastopi v narodnozabavnem ansamblu Steirische Bergwagabunden, ki ima svoj domicil v Gradcu v Avstriji. Njegova glasbena pot se zaokrožuje z radiom Goldi, ki je lani praznoval šestletni jubilej. Jože Škorjanc, ki je dal pomembne življenjske smernice svoji hčerki Karmen in sinu Jožiju, je bil in ostaja glasbenik, predvsem pa človek, ki je zapisan kulturi in kulturnemu ustvarjanju.
D. Naraglav

■

Poletna vročina, ki smo jo bili deležni že pred koledarskim poletjem, je znosna samo ob bazenih, ki nudijo prijetno osvežitev. Prav zaradi tega je kopalcev povsod zelo veliko, kot na kopališču Pingo, od koder je naš posnetek.
Obilo poletnih užitkov vam želi uredništvo Utripa, ki bo julija prav tako dopustovalo.	Foto: T.T.
Poletno branje
junij2002
Tanko Krašovic se spominta
Stara Rimska velika bela cesta
Danes je skoraj že pozabljeno, da je po naši dolini v davnih časih vodila za takrat tako pomembna prometnica. Pred davnimi 2000 leti so mogočni stari Rimljani zgradili to pomembno cesto. Po tolikih letih je prav, da si jo nekoliko prikličemo v spomin.
V mojih osnovnošolskih letih so nam v šoli pripovedovali, da so glavno cesto, ki vodi iz Ljubljane skozi našo dolino proti Celju, zgradili takrat mogočni stari RIMLJANI. Malokdo se je takrat spomnil, da je bila to nekoč Rimska cesta. Savinjčani smo to cesto imenovah velika cesta, narečno pa smo ji rekli kar “velika” cesta. Ta cesta, ki so jo zgradili stari Rimljani, pa je vse do konca druge svetovne vojne doživela mnogo pomembnih zgodovinskih dogodkov. Ko so v zadnjem stoletju prejšnjega štetja mogočni stari Rimljani osvajah osrednjo in vzhodno Evropo, jih je pot vodila tudi skozi naše kraje. V tistih časih naši prapradedje Slovenci še niso naselili teh krajev, sem so Slovenci prišli šele v času velikega preseljevanja narodov ah plemen - nekje v srednjem veku.
Do prihoda starih Rimljanov so v naših krajih živela razna druga plemena. Zgodovina govori o nekem noriškem kraljestvu. Stari Rimljani so naše kraje osvojili nekaj let pred začetkom našega štetja. Takrat je Rimljanom vladal sposoben in osvajanja željan cesar Avgust. Stari Rimljani so za svoje osvajalske pohode v srednjo in vzhodno Evropo potrebovali dobre ceste. Zato so tudi skozi naše kraje zgradili cesto za premike svojih vojaških legij. Po osvojitvi novih dežel pa so Rimljani potrebovali ceste za svoje oblastne službe in trgovino. Rimske legije so za svoje premike uporabljale predvsem konje, trgovci pa so blago prevažah s težkimi vozili in s konjsko vprego.
Stari Rimljani so bik znani kot sposobni graditelji cest. Cesta skozi naše kraje je zgrajena iz mogočnega starodavnega Rima. Od tod je vodila skozi Aqvilejo, današnji Oglej. V nadaljevanju je bila cesta speljana skozi Tergeste, današnji Trst. Od tod dalje je vodila do Emone, današnje Ljubljane. Iz Emone se je rimska cesta približevala Savinjski dolini. Pred našo dohno pa so morah graditelji cesto speljati prek trojanskega klanca. Trojane so Rimljani imenovah Antras. Od Trojan so cesto speljali preko Vranskega v Savinjsko dohno skozi takratna naselja vse do Celja, ki so ga Rimljani imenovah Celeia. Od Celja so cesto zgradili do Ptuja, imenovanega Petovia, in po ptujskem polju v Panonsko kotlino. Pri tamkajšnjem naselju, današnjem Pragerskem, se je rimska cesta odcepila in so jo speljali skozi naselje današnjega Maribora, Gradca vse do Dunaja, ki so ga Rimljani imenovah Vindobona.
Rimska cesta je Rimljanom služila v času, ko so gospodovali srednji in vzhodni Evropi in Uidi našim krajem. Mogočno staro Rimsko cesarstvo je v petem stoletju našega štetja začelo propadati, zato so se Rimljani začeli umikati proti svojemu starodavnemu
Rimu, ki se še danes imenuje Roma. Po počasnem propadanju rimskega cesarstva so v vzhodni Evropi zagospodovala germanska plemena. V času velikega preseljevanja narodov v vzhodno in srednjo Evropo so se v današnje naše dežele začeli naseljevati naši pradedje. Naši predniki so se naselili po celomi Koroški, Primorski in tudi v Furlaniji. Za kratek čas so ustanovili celo svojo državo, imenovano Karantanija. Ker pa so bila germanska plemena iz srednje Evrope številnejša in močnejša, so naši kraji in vse dežele, naseljene s Slovenci, kmalu prišli pod nemško nadoblast. V srednji Evropi se je uveljavilo močno nemško cesarstvo, kmalu zatem pa tudi avstroogrsko cesarstvo. Avstrijci so svojemu cesarstvu pripojili celotno Ogrsko, Češkoslovaško, Hrvaško, del Poljske, del severne Italije in Uidi vse dežele, naseljene s Slovenci. Avstrijcem je uspelo, da so svoje cesarstvo razširili vse do Jadranskega morja. V Pulju so si zgradili močno vojno pristanišče. Poštah so gospodarji tržaškega pristanišča. Osvojili pa so še Benetke in Milano.
Avstroogrsko cesarstvo je kmalu spoznalo, kako koristno je za njihovo državo tržaško pristanišče. Od Dunaja proti Jadranu je vodila cesta, ki so jo zgradili stari Rimljani. Promet s težkimi transportnimi vozovi s konjsko vprego se je v glavnem odvijal po cestah. Železnico od Dunaja do Trsta so Avstrijci zgradili pred dobrimi sto leti. Avstrijsko cesarstvo je imelo tako dovolj razlogov, da je cesti od Dunaja do Trsta posvetilo vso pozornost. Imenovano mesto so proglasih za državno cesto.
Za vzdrževanje vehke ceste, kakor so takrat začeh imenovati to cesto, je država vse od Dunaja do Trsta na vsakih nekaj kilometrov dala zgraditi cestarske hiše, v katerih so se naselili cestarji, ki so skrbeh za cesto. V naši dolini je znana prva cestarska hiša na zahodni strani Levca. Druga cestarska hiša je bila pred križiščem ceste, ki zavije iz Petrovč skozi Arjo vas. Tretja pa je stala na zahodni strani današnjega nadvoza čez železniško progo, nasproti Kolofičeve domačije. Četrta znana cestarska hiša v naši dolini stoji v prvotni obliki v naselju Grobla, nasproti odcepa ceste proti Preboldu, vendar hiša ni naseljena in počasi propada, predvsem pa ovira promet tamkajšnjim naseljencem. Ostale tri cestarske hiše so ljudje odkupih in si uredili primerna stanovanja. Danes ob cesti tudi ni več cestarjev, saj niso potrebni. Cesta skozi našo dohno je modernizirana in prevlečena z asfaltom. Ob celomi trasi vehke ceste je bilo vehko cestarskih hiš. Kako danes izgledajo, ne vemo.
V prejšnjih časih so cestarji, ki so bili plačani od države, morah skrbeti vsak za svoj zadolženi odsek ceste. Država je stalno skrbela, da so ob cesto pravočasno navozili gramoz. V naši dohni so gramoz vozili iz Pirešice, nekoč Fervegovega pruha. Ob cesti so bili vedno veliki kupi gramoza, ki so ga cestarji po potrebi posipah po cesti, ob deževnem vremenu pa so s ceste strgah blato, ki je nastalo zaradi prahu. Ker so po cesti
vozili s težkimi vozovi, ta pa so imela široka železna platišča, so gramoz na cesti stalno drobili. Iz zdrobljenega gramoza je na cestišču nastajala več centimetrov debela plast prahu, med katerim so bile tudi konjske fige. Vse to se je ob deževju spremenilo v blato, ki so ga cestarji postrgati na kupe ob cesti, bilo pa je izvrstno gnojilo za njive in travnike. Cestarji so smeh blato prodajati kmetom, sicer za majhne denarje ah za jabolčnik.
V času cesarstva je ob veliki cesti stala še ena znamenitost. Umna avstroogrska cesarica Marija Terezija je zapovedala, da so morah ob celotni trasi ceste zasajati jablane. V osnovni šoti smo se učiti, da so jablane zasaditi zato, da so si vozniki in popotniki, ki so po cesti iz kraja v kraj potovati tudi peš, v jesenskem času lahko z jabolkami pogasiti žejo in lakoto. Za cestarje pa so bila jabolka koristna, saj so si lahko iz njih napraviti jabolčnik V tistih časih jablan proti mrčesu ni bilo potrebno škropiti. Verjetno je mrčes iz jablan preganjal prah, ki se je dvigal s cestišča. Na jablanah ob cesti pa so vedno zrasla lepa rdeča jabolka, za katere smo vedeh tudi otroci v naši dolini.
Danes ob glavni cesti ni več teh jablan, razen v naselju Stranice pri Frankolovem. V Stranicah ob cesti še stoji nekaj zelo ostarelih in dotrajanih jablan, ki spominjajo na strašen dogodek nekaj mesecev pred koncem druge svetovne vojne. Nemški okupator je februarja leta 1945 na stoječe jablane iz maščevanja obesil 99 nedolžnih Slovencev. Ti nedolžni ljudje so takrat na teh jablanah morah mučeniško končati svoja življenja. Samo zamislimo si trpljenje pred smrtjo teh nesrečnikov, ki so morati do zadnjega gledati, kako so rablji drug za drugim na jablane obešati talce. Ti ljudje niso zakriviti drugega kot to, da so biti Slovenci.
Po končani drugi svetovni vojni je takrat naša oblast obstoječe jablane zaščitila. Kohkor jih še stoji, jih nihče ne sme podreti, dokler ne bodo same omagale od starosti. Jablane naj bodo spomin na grozljive okupatorjeve zločine.
