Leto LXVn
Naročnin* mesečno 25 Din. za inozem« stvo 40 Din — ne« deljska izdaja ce« loletno % Din, z« inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi nl.6/m
PoStnlna plačana p
f LJubljani, v pelelc, dne 2. junija 1939
M 124 i
Cena 2 din
J VENEC
■prave: 40*1, tUn, 4**,	4MB — lakaj« vaak daa zjutraj razen ponedeljka ta daeva po praznike
Cele. račnn i Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo Stv. 7563 Zagreb Jtv. 39.011 Praga-Dnnaj 24.797
Upr a va: Kopitarjeva ulica i te v. k
Prvi slovenski delavski tabor
Zveza združenih delavcev prireja v nedeljo Svoj prvi slovenski delavski tabor. Drzen je ta naslov prireditve same, drzen je tudi poizkus mlade, komaj tri leta stare delavske organizacije, da v središču Slovenije prireja svoje prvo večje zborovanje.
Delavske tabore, prave resnične slovenske delavske tabore, je pri nas prirejal že pokojni veliki delavski prijatelj dr. Evangelist Krek. Zbiral je na njih slovenskim narodnim in verskim izročilom iz vsega srca . vdano delavstvo in ga vzpodbujal k organizacijski skupnosti za obrambo njegovih stanovskih koristi in za varstvo temeljnih osnov našega narodnega življenja. Čutil je, da se bližajo tisti veliki časi, o katerih je v svoji oporoki govoril nepozabni naš cerkveni knez dr. Jeglič. Vedel je, da prihajajo časi odločilnih bojev med Bogu sovražnim svetom in med Bogu zvestimi. Zavedal se je, da poslednji varjejo vse pozitivne, red in pravico ohranjujoče vrednote proti prodirajočemu brezbožnemu materialističnemu valu časa. Prirejal je zato svoje tabore za delavstvo, da jih na krščanskih osnovah življenja ohranja resnično srečne in da jim na teh osnovah vrne tudi njihovo pogaženo pravico. Njegovi tabori so bili tako prvi resnični slovenski tabori, kjer so bili v duhu slovenske narodne in katoliške delavske skupnosti. Vse kar je bilo izven te miselnosti v delavskih prireditvah in shodih, je bilo proti slovenski miselnosti in ne nosi na sebi značaja slovenskih delavskih prireditev.
.Vendar časi izza dobe dr. Kreka niso poznali — pravih gibanj množic. Bili so vanje samo uvod. Tako so bili shodi dr. Kreka pri Sv. Joštu, pri Sv. Gregorju, na Šmarni gori itd. le neke vrste sestanki, neke vrste priprave za poznejše odločilne čase. Takratne prilike niso poznale pravih množinskih gibanj, niso bile naklonjene taborom, ki že po svojem značaju poudarjajo brezpogojno voljo, zajeti namesto nekaj stotin ljudi gotove opredelitve celoten stan.
V dobi KTeka smo stali na vrhuncu zmagoslavja liberalne miselnosti in smo takrat z mirnim srcem gledali, kako se na temeljih liberalnih osnov razbijata narod in stan.
Zveza združenih delavcev proti tej zgrešeni miselnosti o svobodi razbijanja gradi na svojem katoliško narodnem programu po zamisli enotnega stanu v stanovsko urejeni družbi enoten naroden delavski stan. V njem ni več prostora za razna narodnemu duhu nasprotna stremljenja. Nasprotno, na skupnih narodnih verskih in kulturnih temeljih, ki morajo biti izven vsake debate, gradi iz vsega delavstva eno enotno strnjeno fronto za obrambo opravičenih stanovskih koristi.
ZZD tako ni več strokovna organizacija delavstva v dosedanjem smislu. Njen program ni več samo program strokovne organizacije določene kulturne usmeritve. Njeni tabori niso več tabori skupin, ki v razcepljenosti vodijo borbo za koristi teh skupin, ampak so po zamisli pokreia tabori, z neomajnim ciljem združiti celoten stan, ki ga danes cepijo ljudje v svojem interesu, in proti-narodni programi oddaljujejo od narodne celote.
ZZD postaja tako po svojem programu edina zastopnica z narodom združenega in medsebojno deljenega delavskega stanu. Njen prvi tabor v tej luči se v resnici z vso pravico proti delavski razcepljenosti v preteklosti more imenovati prvi slovenski delavski tabor. Zveza združenih delavcev s svojim taborom daje poseben pečat svojemu trdnemu hotenju in vzpon svojemu programu: združiti vse resnično slovensko delavstvo v narodno zaveden delavski stan in z njim zmagati y boju za njegovo pravico.
Organizacija ZZD, ki šele dobre tri leta obstoja in borbo bije proti desetletni krivi propagandi lažinacionalizma in brezbožnega marksizma, v tem pravcu prireja svoj prvi tabor in ga naziva upravičeno prvi slovenski delavski tabor. Ni šla, kakor je to običajno na početkih, na mala po-izkusna zborovanja na posebnih privlačnih izletniških točkah, ampak se je odločila za Ljubljano, za srce Slovenije. Po treh letih dela hoče pokazati, da jo ni strah meriti svoje moči s silami nasprotnikov, ki so gradili desetletja na razdiranju stanu in naroda in da ni daleč čas, ko bodo ti nasprotniki postali čisto brezpomembni.
Po treh letih obstoja ZZD je to brezdvomno zanjo tvegana naloga. Samo njenemu vztrajnemu delu in njeni brezpogojni veri v zmago je treba priznati uspehe, ki jih bo prvi slovenski delavski tabor dosegel.
Prvi slovenski delavski tabor ima tako zamisel strniti pošteno, verno slovensko delavstvo v enotne stanovske vrste in jih voditi v borbi za nov stanovski družabni red v soglasju z narodno celoto do končne zmage. Tej zamisli moremo želeti samo čim prejšnji popolni uspeh.
Knez namestnik v Berlinu
Veličasten sprejem jugoslovanske kneževske dvojice - Nemška prestolnica je vsa v cvetju, zelenju in zastavah - Ves nemški tisk posveča Jugoslaviji največjo pozornost in spoštovanje
Obisku kneza namestnika Pavla in kneginjo Olge v Berlinu posveča ves nemški tisk največjo važnost in z velikim spoštovanjem piše o Jugoslaviji,
Sprejem, ki sta ga knez namestnik Pavle in njegova soproga Olga doživela v Berlinu, je bil nad vse veličasten in večjega sijaja skoraj ni voč mogoče razviti. Jugoslovanska gosta je na kolodvoru sprejel državni kancler Adolf Hitler, obdan z najvišjimi odličniki nemške države. Berlinske množice, ki so stale v natrpanem špalirju vse do gradu Bellevuc, pa so priredile naši kneževski dvojici manifestacije, ki so nepozabne.
Knez namestnik Pavle in kneginja Olga ostaneta v Berlinu kot gosta kanclerja Hitlerja do vključno 5. junija, nadaljnje tri dni pa kot gosta maršala Goringa.
Prvo cvetje v Podrošcici
Podrošžica, 1. junija. AA. Posebni dopisnik Agencije Avale poroča: Mala železniška postaja v Podrošcici ob koncu velikega predora skozi Karavanke je bila vsa okrašena z jugoslovanskimi in nemškimi zastavami. Čez dan je vladala gosta megla, toda proti večeru jo je veter razgnal, tako da so se lepo videle zasnežene gore. Na postajo so prišli zastopniki nemških civilnih oblasti dr. Kaltenbrungcr, general Meis-sner, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Jovanovič, italijanski generalni konzul na Koro-
Veličasten prihod v Berlin
Kancler Hitler je osebno sprejel gosta Nemčije
Berlin, T. junija. AA. Posebni dopisnik AA poroča: Prestolnica Nemčije, Berlin, mesto s 4 in pol milij. prebivalci in prestolnica države 80 milij. ljudi, je priredila danes navdušen sprejem Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu in kneginji Olgi. Pri sprejemu so velikanske množice mladine in člani jugoslovanske kolonije manifestirali svoja prijateljska čustva ter tako pokazali, kakšna čustva goji nemški narod do Jugoslavije.
Ves Berlin na ulici
Že opoldne so v Berlinu ustavili v uradih vse delo in vsi Berlinčani so odhiteli domov, da bodo čim prej na ulicah, dolgih vsega skupaj okoli 4 km, po katerih pojde slavnostni sprevod. Na teh ulicah je stal kordon vojaštva, ki je imel izkazati čast visokima gostoma. Železniška postaja in VVashingtonov trg pred postajo ter vse ceste so okrašene z jugoslovanskimi in nemškimi zastavami in z belimi in nemškimi orli. Na pročelju postajnega poslopja so se vile dolge zastave, sredi jugoslovanske, ob straneh pa nemške.
Pred prihodom jx>sebnega vlaka se je postavil na trikotnem \Vashingtonovem trgu pred postajo častni bataljon z eno četo nemške pehote, četo mornarice in četo letalstva. Na levi strani je bila zbrana jugoslovanska berlinska kolonija, povsod drugod na prostranem trgu se je pa zgrinjala neizmerna množica, ki je prišla, da bo prisostvovala sprejemu in da pozdravi visoka jugoslovanska gosta. V postajni lopi, ki je bila prav lako okrašena z jugoslovanskimi in nemškimi zastavami, so bili kandelabri sredi glavnega prehoda spremenjeni v stebre, okrašene z zelenjem, cvetjem in pozlačenim hrastovim listjem.
Hitler na postaji
Ob 15.20 je prispel v srednjo lopo Hitler, da bo pozdravil pri prihodu kneza Pavla in kneginjo Olgo. Poleg Hitlerja so zavzeli mesta diplomatski zastopniki Jugoslavije in diplomatski zastopniki vseh veleposlaništev in poslaništev v Berlinu. Poleg diplomatov so bili jugoslovanski novinarji, zraven njih pa nemški poročevalci, fo-
Nepozabna slika pred postajo
Pred postajo, kjer so tisočglave množice priredile kanclerju Hitlerju in jugoslovanskima gostoma viharne pozdrave, sta kancler Hitler in
Hitlerjeva delovna soba v kanclerski palači, kjer je knez-namestnik Pavlo včeraj obiskal Hitlerja

Škem Cappi in velikanska množica ljudstva. Posebno pozornost so zbujale skupine v narodnih nošah. Ob 20 je vlak privozil skozi predor na postajo. Zbrano ljudstvo je prihod vlaka pozdravilo z navdušenim vzklikanjem. Skupina narodnih noš je pristopila k kneginji Olgi in ji izročila štiri šopke cvetlic ter jo v silnem navdušenju tako rekoč s cvetjem skoraj zasula. Vlak jo odf>eljal s postaje ob 20.30. Častna četa 139 planinskega polka je izkazala vojaške časti in za-svirala jugoslovansko himno.
jsisašŠSSS'«88



tm
'-i, ' '
'i"'
fcj-.i rV-ts-.S-J«1
tografi in filmski reporterji. Slavnostnega sprejema se udeležuje tudi hitlerjevska mladina s svojo fanfaro, da bo z njo pozdravila prihod posebnega vlaka.
Prihod kneza Pavla in kneginje Olge
Točno ob 3.30 je privozil na postajo posebni vlak z Nj. kr. Vis. knezom namestnikom Pavlom in kneginjo Olgo. Prvi je izstopil iz vagona knez namestnik Pavle, takoj za njim pa kneginja Olga, nato zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič, minister dvora Milan Antič, general Histič in jugoslovanski poslanik v Berlinu dr. Ivan Andrič.
Na postaji in zunaj postaje je bilo mnogo vojaštva, ki je izkazalo prvo čast visokima jugoslovanskima gostoma. Pred postajo in na ulicah, ki vodijo od postaje do dvorca Bellevue, so bile nepregledne množice. Ko je knez namestnik Pavle stopil iz vagona, je pristopil k njemu nemški državni kancler Adolf Hitler in mu prisrčno stisnil roko ter ga pozdravil. Nato je stopil h kneginji Olgi ter jo prav tako prisrčno pozdravil. Takoj nato je pristopil h knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi pruski ministrski predsednik in letalski minister maršal G o r i n g , ki je v dobrem razpoloženju prisrčno pozdravil kneza namestnika Pavla in nato kneginjo Olgo. Njegova soproga je kneginji Olgi podarila krasen šopek orhidej. Maršal Goring je nato predstavil knezu namestniku vse prisotne ministre Nemčije in visoko osebnosti, ki so se zbrale na Lehrntner Bahnhofu. Kneginja Olga je ostala v družbi Goringove soproge ter bila z njo v daljšem razgovoru.
Palača »Bellevue«, kjer prebivata knez-namestnik Pavle in kneginja Olga
knez namestnik Pavle pregledala častne čete, ki so bile sestavljene od kopnene vojske, mornarice in letalstva. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je bil oblečen v temnomodro uniformo rlivizijske-ga generala z rdečo čepico. Navdušenje Berlin-čanov je bilo tolikšno, da ni bilo mogoče slišati »Prasentirmarschar, ki ga je intonirala vojaška godba. Takoj nato pa je godba zaigrala jugoslovansko državno himno. Častnim četam je poveljeval poveljnik mesta Berlina.
