IZ  MLADIH
PERES
VEČNI BOJI                                  Krvi je v bojih vedno večja reka,
a boji vedno bolj cveto.
Kar Bog človeka je izgnal iz raja,                   »Kako strašna slepota je človeka«,
za srečo svojo vedno se bori,                            Prešeren je zapel bridko.
od nekdaj boj z naslado ga navdaja,
od vsepovsod nevarnost mu grozi.                     Ko tam nekJe se vojna neha,
takoj  drugod  se spet začne.
Zato si kmalu človek je ukrotil                        O človek, kdaj zasije ti uteha?
živali vse in vse stvari,                                      Menda pa res nikoli ne!
ki kot sovražnike  jih je zalotil;                                            _
premagani bili so vsi.              '                          V grozote vojne človek vedno sih,
bolest ga nic ne lzmodn.
Ko mu tako je vse pokorno bilo,                       O narodi, če boste se še bili,
si Človek je miru želel,                                       izPili vso si b°ste kri!
a že človeštvo se je namnožilo,                                                                  Boru> Grabnar
za košček zemlje se je boj razvnel.                                      SANIE
Začel se rod je z rodom bojevati,                      v sanjah te gledam _ 0 matii
drug drugega umceval,                                       ko stojiš pred menoj>
vsak hotel ali moral se je klati,                         ne morem od Tebe _ 0 matii
Iče se je tudi vojne bal.                                    v ot,raz se zagledam tvoj. Ko si najslajša — o mati,
Iznašli boja razne so nacine:                              zbudim se — in ni te več...
železo, kamen, bron, smodmk,                           Zavem se resnice — o mati,
letala, tanke in strupene phne,                          da sreča za vedn0 je preč končal pa ni se boja krik!                                                                                j. č.
144