Dokler niso zgraditi južne železnice od Dunaja do Trsta, se je ves promet blaga odvijal po veliki glavni cesti. Ob veliki cesti so za prevoznike zgraditi primerna počivališča, ki so se takrat imenovala furmanske postojanke ah gostilne. Tovrstna znana postojanka je bila v Celju pri Škobemetu, po letu 1945 znana kot gostilna Ojstrica. V bližini na zahodni strani Žalca, desno pred nadvozom čez savinjsko železnico, je tudi v naši dohni stala takšna postojanka. Počivališče - gostilna se je imenovala pri Blažu. Nedaleč stran, na drugi strani nadvoza, je stala druga furmanska postojanka, po domače se je tam reklo Kolofic, danes pa je to domačija Janežič. Furmanske postojanke so bile namenjene počitku voznikov in njihovih konjev. Pri vsaki gostilni so imeti primerne hleve, kamor so čez noč namestiti konje. Gospodarji postojank pa so morali imeti zaposlene, enega ati več, hlapce, ki so poskrbeti za lačne in utrujene konje. Konji so morati dobiti izdatno
hrano, napojiti pa so jih šele takrat, ko so se ohladiti od dolge vožnje. Čez noč so konji počivati, zgodaj zjutraj pa so hlapci morati konje pravočasno nakrmiti, da so biti pripravljeni za nadaljnjo pot. Seveda so se med počitkom okrepčati in odpočiti tudi vozniki v gostilni. Danes ni nikjer več tovrstnih postojank in gostiln, saj niso več potrebne. Prevoz blaga poteka po železnici in s tovornimi avtomobili. Za potrebe današnjih prevoznikov so drugačne gostilne. V Ločici pri Vranskem je znana gostilna pri Šoferski mamici.
Po glavni cesti so v prejšnjih časih iz tržaškega pristanišča v naše deleže, predvsem pa na Dunaj, vozili začimbe, južno sadje, bombaž, riž, kavo, kakav in še druge pridelke prekomorskih dežel. V Trst in v tržaško pristanišče pa so iz notranjosti voziti gradbeni les, drva in razne industrijske izdelke. Velika cesta pa takrat ni služila samo za prevoz blaga, pač pa so po njej vozile tudi poštne kočije, s katerimi so v glavnem prevažali pošto, z njimi pa so se lahko peljati tudi premožni ljudje, ki so imeti potrebe po potovanju. Za te potrebe so ob veliki cesti v večjih mestih zgraditi poštne postojanke, v katerih so čez noč počivati, pri teh postojankah pa so imeli tudi vedno pripravljene lahke, ume, predvsem pa spočite konje. Poštarji so oddati pošto, pa tudi potniki so se okrepčati in odpočili. Vozniki poštnih kočij so na postojankah zamenjati konje ter se dragi dan odpeljati novim postojankam nasproti. Kje vse so bile postojanke v naših krajih, ne vemo. Verjetno pa je bila taka postojanka v Celju in na Trojanah.
Velika cesta je vse do takrat, dokler niso zgraditi železnice, služila tudi popotnikom, ki so peš potovati v razne kraje. Ljudje so imeti tudi v starih časih željo in potrebo po potovan-
ju, v večjih mestih pa so iskati zaposlitev. Popotnike, ki so hoditi peš, so takrat imenovati vandrovci. Med popotniki so biti tudi takšni, ki so opravljati kakšno obrtno delo. Če se je tak vandrovec ustavil v kakšnem mestu in se oglasil pri mojstru obrtniku ter ga povprašal, če ima kakšno delo, je veljalo pravilo, da je moral mojster prosilca zaposliti za nekaj dni. Tako si je prislužil nekaj denarja
za nadaljevanje poti v druga mesta. Mnogi, ki v svojem kraju niso našli dela in zaslužka, so potovati po svem s trebuhom za kruhom.
Ko so pred sto leti zgraditi železnico od Dunaja do Trsta, se je promet na veliki cesti močno spremenil. Uveljavljati se je začel tudi avtomobilski promet. Po lem 1930 so po veliki cesti pogosteje drveti osebni in tovorni avtomobili pa tudi motoristi in kolesarji. Veletrgovec Jurij Krašovic je imel prvi v žalskem trgu v tistem času osebni in tovorni avto.
Z uvedbo avtomobilskega prometa po veliki cesti pa so se začele neprijetnosti. Cestišče velike ceste je bilo makadamsko in posuto z gramozom. Ker pa se je gramoz od prometa drobil, je bilo na cesti vse polno prahu. Ob lepem, suhem vremenu se je za drvečimi avtomobili dvigal oblak prahu. Hiše, ki so stale ob cesti, so bile vedno bele, pa tudi na njivah in travnikih ob cesti ni bilo nič bolje. Šele ko je nastopilo močno deževje, je spralo nadležni prah.
Stara rimska cesta je v svoji dolgi dvatisočletni zgodovini doživela marsikaj zanimivega, zgodovinskega in tudi tragičnega. Stari Rimljani so si zgraditi cesto za svoje osvajalske pohode, okrog leta 500 pa so se po tej cesti vračati proti svojemu starodavnemu mogočnemu Rimu poražene rimske legije in rimski osvajalci. Za Rimljani so skozi naše dežele prodirati proti Rimu roparski Huni, ki so prodrli vse do Rima, vendar Rima niso napadli, ker jih je takratni papež pregovoril in bogato obdaril. Huni so se po končanih roparskih pohodih spet vračati skozi naše kraje v svojo domovino.
Uidi Napoleon Bonaparte je leta 1809 s svojo vojsko zavzel naše dežele in prodrl vse do Dunaja. Pa tudi Napoleon je na koncu (1813) doživel poraz in je moral zapustiti vse osvo-
jene dežele in tudi naše kraje. Leta 1918 se je končala prva svetovna vojna. Med drugim je bila na soški fronti poražena nekoč mogočna avstroogrska cesarska vojska, ki se je v velikem neredu skozi naše kraje vračala v svojo domovino. Z umikajočo cesarsko armado so se takrat na veliko veselje vračati domov tudi naši fantje in možje, ki so takrat morati služiti in se bojevati v cesarski arma-
di. Na žalost je na soški fronti izgubilo življenje mnogo Slovencev.
Spomladi leta 1941 so tudi Hitlerjeve osvajalske armade iz Maribora po tej cesti prodrle v naše kraje. Od tod je nemška vojska prodirala dalje in osvajala Balkan, toda tudi Hitlerjeva zločinska ideologija je bila poražena. Maja leta 1945 je morala Nemčija brezpogojno kapitulirati. Po 9. maju leta 1945 pa se je skozi naše kraje z Balkana vračala nekoč tako močna 4. nemška armada. Po veliki beti cesti so voziti težki tanki in tovorni avtomobili, na katere so biti priklopljeni topovi in osebni avtomobili z gospodi generali. Z umikajočo armado se je peljal tudi njen poveljnik general feldmaršal Aleksander von Lohr. Ker je bilo ravno takrat v naših krajih pravo poletno vreme, se je za umikajočo se vojsko po cesti valil oblak belega prahu. Med motorizacijo so se peš pomikale trume vojakov. Vsa umikajoča se vojska je bila bela od prahu. Ponižani, izmučeni, lačni in žejni vojaki so verjetno preklinjati svojega takrat že mrtvega firerja. Poražena 4. armada in njeni pomagači so maja meseca leta 1945 doživeti zgodovinski dogodek na tej veliki beti cesti.
Po koncu druge svetovne vojne so kmalu začeti posodabljati veliko belo cesto. Cestišče so prevlekli z asfaltom. Nekaj časa so na urejanju ceste skozi našo dolino delati tudi mladinci v delovnih brigadah. Danes vse od Maribora skozi našo dolino do Kopra še v glavnem obstaja trasa nekoč rimske, pozneje velike bele ceste. Skozi našo dolino teče po njej lokalni promet, na severni strani Savinjske doline pa so zgraditi moderno avtocesto. Ta sodobna cesta bo kmalu povezala srednjo in vzhodno Evropo -vse do Rima.
Razgibani časi, v katerih danes živimo, nam nalagajo vsemogoče skrbi
kako preživeti. Promet in prometne poti skozi našo dolino pa so se v 2000-letni dolgi zgodovini zelo spremenil. Kljub našim vsakodnevnim skrbem pa je prav, da se včasih ozremo v preteklost. V tej dolgi zgodovini stare rimske velike bele ceste se je tudi v naši dolini dogajalo marsikaj, kar je vredno ohraniti v spominu.
Janko Krašovic Foto: Ksenja Rozman
Del še vidnega rimskega pločnika, kije bil višje kot cesta. Stara rimska cesta (desno) je danes zasuta. Ob cesti so bili rimski spomeniki, katerih temelji so prav tako še vidni.
HiPP
e/o
HiPP-ova garancija, da uporabljamo le BIO surovine daje staršem dober občutek! Zaradi stroge kontrole in uporabe BIO surovin pri HiPP-u ni bojazni, da bi kašice vsebovale ostanke pesticidov ali gensko spremenjena živila.
juna2002
Naša dediščina
Leto 1942 (III. del)
31. julija 1942 je šef gestapa Lurker izdal navodila za akcijo, v kateri je bilo treba aretirati svojce ustreljenih talcev, partizanov, padlih partizanov in tistih, ki so bili ustreljeni na begu. Akcija se je začela 3. avgusta 1942,10. avgusta pa so ugotovili, da je akcija končana. To je bila ena izmed šestih akcij, po obsegu največja in najbolj kruta. Po seznamu, ki ga je izdelala gestapovska izpostava v Celju 7. avgusta 1942, je navedeno tisoč dvesto šestdeset oseb, ki so jih aretirali Nemci. Po tem seznamu je bilo izpuščenih dvesto dvaindevetdeset oseb, Nemci pa so ločili moške od žensk in otroke od mater. Aretirane svojce v starosti med 18. in 55. led so odpeljali v koncentracijska taborišča, starejše ljudi v taborišče na Bavarskem, otroke, ki so bili v Celju “rasno” pregledani, pa v taborišče Frohnoleiten. Vlaki so začeli Slovenke in Slovence voziti v smrt.
V knjigi “Auschwitz Birkenau” najdemo sezname transportov v to taborišče. Vendar to niso edini transporti, sledijo še transporti v Mathausen, prvi je bil 23. avgusta
1941,	transporti v Dachau, Buchenwalt, Ravensbruck in druga taborišča. Prvi transport moških v Auschwitz je bil izveden 10. avgust
1942.	Iz Celja je bilo odpeljanih 118 moških, od tega 10 iz Savinjske doline, katerim so bile dodeljene
številke od 57793 do 57910. 20. avgusta je sledil drugi transport z 21 jetniki, med njimi 6 iz Savinjske doline. Njim so bile dodeljene številke od 60327 do 60347. 30. avgusta 1942 je bil tretji transport s 43 jetniki, 7 iz Savinjske doline.