Nato sta knez namestnik Pavle in kancler Hitler stopila v avtomobil. V drugi avtomobil je sedla kneginja Olga, ki je bila oblečena v letno obleko, za njo pa so se vozili vsi ostali visoki dostojanstveniki. Avtomobilski sprevod je krenil čez Moltkejev most na Hardvvarstrasse poleg Krol-love opero ter šel skozi Zelteralle, Friedensalle. Hindenburgplatz, Charlottenburg-Chausee in Spree-weg. Na vsej poti je stala nemška vojska v špalirju. Za njo pa so bile nepregledne množice ljudstva, ki je imelo danes prost dan in so bile na čast visokih jugoslovanskih gostov zaprte vse trgovine.
Oi> 3.50 sta prišla knez namestnik Pavle in državni kancler pred dvorec Bellevue, kjer je bila razvrščena četa nemške vojske. Takoj za njo pa je bilo v krasnem parku na tisoče Borlinčannv. ki so navdušeno vzklikali knezu namestniku Tavlu in kanclerju Hitlerju.
Knez pri Hitlerju
Jutri	llubllaviskti veleseimska številka »Slovenca
d
Ob 3.55 je bil sprejem končan, ob 5 popoldne pa je knez namestnik obiskal kanclerja Hitlerja. Knez namestnik Pavle je v družbi kanclerja Hitlerja odšel v novo kanclersko pisarno skozi Bran-denburška vrata, Unter den Linden in \Vilhelm-strasse, kjer je nestrpno na njun prihod čakalo stotisoče ljudi.
Ves nemški tisk piše o Jugoslaviji
Berlin, 1. jun. AA. Posebni dopisnik Agencije Avale poroča: Vsi današnji jutranjiki so pojni slik Nj. Vel, kralja Petra II., Nj. Vis. kneza namestnika in kneginje Olge. Listi prinašajo mnogoštevilna poročila o pripravah za sprejem visokih gostov, posebno o pregledu, ki ga jc napravil vcnditelj Hitler v spremstvu ministra Meissnerja in prof Baumgartna, ki je vodil umetniška dela pri obnovi gradiča Bellevueja, zgodovinskega dvorca, ki se odslej uradno imenuje »Dom gostov« in jc prirejen za viso,ke goste, ki pridejo iz tujine v Berlin na obisk
Čeprav Nemčija prav dobro pozna Jugosfa-vijo in njene razmere, so te dni, posebno pa danes, mnogi berlinski listi izdali posebne izdaje o Jugoslaviji ali pa priobčili izčrpne članke o Jugoslaviji in o njenem delovanju na vseh področjih Te članke so napisali najuglednejši jugoslovanski in nemški politiki, kulturni delavci in gospodarstveniki.
Najbolj bogata je današnja izdaja lista »B e r-liner Bo rs en Zeitung«, ki jc skoraj od začetka do kraja posvečena obisku kneza namestnika Pavla in kneginje Olge ter nemško-jugoslovan-skim odnošajem. Ugledne nemške in jugoslovanske osebnosti so napisale članke o jugoslovanski vojski, o jugoslovanskem narodu, o jugoslovanskil prirodnih krasotah itd. Najbolj znaten jc prispevek veleposlanika Friedricha von Kellerja, nekdanjega nemškega poslanika v Belgradu, v katerem med drugim pravi:
Zemunska vremenska napoved: Delno oblačne po vsej državi. Ponekod dež in nevihte.
Dunajska vremenska napoved: V glavnem nekoliko prijaznejše vreme, ponekod lahen dež, še oblačno.
Upapoln glas s hrvatske strani
J)r. Ivica šubašič, narodni poslanec in eden največjih prijateljev in sodelavcev dr. Mačka, imel na binkoštno nedeljo sestanek v Delnicah, na katerem je podal važne izjave.
Odgovarjal je namreč na vprašanje, kako je prav za prav s sporazumom, za katerega se ljudstvo v Jugoslaviji brez razlike narodnosti in stanu najbolj zanima. Ko se je — tako je uvodoma dejal •— po 16 letih, v katerih so smatrali Hrvate za revolucionarje in jih na' vso moč tlačili, z nastopom vlade JRZ začelo misliti na sporazum, se je dr. Stojadinovič seslal z dr. Mačkom v Brežicah. Dr. Stojadinovič pa vprašanja očividno ni načel resmo. Ko je padel, je vlada Dragiše Cvetkoviča začelo svoje delovanje z deklaracijo, ki je Hrvate mogla popolnoma zadovoljiti. Ko je Cvetkovič prišel v Zagreb, je njegov prihod upravičeno vlil v hrvatski narod vero, da je sedanji trenutek tako resen in važen, da ee mora hrvatsko vprašanje Tešiti v popolno zadovoljnost hrvatskega naroda. S to vero je dr. Mček z vso resnostjo šel na delo. Zgodilo se je, kar vsi vemo, da je Cvetikovič formuliral sporazum v načelu. To ni bila rešitev v vseh podrobnih točkah, toda v načelu se je predsednik vlado z dr. Mačkom popolnoma sporazumel. Zakaj se formulacija, ki sta jo sklenila Cvetkovič Sn Maček, ni sprejela? Jaz moreni — je dejal dr. Subašič — reči samo to, da ni pravilno, če se govori, da je sporazum odklonjen in da iz njega ne bo nič. Jaz to lahko rečem, ker sem zelo dobro o stvari obveščen. Mi Hrvati smo na stališču, da smo narod in da moramo imeti V6e to, kar more v državni skupnosti narod imeti. Ako se bo ves srbski narod poučil o tem, da to, kar zahtevamo zase, nikakor ni v škodo njemu, potem ne smemo izgubiti vere, da se bo sporazum oživotvoril. Ne govorim poeebič o slovenskem narodu, ker sem prepričan, da bo slovenski narod zadovoljen z vsako rešitvijo, ki jo bodo Hrvati in Srbi med seboj našli.
Nato je Subašič kritiziral tako zvano čaršijo, kateri da ni nič za srbstvo, ne za jugoslovanstvo, temveč samo za denar, ter je na koncu dejal, da naj ljudstvo ne zgubi vere v to, da se bo sporazum udejstvil in da naj gredo zato vsi z veseljem nasproti bodočnosti.
Glasilo dr. Mačkove stranke, »Hrvatski dnevnik«, prinaša dr. Subašičeve izjave med drugimi noticami v svoji notranje-politični rubriki pod naslovom »Dr. Subašič veruje v sporazum«.
JRZ bo sporazum uresničila
Glasilo JRZ, »Samouprava«, prinaša članek, Ivi se obrača proti nekim krogom, ki skušajo proti obstoječi stranki JRZ sejati nezau[>ahje s tem, da ji odrekajo jasno opredeljeno stalirče v aktualnih političnih vprašanjih. »Samouprava« opozarja na deklaracijo vlado Dragiše Cvetkoviča, v kateri so smernice vlade, oziroma stranke čisto določno opredeljene. Te smernice gredo za uresničenjem programa JRZ, ki jo: enakopravnost državljanov pred zakonom, red in mir v državi, gospodarski napredek in socialna pravičnost, sporazumna in mirna rešitev vseh aktualnih vprašanj in čuvanje mednarodnega ugleda ter narodne sloge (srbsko: edinetva). Ta program, piše »Samouprava«, ne izključuje, .plemenske individualitete in JRZ je prva državna stranka, ki je javno priznalaj "da hrvatsko vprašanje obstoji in je podala dokaze svoje dobre volje, da se to vprašanje uspešno reši. V tem prizadevanju, da so reši hrvatsko vprašanje, kakor tudi vsa ostala še odprta politična vprašanja, bo stranka vztrajala do konca. Ona je pripravljena, da doprinese vse potrebne žrtve v ta namen in da pokaže najvišjo mero dobre volje ter popuščanja, da bi se sporazum udejstvil in da bi se našla srečna in koristna rešitev vseh spornih vprašanj. V tem razpoloženju JRZ noče voditi nobene ozkosrčne in izključujoče strankarske politike, ampak po vseh svojih ponudbah, stremljenju ter delu upošteva občo državno korist. Sicer pa — tako zaključuje »Samouprava« svoja izvajanja — dejansko delo stranke in vlado dokazuje najbolje, kakšen je njen program in tisti, ki vodijo proti stranki nelojalno borbo, pač ne služijo državi in njenemu mednarodnemu ugledu.
Srbski patriarh o svetovni zmedi
Patriarh srbske pravoslavne cerkve Gavrilo je imel 31. maja, na dan slave tamošnje stolna cerkve govor, v katerem je med drugim rekel:
»Izgleda, da je Evropa začela padati v stare mračne čase, ko so po njej razsajali barbari. Nn površje so prišli zanesenci, razuniarji in ideologi v vlogah novih apostolov človeštva, ki hočejo s svojimi umovanji zrušiti devetnajstoletno zgradbo krščanske svetlobe in duhovne sile. Okovani v krute verige surovega materializma in egoizma, propovedujejo nov red in način življenja brez Boga in duše, brez srca in ljubezni. V teh naukih in ideologijah je izvir in vzrok veeh duševnih tegob in duhovnega razsula, v katerem se danes nahaja človeštvo. Zadostna je enostavna ugotovitev rezultatov teh naukov, pa se bo človeštvo lahko in naglo rešilo sodobne strahote. Iz naše lastne preteklosti lahko ugotovimo, kaj je dala našemu narodu svetosavska vera. V tej krščanski veri je srbski narod od početka do današnjih dni vedno našel neizčrpni izvir življenjske in duhovne sile, ki je zraetla iz našega Pienionta, iz Šumadije.«
Kakor poroča »Hrvatska straža«, je patriarh govoril tudi o razmerah v srbski pravoslavni cerkvi, rekoč, če smo po 500 letih mogli ustvariti močno Jugoslavijo, bomo mogli z dobro voljo in ljubeznijo uredili tudi naše notranje razmere. Prepričan sem, je dejal, da srbska pravoslavna cerkev nikoli ne bo zapustila svojega tradicionalnega pota v službi kralja in naroda.
Nov načrt za srednje šole
Tz skupščine novosadske podružnice Jugoslovanskega profesorskega društva izvemo, da je naučno ministrstvo izdelalo nov načrt za srednje šole. Profesorsko društvo je sklenilo resolucijo, v kateri zahteva, da naj se novi zakon, oziroma načrt prej temeljito prouči po Prof. društvo ozir. po njegovih podružnicah. Potem zahtevajo, da se profesorji srednjih in strokovnih šol na novo razvrstijo po usposobljenosti in po skupnih letih službe. Oženjenini profesoricam naj se vrne osebna doklada. ki jim je bila vzeta, osebne izdatke za srednje šole naj nosi država, materialne pa banovina. Za izlete naj se profesorjem plačajo dnevnice in potni stroški tako, kakor vsem drugim uradnikom. Nato je bil za predsednika podružnice izbran prof. Milan Petrovič.
Belgrad, 1. junija, m. Snoči je bil v Belgradu zaključen drugi festival jugoslovanskih narodnih plesov in melodij, ki je v vsakem oziru lepo uspel,
L Slovenski delavski tabor ;
v Ljubljani prihodnjo nedeljo dne 4. junija
Preberite navodila za udeležence!
Nemudoma naročile za vse udeležence zaradi
četrtinske voznine pri centrali legitimacije, ki jih za to priliko izda centrala. Brez te legitimacije četrtinske voznsine ni.
Z legitimacijo kupite na postaji doma polovično karto in obr.uzec K-14. V Ljubljani teh kart in obrazcev ne oddajte, ampak jih shranite za povratek. Z njimi imate nazaj domov brezplačno vožnjo, če ste dali na obrazcu K-14 potrditi, da ste se tabora udeležili. Reditelji naj zato' v Ljubljani obrazce K-14 zberejo in jih dajo potrditi v centralni pisarni, nato jih vrnejo udeležencem.
Naročile takoj tudi taborske znake. Znak in legitimacija staneta vsaka po en dinar.
Naročile takoj skupinske znake za začasne prapore. Vsaka skupina mora imeti svoj prapor (zeleno blago ali državna zastava na 1.80 m do 2 m dolgem drogu, blago široko 70 cm, dolgo 1 m, dolžina 70 cm je ob drogu). Skupine, ki so naročile 6talne prapore, prejmejo iste proti takojšnjemu plačilu v centralni pisarni že sedaj ali pa na dan tabora takoj zjsitraj.
Taborske znake bodo mogli reditelji dobiti še na dan prireditve v centralni pisarni, če bi jih zmanjkalo prej za na novo priglašene udeležence. Reditelj naj znaka nikomur ne da, za kogar ne more pred pokretom brezpogojno odgovarjati, še enkrat opomin: Kdor nima na taborskem znaku številke skupinskega znaka, s katerim mora iti v sprevodu, ga brezpogojno odstranite iz tiste skupine. Naj poišče prapor s svojim skupinskim znakom. Tam ga poznajo; če ga ne, ven z njim! Nihče brez znaka ne more v sprevod in ne v unionsko dvorano.