22. julija 1942 je bil transport žensk iz Boria pri Ptuju, v katerem je bilo 56 žensk, 2 sta bili iz Savinjske doline. Prvi intemiranki iz Spodnje Savinjske doline sta bili Cilka Kos iz Tabora in Angela Zupanc iz Migojnic (Griže). Obe sta umrli že leta 1942. 31. julija je bilo iz Maribora in Boria odpeljanih 11 žensk, ena iz Savinjske doline. 10. avgusta 1943 je bilo odpeljanih iz Celja 333 žensk, od tega 57 iz Savinjske doline, katerim so bile dodeljene številke od 16173 do 16505.20. avgusta je bilo med 6l ženami 8 žena iz Savinjske doline. Dobile so številke od 17796 do 17856.30. avgusta je bilo odpeljanih v taborišče 73 žensk, od tega 15 iz Spodnje Savinjske doline. V transportu, ki je odšel 11. decembra 1942 iz Boria in Maribora v Auschwitz, so bile med 32 jetnicami 3 iz Spodnje Savinjske doline. Sledili so transporti v letu 1943. V mesecu avgustu so iz Celja odpeljali v Frohenlaiten 430 otrok. Akcija se je zaključila 15. avgusta. Druga skupina partizanskih družin in družin ustreljenih talcev je bila aretirana 14. in 15. avgusta 1942. 15. avgusta je bilo v Starem
piskru ustreljenih 95 talcev.
Miro Strožer iz Grajske vasi je izjavil: “V okoliški šoli smo ostali nekaj dni. Prvi dan, t. j. 15. avgusta 1942, so nas vse odrasle in otroke zbrali okoli 14. ure na dvorišču šole. V istem času so pričeli streljati talce v Starem piskru. Neki gestapovec se je postavil pred nas in nam dejal, naj dobro poslušamo strele iz Piskra, kjer streljajo talce. Pri streljanju je padla tudi moja sestra Amalija.”
Tudi ob tem dejanju so ločili matere in otroke. V tem času je bilo 600 otrok v Frohenlaiten, iz tega zbirnega taborišča pa so bili premeščeni v 8 taborišč.
Julijana Kajtna iz Griž, intemiran-ka Ravensbrucka, je v pesmi z naslovom So iz domovine nas pregnali zapisala:
“So iz domovine nas pregnali, kot roparji nam vse pobrali, dom zdaj je kletka, taborišče narodov vseh kot mravljišče.
Zdaj smo le številke, zdaj smo robot, na rokavu rdeč trikot, pod trikotom pa številka -znak imena in priimka.
Sirena naša je budilka.”
Julijana Kajtna je bila zaprta že pred avgustovskimi aretacijami. Doma je pustila štiri mladoletne otroke, najstarejši Matija je bil rojen leta 1927, Magda leta 1930, Berta leta 1932 in Neja leta 1937. Z njimi
je ostala stara mama Antonija, rojena leta 1871. Prve dni avgusta so bili aretirani in stara mama je na rokah v taborišče odnesla svojo petletno vnukinjo.
Neznana taboriščnica Auschwitza je zapisala: “Avgusta je bil deževen dan, ko naš narod v Celje bil je poslan, da nas po vrstah razvrste in najdražje nam ugrabe. V Celju v dolgi vlak nas nalože, vsak vagon dobro zastražen je, lažnivci rekli so, da otroci za nami pridejo. Ko v Auschwitzu z vlaka v vrsto stopamo, zaman se za otroki oziramo.”
Jožeta Poteka iz Pongraca, rojenega leta I860, je okupator aretiral v 82. letu starosti. Ohranile so se nekatere njegove pesmi. V pesmi Novi časi, ki jo je napisal v taborišču Baumarten na Bavarskem, je zapisal: “Kako strašno zares je bil jok vseh mladih nedolžnih otrok, ko so se slavili, se zadnje poljubili, zadnje pozdrave iz rok.”
V pesmi opisuje slovo otrok, ki so jih trgali iz materinih rok.
Spomni se še sebe:
No, kaj pa višja starost / Še ti ne živiš v prostost (umrl je kot 85-letni starček, že svoboden, na poti domov).
(se nadaljuje)
Franci Ježovnik
Legende v Spodnji Savinjski dolini (I. del)
Savinjska dolina je bila vseskozi odprta. Zato je razumljivo, da so se podili tu roparji, razbojniki, ki so ropali popotnike in tovornike. Na našem območju je kraški svet, so jame, brezna, kamor so roparji skrivali svoj plen. Jame in brezna od nekdaj vzbujajo grozo med ljudmi. Marsikatere jame so zaprte kot doline in marsikatero so poimenovali Pekel, češ da v njej prebiva hudiček, peklenšček ...
Iz jame Pekel pri Podlogu je znana legenda, da v njej prebivajo jamske deklice, in v jamo zvabljajo mlade fante, ki so se približali vhodu. Kdor se je klicu odzval, se ni vrnil iz jame. Vhod v jamo predstavlja v skalo vtisnjena podoba peklenščka. Po njem ime jame in ime potoka, ki priteče iz jame - Peklenščica.
V jamah so se skrivali tudi svetniki. V jami, ki je na Šmohorju, naj bi se skrival sv. Mohor.
Na obrobju so bdi zelo temačni gozdovi - to pove ime Gozdnik.
Grozo je vzbujala Mrzlica s svojimi temnimi gozdovi in jamami. Poznana je Legenda o zmaju, ki živi v nedrjih Mrzlice in plava po vodi, ki je je na tem področju zelo veliko. Veliko je
namreč izvirov vode iz Mrzlice. Zmaj diha skozi Medvedove jame, jame na vrhu Mrzlice, iz katere piha topel zrak. Obdana je s tremi obroči, med katerimi je prvi že počil, ko bosta počila še druga dva, bo zmaj, ki je sedaj v Mrzlici, prost.
Divji mož na Mrzlici - Zmaj ni edini prebivalec Mrzlice. TÜ je še divji mož. Na območju vrha Mrzlice je precej večjih in manjših jam. Nekatere od teh so kar precej globoke. Ena teh jam je bila do nedavnega odprta in je bilo vanjo mogoče metati kamenje. Kar dolgo je trajalo, da se je slišal odmev kamna, ko je le-ta padel kamen na dno. Pastirji so nekoč v to jamo metali kamenje. Nenadoma se je iz jame dvignil divji zeleni mož, zaraščen in neurejen je zavpil: “Kdo je mojemu sinčku razbil skodelico?” Eden od kamnov, ki so jih pastirji metali v jamo, je namreč njegovemu sinu razbil skodelico. Pastirji so se razbežali, mož pa je zagrabil najbližjega ovna in izginil v jami.
Kot rečeno, je na naše legende vplivala tranzitna danost doline. Že v praskupnosti je po dolini vodila tako imenovana Jantarska pot, po kateri so tovorih jantar iz Baltika preko današnjega Dunaja in Savinjske doline na Jadran. Ta pot je povezo-
vala Riihik, Pongrac, Vače. Znana je za obdobje med 1. 900 in 300 leti pred našim štetjem. To se pravi, da je delovala tudi v “starejši železni dobi -halštatu. Tod so vodile rimske ceste, med njimi bela cesta, ki je bila obnovljena leta 1727 in je povezovala Dunaj in Trst, ob njej pa so bili milniki. Eden od njih stoji ob antičnem parku v Šempetru. Po cestah se je odvijal živahen promet. Roparje, ki so ropali popotnike in tovornike, smo že omenili. Omenimo še, da so Motničani, prebivalci Motnika, peljali na Dunaj svojega polža, Vranšani pa so jim ukradli verige in jih napeljali okoli cerkve. V Žalcu je moral polž razširiti ulico, da je lahko nadaljeval pot na Dunaj. Cesta pod Krvavico in roparji -Prva, stara rimska cesta je vodila pod Krvavico, ki je prav tako bogata z legendami. T\i je svet Krvavice in stare Ojstriške graščine. Leta 1428 je tu končala svojo življenjsko pot Veronika Deseniška, žena celjskega grofa Friderika. Legenda pripoveduje, da so Veroniko Deseniško utopih. V gornjem gradu so imeli Veroniko Deseniško zaprto pod vehko kadjo, nato pa so jo utopih v studencu pri spodnjem gradu in jo vrgli s Krvavice nad Taborom preko skal.
Branila se je, a ni pomagalo...
Zato pa še dandanašnji hodi ob mesečnih nočeh na skale sedet. Po njeni nemih usodi se imenuje tista gora Krvavica.
Zakladi v starem Ojstriškem gradu - Pravijo, da so zakopane v starem gradu tri kadi denarja. V Krvavici, kjer so že kopah, na to kaže precej globoka in blatna jama, pa naj bi bila zakopana dva kehha in monoštranca.
Krvavica in roparji - Legenda pripoveduje, da so v jamah Krvavice živeli roparji, ki so imeli tu skrite svoje zaklade. Ropali so popotnike in furmane ter staroveške in srednjeveške karavane na cestah, ki so vodile po dolini. Teh zakladov še nihče ni našel.
Med II. svetovno vojno pa so v teh jamah našli partizanske zaklade -orožje.
Pod Krvavico leži Zajčeva koča in legenda pripoveduje, da je v bližini lasčen studenec. Če si se napil te vode, si dobil tek. Bhzu je njiva, ki ima ledinsko ime Pekel, na njej pa je vroče kot v peklu.
Pripovedujejo, da so bile tudi na Homu podzemne jame, v katerih so roparji skrivah svoje naropano blago, (se nadaljuje)
F. Ježovnik
Popravek
V aprilski številki Utripa je bil na strani 26 objavljen prvi del prispevka z naslovom Leto 1942, v katerem avtor Franci Ježovnik piše o talcih, internirancih in njihovih poslovilnih pismih. Pri lektoriranju pa je prišlo do neljube napake, zaradi katere smo objavili, da je Marija Cukala, ki je bila internirana v Auschwitz, zapustila dve poslovilni pismi. Tako kot navajajo pisni viri, je pokojna zapustila samo eno poslovilno pismo. Avtorju in sorodnikom Marije Cukala se za napako opravičujemo.
Uredništvo
Avtocesta odkriva zgodovino
Ta petek bo ob 16. uri pri Trojanah zelo slovesno. Namenu bosta predana še dva nova avtocestna odseka, na vsaki strani Trojan. Ob tej priložnosti se spomnimo, da so bila ob gradnji slovenskih avtocest odkrita mnoga arheološka najdišča in da so bila zanimivejša med njimi prav v
Savinjski dolini.
Ob trasi avtoceste Arja vas -Vransko so našh kar štiri arheološka najdišča: v Ilovici pri Vranskem, v Šmatevžu, Trnavi ter pri kmetiji Šimon nad Gotovljami.
K. R.
Zvezde v slovenskem grbu
25. junij - dan državnosti je dan naše mlade države, ki ga počastimo tudi s svojimi državnimi simboli, z zastavo in grbom. Slednji ima tudi tri rumene zvezde, ki imajo že večstoletne korenine. Odkod torej zvezde v slovenskem grbu?
Avtor knjige Žovnek in Žovneški Franci Kralj, predsednik Zgodovinskega društva Braslovče, je bil letos že velikokrat v vlogi razla-gatelja o izvoru in pomenu treh rumenih zvezd v slovenskem grbu.