Za. udeležence z zgodnjimi jutranjimi vlaki je določena velika dvorana v Delavski zbornici
za čakalni prostor. Tja naj gredo grupe strnjeno
in čakajo tam 6kupno na odhod k sv. Jožefu. Zujtrkujte v Delavski zbornici v javni kuhinji.
Brezpogojno sledite navodilom rediteljev. Glede svete maše bodite vsi več kot točni. Red tu no trpi nobenih zamudnikov. Pojte pri sveti maši glasno, med sveto daritvijo se vedite katoličanov vredno. Počakajte v cerkvi do konca blagoslovitve deseterih stalnih praporov — nato pa hitro v sprevod.
Sprevod naj bo pravo izpričevalo naie zrelosti. V sprevod u lahko pojete narodne pesmi. Pozdravljajte z mahanjem robcev, z zamahom roke, z visokim dviganjem klobukov. Vzklikajte samo po-kretu ZZD, naši narodni skupnosti, našemu narodnemu vodstvu, gg. ministrom, predsedniku vlade. Kakršni koli vzkliki, ki se naj začenjajo z »Dol...«, niso dovoljeni. V tem oziru velja edina izjema za vzklika: »Doli židovski marksizem!« in »Doli brezbožni boljševizem!«
Zamudniki, ki pridejo v Ljubljano šele okrog devete ure, gredo v cerkev očetov frančiškanov in potem pri Unionu počakajo na sprevod, ki pride od sv. Jožefa okrog desetih. Za njimi gredo v dvorano na zborovanje. Za morebitno potrebno preoblečenje posebnih skupin za sprevod določi potreben prostor centralna pisarna. V pisarno naj ta dan prihajajo samo reditelji, drugi naj ne delajo gneče.
Nekateri so pisali, da bi se ta dan radi o tem in onem razgovorih' i odborniki ali z osebjem v pisarni. Povemo že sedaj, da je vsak razgovor ta dan o čem drugem kakor o taborskih zadevah v pisarni čisto izključen. To je enostavno nemogoče.
Ponavljamo še kratko taborski red za 4. junij:
1.	Ob 6 zjutraj igrajo fanfaristi na Ljubljanskem gradu, po mestu pa igra godba budnico.
2.	Od 6. do 8. ure prihodi vlakov z udeleženci tabora, nato odhod na čakališče v Delavsko zbornico, oziroma k cerkvi sv. Jožefa.
3.	Ob pol 9 sveta maša, pridiga in blagoslovitev deseterih praporov.
4.	Ob četrt na 10 ureditev sprevoda in sprevod na manifestacijsko zborovanje v Union.
Ves sprevod gre točno po določenem redu po zaporednih številkah skupinskih znakov. Reditelji prejmejo podroben spored sprevoda še v roke.
5.	V Unionu: Prihod častnih gostov v dvorano napovedo fanfare. Zborovalci pozdravijo goste in zborovanje otvori predsednik ZZD tov. France Preželj.
6.	Na zborovanju govorijo kratko: zastopnik ZZD, pozdravijo sorodne organizacije, nato predsednik vlade in Jugorasa Dragiša Cvetkovič, nai narodni voditelj in predsednik senata dr. Korošec ter naš zvesti sodelavec gradbeni minister dr. Miha Krek.
7.	Zborovanje pričnemo z državno, končamo pa ga s slovensko narodno himno. Po končanem zborovanju gremo veseli zopet na novo delo za našo končno zmago.
8.	Vsi udeleženci v skupinah brez izjeme gredo od glavnega kolodvora do Delavske zbornice. Reditelji skupin dobijo v centralni pisarni še zadnja navodila in drugo, kar rabijo. Od tu šele gredo po določenih ulicah k sv. Jožefu.
9.	Tabor bo ob vsakem vremenu. Zato pokažite ob vsakem vremenu disciplino in red in se tabora gotovo udeležite.
Glavni odbor Zveze združenih delavcev v Ljubljani.
Mariborski mestni svet
Maribor, 1. junija 1939.
Mariborski občinski svet je imel nocoj ob pol 7 četrto redno sejo. Na dnevnem redu so bile važne zadeve, o katerih je snoči razpravljal upravni odbor mestnih podjetij, ter jih določil za občinsko sejo. Župan dr. Juvan je po uvodnih formalnostih poročal, da je imela Mestna hranilnica te dni občni zbor. Mariborski mestni svet je pregledal vse poslovanje ter našel vse v redu. Na pritožbo g. Angele M i k 1 a v c , se sklene, da se sedmi in osmi prehod med Dravsko in Savsko ulico zapre, ponoči pa osvetli, da ne bo vedno onesnažen. Na Rosen bergo vem posestvu se prodajo dve parceli po običajnih pogojih.
Nato je podal obširno poročilo o stanju mestnega avtobusnega prometa poročevalec za mestna podjetja ravnatelj S t a b e j. Avtobusni promet ima 21 vpisanih vozov in sicer 17 Diesel, ostali 4 pa so starejšega tipa. Ti štirje vozovi so že zdavnaj doslužili, saj ima vsak za seboj povprečno 540 tisoč kilometrov. Mestna podjetja predlagajo, da se nahavijo štirje novi avtobusi tvrdke »MAM« na pogon z nafto. To je tem bolj potrebno, ker je začela obratovati nova proga Maribor-Ljutomer, ki sama potrebuje dva voza. Za do- | sedanjih 17 Diesel vozov tvrdke »MAM« je dala '
ohčina 4 milijone dinarjev. Karoserije bo izdelala mariborska tvrdka Pergler. O uporabnosti in vrednosti novih avtomobilov iz Nemčije se je razvila debata. Ravnatelj H r a s t e 1 j je pojasnil, da se je informiral pri belgrajski mestni občini, ki ima v obratu avtobuse »MAM« in »Fiat«. Ugotovili so, da so avtobusi tvrdke »MAM« boljši, kakor »Fiat«. Tvrdka »MAM« ima pa tudi to prednost, da dela brez vsakega posredovanja, kar je mnogo ceneje. Nato je mestni svet sprejel predlog upravnega odbora mestnih podjetij. V nakup avtobusov se bo porabilo posojilo 1 milijon dinarjev, ki je bilo dovoljeno že pred enim letom, pa se ni izkoristilo.
Javna seja je bila s tem zaključena ter je sledila tajna. Mestni svet je tajno razpravljal glede nakupa zemljišča in poslopij tovarne Zelenka in Co. Kakor znano, je ta tekstilna tovarna prenehala delati. Poslopje stoji ob Tržaški in Linhartovi ulici. Stroje je tvornica prodala v Egipt. PredHnico je tvrdka ponudila mestni občini za garažo. Bila so daljša pogajanja, slednjič pa so se zedinili za ugodne pogoje in mestna občina bo kupila zemljišče ter del tovarniških poslopij tvor-nice za znesek 900.000 din. Tam se bo uredila nova garaža za mestne avtobuse.
ZZD pristopila k Jugorasu
Ljubljana, 1. junija. AA. Skupščina delegatov vseh organizacij Zveze združenih delavcev iz dravske banovine je soglasno sklenila pristopiti k Jugorasu. Izvoljena je pokrajinska uprava, prav tako pa tudi zastopniki v izvršilni in glavni odbor Jugorasa v Belgradu. Za člane glavnega odbora so izvoljeni: za predsednika Fr. Preželj,i za podpredsednika Milko Pirih in Jože Langus, za tajnika Venčeslav Grebenšck, za člane izvršilnega odbora v Belgradu pa Franc Preželj, kot njegov namestnik pa Zarija Popovič, Dalje sta izvoljena za člana širšega glavnega odbora Albin Gaser in Andrej Križman, za njuna namestnika pa Milko Pirih in Jože Langus.
"i
Smrtna nesreča na mariborskem kolodvoru
Maribor, 1. junija.
Danes popoldne ob 3 se je pripetila na glavnem kolodvoru v Mariboru tragična nesreča, ki je zahtevala življenje 51 letnega žclezničarskega pre-mikača Jurija Beleta. Bele je bil zaposlen pri premikanju in je skušal odklopiti vagon od lokomotive. Pri tem pa je lokomotiva nenadoma potegnila ter je vagon, ki še ni bil odklopljen, stisnil Beletov prsni koš. Izpod kolesja so spravili sicer še živega Beleta in so ga reševalci takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Kmalu po prevozu je umrl zaradi hudih poškodb,
Povodnji na Hrvaškem
Karlovac, 1. jun. b. Naraščanje vode prizadeva ljudstvu v mestu in okolici še vedno hude skrbi. Voda je namreč prodrla v središče mesta ter se promet vrši lahko samo s čolni. V posameznih okrajih je voda napravila ogromno škodo ter porušila zlasti mnogo slabše zgrajenih hiš. V Sisku je Kolpa 8.25 m, Sava pa 7.20 m nad normalo. O povodnjih poročajo tudi s Plitvičkih jezer in okolice. Danes ob 20.30 je prispelo poročilo iz Metlike, da je pričela Kolpa počasi upadati. Tudi ostale vode ne naraščajo nič več ter je te novice ljudstvo sprejelo z veliko radostjo.
Lefolski promet Berlin—Belgrad—Carigrad
Belgrad, 1. junija, m. Danes je bil upostavljen zračni promet med Berlinom in Carigradom, ki ga bo vzdrževala nemška »Lufthansa«. Na belgrajskem letališču bo vsak dan izmenjava potnikov v obe smeri. Na letališče je ob po! 12 priletelo najprej letalo iz Carigrada, iz Berlina pa opoldne. Potniki so kosili v letališki restavraciji, nato pa so prestopili iz enega letala v drugo, eni namenjeni v Carigrad, drugi proti Berlinu. Med potniki je potoval tudi iz Berlina v Carigrad nemški veleposlanik v Ankari von Papen. Na letališču so prihod obeh letal pričakovali poveljuik letalstva ge-
neral Jankovič z uradniki »Aeropula« ter turški poslanik Ali Hajdar Aktaj.
Z upostavitvijo letalske zveze Berlin—Carigrad je Belgrad mnogo pridobil, ker je na ta način vezan tudi z zračnim prometom z vsemi evropskimi prestolnicami.
Polet iz Berlina v Carigrad traja štiri ure.
Osebne novice
Belgrad, 1. junija, m. Dosedanji politični upravnik v notranjem ministrstvu dr. France Jenko, ki je bil dodeljen v kabinet ministra Snoja, je prestopil v 6odno stroko ter je postavljen za sodnega pripravnika na sodišču v Celju.
Belgrad, 1. junija, m. Za pomožne manipulante 10. skupine so postavljeni: Josipina Damiter, na pošti Maribor I., Miroslava Perme, Tatjana Kan-dare, Katica Glavič, Roža Pavšič, Marija Kokalj, Ljubljana I., Josipina Drobnič, na pošti Stari trg pri Rakeku, Ana Panko, Št. Vid nad Ljubljano, Nažuka Pečar na pošti Ljutomer, Olga Zupančič, na pošti Muta, Olga Prešeren, pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, Zora Triglav, Dolnji Logatec, Miroslav Marušič, Brežice.
Upokojen je strojevodja Mihael Tešar.
Belgrad, 1. junija, m. Z odlokom prosvetnega ministra so postavljeni naslednji meščanskošolski učitelji: Podboj Sabina na Rakeku; Bahovec Ana v Senovem; Danica Javornik, Praprotnik Anton, Št. Vid nad Lj.; Ivan Andolšek, Vojnik; Ivan Tomšič na Jesenicah.
Belgrajske novice
Belgrad, 1. junija, m. Prosvetni minister je izdal uredbo, da se smejo na meščanskih šolah polagati privatni završni izpiti v letu 1939, 1940 in 1941.
Belgrad. 1. junija, m. Na snočnjem občnem zboru Združenja prijateljev Velike Britanije in Amerike je odbor v svojih poročilih poudarjal, da se kulturni stiki med našo državo, Anglijo in Ameriko iz leta v leto krepijo. To dokazujejo tudi številni obiski angleških uglednih oseb, ki so imele kulturna, gospodarska in druga predavanja v naši državi. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik pravoslavni šibeniški škof Ki-rinej Diordževii.
Belgrad, 1. junija, m. Znana slovenska umetnika Pija in Pino Mlakar, ki sta se proslavila doma in v inozemstvu z baletom »Vrag na vasi«, je angažirala za prihodnjo 6ezono opera v Miin-chenu.
Belgrad, 1. junija, m. S kraljevim ukazom je dosedanji londonski poslanik Dragomir Kasidolac premeščen za poslanika v Bern.
Or. Funder umrl
Švicarski list »Vaterland« poroča, da je umrl dolgoletni glavni urednik dunajske »Reichsposte« dr, Funder Friedrich.
Dr. Funder je bil po rodu Korošec. V politiko je stopil pod vodstvom pokojnega dr. Luegerja, ki ga je poslal v uredništvo »Reichposte«. V vsem svojem delovanju je bil ta mož odločen nasprotnik Slovanov. Njegovo ime se je nahajalo na listi tistih avstrijskih politikov, ki so jih zmagoslavne velesile zahtevale, naj se jim izroče. Po vojni je deloval vodilno v krščansko socialni stranki ter je postal najožji sotrudnik Dollfussa in Schuschnigga, ki ga je imenoval ludi za državnega svetnika. Kot časnikar je imel ostro pero in je sodeloval pri vseh velikih mednarodnih katoliških poročevalskih agencijah, tako da je bil njegov vpliv na svetovno javno mnenje izredno velik, a tudi škoda, ki jo je napravil mladim slovanskim državam, dosti občutna. Bil pa je velik, prepričan avstrijski rodoljub, ki so ga dogodki v marcu 1938 z Avstrijo vred podrli. Reči je treba, da je dr. Funder v svoji proti-slovanski miselnosti takrat, ko je bil še čas, nasedel poslaniku von Papenu in nehote postal sodelavec končnega razpada Avstrije, ki ji je bil tako od srca vdan, da resnice ni več videl z jasnimi očmi. Po koncu njegove Avstrije je bil interniran v Dachau, v starosti 67 let.
Politične spremembe v Moskvi
Varšava, 1. junija. AA. Pat: Poročajo iz Moskve, da je svet zveze sovjetskih republik sklenil izvesti spremembe na več vodečih položajih. Tako je bivši državni tožilec Višinski imenovan za podpredsednika sveta komisarjev, Pankratjev, bivši državni tožilec lederativne ruske politike je imenovan za državnega tožilca sveta sovjetskih republik, Zimo-nemacka pa je imenovana za predsednico kontrolnega odbora sveta komisarjev.
v MAHI BORU
V DNEH 0DQ9.JUN.D02.JUL.1939
Ob priliki velikega mladinskega tabora v Mariboru bodo tudi stanovska zborovanja za učitelje, dijake, katoliške izobražence, kmete, obrtnike in tovarniške delavce, ki jih prireja Prosvetna zveza.
V soboto, prvega julija, bo dopoldne v Karlinovi dvorani (Dijaško semenišče, Koroščeva ulica 12) stanovski dan za kmete. Na njem se bodo zbrali kmetje iz vse lavantinske škofije in bodo manifestirali za vzore in pravice kmečkega stanu. Na tem zborovanju bodo izbrani govorniki pokazali lepoto kniečkega stanu, starodavnost kmečke omike, blagoglasnost kmečke pesmi, povesti in pravljice, moč kmečke ljubezni do rodne grude in kmečkega doma, povezanost kmečke duše z Bogom in s Cerkvijo, borbe kmeta za svoje stanovske pravice in svoj gospodarski obstoj. Posebno bodo razložili, kateri so glavni temelji za gospodarski napredek kmečkega stanu v današnji dobi.
Kmetje in kmečki fantje, pridite vsi! To bo vaš veliki dan! Pokažimo, da smo eno s slovensko mladino, ki bo zborovala in obhajala svoj veliki mladinski praznik.
Spored stanovskih govorov je sledeč:
1.	Duševni temelji slovenskega kmečkega stanu. (Govori g. dr. Josip Hohnjec, bogoslovni profesor.)
2.	Ali čuva današnji kmet nad svojo stanovsko samoniklostjo? (Govori g. dr .Fr. Suš ni k, gimnazijski ravnatelj.)
3.	Izobražen kmečki fant — izobražen kmečki gospodar. (Govori mladinski organizator Mirko G e r a 11 č.)
4.	Glavni pogoji gospodarskega napredka kmečkega stanu. (Govori posl. dr. L a v r i č, tajnik Kmetijske zbornice.)
I 5. Izseljensko vprašan je. (Govori g. K. Z a -r a j š c k, duhovni voditelj izseljencev.).
Koliko so Nemci storili za Španijo
Zanimiva odkritja o vlogi nemške »legije Condor«
Ob priliki povratka 5.000 nemških prostovoljcev iz Španije, ki jih bodo v Nemčiji nadvse veličastni sprejeli, objavljajo vsi nemški listi obširna poročila o zgodovini nemške udeležbe v španski državljanski vojni. Zelo malo dejstev, ki jih objavlja nemški tist o delovanju »Legije Condor«, je bilo do sedaj znanih. Šele iz teh poročil, ki so jih napisali najbolj ugledni voditelji nemške prostovoljske legije, - zvemo, kako obsežno je bilo nemško sodelovanje v Španiji in kako usodno so nemški prostovol jci , pogostokrat posegli v potek dogodkov. Poročilo, ki sledi, je povzeto po »Kol-nische Zeitung«, kjar je objavljeno pod naslovom >Nemški napor v španski, vojni«.
Francov upor se je začel nesrečno. Po večini španskih mest se je upor izjalovil. Samo na severu je bil general Mola uspešen, medtem ko je na jugu general (Juieppo de Liano mogel s zvijačo zasesti mesto Sevillo. Toda med obema generaloma ni bilo nobene ,zveze^ V Maroku pa je stal general Franco, s vojimi maroškimi vojaki in tujimi legionarji. Toda med njim in Španijo je bilo neprehodno Sredozemsko morje, po katerem je križarilo rdeče brodovje.
Franco se obrne na Nemce Hitler je obljubil pomoč
V	tem trenutku se je Franco obrnil na neko nemško podjetje v Tetuanu, da naj organizira prenos maroških čet v Španijo z letali. Nemški podjetnik je odpotoval v Nemčijo, kjer je bilo takoj vse potrebno ukrenjeno. Nemški kancler Hitler je že na koncu julija 1936 sklenil, da bo Špance v boju proti boljševizmu podprl. Samo deset dni je trajalo, ko so bili prvi prostovoljci že zbrani. V Tetuanu je bilo istega dne, ustanovljeno podjetje »Sisma«, ki si je dalo nalogo, da bo prenašalo v letalih vojaštvo iz Maroka v Sevillo. Nemških prostovoljcev je bilo izbranih 85. Poveljeval jim je neki podpolkovnik. Bili so to samo izbrani častniki in podčastniki letalske službe, ki jih je izbral generalni štab, letalske armade in jih tudi opremil s potrebnimi letali in letalskimi potrebščinami. Na tihem, v civilni obleki so se zbrali v Berlinu pod vodstvom človeka, ki je na svoji čepici nosil napis »Reisegesellschaft« (potniška družba). Družba je odšla proti Hamburgu. Tam so jih v skrivnostnih avtobusih spravili do ladje, ki jo je opremila in stavila na razpolago »VVoermannova linija«. Tamkaj so prostovoljce previdno skrili v prostorih pod krovom. Tamkaj je bilo pripravljenih tudi šest najnovejših bombnikov tipa »Heinkel 51«, večje število bomb, najnovejši protiletalski topovi in nadomeslilno orodje. Ladja je odplula v španski Maroko (v Te-tuan že dne 1. avgusta.
Nemška letala so prenesla 15.000 Marokancev iz Afrike v Španijo
Takoj po prihodu nemških letalcev se je začel prenos maroških čet v Španijo. Vsako letalo je sprejelo po 30 do 40 vojakov. V najkrajšem času so ta letala prenesla iz Tetuana v Sevillo armado 15.000 moderno opremljenih Marokancev. Tako je dobil Franco močno armado, ki jo je pognal v viharno prodirajoči napad proti Madridu. Šele mnogo pozneje je bilo mogoče maroške čete prevažati tudi po morski poti.
Nemška letala so takoj posegla v boj. Ona 60 bila prva, ki so bombardirala na primer rdeče bojne ladje. Nemški letalci so bil med prvimi, ki so sipali bombe na Madrid. In spet so bili nemški letalci, ki so dne 22. avgusta metali živež obleganim španskim junakom v Alcazarju v To-ledu.
Novi nemški prostovoljci: Strnjeni nemški letalski armadni zbor
V	septembru 1936 je prišlo večje število svežih prostovoljcev, ki so pripeljali s seboj nove bombnike in nove lovce, kakor tudi protiletalske topove in bombe. Kajti položaj na bojiščih je kazal, da Franco ne bo takoj zmagal in je nemško poveljstvo zato sklenilo, da bo organiziralo pravi strnjeni nemški letalski armadni zbor. Legiji je poveljeval polkovnik Warlimont.
Na podlagi tega sklepa je Nemčija v novembru 1936 poslala v Španijo: skupino bojnih letal z letalci, municijo in opremo, skupino lovskih letal z moštvom in vso opremo, izvidniška pomorska letala z moštvom, močno skupino protiletalske artiljerije, posebno skupino za poročevalno službo in še posebej večje število letal, ki so dobila svoje lastno letališče (park). Ustanovljena je bila s tem prava strnjena legija, ki je nad njo prevzel poveljstvo nemški letal, general S p e r r -1 e. Ostal je na čelu legije skoraj eno leto.
Od novembra 1936 pa do konca španske državljanske vojne je bila nemška »legija Condor« udeležena pri vseh najvažnejših bojih. Predstavljala je izbrano četo najboljših letalcev in zračnih strokovnjakov, ki je sama posegla v borbo, delno pa je služila tudi kot letalska visoka šola, ki je v teku dveh let vojne izvežbala ogromno število španskih letalcev. V novembru so na poziv generala Franca prišle v Španijo prve italijanske čete.
Odločilni nasvet nemškega letalskega generala Sperrleja
, »Legija Condor« se je odlikovala v prvih madridskih bojih, v borbah za Bilbao, pri Malagi in ob Ebru. Na predlog nemškega generala Sperrleja se je general Franco odločil, da bo opustil brezuspešne borbe pri Madridu, ki ga ni bilo mogoče zavzeti, ter se vrgel na čiščenje severnih front od Bilbaoa do Ovieda. Pred Bilbaom je imel rdeči nasprotnik strahotne utrdbe. Napad je začel 31. marca 1937. Trajal je do 19. junija, ko je mesto padlo. Nastopili so največji nemški bombniki, ki so metali bombe izrednih obsegov, kajti utrdbe so zahtevale ogromno razstrelilno silo. Nemški bombniki so se imenovali »leteča zračna artiljerija«. Prav tako so odlično posegale v borbo nemške protiletalske baterije, ki imajo veliko pro-bojno silo, tako da so vsak odpor zlomile. Spet na nasvet generala Sperrleja so Španci nadaljevali čiščenje v Asturiji. Ko so rdeči nasprotniki z namenom, da bi pritisk generala Franca na severu olajšali, začeli z ofenzivo pri Bruneti pri Madridu, bi bilo skoraj prišlo do katastrofe, da nemška legija Condor ni posegla v borbo in z velikimi žrtvami — ki jih priznava — premagala nasprotno letajstvo, tako da so morali rdeči po izgubi 30.000 mož ofenzivo ustaviti. Zatem se je nadaljevala ofenziva na severu in je dne 13. oktobra padel Gijon. Nemška letala so skupno z armadnim zborom Navarcev imela največ zaslug za to zmago, pri kateri se je bilo treba boriti največ proti do 2.500 m visokim goram, koder so imeli rdeči raztresene svoje utrdbe.
General Sperrle je po zlomu severne fronte zapustil Španijo in dobil namestnika v generalu Volkmannu. V Španiji je ostalo eno leto, do dne 1. novembra 1938. Danes je general Volkmann, ki si je pridobil v Španiji dragocena izkustva, poveljnik nemške letalske akademije. Prvo njegovo delovanje se je razvilo okrog Teruela, kjer je nemški letalski zbor večkrat odločilno posegel v letalske borbe in v veliki meri pripomogel, da so Francovci prodrli do morja in odrezali Katalonijo od ostale Španije.
Najhujše borbe ob Ebru Rdeči so izgubili 70.000 mož
Najhujše borbe so se nato razvile ob Ebru. Nemški časopisi pravijo, da so vprav v teh strahotnih bitkah nemški prostovoljci s svojimi letali odločilno sodelovali. Po njihovem pripovedovanju je bija bitka ob Ebru največja in najbolj krvava v vsej španski vojni. Trajala je skoraj štiri mesece in je rdeče veljala 70.000 mrtvih, medtem ko so Francovci izgubili »na desetine tisočev mož«. Boji so bili strašni. Nemci priznavajo, da so se rdeči junaško borili. Končno so obnemogli in je bila španska vojna dne 16. novembra, ko je Franco zavzel kraj FliX, stvarno končana. Španska vojna na splošno, kajti kar se je zgodilo pozneje, ni bilo nič drugega kakor beg poražene armade.
V novembru 1938 je prevzel poveljstvo nad nemškim letalskim zborom general von Richt-hofen. V tem svojstvu se je udeležil katalonske
ofenzive, ki .je bila viharna, kajti po zlomu ob Ebru rdeči niso kazali več nobenega odpora.