“Zvezde imajo v slovenskem državnem grbu že več kot 660-letno zgodovino, saj so bile eden od simbolov celjske kneževine in še prej žovneške posesti oziroma njihove plemiške družine. Pri preučevanju zgodovine Žovneških se pogosto srečujemo z njihovimi grbovnimi oznakami, ki nas na koncu pripeljejo do sedanjega državnega grba,” pravi Franci Kralj, eden tistih, ki najbolj poznajo zgodovino žovneške gospoščine in celjskih grofov oziroma knezov.
“Običaj srednjega veka je bil, da so včasih posamezni plemiči ob pridobitvi novih gradov in posesti prevzemati tudi grbe teh posesti. To je bilo običajno zlasti takrat, ko so dobiti posest že uglednih plemiških družin. Tako so tudi Žovneški leta 1322 sprejeti vovberški grb, ki so ga takrat predstavljale tri zlate zvezde na rdečem polju. Da so sprejeti vovberški grb, gre pripisati dejstvu, da so jim biti Vovberški bližnji sorodniki,” razlaga Franci Kralj, ki je tudi sicer med najbolj zagnanimi za oživitev žovneškega gradu, kjer že lep čas potekajo sanacijska dela za ohranitev ruševin.
O Žovneških pa pravi: “Žovneški so biti zelo ugledna plemiška družina, zato je razumljivo, da so se povezovati s podobnimi družinami. Ena takšnih so bili koroški Vovberžani. V drugi polovici 13. stoletja so se Žovneški s poroko Leopolda IH. Žovneškega povezati z njimi, saj je bila njegova žena Marjeta Vovberžanka. Te sorodstvene vezi so kasneje še okrepiti, ko se je tudi Leopoldov nečak Ulrik II. Žovneški poročil z Vovberžanko Katarino. Obe plemiški družini sta imeli skupne sorodnike Stemberške. Ulrikova mati je bila namreč iz rodu Sterberških, iz plemiške družine, ki je imela v svojem grbu zvezde in so jih za njimi prevzeti Vovberžani. Žovneški in Vovberški so imeti kot bližnji sorodniki sklenjeno pogodbo o dedovanju, če bi družina enih ati drugih po moški strani izumrla. Taka pogodba je bila takrat nekaj običajnega. Leta 1322 so ostati Vovberžani brez
moškega naslednika. Žovneški so na osnovi prej sklenjene pogodbe dedovati veliko posesti v Savinjski in Šaleški dolini, Celje pa so osvojiti šele z orožjem in odkupnino. Ko so Žovneški z dedovanjem dobili vovberško savinjsko posest, so si “prisvojiti” tudi vovberške grbovne oznake. Žovneški so kasneje kot grofje Celjski rdeče polje zamenjati z modrim, ohranili pa so zlate zvezde. Tak grb sta uporabljala grof Friderik I. Celjski in za njim tudi Herman I.. Herman II. je uporabljal grofovski grb, ki je bil sestavljen iz štirih polj. Polja so zapolnjevati tako, da so na dva dela razdeljeno polovico vovberškega grba pridružiti enaki polovici žovneškega in tako dobiti grb, ki so ga brez sprememb uporabljati do izumrtja leta 1456,” razlaga Franci Kralj zanimivo zgodovino ter dodaja, da je to slovenska zgodovina in tako so tudi tri zvezde že od nekdaj slovenske. Res je najbrž, pravi Kralj, da so plemiči govoriti med sabo v nemškem jeziku, a so zagotovo znati tudi takratni slovenski jezik oziroma jezik svojih podanikov.
“S pridobitvijo naziva knezov so Celjski obdržati grofovski grb kot osnovni sestavni del knežjega grba in s tem tudi grba Kneževine Celjske. Če želimo prikazati povezavo med žovneškim in slovenskim grbom, moramo najprej ugotoviti, da ne gre za neposredno povezavo, pač pa za posredno. Žovneški so namreč predvsem s pridobitvijo savinjske vovberške posesti dobiti tudi njihov grb. Skupaj z žovneškim grbom so te zvezde tvorile celjski grofovski in kasneje knežji grb. Po približno
Franci Kralj
660-ih letih so zvezde celjske kneževine prišle v sedanji slovenski državni grb. Mislim, da so zvezde v slovenskem grbu pomemben del naše zgodovine in tako bi bilo nesmiselno, da ob morebitni menjavi državnih simbolov zvezd ne bi bilo v grbu,” še dodaja Franci Kralj.
D. Naraglav
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV
Anton KITEK, s. p., Kasaze 107/g, Petrovče Tel.: 03/714 01 16,
GSM: 041 632 660, 041 767 862, 031 632 660
POPRAVILA:
-	pralnih strojev • štedilnikov
-	sušilnih strojev
-	zamrzovalnikov
HITRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ *
Nagradna križanka
junij2002
avtor
JANEZ
KORENT
FR
FILOZOF
INMATEM.
(RENE)
LJUDSTVO PRI STARIH GRKIH
ANTIČNA
UUBUANA
FR. F. IGR. (HIROŠIMA, UUBEZEN MOJA)
ANG.
HUMANIST
(THOMAS)
ŠKLE
PETANJE
BIBLIJSKA
OSEBA
ZALO
OBLEČEN
MOŠKI
PLOD
EGIPC.
BOŽANSTVO
MESTO NA JUGU MADŽARSKE
CEBEUI
SAMEC
DIRIGENT
VPREŽNA
ŽIVAL
STEKLARSKI CENTER LESKOŠEK d.o.o.
Hausenbichlerjeva 9, Žalec
BOG PRI SEVERNOAMERIŠKIH INDUANCIH
MNENJE,
POGLED
KOSMAČ
SL
OBMORSKO
LETOVIŠČ
TRENING
ERBU
SKAKALEC
(PRIMOŽ)
MATEJA
SVET
AUGUSTE
RODIN
STAROJUD.
KRAU
SOBNO
OBUVALO
SVOJE-
GLAVOST
GORA V JULIJSKIH ALPAH
SANI
ODEBEUE-
NIDEL
DEBLA
FRANCE
IVANŠEK
GOROVJE V JUŽNI
SKUPINA
PEVCEV
MREŽASTA
TKANINA
NEM. FIZIK (PHILIPP)
STANE
UREK
V
■V
NAPRAVA V LUKI ZA REMONT LADIJ
Da
MALEGA
LOŠINJA
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
NEKD.
JUDOVSKA
MENIŠKA
SKUPNOST
FR FILM. REŽISER (JEAN-LUC)
IZDELOVALEC OPEKE
LIKOVNI
UMETNIK
MESTNA
ČETRT
DOMNEVNO BITJE NA HIMALAJI
BILKA
UDAV
VINKO
OŠLAK
AM. FILM. IGR. (SAL)
LOVEC PO BIBLIJI
PREBIVAL-
KAZRJ
OPERNI
PEVEC
BELAMARIĆ
PRIPOMOČEK ZA TEHTANJE
AFRIŠKI
KOPITAR
KRAJ V OBČINI BRASLOVČE
PREBIVAL-
CI
DOLINE
PLUG
UMEK
EVELINA
ZNAK ZA PREVIDNOST
LEVI PRITOK DONAVE NA SLOVAŠKEM
PRI-
DELOVALEC
OUA
ČAROBNI
OBESEK
DELEC
MATERIJE
OTROCI
PRAVO-
SLAVNI
ŠKOF
NATRIJ
AM. F. IGR. (CHRISTO-PHER)
ALP. REŠEVALNE SANI
SL
REALIST.
SLIKAR
MESTO V J. FRANCUI
DAVKAR
REŽISER
PREMINGER
PADAVINA
PODLOŽNIKI
POD
TURKI
PERUTNICA
POLITIK
PAHOR
JAVNA PRODAJA Z LICITACIJO
IGRALEC
VOIGHT
JADRAN.
OTOK
SIS
DELAVEC
ŽIVILSKE
STROKE
AM. GLASB. (BENNY)
BOLNIŠKA
HRANA
UTRIP
>
EVA
LONGYKA
V
ALENKA
VIPOTNIK
KRAJ PRI VELENJU
NAŠ
OBČINSKO
SREDIŠČE
UTRIP
VODNA
RASTLINA
LIJAKASTA
OBLIKA
VULKANA
IGRALEC
KOBAL
ZAČETNIK V ŠOU
OSEBNI
ZAIMEK
POL VOLK POL
ČLOVEK
PISATEU LO-JOHANSSON
NEKD.
TERORIST.
ORGANIZ.
VNEAPUU
MLEČNI
IZDELEK
IZRASTEK NA GLAVI
RAZLIČNA
ŠUMNIK
POLTEMA
DRŽAVNIK
BREŽNJEV
ENOTA JAKOSTI EL TOKA
SOVJE
OGLAŠANJE
FR.PIS.
(GEORGE)
UDE-
LEŽENKA
TEKME
HIŠNI BOG STARIH RIMUANOV
DRUŽBENA
ORGANIZ.
OKRASNI
KAMEN
JAP. LUKA (HOKAIDO)
IGRALEC
TOGNAZZI
STAR
ŠPANSK
KOVANEC
STAR
FRANCOSKI
PLES
RAZSOL ZA MESO
DANSKI
OTOK
ALMA
SODNIK
SESTAV
SKAND. M. IME
DEL ZRJ
INDUAN.
PLEME
ŠAHIST
NIMCOVIČ
PEVEC KING COLE
TELOVADNO
ORODJE
SKESAN
ČLOVEK
ŠERFEZ!
MCA
MESTO V Z. FRANCUI
ANG. DRAM.
UTRIP
ZNAMENJE
PRAVICA
UGOVORA
ORODJE ZA DOLBENJE
DEL EL STROJA
AM. F. IGR (VERONICA)
ALMA
KARUN
GRŠK
REKA
EVROTAS
ALEKSAN-
DRUSKI
VERSKI
ODPADNIK
NEPO-
MEMBEN
ČLOVEK
TON,
GLAS
DESNI
PRTTOK
VOLGE
LESENA
KRITINA
DUŠAUMR
SLOVANA
PREŠERNOV
ROJSTNI
KRAJ
DRŽAVA OB NILU
ARHITEKT
MIHEVC
BRIT.
ADMIRAL
(HORATIO)
PIPA
ZA TOBAK (STARIN.)
TELUR
TOMO
ČESEN
NALEPNICA
RAFKO
IRGOLIČ
UUBU.
ZVON
GRŠKA
BOGINJA
NESREČE
VEČJA
REČNA
BRZICA
NAJVEČJI
PTIČ
DEKLE
KOSMATA
ODEJA
LATIN.
POZDRAV
KRATKO,
ZABAVNO
ODRSKO
pao
KARENINA
SKUPINA LJUDI ZA ISTO MIZO
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v majski številki Utripa: VSE-NAŠE-DOBROTE-VAM-PR1PELJEMO-TUDI-NA-DOM-BIKOVI-PRAŠNIKI-PIZZERIJA-TAURUS-LEVEC.