Nemška legija se je udeležila še končnih borb pri Toledu. Dne 27. marca je bil boj končan z dnevnim poveljem: »Rdeči se ne upirajo več!«
Nemci so izvežbali 50.000 španskih častnikov
Toda nemški letalski zbor se ni udeležil samo bojev v zraku — stvarno so Nemci vodili vse letalske boje in organizirali vse letalsko bojevanje v Francovi armadi — ampak tudi v kopenski vojski, kjer so sodelovali tako imenovani »I m -ker« oddelki, in v vojni mornarici. Poleg tega se je udejstvoval v španski vojni še močan »oklop-ni oddelek« z oklopnimi avtomobili in tanki, ki se je skrival pod imenom »D r o h n e«. Štel je vsega dve kompaniji častnikov in podčastnikov, ki so imeli v prvi vrsti nalogo vežbati španske čete v borbah z oklopnim orožjem.
špansko poveljstvo je organiziralo veliko taborišče, ki je služilo nalašč za vežbanje vojaštva vseh oboroženih skupin, v letalstvu, v boju z oklopnimi vozili, v poročevalni službi, v tehničnih delih. Vodstvo tega taborišča so imeli Nemci, ki so izvežbali na desetine tisočev častnikov in sposobnih podčastnikov. Nemčija je poslala v Španijo posebne strokovnjake za topništvo, za mine in za brezžično poročevalsko službo.
Tudi španska mornarica je imela na razpolago močan oddelek nemških pomorskih strokovnjakov, ki je bil skrit pod imenom »N o r d s c c«. Nalo-
ga nemških strokovnjakov je bila, izvežbatl špansko pomorsko častnike in biti španskemu pomorskemu štabu na razpolago za vsake vrste nasvete.
Nemški časopisi pristavljajo, da so nemški strokovnjaki izvežbali najmanj 50.000 španskih častnikov, ki so stopili potom v službo bodisi v letalstvu, bodisi v kopenski vojski ali v mornarici. Števila letal, protiletalskih topov, drugega orožja in pomorskih edinic, ki so sodelovala na španskih bojiščih, ne havajajo. Slike, ki jih objavljajo, pa jasno kažejo, da je bila tehnična udeležba izredno mogočna. Nemški listi tudi priznavajo, da so »legionarji« dobili neprecenljive izkušnje, ki bodo prišle prav pri organizaciji nemške oboroženo sile in pri izbiranju vojnega orožja, ki je bilo v Španiji vsestransko preizkušeno.
General Queippo de Liano v Nemčiji
Madrid, 1. jun. AA. Listi poročajo, da je odpotoval general Quieppo de Liano s svojim štabom danes v Nemčijo.
Odhod italijanskih prostovoljcev iz Španije
Cadix, 1. junija. A A. Štefani: V luki se je zbralo o priliki odhoda italijanskih prostovoljcev skoraj vse prebivalstvo mesta, ki je pokazalo svoje globoke simpatije do italijanskih prostovoljcev s prisrčnimi niinifestacijami. Minister za notranje zadeve Suner in gen. (Juieppo de Liano sta imela v luki zbranim vojakom govore, v katerih sta izrazila hvaležnost Španije Mussoliniju in legio-narjem za njihovo pomoč Španiji, ne da bi za to kaj zahtevali. Parniki, ki jih jo bilo devet, so začeli zapuščati luko ob osmih zvečer. Zadnji parnik je odplul iz Cadixa ob dveh ponoči. To je bila križarka »Duca di Aosta^, ki bo spremljala legionarje na vsej poti. Na ladjah je 17.000 italijanskih prostovoljcev ter 3.000 španskih vojakov, ki so pripadali mešanim divizijam in ki jih je povabila italijanska vlada na obisk v Italijo.
Odmev na Molotova
»Rusija nože po kostanj v ogenj - za Angleže« V Parizu in Londonu so za nadaljevanje pogajanj
i T to - ki e I ml
V	Parizu
Pariz, 1. junija, b. V pariških političnih krogih so zelo iznenadeni zaradi govora sovjetskega komisarja Molotova in odkrito trdijo, da so ruske zahteve vedno večje in večje in da bosta Francija in Anglija težko pristali na nje. Poročajo, da so se danes že pričela francosko-angleška diplomatska pogajanja zaradi odgovora obeh zapadnih velesil na govor Molotova. Gre predvsem za skupen tekst framcosko-angleške note zaradi nadaljevanja pogajanj s Sovjetsko Rusijo.
V	Londonu
London, 1. junija b. Britanski uradni krogi komentirajo snočnji govor sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova in pišejo med drugim: Molotov v svojem govoru ni postavil niti enega vprašanja, ki se ne bi moglo razčistiti in končno priti do sklenitve predlagane vojne zveze med Veliko Britanijo,
OGLASE
za jutrišnjo ljubljansko številko sprejemamo le še danes do 4 popoldne. — Vljudno prosimo vse cenjene inserente, da oglase pravočasno prineso, da jih bomo mogli pravilno urediti
Zveza Italija-Nemčija Japonska?
Novi nemški in italijanski predlogi v Tokiu
Tokio, 1. jun. c. Japonska vlada je prejela iz Rima in Berlina nove predloge o tem, kako sc naj Japonska priključi k vojaški pogodbi, ki veže Italijo in Nemčijo.
Japonska vlada o tej zvezi ni več razpravljala od 20. maja naprej, ko je bila zadnja seja vlade o japonski zunanji politiki. Tedaj se je vlada odločila, da počaka na razvcuj dogodkov in to predvsem zaradi tega, ker sta v vladi bili dve stranki in sicer vojaška in gospodarska, ki nista bili istega mnenja o tej vojaški zvezi. Tedaj je japonska vlada sklenila zavzeti naslednje kompromisno sta-
Nemški prostovoljci se vkrcava jo za odhod ii Španije
lišče do nameravane okrepitve trojnega zavezništva med Japonsko, Italijo in Nemčijo:
1.	Dosedanja pogodba proti Kominterni se naj spremeni v močno politično pogodbo.
2.	Tej pogodbi se naj dodajo že gospodarska določila.
3.	Nato sc pa naj nadaljujejo posveti zastopnikov generalnega štaba treh držav.
Vlada je mislila na ta način pomiriti javno mnenje in pridobiti na času. Zadnji dogodki na meji med Zunanjo Mongolijo in Mandžurijo pa sa zelo razburili javno mnenje, ki zahteva tesnejšega vojaškega sodelovanja z Nemčijo in Italijo. Položaj vlade je postal zelo slab in zato so ji prišli sedaj novi predlogi iz Rima in Berlina ravno v pravem času. Vendar pa misli japonska vlada pri teh pogajanjih za trojno vojaško pogod-b o uvesti naslednji postopek:
1.	Vse tri države sklenejo obvezno posvetovalno pogodbo.
2.	Določilom o predhodnih posvetih bi naj sledile vojaške določbe za obrambo skupnih koristi proti državam, ki bi hotele ovirati razvoj članic vojaške pogodbe.
Na Daljnem vzhodu
Čungking, 1. junija. AA. Havas: Agencija Central News sporoča, da so Japonci v pokrajini Gornji Ki-jansi izvedli napad v treh smereh Kitajske čete so vse napade odbile. Japonske žrtve so zelo velike. Japonci so uporabljali v borbah strupene pline. V severnem Honanu kitajske čete napredujejo proti vzhodu. Ob reki Han v pokrajini Kopej se vodijo ogorčene borbe. V severnem delu omenjene pokrajine so Kitajci oubili japonske napade ter se Japonci umikajo.
Francijo in Rusijo. Prva posledica Molotovega govora je bila, da sta se nenadno povrnila v London ministrski predsednik Chamberlain in lord Haliiax. Oba sta bila namreč na dopustu, s katerega sta se morala takoj vrniti, da proučita govor sovjetskega komisarja za zunanje zadeve.
Jutranji londonski tisk je zelo previden in le skrajni levičarski listi prinašajo komentarje, v katerih pod-črtujejo misel, da se pogajanja pod nobenim pogojem ne smejo prekiniti.
»Times« je mnenja, da je bil Molotov govor predvsem namenjen ruskemu narodu z namenom, da ga pouči, da sovjetska vlada ne namerava navezati trojne zveze na kakršnikoli podlagi Zveze narodov. Pisec članka' se nato spušča v polemiko in hoče pojasniti, zakaj je britanska vlada zahtevala, da se predlagana zveza spravi v odvisnost s ČL 16 pakta Zveze narodov. Nato odgovarja na sarkastične opazke Molotova, da Sovjetska Rusija ne bo šla po kostanj v ogenj in da hočejo Sovjetsko Rusijo prisiliti, da se bori za Poljsko in Romunijo, namesto da sc Anglija sama odzove danim obvezam. »Times« odgovarja, da je Velika Britanija trenutno sklenila uporabiti sama svojo vojno silo, če bo potrebno. List pa pripisuje velik pomen izjavi Molotova, da se bodo pogajanja nadaljevala.
V	Ameriki
Washington, 1. junija, b. Vsa ameriška javnost je senzacionalno sprejela včerajšnji govor sovjetskega komisarja za zunanje zadeve g. Molotova. V diplomatskih krogih \Vashingtona se opaža gotova rezerviranost, vendar pa državni departement ne skriva velikega pomena obrazložitve ruskega stališča.
Pravi razlog, da Rusija odklanja predlagani pakt, niso jamstva na zapadni fronti, temveč na Daljnem vzhodu. Vse kaže, da so Moskva trenutno bolj zanima za japonsko vprašanje kakor pa za evropske probleme. Brez ozira na to pa politični in diplomatski krogi smatrajo, da mora angleško-francosko-ruski pakt predstavljati temelj miru.
V	Washingtonu so prepričani, da je sporazum mogoč. Velik pomen pa pripisujejo washington-ski politični krogi opazki glede nemških predlogov za trgovinska pogajanja. To tolmačijo tako,
J da hoče sovjetska diplomacija izkoristiti vsa sred-j stva za pritisk na zapadni velesili Anglijo in Francijo, da se sklene pakt po ruski želji. Konzervativni in finančni krogi Wall Streeta mislijo, da bo prekinitev pogajanj s Sovjetsko Rusijo pridobila javno mnenje Anglije in Francije ter da bo olajšala podporo Zedinjenih držav na idejpem in političnem polju.
V	Moskvi
Moskva, 1. junija, b. »United Press« poroča 1». Moskve, da smatrajo tamkajšnji britanski krogi Molotov govor kot odgovor Sovjetske Rusije na zadnji bri-tansko-francoski predlog in ugotavljajo, da je pot za nadaljna pogajanja povsem odprta. Molotov je orisal tudi splošne črte za sodelovanje z ostalimi velesilami proti napadalcem. — Poleg tega je zlasti poudarjal obrambno silo Sovjetske Rusije, katere moč raste iz dneva v dan.
Turcija-Rusija
London, 1. junija. AA. DNB: Listi poročajo, da bo turški minister S a r a d ž o g 1 u po tridnevnem obisku romunskega zunanjega ministra Gafenca v Ankari odpotoval sredi .junija v Moskvo. Uradno izjavlja", da bo s tem vrnil nedavni obisk zastopnika sovjetskega komisariata za zunanje zadeve Poteinkina v Ankari. ^ tukajšnjih krogih mislijo, da se bodo pri tej priložnosti nadaljevali razgovori o vzajemnih ukrepih Turčije in Sovjetske Rusije na podlagi angleško-turškega, francosko-turškcga in fraucosko-sovjet-skega pakta.
Volitve v Romuniji
Bukarešta, 1. junija. AA. Danes dopoldne so se začele v vsej Romuniji volitve v novo stanovsko zbornico, jutri pa se bodo vršile volitve v senat. V volivne imenike jc vpisano dva milijona državljanov, to je 10% vsega romunskega prebivalstva. V volivne imenike so vpisani vsi državljani stari nad trideset let, ki znajo čitati in pisati in ki imajo delavsko knjižico. (Štefani)
i o L. ' ' ' > » »
PKEDSTAVf„b IG 19 21 h
Samo i« danes i
Bežija: Monrv Hothaway.
Igralci
bar vcoopcr. oeonai
RAFT. FRANCIS DSi.
GUSARJI
Pustolovski film iz pomorskemu življenj«, posnet po resničnih dogodki h.
1
Pomlad ljubezni
Danes premiera I
1. Straussova opereta	___
iz dobe nekdanjih brezskrbnih
X1' v.1-: M*«da Scbneider,	Ljubka glasbena komedija mladosti, ljubezni in veselja 1 Woli Albach Rettv. Fritz 0d< mar,
Rudolf Piatte	Predstave ob 16,, 19 21. uri. KINO UNION tel. 22"21
lodaKStvo
Zborovanje naših gostilničarjev v Logatcu
Ze v sredo so prispeli številni zastopniki go-stilničarskih združenj v Logatec, da se udeleže občnega zbora svoje Zveze gostilničarskih združenj za Slovenijo. Na trgu pred kolodvorskim poslopjem je došle goste pozdravil predsednik logaškega združenja g. Škerlj. Za pozdrav se je zahvalil predsednik Zveze g. Ciril Majcen, nakar so udeleženci odšli v sprevodu z godbo na čelu v mesto. V sredo popoldne je bila tudi že seja širšega odbora Zveze.
V	četrtek dopoldne pa je bila glavna skupščina, katere se je udeležilo lepo število zastopnikov združenj (od 50 jih je bilo zastopanih 48). Cenimo lahko, da je bilo od 4949 včlanjenih gostilničarjev v združenju zastopanih na zvezinem občnem zboru 4769, manjkalo pa jih je le 180.