Izžrebani reševalci križanke so: I. Kristina Herman, Dolenja vas 176, Prebold; 2. Jožica Napotnik,
Podkraj 30, Velenje; 3. Minka Šmon, Obrtniška c. 13/a, Trbovlje. Izžrebani nagrajenci se zglasite v uredništvu UTRIPA, kjer boste prejeli vrednostne bone PIZZERIE TAURUS.
Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa, je STEKLARSKI CENTER LESKOŠEK, d. o. o., Hausenbichlerjeva 9, Žalec. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah do 10. avgusta 2002 na uredništvo Utripa, Ul. Heroja Staneta 3, Žalec.
utrip
Savinjske doline jy/
junij2002
ŽIVIMO Z ZEMLJO
Navod o hmeljariji
(SpisalJanez Hausenbichler, Ljubljana 1882)
Iz malega raste veliko!
Draga mi domovina, drag mi vsak poštenjak, čez vse si mi pa ti narodnjak, kateremu v pouk in korist posvetim tole knjižico.
Takole začenja uvod v svoji knjižici o pridelovanju hmelja pobudnik za širjenje hmelja v Savinjski dolini in prizadevni hmeljar - Žalčan Janez Hausenbichler. Knjižico je leta 1882 natisnila Narodna Tiskarna v Ljubljani v samozaložbi spisatelja in obsega 20 strani.
Janez Hausenbichler je uvod za knjižico napisal že decembra 1881. Hmeljarjem priporoča, naj jo prebirajo večkrat prav vestno in pazljivo, gotovo bodo našli v njej marsikatero dobro jedrce v “spodbujo in po-snemo”.
V 11 točkah je na kratko podal navodila za pridelovanje hmelja, od katerih veljajo mnoga še danes.
-	Priprava zemlje, kjer priporoča njivo prerigolati. Današnja navodila priporočajo globoko oranje in po potrebi podrahljevanje.
-	Kako in kdaj naj se zemlja pripravi za prve nasade.
-	Kakšen in katerega plemena sadeži naj se nasajajo. Plemena deb po barvi trte: rudečnjak, zelenjak in moško pleme. Omenja vebko večji pridelek zelenjaka, a je rudečnjak kvabtetnejši in se bolje prodaja, na sejmih pa pobira nagrade za kakovost.
-	O sadežih in njih saditve v vrstah. Priporoča saditi na razdaljo l60xl60 cm in opozarja na koristnost dobre osvethtve, kar je danes marsikje zanemarjeno v škodo kobčine, še bolj pa kakovosti pridelka.
-	O sajenju sadežev in njih izreji v prvem letu. V času Janeza Hausenbichlerja so saditi močne sadike.
-	Kako mora ravnati hmeljar s hmeljiščem v naslednjih letih. Za privezovanje poganjkov na hmel-jevke je najboljše bčje, dobro je tipo-vo bčje in obdelana slama. Za uničevanje plevelov priporoča trikratno osipanje in pravi, da je “snaga polovica blaga”. 'Ihdi v tem poglavju so napisana pravila, ki veljajo tudi danes, a so jih hmeljarji v preteklosti bolj spoštovati.
-	Koliko let se hmelj na „jedni in isti” zemlji dobro obnaša?
-	Kako se hmelj gnoji? Ne preveč in ne premalo. Gnojenje z gnojnico svetuje le do cvetenja hmelja. Tako tudi danes.
-	Kako se hmelj obira in spravlja?
Obiranje je primemo za otroke in ženske in je zanje to priložnost za zaslužek, vendar morajo pazljivo in vestno delati. Storžkom pravi glavice, ki lahko v rosi pordečijo.
-	Kje in kako se hmelj suši? Sušenje na lesah traja 3 - 4 dni, na leso iz trstičja pa se nasuje en škaf hmelja. Hmelj je primemo suh, ko lahko prelomimo vretence glavice (storžka) na sredini. To pravilo velja še danes.
-	O prodaji hmelja. Priporoča prodati nekaj pridelka takoj za pokritje stroškov, preostalo pa od začetka novembra do božiča, ker lahko v tem času cene še nekoliko porastejo. Vendar pa mora hmeljar neprenehoma zbirati informacije o cenah hmelja, o katerih se več izve v Južnoštajerskem hmeljarskem društvu v Žalcu. Hmeljarjem pa priporoča, da se včlanijo v društvo.
-	Dodatek. V njem daje napotke o pripravi hmeljevk, omenja pa tudi hmeljsko žičnico, ki jo je na svojem posestvu zgradil K. pl. Haupt, in se je dobro obnesla. Žičnico imenuje “dratovje”. Na koncu opiše sovražnike, škodljivce in bolezni hmelja.
Knjižico zaključi z že večkrat objavljenim verzom:
Vzemi lopato in bodi hmeljar, le redi živino in gnoji zemljo, lep pod palcem ti krožil bo dnar. Posestvo na boben ne bo Ti prišlo. Janez Hausenbichler je napisal to knjižico komaj dobro desetletje po začetku širjenja pridelave hmelja v Savinjski dolini, kar kaže njegovo veliko vnemo za napredek. K temu dodajmo še podatek, da je pridobil od oskrbnika Posestva Novo Celje, Josipa Bilgerja, sadike rodovit-nejšega “zelenjaka” (Pozni Würten-berški hmelj) in bil udeležen pri pridobitvi sorte Golding, današnji Savinjski golding, ki so ga slovenski hmeljarji upravičeno sprejeti za očeta slovenskega hmeljarstva in še posebej hmeljarstva Savinjske doline. Najbrž ne bo odveč, če se ob okrogli obletnici Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec spomnimo vrtin Janeza Hausenbichlerja. Žal pa slovenski hmeljarji nimajo novejše, posodobljene knjige o pridelovanju hmelja, v katero bi lahko in morati večkrat pogledati, kot je to pred 120 leti priporočal znameniti Žalčan.
Milan Veronek
Pogoji za predelavo sadja in zelenjave
Najbolj tipična dopolnilna dejavnost na kmetiji je prav gotovo predelava lastnih kmetijskih pridelkov. I\i se omejimo na predelavo živil rastlinskega izvora - sadja in zelenjave.
Prvi pogoj za opravljanje te dejavnosti je najmanj 50 % lastne surovine, v primeru večjega izpada letine pa najmanj 20 %. Po zakonu o kmetijstvu in pravilniku o sanitarno zdravstvenih pogojih za to dejavnost mora biti nosilec ustrezno usposobljen in imeti ustrezno urejene prostore. Za ustrezno usposobljenost se šteje usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti. Za predelavo sadja in zelenjave je potrebno imeti najmanj IV. stopnjo izobrazbe živilske, kmetijske ati gostinske smeri. Prostori morajo biti namenjeni izključno za predelavo živil, zaščiteni pred
vstopom glodalcev, mrčesa in drugih živali. Tla in stene do višine 1,8 m morajo biti obdelane iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje. Prostori morajo biti primemo osvetljeni in naravno ati prisilno zračeni ter priključeni na ustrezen vir pitne vode. Imeti mora ločen nečisti del za čiščenje sadja ali zelenjave in pranje le-te, čisti del za postopke fine obdelave, konzerviranje, sušenje ter zaprte posode za odpadke.
Za zagotavljanje delovne in osebne higiene morate imeti pred prostorom nameščene garderobne omare z delovno obleko, imeti opravljen tečaj s področja higiene živil in osebne higiene in zdravniško potrdilo za delo v proizvodnji živil.
Tako kot vse dopolnilne dejavnosti se tudi ta priglasi na UE Žalec s posebno vlogo.
Proizvodnja visokokvalitetnoga mleka v vročih dneh
Na območju kmetijske svetovalne službe Žalec se s proizvodnjo tržnega mleka ukvarja 330 kmetov, ki oddajo v mlekarno Celeia letno preko 1$ mio. litrov kvalitetnega mleka. Kmetje mlekarji so organizirani v devetih splošnih kmetijskih zadrugah Savinjske doline in eni specializirani mlekarski zadrugi in so skupaj največji dobavitelj surovega mleka v mlekarno Celeia Arja vas (na drugem mestu je KZ Šaleška dolina Šoštanj s preko 10 mio. litri).
V okviru kmetijske svetovalne službe Žalec in govedorejskega društva Žalec smo v preteklih letih organizirali in izvajati številna izobraževanja na temo pridobivanja kvalitetnega mleka, ki je ustrezalo veljavnim pravilnikom, ki so se z leti zelo zaostrovati tudi na področju vsebnosti števila mikroorganizmov v oddanem mleku. Tekom let si je večina rejcev z uvajanjem novih tehnologij molže, hlajenjem mleka ter dobrim znanjem in izkušnjami zagotovila stalno proizvodnjo visokokvatitetnega mleka na svoji kmetiji ter tako vzpostavila profesionalni pristop do te kmetijske panoge.
“S*
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o„ ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 52,03/713 20 50; mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do a URE
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI:
PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO
telefon: 03 / 703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA
telefon: 03 / 703 34 80
Kljub temu se nekateri rejci zlasti v poletnih dneh, ko so zunanje temperature visoke, še vedno srečujejo s problemom prekoračitve dovoljenega skupnega števila mikroorganizmov v oddanem mleku, pri čemer je treba poudariti, da gre v večini primerov za minimalno prekoračitev preko 100.000 SŠMO/ml. Velik del vzroka je v nižjem tehnično-tehno-loškem nivoju pridobivanja mleka, kar je značilno za manjše reje. Preostati del vzroka pa je mogoče iskati v neupoštevanju dviga zunanjih temperatur s strani rejcev ter s tem ustrezni prilagoditvi pranja in dezinfekcije molzne opreme, ki je glavni vzrok za dvig skupnega števila mikroorganizmov v namolzenem mleku.
V vročih poletnih dneh je treba posvečati pozornost predvsem:
-	takojšnjemu pranju in dezinfekciji molzne opreme po molži (sesne gume, molzni in transportni vrči, mlečne cevi,...);
-	izmenični uporabi bazičnih in kislinskih dezinfekcijskih sredstev v predpisani koncentraciji ter primerni temperaturi pralne raztopine
-	po potrebi tudi zamenjavi vitalnih delov molzne opreme (predvsem sesni gumi);
-	čas molže prilagoditi času zbiranja v zbiralnici, tako da je mleko čim krajši čas neohlajeno ter je s tem preprečen razvoj mikroorganizmov (cilj je lasten prevozni ati stabilni hladilni bazen, ki zagotavlja takojšnje hlajenje).
Vsem kmetom mlekarjem želimo veliko uspeha v svoji dejavnosti in vas vabimo, da se oglasite na kmetijski svetovalni službi v Žalcu, kjer bomo s skupnim znanjem in izkušnjami lažje slediti cilju, to je gotovo ekonomska in tehnično-tehnološka krepitev vaših kmetij. KGZS - Izpostava Žalec
Marko TEVŽ
Namakanje
Namakanje hmeljišč in poljščin je aktualna tema zlasti v vročih suhih dneh, ko vročina in suša vidno uničujeta prej lepo rastoče rastline. Namakanje v Spodnji Savinjski dolini v zadnjih letih nikakor ni moglo zaživeti v polni meri zaradi težav pri organizaciji samega namakanja. V letošnjem letu pa so kmetje na pobudo KGZS -Izpostava Žalec in Strojnega krožka Savinjska dolina pričeli z ustanavljanjem društev uporabnikov namakalnih naprav.
V torek, 18. junija 2002, je bil v
sodelovanju s KZ Šempeter organiziran ustanovni občni zbor Društva namakalnih naprav Breg-Roje. Namen društva je usposobitev in koriščenje obstoječega namakalnega sistema za namakanje hmeljišč in ostalih poljščin, kar bo prav gotovo pripomoglo, k stabilnejšim pridelkom in dohodkom kmetov na tem področju. V okviru društva bodo potekala razna strokovna izobraževanja, organizirati se bodo ogledi in ekskurzije doma in v tujini.
V prihodnjih dneh se bodo ta društva ustanovila še po ostalih namakalnih območjih Spodnje Savinjske doline.
Andrej Arnšek
Spremljanje vremenskih razmer
Čeprav je polovica rastne dobe že za nami, je gotovo še vedno čas, da spregovorimo nekaj besed o pomenu in načinu spremljanja posameznih vremenskih parametrov na rast in razvoj rastlin. Pri pridelavi poskušamo rastlinam ugoditi na različne načine in največkrat se niti ne zavedamo, da je poleg biotičnih in drugih agrotehničnih dejavnikov uspešnost pridelave v veliki meri odvisna tudi od vremena. Sicer pa nas narava, v obliki pozeb, suš in neurij s točo, nase opomni kar sama. Različne vremenske razmere ne vplivajo le na gojene rastline, ampak Uidi na ostala živa bitja v prostom.
Določitev optimalnih rokov za izvajanje agrotehničnih ukrepov (obdelava tal, gnojenje, namakanje, varstvo pred boleznimi in škodljivci, spravilo pridelka itd.) in kakovost njihove izvedbe so poleg strokovne usposobljenosti pridelovala odvisne tudi od organiziranosti določenih skupin pridelovalcev in možnosti pridobivanja aktualnih informacij. Pri izobraževanju, obveščanju in ostalih dejavnosti s področja kmetijstva ima pri nas poleg Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pomembno vlogo še Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, v okviru katere deluje tudi Sektor za kmetijsko svetovanje. Pri naštevanju omenjenih služb moramo za strokovno področje iz varstva rastlin omeniti tudi opazovalno napovedovalno službo. Naša dežela je reliefno in klimatsko zelo raznolika. Temu primemo je organizirana tudi omenjena služba, ki je sestavljena iž več centrov v Sloveniji. Eden izmed centrov opazovalno napovedovalne službe je Uidi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, kjer izvajamo dela in naloge skupaj s terenskimi svetovalci Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje in ostalimi zunanjimi sodelavci -opazovalci. Na podlagi rezultatov opazovanj in spremljanju vremenskih razmer izdelujemo in objavljamo napovedi za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci na Celjskem in Koroškem.
Opazovano napovedovalna služba uporablja pri svojem delu različne pripomočke in naprave, s katerim spremlja pojav in razširjenost biotičnih (povzročitelji bolezni in poškodb) in abiodčnih (vreme) dejavnikov. S tem prispevkom bi vas radi seznaniti le s tistim delom, ki se navezuje na ugotavljanje vremenskih razmer za pojav in razvoj nekaterih gospodarsko pomembnih bolezni in škodljivcev in potreb po namakanju. V preteklosti je omenjena služba uporabljala za ta namen podatke klasičnih meteoroloških postaj. V osemdesetih letih pa je z razvojem merilne tehnike začela uporabljati prenosne vremenske naprave (Paar KMS in Metos), ki so omogočile izvajanje meritev v nasadu oz. v posevku, zadnja leta pa uporablja opazovalno napovedovalno služba vremenske postaje podjetja Adcon Telemetry. Ta sistem je uporaben za spremljanje vremenskih parametrov v trajnih nasadih, kakor tudi na pridelovalnih površinah različnih poljščin. Izmerjene vrednosti potrebnih vremenskih
parametrov predstavljajo skupaj s fenofazami (fenofaza - morfološka sprememba na rastlinah, npr. cvetenje pri jablanah) vhodne podatke, na podlagi katerih programska oprema na strokovno preizkušenih modelih izračunava možnosti razvoja posameznih bolezni.
Omenjene baze podatkov pa uporabljamo tudi pri izdelavi prognoze namakanja, ki postaja zaradi vse pogostejših sušnih obdobij v zadnjih letih vse pomembnejši člen pri zagotavljanju stabilnih in kakovostnih pridelkov.
Strojna oprema sistema Adcon Telemetry je sestavljena iz sprejemnika z glavno anteno, oddaljenih (terenskih) postaj, različnih senzorjev (temperatura zraka, količina padavin, relativna zračna vlaga, hitrost in smer vetra ...) in osebnega računalnika.
Vloga sprejemnika v sistemu je nadziranje delovanja oddaljenih (terenskih) postaj in shranjevanje podatkov terenskih postaj, vključenih v mrežo. Sprejemnik omogoča nadzor nad 50 postajami, v praksi pa je fizično mogoče iz enega mesta (centralna postaja) opravljati 20 do 25 postaj. Sprejemnik je povezan z osebnim računalnikom in ob zagonu ustreznega programa se podatki prenesejo iz sprejemnika na trdi disk osebnega računalnika.
Merilne (terenske) postaje omogočajo avtomatsko zbiranje podatkov in delujejo istočasno kot oddajnik - sprejemnik. Radijski signal omogoča na območju brez topografskih ovir povezavo med dvema postajama na razdalji okrog 20 km. Napajanje terenskih postaj je zagotovljeno z 6,2 V Ni-Ca baterijo, ki se obnavlja s pomočjo solarnih celic. Podatke meritev zajema v 15-minutnem časovnem intervalu, nanje pa je lahko priključeno 9 različnih senzorjev. Delovna frekvena je od 430-470 MHz.
Opremljenost postaje s senzorji določa tudi njeno uporabnost. Tako je osnovna postaja sestavljena iz senzorjev za merjenje temperature zraka, relativne zračne vlage, padavin (dežemerja) in senzorja za merjenje trajanja omočenosti lista. Omenjena sestava zagotavlja vhodne podatke za zagon modela za hmeljevo peronosporo, jabianovega škrlupa, krompirjeve plesni in drugih. Za napoved škropljenja proti žitnim boleznim in za prognozo namakanja pa je osnovno postavitev potrebno nadgraditi še z dodatnimi senzorji za merjenje temperature tal, hitrosti vetra, senzorjem za merjenje globalnega sevanja in senzorjem za določanje rastlinam razpoložljive vlage v tleh.
Programska oprema vsebuje poleg že omenjenih modelov za napoved pojava bolezni in modela za prognozo namakanje tudi program, ki omogoča hitro izračunavanje vsot aktivnih in efektivnih temperaturnih vsot. Temperaturne vsote so dobrodošlo orodje pri ugotavljanju začetka pojava in kasnejše dinamike razvoja nekaterih škodljivcev.
Marko Zmrzlak
GRADNJO OBNOVO
JjJI M VSE ZA GR
in obn<
Trgovine z gradbenimi materiali
Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53, faks: 570 22 51 Nalkate, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03 839 47 71, faks: 839 47 72
KIH
TRGOVEC Z BLAGOM IZ DRUGIH DRŽAV
LASTNOST
KISLEGA
VOHUNKA
HARI
NAPAD,
NASKOK
NAJVEČ JI MEHIŠKI SLIKAR (DIEGO)
marginalija
POKRAJINA V BELGUI IN NA NIZOZEMSKEM
SL
SKLA-
DATELJ
KARU
ARHAR
VEČSTA-
NOVANJSKA
ZGRADBA
BOŽJA
POPOTNICA
POLPRE-
VODNIK
MESNA JUHA NAJVEČ JI PTIČ
NOVINARKA
ZB
OSTANEK
CIGARETE,
ČIK
VRTNA
KULTURNA
RASTUNA
NAGRADNA POLETNA KRIŽANKA
Za lepe trenutke v času dopustov ob reševanju križanke, je tokrat za vas poskrbel pokrovitelj SAM, d. o. o., Latkova vas 84, Prebold.
Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke, (samo glesla) pošljite na dopisnicah na naslov uredništva do 10. avgusta 2002.
junij2002
Kronika
V spomin Lojzetu Kampušu
V dneh, ko je Savinjska dolina iz dneva v dan bolj zelena, se je na žalskem pokopališču sklenilo zadnje dejanje v življenju pokončnega in spoštovanega moža odločnih besed in dejanj Lojzeta Kampuša, ki je nadvse ljubil slovensko zemljo in bil zanjo pripravljen dati tudi svoje življenje.
Lojze Kampuš je bil rojen borec po srcu, a zadnje bitke z boleznijo mu ni uspelo dobiti. V tem boju mu ni pomagala niti njemu prirojena posebna moč in odločnost ter volja do življenja. Bil je le človek - človek pa je v primerjavi s kruto usodo in realno platjo narave prešibak, da bi se ji uprl in ubežal njenim zahtevam.
Delavnost, skromnost, upornost in odločnost so mu bile vcepljene že v rani mladosti. Rodil se je 22. aprila leta 1942 mami Mariji in očetu Antonu v Čača vasi pod Bočem, v družim v kateri je bilo 11 otrok. To so bib težki časi, kljub težkim pogojem za življenje pa sta starša poskrbela, da so vsi otroci pridobili ustrezne pokbce, predvsem pa sta jih vzgojila v poštene in delovne ljudi. Lojze je po končani osnovni šob v Kostrivnici in nižji gimnaziji v Rogaški Slatini šolanje nadaljeval na Srednji kmetijski šob v Mariboru in jo leta 1962 tudi zaključil. Leto zatem se je zaposlil kot pripravnik v Kmetijskem kombinatu v Šmarju pri Jelšah. Leta 1964 je bil napoten na služenje vojaške obveznosti v Bilečo in Sarajevo, kjer je končal tudi šolo za rezervne oficirje. To obdobje je pustilo v njegovem življenju močan pečat, posamezne izkušnje, način odločanja, znanja in odgovornosti so ga spremljale vse življenje.