Zborovanje samo je vodil predsednik Zveze g. Ciril Majcen iz Ljubljane, lii je uvodno pozdravil okrajnega načelnika g. Malešiča kot zastopnika bana g. dr. Marka Natlačena, svetnika g. Bertonclja kot zastopnika železniškega ravnateljstva in zastopnika Zveze za tujski promet g. Valaška. Med živahnim odobravanjem vseh navzočih je bila sprejeta udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, nadalje so bil poslani brzojavni pozdravi predsedniku vlade in notranjemu ministru g. Dra-giši Cvetkoviču, ministru trgovine in industrije g. Tomiču in ministru financ g. Voj. Djuričiču.
Nato je podal Anton Peleln, ravnatelj Zveze, poročilo o prispelih brzojavnih pozdravih, med katerimi omenjamo posebej pozdravno pismo Državne zveze gostinskih združenj Češke, nadalje iz Budjejevic, Belgrada, Banja Luke, Maribora itd.
V	imenu bana g. dr. Natlačena je pozdravil zborovalce okrajni načelnik g. Malešič, ki je poudaril pomen in važnost gostinstva, ki je eden temeljnih faktorjev vsega našega tujskega prometa. Posebej je poudaril, kako važno nalogo ima Logatec kot obmejna tujskoprometna postojanka.
Za pozdrave g. bana se je zahvalil predsednik g. Majcen, ki je povedal, da je bila ravno v sredo sprejeta pri banu g. dr. Natlačenu posebna de-putacija delegatov Zveze gostilničarskih združenj in je g. ban izjavil, da bo v krateni sklical posebno anketo, ki se bo pečala z vsemi vprašanji tujskega prometa pri nas in posebej še našega gostinstva.
Iz obširnega poslovnega poročila g. Majcna posnemamo, da se položaj gostinstva lani ni tako izboljšal kot v nekaterih drugih panogah. Naša banovina je tudi nadalje preveč pasivna v svoji kmetijski proizvodnji ter je kot mejna pokrajina veliko več trpela zaradi lanskih nestalnih med-narodnopolitičnili razmer in zapletljajev. Zaradi tega so izostale pri nas investicije, ki dajejo največ injekcij vsemu gospodarskemu življenju. Bilanca gostinskega stanu ne izkazuje lani posebnega izboljšanja. Za manjše obrate na deželi je nastopilo celo poslabšanje in se je število zaposlenih v gostinski stroki celo nekoliko zmanjšalo. Tudi nabavne cene blaga so za gostilničarje narasle, prodajne cene pa se temu dvigu niso mogle prilagoditi zaradi slabe kupne moči prebivalstva. Podeželsko gostilničarstvo je v največji meri odvisno od blagostanja kmečkega 6tanu in je krizo bolj občutilo kot gostinstvo v mestih.
Politični zapletljaji v svetu so nam lani tudi skrajšali tujskoprometno sezijo, ki je bila vsaj za večje obrate kolikor toliko ugodna. Seveda pa je vedno manj turistov iz deviznih držav, kar bistveno vpliva na donos tujskega prometa.
Zveza je s svojim delom skušala doseči omi-ljenje trošarinskih predpisov. Predlagala je vsaj delno pavšalacijo trošarine onim gostilničarjem, ki bi bili pripravljeni plačati trošarine na osnovi
Izpremembe v vodstvu Narodne banke
Na seji upravnega odbora Narodne banke dne 31. maja 1939 v Belgradu je bilo sklenjeno imenovati za glavnega ravnatelja Narodne banke g. dr. Milojka Vilimanoviča, glavnega tajnika Državne hipotekarne banke.
G. dr. Milojko Vilimanovič se je rodil dne 5. decembra 1898 v Prilikah, okraj Moravice pri Ivanjici. Po gimnaziji je študiral v Parizu, kjer je dovršil gospodarsko visoko šolo in pravno fakulteto z doktoratom. Uradniško kariero je začel s službo v jugoslovanskem poslaništvu v Parizu leta 1921, kjer je ostal do leta 1928 Tedaj je prešel v Državno hipotekarno banko. G. dr. M. Vilimanovič je znan gospodarski strokovnjak, ki je zlasti mnogo sodeloval pri pogajanjih z inozemskimi upniki naše države. Kot delegat Drž. hip. banke je hil tudi član uprave »Jugoslovanskega jekla«, d. d. v Sarajevu.
Nadalje je bil na isti seji imenovan za prvega ravnatelja banke g. dr. Dušan Uzelac, dosedanji ravnatelj ter vršilec dolžnosti glavnega ravnatelja po odstopu g. dr. Milana Protifa.
G. dr. Dušan Uzelac se nahaja v službi Narodne banke oJ leta 1902 ter je prešel vso uradniško lestvico v banki. Sodeloval je tudi pri mnogih pogajanjih z inozemstvom. Znan pa je tudi kot pisatelj raznih gospodarskih razprav in knjig.
Dvolastniški promet
Finančni minister je odredil, da se dvolastni-kom v širšem smislu napram prešnji Avstriji in Madžarski puste skozi pri uvozu prosto carine in ostalih carinskih davščin ter taks letošnji poljedelski proizvodi in plodovi, dobljeni na njih dvo-lastniških posestvih v sosedni obmejni con.
Carinske formalnosti se bodo opravile na osnovi dvoiastniškin prehodnic, po katerih se ima
lanskega konzuma, da bi s tem odpadla kontrola prevoza. Zveza je stremela uvesti zopet nazaj prejšnji avstrijski trošarinski sistem. Tudi je vse-državna zveza na svojem kongresu v Nišu sprejela zvezino zahtevo, ki jo je dala v svojo resolucijo, naj se trošarina na vino skupno maksimira na en dinar (banovinske in občinske dajatve).
Glede dajatev za 6klad za narodno obrambo je zveza podvzela korake, da se uvede pravičnejša lestvica za dajatve. Finančna uprava je izdala v aprilu poseben ključ, po katerem naj 6e odmerja ocena za pridobnino. Ta ključ je nesprejemljiv 6anio za gostilničarje.
Apelira na pristojne oblasti, naj ukinejo formalnosti in dajatve, ki so v zvezi z zabavami. Tudi prizadevanje, naj bi banska uprava ukinila za nekaj časa izdajanje novih koncesij, ni uspelo, ker banska uprava nima za tako uredbo zakonite osnove.
Končno se je zahvalil zvezinemu uradništvu za vestno delo, posebno pa g. ravnatelju Petelnu in gdč. Gradišnikovi in logaškim tovarišem za lep sprejem.
V imenu logaškega združenja je zborovalce pozdravil predsednik g. Škerlj, nato pa je "ravnatelj g. Peteln podal poročilo o zvezinih financah in o Gostilničarskeni vestniku. Po poročilu nadzorstva, ki ga je podal g. Julij Zupan iz Ljubljane, je bila soglasno dana razrešnica upravi, ravnatelju in ostalemu osebju. Za predsednika je bil z aklamacijo vnovič izvoljen dosedanji predsednik g. Ciril Majcen, za podpredsednika Aleksander Klesič iz Maribora, za člana ožjega odbora pa še Maks Dolničar, Franc Miklič, Ljudevit Bac, Joško Berlič, Josip Šerec, Jurij Šanc, Ivan Virant, Ernest Krulej, Anton Golenko, Janez Win-diseher, Miro Peterlin, Pavel Olip, Janez Mlakar, L. Bruderm an, Vojko Suhaj in Anton Cerer. Izvoljeni so bili tudi člani in namestniki ostalih odborov.
Na koncu je bila soglasno sprejeta še resolucija, v kateri gostilničarji zahtevajo med drugim:
Banska uprava naj v najkrajšem času skliče ankete, ki naj premotri položaj gostinstva v dravski banovini in ki naj pripravi potrebne ukrepe. Pobiranje banovinske in občinske trošarine naj se uredi v skladu s poslovnimi okoliščinami gostinskega obrta. Trošarina na vino naj se zniža največ do 1 din na liter. Pri novelaciji obrtnega zakona naj se zavarujejo vse pravice gostinstva, kakor jih je državna zveza terjala na pristojnih mestih. Čimprej naj se urede samoupravne finance, da 6e odpravijo razlike pri obdavčitvi posameznih manjših ali večjih področij. Prepove naj se prodaja alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah po trgovinskih obratovalnicah. Razveljavi naj se za gostilničarstvo ponižujoče tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Finančno in trgovinsko ministrstvo naj čim prej oživotvorita fond za. sanacijo gostinstva. Gostilničarstvo pozdravlja sklep banske uprave, s katero je pripravljeno nositi del obresti od kreditov, ki jih bodo banovinske hranilnice stavile gostilničarstvu na razpolago. Čim prej naj se otvorita višja gostinska šola za moški naraščaj v Mariboru in višja gostinska šola za deklice v Ljubljani. Finančno ministrstvo naj podaljša zakon o carinskih olajšavah za hotelsko industrijo, in sicer za vse one predmete, ki se še ne izdelujejo v naši državi, a jih naše hotelirstvo nujno potrebuje.
Zborovalci so sklenili, da bo prihodnji občni zbor Zveze v Laškem, nato pa je predsednik Majcen zaključil uspelo zborovanje. Pretežni del zbo-' rovalcev se je popoldne v celi koloni avtobusov odpeljal na izlete proti Postojni, Trstu in Benetkam.
upoštevati tudi količina žetvenega donosa za letos, z ozirom na podatke iz dvolastniških prehodnic. Za prenos omenjenih proizvodov in plodov bo carinarnica v sporazumu z odnosnimi občina-' mi, jx> dozorevanju j>osameznih vrst plodov, odredila ustrezajoči rok, in sicer za vsako vrsto sadeža odnosno proizvoda. Ta rok se bo računal od dne sporočila zainteresiranih po pristojni občini..
Samo v izjemnih primerih morejo carinarnice ceneč opravičenost odnosnih prošenj, odobravati prenos posameznih vrst sadežev tudi izven odrejenega roka.
*
Bahate kočije po mestnih ulicah so že skoraj docela izginile. Izvoščke so zamenjali taksiji. Slovensko kolarstvo, stara domača obrt že od nekdaj na visoki stopnji, pa še vseeno ni zamrla, tudi ona se je prilagodila novim razmeram ter zahtevam in ima še lepo bodočnost. Mnogi naši kolarji sedaj' izdelujejo smuči, postali so izdelovalci avtomobilskih ogrodij itd. Mnogo dela pa imajo še vedno z izdelovanjem kmečkih kolesljev, značilnih slovenskih zapravljenčkov, ki jih pri našemu kmetu avtomobil še ne bo tako kmalu izpodrinil. Naši kolarji so pa tudi mojstri v izdelovanju najrazličnejših ročnih vozičkov, kakršne še vedno prav rade uporabljajo naše mlekarice. Slovensko kolarstvo bo razstavilo svoje izdelke na Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija.
D. d. za promet s kovinami Zugniayer in Gruber, Zagreb. Glavnica 5.0, bilančna vsota 8.76 (8.07), čisti dobiček 1.1 (0.7) milij. din.
Predpisi za pakiranje sadja
Zastopnik ministra za trgovino in industrijo g. inž. Nikola Bešlič je predpisal pravila za" pakiranje sadja, namenjenega izvozu. Po teh j>ravi-lih so predpisani zaboji za pakiranje sadja.
Tipi zabojev so naslednji: 1. zaprt zaboj (italijanska »štajgna«) vsebine 10 kg naslednjih dimenzij: poklopec 45X32 cm, sestavljen od 12 komadov jiovprečnih letvic in treh j>odolžnih letvic, okvir pa je sestavljen iz osmih komadov horizontalnih letvic, stene so sestavljene iz 12 komadov letvic, osem vogalnih. Napis mora biti v latinici Jugoslavija z ognjenim žigom.
Nadalje je predpisan velik odprt zaboj naslednjih dimenzij: dno 52X41 cm, bočne strani 52X10 cm, čelne strani 41X10 cm in trivogalne noge 15 cm višine.
Srednji, odprt zaboj ima dno 50X 30 cm, bočne strani 50X8 cm in čelne strani po 30X8 cm. Mali odprt zaboj ima dno 40X25 cm. bočne strani 40X5 cm in čelne strani 25X5 cm. Pleteni okrogli zaboj meri v globino 20 cm, prečnik pa ima 35, oziroma 20 cm.
Zaprti zaboj ameriškega tipa ima naslednje dimenzije: notranja mera 450X290X270 mm, po-klojjec in dno 7 mm debelosti itd.
Končno so predpisane dimenzije tudi še za kabinetni (poštni) zaboj z notranjo mero 400X 330X90 mm.