Po prihodu iz vojske je služboval na Vranskem in bil kasneje v letih od 1969 do 1976 upravnik Kmetijske zadruge v Trnavi. V prvih petih letih zaposbtve je nadaljeval s šolanjem in dokončal izredni študij na Višji agronomski šob v Mariboru. Leta 1966 se je poročil z ženo Štefko in skupaj sta si v Žalcu ustvarila prijazen in topel dom, poh ljubezni h razumevanja, katerega sad je bila najprej hčerka Irena in nato še srn Andrej. Urejeno življenje mu je dajalo moč za opravljanje odgovornih zaposhtev v okviru Hmezada, Mlekarne Celeia h Kmetijske zadruge Gotovlje ter za opravljanje številnih funkcij v okviru društvenih dejavnosti h v okviru Teritorialne obrambe. V letu 1977 je prevzel poveljstvo v štabu TO občine Žalec. Njegova izredna sposobnost vodenja in poveljevanja ter vzorna častniška drža so pripomogle h kvahtet-nejšemu delu ter dvigu bojne pripravljenosti štaba in vojnih enot TO občine Žalec. Pod njegovim poveljstvom je bil štab večkrat proglašen za najboljši štab TO v zahodnoštajerski pokrajini in je prejel več odlikovanj.
Tudi po prenehanju aktivne službe v TO leta 1982 je v činu rezervnega majoija ostal zvest vojaškemu delu in je še naprej opravljal pomembne vojaške dolžnosti v občinskem štabu TO po vojni formaciji. Kot častnik za informiranje in motiviranje je odigral pomembno vlogo tudi v vojni za Slovenijo leta 1991. Imel je velik ugled med pripadniki TO, ki ga bodo tudi zaradi njegovih častniških in osebnih vrednot obramb v trajnem spominu.
Lojze Kampuš je bil predan tudi naravi in njenim lepotam. Rad je zahajal v gore in leta 1985 je postal predsednik Planinskega društva Žalec. Ob drugih somišljenikih je sad njegovega dela izgradnja nove planinske koče na Bukovici. Pri tem pa ni bilo zanemarjeno drugo planinsko delo, ki se je odražalo v delovanju mladinskega odseka, planinskih taborih, izletništvu, izobraževanju planinskih vodnikov in drugih aktivnosti.
Velika vrzel je z njegovo smrtjo nastala tudi v Čebelarskem društvu, saj je bil zelo delaven in predan član. Še posebno pa ga bomo pogrešah v naši organizaciji - Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske dobne, saj si je vsestransko prizadeval za ureditev statusa veteranom in ima veliko zaslug, da so vse tri organizacije (Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Veteransko društvo Sever - odbor Žalec in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline) v lanskem letu podpisale skupno Listino o sodelovanju med veteranskimi organizacijami. Sicer pa je bil Lojze tudi poveljnik Štaba civilne zaščite občine Žalec. S svojim znanjem m izkušnjami je veliko pripomogdel h kvahtetnemu programu dela štaba h strokovni pripravljenosti pomagati ljudem pri vseh oblikah nevarnosti.
Lojzeta Kampuša ni več. Najbolj ga bo pogrešala njegova družina. Velika vrzel pa je nastala tudi povsod tam, kjer se je Lojze neumorno razdajal. Prav zato bo spomin nanj večno zapisan v srcih njegovih prijateljev. Slava njegovemu spominu.
D. N.
V dolini Šentjanževi
se roža rumeni
in vetra val šumi, šumi...
ZAHVALA
Odšel je naš najdražji
LATO - MIHA VASLE
iz Gotovelj 76.
Vsem, ki ga nosite v srcu in spominu, iskrena hvala. Zahvala tudi vsem, ki ste nas tolažili in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih.
Posebna zahvala patronažni sestri Idi za njen trud, pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen obred, g. govorniku za lepe besede ob slovesu ter vsem darovalcem za cvetje, sveče in maše.
Vsi njegovi Gotovce, 8. 6. 2002
Matični podatki
Podatki (pripravlja jih Upravna enota Žalec) veljajo za obdobje od 25. maja do 20. junija 2002.
UMRLI:
Marija Laznik iz Šempetra v Savinjski dobni, Ob rimski nekropob 53, stara 87 let, Neža Perger iz Letuša 12, stara 79 let, Franc Verdelje iz Loke 18,69 let,
Bogomir Ukmar iz Zahomc 3, star 53 let, Ivan Lokan s Polzele 119/c, star 51 let, Ivan Palčič s Polzele 205/b, star 89 let, Mihael Vasle iz Gotovelj 76, star 75 let, Andrej Dolar iz Miklavža pri Taboru 52, star 6l let,
Ivan Ferme iz Vrbja 95/b, star 58 let, Sebastjan Petrovec s Polzele 209, star 29, Stanislav Orešnik iz Podgorja 1, star 48 let,
Marjana Remic iz Letuša 10, stara 48 let, Erika Faganek iz Podvina 1, stara 71 let, Slavko Sorčan iz Braslovč 53, star 89 let, Marija Jurjovec iz Latkove vasi 153, stara 76 let.
POROKE:
V Žalcu je od 18. maja 2002 do 15. junija 2002 sklenilo zakonsko zvezo 20 parov, od tega se objavijo v časopisu:
Tomaž Blatnik in Nataša Antolinc, oba iz Zabukovice,
Gregor Florjan iz Šempetra in Katja Vaši iz Podkraja,
Uroš Volmut iz Prebolda in Tatjana Miloševič iz Celja,
Peter Rogi in Milena Urlep, oba iz Žalca, Dejan Gantar iz Idrije in Polona Marovt iz Pariželj,
Andrej Podbregar iz Zahomc in Danica Resnik iz Špitabča,
Karel Lobnikar iz Prebolda in Suzana Mak iz Pariželj,
Dejan Divjak bi Marika Ambruš, oba iz Pongraca,
Klemen Bohinc iz Radovljice m Andreja Jevnišek iz Migojnic,
Jurij Užmah iz Griž in Tanja Tbmšek iz Podvrha,
Miran Pfeifer in Maja Farčnik, oba iz Žalca,
Roman Kostanjšek m Petra Podlunšek, oba iz Prebolda,
Boris Ocvbk iz Trna in Petra Uršič iz Šempetra,
Dušan Leon Novak bi Nina Florjančič, oba iz Ložnice pri Žalcu.
MALI OGLASI - MALI OGLASI
POCENI PRODAM 3000 komadov RABLJENE STREŠNE OPEKE (kikinda).
Informacije po tel.: 572 52 81.
KUPIM RABLJEN ELEKTRO MOTOR (10 konjskih moči). Informacije po tel.: 572 52 81.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in tašče
MARIJE JEZERNIK,
roj. TURNŠEK, iz Založ
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečena sožalja in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. dekanu Jožetu Kovačecu za lep poslovilni obred in sveto mašo.
Posebno zahvalo za vso plemenito in nesebično nego, lepe besede in za potrpežljivost v času maminega zdravljenja namenjamo oddelku za žilno in abdominalno kirurgijo SB Celje.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njeni
Založe, Šešče, 20. 6. 2002
Mama Mira - kje si Ti?
Srce v solzah se topi.
Zdaj je prišel tisti čas, da si zapustila nas.
Ami Te ne pozabimo, v srcih svojih Te ohranimo.
ZAHVALA
Ob izgubi ljube mamice, hčerke, žene, mame, tašče, snahe, sestre in tete
MIRE VOZLIČ
iz Migojnic
(29. 10. 1940 - 25. 5. 2002)
se želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba, pevcem, KS Griže, Društvu upokojencev Griže ter osebju gastro oddelka Bolnice Celje.
Žalujoči vsi njeni
Zahvale
za avgustovsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do četrtka, 22. avgusta 2002.
Uredništvo je v Žalcu, ulica Heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi dragega moža, atija in zlatega dedija
LOJZETA KAMPUŠA
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo za številna ustno in pisno izražena sožalja, prekrasno cvetje in darovane sveče.
Našo zahvalo namenjamo vsem, ki ste nam v teh težkih časih kakor koli pomagali - sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom iz Vodnikove in sosednjih ulic, njegovim nekdanjim sodelavcem, njegovim tovarišem in prijateljem v številnih organizacijah in društvih, kjer je deloval, in ki ste se mu v slovo poklonili s častnimi stražami.
Posebej se zahvaljujemo g. Posedelu za ganljiv poslovilni govor, ga. Ocvirkovi za recitacijo, pevcem za lepo odpete pesmi in patru g. Viktorju za spoštljivo opravljen cerkveni obred. Lepa hvala tudi vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči njegovi: žena Štefka, hčerka Irena s družino in sin Andrej
Prazen dom je in tvoje dvorišče, zaman oko te naše išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trudi in delo tvojih pridnih rok ostaja.
Ljubi Jani, mimo spi, za vse stokrat hvala ti!
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je nenadoma, sredi dela in življenjske moči, zapustil dragi mož, ati, sin in brat
JANI LOKAN
s Polzele 119/c (23. 6. 1951 - 25. 5. 2002).
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem ostalim, ki ste se v svojih mislih in s prisotnostjo poklonili njegovemu spominu, darovali denarno pomoč, vence, sveče in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, nam pa izrekli besede sožalja in nam bili v tolažbo ter oporo. Se posebej se želimo zahvaliti kolektivoma in sodelavcem Garant Polzela in SM Savinjska trgovska družba, Osnovni šoli Polzela, Športnemu društvu Trnava in Športnemu društvu Leteči iz Celja, pogrebni službi Morana iz Pariželj, g. Jožetu Kovačecu za lepo opravljen obred in g. Petru Pungartniku za poslovilne besede. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: žena Katica, hči Nataša in sin Primož ter mama Ivanka in brat Tone
Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, dragi mož in oče, ne more nihče nadomestiti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
IVANA PALČIČA
s Polzele
(9. 10. 1912 - 27. 5. 2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, za vsa izrečena in pisna sožalja. Hvala župniku g. Kovačecu za lepo opravljen obred, g. Pungartniku za besede slovesa, Pošti Slovenije, PE Celje, Moškemu pevskemu zboru s Polzele, dr. Cukjatiju, Domu upokojencev Polzela in pogrebni službi Ropotar ter sorodnikom za pomoč v težkih trenutkih.Vsem in vsakemu posebej, ki ste kakor koli pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Majda, brat Polde z družino in ostalo sorodstvo
utrip
SavinjskejlotfneJl
Kronika
junij2002
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, stare mame in prababice
ANTONIJE JANČIČ
se za vsa dobra dela
in skrb še posebej zahvaljujemo g. Viktorju Arhu. Sin Zoran, Zvonka, Maja in ostalo sorodstvo
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL 03 700 06 40
“Zemlja je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti...”
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, dedka in pradedka
LEOPOLDA EBNERJA,
vrtnarja iz Prebolda,
(20. 9. 1928 - 4. 6. 2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: vsi njegovi
“Odšel si brez slovesa in pozdrava, kot megla v jutranji rosi, ki počasi odhaja. Zapustil si vse, kar ti je v življenju največ pomenilo.
Življenje brez tebe bo boleče in moreče, kot nevihta, ki pošilja strele na vse strani neba...”
ZAHVALA
V 49. letu starosti nas je zapustil dragi sin, mož in oče
STANISLAV OREŠNIK
iz Podgorja pri Letušu.