Za pakiranje se morajo porabljati: pri izvozu svežih namiznih češpelj zaprt zaboj, velik odprt in srednji odprt zaboj, za sveže namizno grozdje srednji odprt in pleteni okrogli zaboj, za kabinetna jabolka in hruške kabinetni (poštni) zaboj, za sveža namizna jabolka in hruške velik odprt zaboj, odprt zaboj z razmaknjenimi deščicami in zaprt zaboj ameriškega tipa, za izvoz ! svežih namiznih breskev srednji odprt zaboj, za j sveže namizne češnje ter višnje zaprt zaboj, sred-; nji odprt zaboj in pleteni okrogli zaboj, za sveže namizne jagode mali odprt zaboj.
Pri pakiranju svežega grozdja, češenj ln vl-šenj za izvoz mora biti vsebina zavita v perga-mentni papir.
Če se jabolka izvažajo v Nemčijo v razsutem stanju, mora biti vagon razdeljen v pet pregraj.
Prekrški teh pravil se kaznujejo po čl. 47, točka uredbe o kontroli izvoza sadja in sadnih izdelkov.
Obstoječe zaloge zabojev, ki v tem pravilniku niso določeni, ki so bili določeni s prejšnjimi predpisi, se morajo porabiti za izvoz samo v letu 1939.
Dobitki za obiskovalce Ljubljanskega velesejma iz tuzemstva
Vsakemu obiskovalcu letošnjega Ljubljanskega velesejma od 3,—12. junija se jionuja sreča, da mu bo žreb naklonil kak dobitek. Vstopnice so opremljene s kuponom, na katerem bo obiskovalec napisal 6voje ime, ga odtrgal in vrgel v zapečateno žaro ob glavnem vhodu, vstopnico pa naj shrani. Od žrebanja so izvzete legitimacije ljubljanske, razsiavljanske, uslužbenske in inozemske, ki nimajo teh kuponov. Dobitki so: orehova spalnica, motorno kolo Phanomen, šivalni stroj Pfaff, kolo Panax, motorno kolo Bis-inarck, 5-cevni radijski aparat Siera, kuhinjska oprema, klavirska harmonika, pralni stroj Viktoria, zložljiv šotor v 4 osebe, kolo Axo, kolo Diktator, kolo Tribuna, peč Lutz, dve preprogi, dve vrtni garnituri, 50 steklenic piva Union, 12 buteljk vina Moser, inanicura, zaboj Kneippove žitne kave, 2 zaboja Rogaške Slatine, 1 pletena zibelka, kaseta kozmetičnih predmetov, 20 ročk po 1 kg maslinovega olja, 2 brezplačni vožnji s par-nikom I. razr. Sušak—Kotor in nazaj, 21-dnevne počitnice v Niški Banji, 21-dnevne počitnice v Brestovački Banji, 10-dnevne počitnice v Slatini Radenci, 10-dnevne počitnice v Dobrni, 10-dnevne počitnice v Čatežkih toplicah, 8-dnevne počitnice na Omišlju (Hotel Učka), 7-dnevne počitnice v Novem Vinodolu (Palače Hotel), 7dnevne počitnice v Krapinskih toplicah, 7-dnevne počitnice v Medijilzlakah, 5-dnevne počitnice v Rogaški Slatini, 5-dnevne počitnice v kopališču Palič, dne-dnevne počitnice na Bledu v Hotel Union. Dan obiska je poljuben od 3. do 12. junija. Komisio-nelno žrebanje bo 12. junija.
mmKino Kode!jevo tel. 41-64™
Danes in jutri ob 20*30 dva filma
Dih smrt
v glavni vlogi: Boris Karloff in Bela Lugosi
Simfonija ljubezni
glasba Cajkovskega
Potovanje v češkomoravski protektorat Do nedavnega je bilo potrebno za potovanje v češkomoravski protektorat posebno dovoljenje nemškega gospodarskega ministrstva v Berlinu in Gestapo. Sedaj pa lahko dajejo dovoljenja za potovanje v češkomoravski protektorat v Nemčiji vse trgovinske zbornice na področju Rajha. Naši državljani, ki potujejo v protektorat, bodo dobivali dovoljenja od nemškega poslaništva v Belgradu in pri vseh nemških konzulatih v naši državi. Če se naši državljani nahajajo na nemškem ozemlju, si bodo lahko preskrbeli dovoljenja pri trgovinskih zbornicah v Nemčiji. Če se pa nahajajo v ostalem inozemstvu, bodo lahko zaprosili za dovoljenje pri pristojnih nemških poslaništvih in konzulatih.
Izvoz 500 vagonov orehovega lesa v klirinške m neklirinške države. Finančni minister je podpisal odlok, po katerem se dovoljuje izvoz 500 vagonov orehovega lesa v klirinške in neklirinške države. Izvaža se lahko samo furnirski orehov les. Ravno tako se sme izvažati samo oni orehov les, ki je bil posekan pred letom dni ali pred dvema letoma. Na podlagi tega odloka morajo izvozniki orehovega fumirskega lesa prijaviti v 10 dneh Združenju izvoznikov kraljevine Jugoslavije v Belgradu količine, katere hočejo izvoziti Razdelitev izvoza na klirinške in neklirinške države bo izvršilo Združenje izvoznikov, odn. sekcija izvoznikov orehovega lesa med svojimi člani, ki se bodo prijavili.
Radio jc kulturna potreba. Slovenija ima razmeroma malo radijskih naročnikov, čeprav število vsako leto raste. To je pač treba pripisovati temu, ker so bili radijski aparati pri nas dolgo precej dragi. Zdaj pa je že na izbiro cenenih, pa dobrih aparatov, o čemur vas bo prepričal Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija.
Borze
1. junija.
Denar Angleški funt 258 Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu so ostali tečaji mark« nespremenjeni.
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3,816.557, na belgrajski pa 7,534.000 din. V efektib je bilo prometa v Belgradu 1,178.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London 1 funt i............206.27— 209.47
Pariz 100 frankov k , , , , ,	116.47— 118.77
Newyork 100 dolarjev „ , , ,	4386.75—5517.75
Ženeva 100 frankov . ■ ■ ■ ■	990.00—1005.00
Amsterdam 100 goldinarjev , <	2364.50—2402.50
Berlin 100 mark , , , , , ,	1772.12—1789.88
Bruselj 100 belg „ , . , , ,	750,00— 762.00
Zasebni kliringt Ljubljana:
Berlin 1 marka ..■■■■ ■	13,70— 13.90 Zagreb:
Praga 1 krona iaiaiaia	139.30—141.70
Solun 1 drahma >■■■■■■	3..90— 31,60 Belgrad:
Praga 1 krona <■■■■■■■	138.40—140.80
Solun 1 drahma a i a a ■ » a	30.40— 31.10
Ljnbljana — Svobodno tržišče:
London 1 funt , , , a ,	,	, 256.40— 259.60
Pariz 100 frankov . , , a	,	a 144.83— 147.13
Newyork 100 dolarjev . a	a	a	5457.06—5517.06
Ženeva 100 frankov . , ,	,	,	1236.13—1246.13
Amsterdam 100 goldinarjev	,	,	2939.23—2977.23 Bruselj 100 belg 932.29— 944.29
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.7625, Londort 20.7875, Newyork 443.8125, Bruselj 75.57, Milan 23.35, Amsterdam 238, Berlin 178, Stockhojm 107.07, Oslo 104.25, Kopenhagen 92.80, Praga 15.22, Varšava 83 75, Budimpešta 87, Atene 3.90, Čari« grad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsinglors 9.1625, Bue« nos Aires 102.75, Sofija 5.40.
Patentirane
..S1IPER" tehtnice
državno žigosane
Specerlje, mesar)«, peki!
Ne mučite se ve« z VaSimi navadnimi tehtnicami na uteži, ker dobite že za nizko ceno točne, trpežne in lepe »SUPER« tehtnice, ki tehtajo brez uteži,
Tvornica tehtnic J. SEBESCEN, Subotica tel. 662 Obiščite nas na ljubljanskem velesejmu paviljon Q
Vrednostni papirji Vojna škoda i
v Ljubljani 463—466.50 v Zagrebu 465—467 v Belgradu 465—466
Ljubljana. Državni papirji: 1% inv. pos. 99 do 101, agrarji 595.50—60.50, vojna škoda promptna 463—466.50, begi. obv. 89—90, dalm. agrarji 86 do 87, 8% Bler. pos. 101—102, 7% Bler. pos. 92 d<* 93.50, 7% pos. DHB 99—100, 7% stab. pos. 99 do
101.	— Delnice: Narodna banka 7.400—7.500, Tr* boveljska 185—190.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99 den., agrarji 59.50 den., vojna škoda promptna 465 do 467. begi obv. 88 550 den., 6% šumske obv. 83.50 den., 8% Bler. pos. 100.12—102, 7% Bler. pas. 93 do 93.50 (93), 7% pos. DHB 99.50 den., 7% stab. pos. 9.50 den. — Delnice: Nar. banka 7.400 den., Priv. agr. banka 213 den., Trboveljska 187.50 do 195 (190), Sladk. tov. Osijek 75—90, Osj. livarna 160—175, Isis 25 den., Jadr. plovba 300—315.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 101 do do 102, vojna škoda promptna 465—466 (465), begluške oibv. 89.25—89.50 (89.50), dalm. agrarji 87 do 87.50 (87.25). 6% šumske obv. 84.50—85, 8% Bler. pos. 101.50—102.50, 7% Bler. pos. 83—93.50 [93.25, 93), 7% po«. DHB 100 den., 7% stab. pos. 101 do
102.	— Delnice: Priv. agr. banka 216 den .
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bač., srem. 149—151, slav. 150—152, ban 145—147. — Koruza: bač. 102 do
103.	bač. par. Indjija, Vršac 103—104. — Tendenca prijazna. Promet srednji.
Živinski sejmi
Cene živini in kmetijskim pridelkom v Ptuju
25. maja: Voli I. 4.50, II. 4, III. 3.75; telice I. 4.50, II. 4, III. 3.50; krave I. 4, II. 3, III. 2; teleta I. 6; prašiči pršutarji 7—7 50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 9—11, II. 7—11; svinjina 13—16, slanina 12—13, svinjska mast 18; čisti med 16—20; surove kože goveje 10—12, telečje 12—14, svinjske 8—10 din za 1 kg. _ Pšenica 300, ječmen 225, rž 165, oves 200, koruza 125, fižol 275 krompir 90—100, seno 50—75, slama 25—30; moka pšenič-na 300. koruzna 225 din za 100 kg. — Vino novo pri vinogradnikih, navadno mešano 4 25, finejše sortirano 8. navadno staro 5, fino sortirano kvalitetno lO din za 1 1. — Mleko 150 din za 11.
Mariborski sejem 30. maia Prignanih je bita 7 konj, 10 bikov, 90 volov, 276 krav in 10 telet, skupaj 393 komadov Povprečne cene: voli debeli 4—5, poldebeli 3 25—4, plemenski 4.50—6; biki za klanje 3.25-—1; krave klavne debele 3 50—4.75, plemenske 3.25—4.50, klobasarice 2.25—3, molznice 4—5.50, breje 3.75—4.50, mlada živina 4—5.50; teleta 4.50—6 din za 1 kg žive teže. Prodanih je bilo 246 komadov. — Mesne cene: volovsko meso I. 10—12, II. 8—10, meso od bikov, krav in telic 6—12, telečie meso I. 10—12, II. 8—10, svinjsko meso sveže 10—14 din za 1 kg.
.Življenje je borba in borba je življenje!"
Njegov
stvenih dogodkov in vedre vsebine. Film, ki ho navdušil vsakega gledalcal Produkcija: T e r r a f i 1 m, Berlin
zato se je treba boriti, pravi
HARRV PIEL
v svojem najnovejšem avanturističnem filmu polnem pestre dinamike in tajin-
Klno Sloga, tel. 27-3o
(Der unmogliche Herr Pitt) Hilde Weissner. Uršula Grabley Willi Schur
Premiera danes I
Kakšna je organizacija našega promefa:
Železničarji - njihove tegobe in težave
V Ljubljani, v maju 1939.
^ Kmalu bo najbrž vendarle konec hladnih in deževnih dni in naše ulice, šole in uradi se bodo začeli prazniti. Vse bo pohitelo na počitnice in brzovlaki s svojimi dolgimi in težkimi vozovi, prav tako pa tudi krajši in nerodni osebni vlaki bodo prepolni potnikov. Vse bo drvelo ven na kratek oddih v naravo ali pa ob morje in skozi prepolne vozove se bodo morali prerivati s težavo premalo-številni železniški uslužbenci, da odpravijo in pregledajo vsem potnikom njihove vozne listke in da jim obrazložijo vse, kar bodo potniki hoteli hitro vedeti o zvezi.
Železniškega osebja je premalo
in tako se često zgodi, da po nekaterih postajah uradniki že po več let niso imeli svojega rednega letnega dopusta. Tak dopust pa jim je vendarle priznan po vseh predpisih. Toda resničnost je krutejša od zapisane pravice in pri nas so številni železniški uradniki in železničarji dovolj zvesti svoji pretežki in odgovorni službi ter vzdrže, dasi so njihove žrtve nevarne ne samo njihovemu zdravju, ampak vsemu železniškemu prometu in tistim, ki 6e teh prometnih sredstev poslužujejo. Kadar se bomo torej brezskrbno podajali na počitnice ali pa zahtevali pc železniških vozovih vse tisto, kar bi sicer bilo na mestu, toda za kakšne trenutne pomanjkljivosti nameščenstvo železnic ni krivo, tedaj se spomnimo v prvi vrsti tega, da so železniški uslužbenci preobremenjeni z delom! Ce že sami hitimo na oddih, tedaj bodimo do njih tako obzirni, da jim skušamo prizanašati z opazkami, ki bi bile samo grenke kaplje nehvalež-nosti v kupo njihove požrtvovalnosti.