Ob nenadni izgubi dragega sina, moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Se posebej se zahvaljujemo najožjim sorodnikom za ves trud in pomoč. Hvala krajevni skupnosti Letuš in Konjeniškemu klubu Šmartno ob Paki za izrečene besede ob slovesu. Zahvaljujemo se gospodu župniku Zidanšku za lepo opravljen cerkveni obred, hvala pevcem, pogrebcem in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečene besede sožalja.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama Nada, oče Stanko, žena Danica ter otroci Mojca, Jasmina, Janko in ostali sorodniki
POGREBNE STORITVE
Ulem Ropotar s.p.
tet.: 700 16 85 GSM: 061 613 269 GSM: 061 768 906 StaroOaška ut. 12, Šempeter ùetoOni čas: oA 00. Ao 26. ure
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
ALOJZA SAKELŠKA
iz Pongraca (8. 6. 1944 - & 6. 2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za izkazano pomoč, vsem prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala pogrebni službi Ropotar, KS Griže, g. župniku in vsem za izrečena ustna in pisna sožalja.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Globoko žalujoči VSI NJEGOVI
■	Ob izgubi dragega moža, očeta,
dedija in tasta
ŠTEFANA MIRNIKA
iz Drešinje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebno se zahvaljujemo sosedom, družini Privošnik in družini Kristine Degen za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi PGD Drešinja vas in gospodu Zavašniku za besede slovesa, patru Vanču za poslovilni govor in cerkveni obred.
Žalujoči: žena in sin Franci z družino
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi oče, dedek, tast, brat in stric
MARTIN KRAŠOVC
iz Griž 76 (1918 - 2002).
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, pisna in ustna sožalja, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala patronažni sestri Jasni za skrb v času njegove bolezni, govornikom za lepe besede, godbi na pihala iz Zabukovice, Savinjskim rogistom, posebej pa LD Gozdnik, Griže. Hvala tudi KS Griže, gospodu župniku in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: hčerki Gabriela in Martina z družinama ter ostalo sorodstvo
Deset let že v grobu spiš, v srcih naših še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
JOŽEFI RANDL
iz Sv. Lovrenca 15.
26. junija 2002 mineva deset let, odkar te ni več med nami.
Dobrota tvojega srca in rok ne mine, hvaležnost bogati spomine.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
NEŽE PERGER
iz Letuša
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje in jo pospremili na zadnji poti.
Sinova Jože in Ivan z družinama
Tu počiva srce drago, milo očetovo.
Bodi nam v tolažbo, da enkrat zopet oživelo bo.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek in pradedek
JOŽEF KODRE
iz Malih Braslovč (1912 - 2002).
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Zidanšku, gospodu Debelaku, pevcem za odpete žalostinke in Tišino, dr. Jemejšku in pogrebni službi Morana.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga boste radi spominjali. Dragi naš ata, nikoli te ne bomo pozabili. Žalujoča žena Elizabeta ter sinovi in hčerke z družinami
Bolečina da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi najinega dragega očeta
IVANA DROBNETA
iz Župančičeve 10, Žalec (3. 4 1923 - 1. & 2002)
se za sočustvovanje iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, sosedom iz Žalca in Osrek, gospodu Viktorju za opravljen obred, gospe Olgi Zalokar, sodelavkam NLB divizija Velenje in vsem, ki ste bili z nama v najtežjih trenutkih.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Igor in hčerka Angela z družinama
V SPOMIN
BRANKU SEVSKU
Minilo je leto dni, odkar si nas za vedno zapustil.
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini vežejo človeka.
Odšel si tja, kjer ni bolečin in ne gorja.
Rože naj grob krasijo in svečke v spomin gorijo.
Tvoji sestri s svojci
junij2002
Zanimivosti
Svojevrstno presenečenje
Končuje se šolsko leto in za učence prihajajo brezskrbni počitniški dnevi. Osmošolci oziroma devetošolci so s poukom končali nekoliko prej, za njimi sta že valeta in slovo od osnovnošolskih klopi, učiteljic in učiteljev, ki so z njimi krmarili skozi leta šolanja.
Tudi učenci 8. a razreda pre-
boldske osnovne šole so se že poslovili od svojih učiteljev, še posebno svojevrstno slovo z nagrado pa je 22 učenk in učencev pripravilo svoji priljubljeni razredničarki Maji Zagoričnik, učiteljici fizike. Po zaslugi svojih varovancev si je z ultra lahkim avionom ogledala Savinjsko dolino s ptičje perspektive.
V višave je Maja poletela z vzletišča Aero kluba Prebold v Kaplji vasi,
kamor so jo v okviru naravoslovne ure “zvabili” njeni osmošolci. Vse do letališča ni vedela, kaj imajo za “bregom”, tako da je bilo presenečenje res popolno. K temu je svoje prispeval tudi pilot in inštruktor Sašo Hergold iz Slovenj Gradca, saj se je izkazalo, da sta bila z Majo, ki v Preboldu živi že veliko let, nekoč skoraj soseda.
D. Naraglav
Maja Zagoričnik in njen 8.apred vzletom
prireditev so omogočili: STUDENTSKI KLUB ŽALEC TURISTIČNO DRUŠTVO ŽALEC MESTNA SKUPNOST ŽALEC OBČINA ŽALEC
ŠTUDENTSKI SERVIS MARIBOR MLADINSKI SERVIS VELENJE LDS
ŠOTORI PETRE ZLSD
GLOBETOURISM .COM SMS
ŽANA ŽALEC SAVINJSKI MAGAZIN FOTO RIZMAL MLADI FORUM GRADNJA ŽALEC TIŠLERIJA DREV NT&RC PAPIRNICA A4 VIVO MELANŠEK TUŠ
MARGINALIJA STUDIO FORMA OSNOVNA ŠOLA ŽALEC LINDE PLIN SIP SICO KOVINTRADE GOSTIŠČE BOŽIČ GOSTILNA MARJOLA BISTRO MARKIZ KANA ŽALEC ČULI PUB PUV CELJE
ANY- 1 M I 2
ZORAN PREDIN TABU
HOTEL ŽALEC AVI A BAND KARMEN STAVEC
srečanje ljubiteljev praženega krompirja
BISTRO KARLA MIRO KLINC
srnin golaž
GOSTILNA ŠTORMAN “ELISABETH CLUB” evening party
ALSKI PUB HOUSEŽUR
bikini strežba
ROSTOVOLJNO GASILSKO RUŠTVO ŽALEC EMORIAL MARTINA CVIKLA
GLEDALIŠKA PREDSTAVA TV DOBER DAN
telovadnica I. osnovne šole ob 19.00
VEČER CIGANSKE GLASBE ob 21.00 ALMA PROMO
PLESNO CYBER VEČER
ob 22.00 SKYLINED
LATINO JAZZ VEČER
študentski klub Žalec ob 21.00
IVO ŠPACAPAN TRIO - Ivo Špacapan, Robert Jukič in Dejan Laponja
DAN ZMC-a
ŽMC ob 10 00 info 03 710 35 70
ŠPORTNO ZABAVNI DAN ŠTUDENTSKIH KLUBOV študentski klub Žalec ob12.00
športno zabavne igre z bogatim programom, piknikom in zabavo z IMPROPLEGIKI
KDO SEM, ALI VEM?
ŽAKLJuBffA^R^EDUEV-berforniance, razstav:
ponedeljek 08.07.
torek 09.07.
sreda 10.07.
četrtek 11.07. IM petek 12.07. sobota 13.07.
Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Drago Podgorelec, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija -Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT.
Skupinski posnetek po končanem ribolovu in župani Braslovč, Polzele, Prebolda in Vranskega
Srečanje občinskih uprav
V prijetnem okolju preboldskega ribnika so se na tradicionalnem športnem in družabnem srečanju že četrtič sešli delavci občinskih uprav novonastalih občin Spodnje Savinjske doline. Skupaj z župani in podžupani so tako preživeli v medsebojnem druženju nekaj prijetnih uric, si izmenjali izkušnje in se pomerili v ribarjenju in streljanju z lokom, ki so ga morali izdelati sami.
Tokratna organizacija je bila v rokah delavcev preboldske občinske uprave, pri konkretni realizaciji
srečanja pa so jim pomagali člani Društva ljubiteljev ribolova Prebold. Slednji so se zlasti izkazali pri nudenju gostinskih uslug in pri organizaciji tekmovanja v ribolovu. Kar nekaj tekmovalcev oziroma tekmovalk se je prvikrat preizkusilo v tej športni disciplini. In prav nepoznavalci so imeli največ ribiške sreče. Tako kot že lani so bili tudi letos v skupnem seštevku najuspešnejši delavci občinske uprave Občine Prebold, ki so skupno nalovili 1,9 kg rib, njihovim puščicam pa ni bilo mogoče izmeriti daljave, saj so končale izven dosega merjenja, v ribniku. Drugo mesto je osvojila ekipa vranske
občinske uprave z 1,2 kg nalovljenih postrvi, seštevek dolžin izstreljenih puščic pa je znašal 48,30 m. Tretje mesto v obeh disciplinah pa je pripadlo tekmovalcem Braslovč. Slednji so nalovili 0,60 kg postrvi, seštevek dolžin izstreljenih puščic pa je znašal 45,60 m.
Častno četrto mesto je pripadlo Polzelanom, Taborčani pa se tekmovanja niso udeležili. Občinska uprava občine Žalec zaradi velikega števila zaposlenih ne sodeluje na teh srečanjih, saj bi bili prevelika konkurenca ostalim tekmovalcem.
D. N.
Zbrali več kot 7 ton nevarnih
odpadkov
Podjetje Javne naprave, d. o. o., Celje opravlja dejavnost ravnanja z odpadki v enajstih občinah celjske regije, ki vključuje okrog 120 tisoč prebivalcev. V okviru te dejavnosti so, tako kot lani, tudi letos izvedli akcijo zbiranja nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih. Sem
sodijo predvsem izrabljena motorna in jedilna olja, zavržene barve in laki, akumulatorji, baterije, zavržena zdravila, ostanki škropiv ipd.
V šestih občinah Spodnje Savinjske dobne (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Žalec) so delavci Javnih naprav iz Celja s posebnim kontejnerjem zbrali 7543
nevarnih odpadkov, in sicer v občini Žalec 3588 kg, sledi občina Vransko 1010 kg, Braslovče 928 kg, Polzela 91 kg, Prebold 643 kg bi Tabor 453 kg. Največ, 3510 kg, je bilo v vseh šestih občinah zbranih akumulatorjev in baterij, sledi 1808 kg odpadnega motornega in jedilnega olja, 975 kg premazov, lepil in smol itd.
T. Tavčar

Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si
POČITNIŠKI TEČAJ CPP Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE
1. julij 2002 ob 10. in 16. uri
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
PRI NAS LAHKO OPRAVITE IZPIT ZA ”A” KATEGORIJO BREZ OMEJITEV! (motorji: Yamaha 125 ccm ter 250 ccm in BMW 650 ccm)