Zato jim pomagajmo v njihovi službi
kjer bi bilo to le mogoče in pomoč odvisna tudi od našega posredovanja in obzirnosti. Svet je danes silno stvaren in prehaja neredko že kar v tako stvarnost, kjer izgublja življenje sleherno obliko gole stvarnosti, prehaja v krut naturalizem, po domače rečeno v surovost. Mnogi mislijo, da denar dopušča vse, torej tudi jezično strupenost ali pa zafrkljivost do osebja. Res je, da ščiti zakon javnega nameščenca; pa kako pogosto se zgodi, da uslužbenec po krivici požre kako negodno besedo. Kdo bi po naporni službi letal še po pisarnah in se nato podil cele mesece še po sodnijah.
In takih pretiranih slučajev o kruti stvarnosti, ki nas obdaja, je v našem dnevnem življenju vse polno. Največ jih je tam, kjer so ljudje najbolj stisnjeni, četudi so na to obsojeni samo za nekaj ur vožnje. In iz takih gneč se dviga neprestano zmeraj več opazk in slik, kako se skuša krutost dnevnih krivic nasloniti tudi na moč in klenost pesti. Neredko se slišijo pritožbe prometnega osebja, da se v nekaterih odsekih naših prog vsiljuje navada, da se goljufija naj nikar več ne skriva ali pa skuša uiti budnim očem oblastnih organov. Ze pogosto se je zgodilo, da so nameščenci ujeli v vozu kakega zastonjkarja (večkrat jih je kar več). Anarhija v pojmih je že tako napredovala, da se lahko uveljavlja tudi že javno in v odprtih prostorih. Včasih se zgodi, da se občinstvo postavi celo na stran takega »slepega potnika«. Red mora napraviti orožnik, ki priskoči uslužbencu na pomoč s puško v roki. Ti primeri so sicer zelo redki
Polkovnik O. F. N a q u i n , ki je v času nesreče poveljeval podmornici »Squa-lus« in je zadnji med rešenimi stopil v potapljaški zvon.
in pogosti le v enem odseku našega železniškega ravnateljstva. Zato je pač upati, da jih bo zato prav lahko še v kali zatreti.
Železniška uprava gre občinstvu zelo na roko
in to smo lahko opazili ravno v novem voznem redu, kjer je dobilo več prog tudi za 50% več vlakov kot pa jih je imelo prej. Seveda moramo vedeti, da jih je železniška uprava uvedla zato, ker se bodo ti vlaki tudi v finančnem donosu obnesli. Ne vemo pa še, če se bo donos na tistih progah zvišal kar za 50%, prav gotovo pa je, da železniška uprava na teh progah ni mogla zvišati vlakovnega osebaj za 50%. Ker se je večina vlakov pomnožila posebno v nočnem prometu, pomeni to, da bo na nekaterih progah moralo isto število osebja delati preobremenjeno ne samo po dnevi, ampak tudi po noči.
Zato tudi sami pomagajmo pri preprečevanju nezgod
in ne obsojajmo osebja prehitro, če bo pri tej preobremenjenosti osebja in povečanem prometu prišlo do nesreč. Kako hitro ugotovimo zmeraj, da sta nesreče kriva ali kretničar ali pa službujoči uradnik. Le počasi in redko 6e dokopljemo do spoznavanja globljih vzrokov.
Železniško osebje samo toži o tem, da je preiskava nezgod zelo krivično in nerodno organizirana. Nikjer niso posledice prometnih nesreč tako strašne in obremenjene s takimi kazenskimi sankcijami, kakor ravno v železniškem prometu. Če že uslužbenec sam uide smrtni nezgodi, ga pa čaka nato težka uradna preiskava komisije, ki jo vodi navadno železniško ravnateljstvo samo. Take pre-
iskovalne kgmisije pa 60 organizirane zelo pomanjkljivo "n neuvidevno. Komisijo sestavljajo člani raznih odsekov, kakor so pri nesreči tudi navadno udeleženi nameščenci skoraj vseh odsekov železniškega ravnateljstva. In ponovi se isto, kakor pri vseh pieiskavah, kjer se skuša izmuzniti človek kar najbolj poceni. Navadno skuša vsak član komisije kot zastopnik nameščencev svojega odseka zvaliti krivdo samo na člane drugega odseka. Tako bi dvignil ugled svojega odseka, zaščitil pa nameščence, ki so v veliki odgovornosti čisto naravno iskali opore pri zastopniku svojega odseka.
Ta krivičen postopek pa je seveda možen samo zaradi tega, ker se pri vsakem takem primeru skuša dognati predvsem kazenska odgovornost vsakega posameznika oziroma manjvrednost poslovanja tega ali onega odseka. Vsaka nepravilnost mora biti kaznovana, toda kako naj obsojamo ravno samo tisto nepravilnost, ki je zakrivila nesrečo, ne popravljamo pa celo vrsto nepravilnosti, ki smo jih skušali razložiti zgoraj in ki so predhodno krive za nesrečo ali pa škodo v prometu. Zato bi morale take komisije postopati predvsem bolj objektivno, to je jemati vsak tak dogodek v celoti in ne vplivati samo ustrahovalno, ampak tudi vzgojno. Zato se zmeraj bolj sliši glas, da naj take preiskovalne komisije nesreč ne sestavljajo samo člani v poštev prihajajočih odsekov, ampak da naj nezgode in nesreče preiskuje nekakšna prezidijalna komisija železniškega ravnateljstva, ki ne bo branila samo ugled tega ali onega odseka, marveč vzela vso zadevo v celoti in tako lahko upoštevala ne samo suhoparne uradne podatke, ampak tudi splošne okoliščine, v katerih se vrednost in čast uslužbenca ne bo 6krila na zadnje mesto.
Našteli smo le nekaj dejstev, ki tarejo posebno v teh mesecih tiste, ki se bodo vozili z nami
Prva izvirna slika reševalnih del ob potopljeni podmornici »S(|iialus<: Izna jditclj potapljaškega zvona Charles ji. M o m s e n (levi v civilu) nadzoruje priprave za prvo spuščanje njegove naprave na morsko dno. (Kakor znano, se je edino njegovi napravi zahvaliti, da se je rešilo tri in trideset mornarjev.)
na vse strani. Ko bodo naši otroci, naše družine ali pa poslovni ljudje zapuščali železniške vozove za kratke tedne oddiha, se naj zavedajo, da jim bo marsikdaj sledilo izmučeno oko tistega, ki je vso dolgo pot skrbel za njihovo udobnost in varnost, sam pa že dolgo ni mogel na kratek teden I>rimernega oddiha.
Nove povodnji uničujejo
ljudsko premoženje
Podtabor pod vodo. Pogled od ene strani.
Struge so vnovič pod vodo
Struge, 31. maja.
Voda, ki je v noči dne 22. maja in pozneje poplavila velik del struškega polja, se je umaknila šele na binkoštni ponedeljek. Zaradi neprestanega deževja pa je zopet prihrumela izpod zemeljskih jam in se razlila ponovno po rodovitnih struških njivah in travnikih, da pokonča še to, kar je od prve povodnji ostalo. Kmet gleda in trepeta, ko divji element razdira in uničuje to, kar je z največjim trudom spravil v zemljo.
Saj bi ne bilo toliko škode, če bi voda, kakor po nekod, samo mirno tekla in hitro izginila, toda voda, kadar pride, tudi ostane cel teden in še dalje, da zaradi tega tudi vse segnije tam, kjer voda stoji.
Najtežje pri tem je vedno prizadeta vas Podtabor, ki ji voda nikdar ne prizanese in ker leži najlepše in najrodovitnejše polje. Tudi to pot je ta vas pred vsemi res najbolj oškodovana po poplavi in je v veliki stiski, ker nima s čim kupiti semena, da bi po končani poplavi, v kolikor ne bo prepozno, zemljo znova zasadili.
Ker vedno dežuje, voda zopet raste in dere
Po 34 letih našel svojo mater
Čudna pota usode, hi \e združila mater in sina
Pri potniških avtobusih v Milanu je kot vozač usluzben tudi neki Luigi Liviotti. Vozi progo »G«. Je star 34 let, srečen družinski oče, ki ga je ob pogledu na svoje otroke in materinsko srečo svoje žene morila le ena skrb: svojih staršev ni nikoli poznal. Odkar je odrasel, je bil ves v hrepenenju, da bi videl svojo mater, da bi bil deležen tiste sreče, ki so jo uživali njegovi otroci ob njegovi ženi. Na njegovih listinah je bilo zapisano, da se je rodil leta 1905 v hospicu »San Colombano al Lambro«, odrastel pa da je v sirotišnici v Milanu.
Ze desetletja je poizvedoval, da bi našel svojo mater, ki ga je pred 34 leti v bogve kakšni stiski izročila sirotišnici in potem odšla v svet, kjer živi bogve kako. Tudi svojim stanovskim tovarišem je večkrat razodel to svojo bol, da so vsi vedeli, kako je z njim: da je najdenček, ki išče svojo mater
S tem avtobusom na progi »G*, ki ga je vozil Luigi Liviotti, pa se je vsako jutro iz končne postaje v predmestju v središče Milana vozila tudi neka priletnejša gospa. Ker je bil avtobus skozi prve jiostaie navadno zelo slabo zaseden, jo je zlasti sprevodnik dobro poznal kot vsakdanjo potnico in se je tu in tam zapletel z njo tudi v pogovor. Pred kratkim mu je gospa pripovedovala, da bo v nekaj dneh odšla v Rim in je ne bo vsako jutro na običajni postaji, v Rimu da mora urediti neke družinske zadeve. Sprevodnik se je takoj spomnil svojega tovariša, ki je sedel spredaj pri krmilu. Mislil si je, da bi žena morda mogla v Rimu pri oblasteh kaj poizvedeti glede njegove matere, ki io že toliko let išče po svetu. Po končani vožnji ie razodel to svojo misel vo-
začu in ko je naslednje jutro žena spet kot redno prišla v avlobus, sta jo sprevodnik in vozač že pričakovala, Luigi Livioli je prinesel s seboj tudi svoje dokumente in je ženo prosil, če bi mogla v Rimu »v ministrstvu« kaj natančnejšega poizvedeti, kdo je njegova mati in kje je. Žena je obljubila, da niti rada stori to uslugo in je šop dokumentov vtaknila v svojo torbico
Čez nekaj dni je žena šla na pot. V brzo-vlaku Milan—Rim se je sjiomnila tudi avtobusnega vozača in njegove bridkosti. Pred oči so ji stopila njena mlada leta, ugibala je, kakšno usodo je živel njen sin, ki ga je morala pred 34 leti izročiti v tuje roke. Tudi ta vozač bi po njenem mnenju ne mogel biti star več kot 34 let. V tislih mislih odpre svojo torbico in prvič začne pregledovati njegove dokumente. Kako se
Eiše? Liviotti — kot ona. In kdaj je bil rojen? eta 1905, točno tistega |ioletnega dne, ko je ona v hospicu San Colombano al Lambro... In v njegovem rojstnem listu je bilo zapisano: San Colombano al Lambro.
Na prvi postaji je izstopila in se odpeljala nazaj v Milan. S kolodvora se ni odpeljala na svoje stanovanje, ampak na stanovanje avtobusnega vozača Liviotti ja. Sam ji je prišel odpret in žena. ki se je že več mesecev redno vsako jutro vozila z njegovim avtobusom v mesto, ga je objela in vsa fcinjena izvpila: »Nič več ni treba iskali. Jaz sem tvoja mati.«
Mladega vozača je novica, da je našel svojo mater, ki jo je imel pred seboj, tako pretresla, da dva dni ni mogel v službo. Stregle sta mu njegova žena in njegova mati. S tem dnem je mož postal enak svojim tovarišem: imel je mater.
naprej. Ljudstvo pa se pripravlja, da z živino zbeži v višje ležeče kraje. Bati se je, da bo druga poplava hujša in večja, kakor je bila prva.
Struge imajo namreč to nesrečno lego, da lahko pride voda od vseh strani, najprej iz podzemeljskih jam, kompoljske in potiskavške, ki sedaj kar bruhat velike množine vode. Ta voda prihaja izpod hriba Male gore (od ribniške strani), pridere pa tudi iz Dobrepolj. Ker nima voda ni-kakega izhoda in ji je pot iz doline proti kočevski strani zaprta, ostane toliko časa na mestu, dokler se počasi ne izgubi v zemljo. To je ravno katastrofalno za Struge, zato Stružanci po polavi največ trpimo in je škoda tako ogromna. Prav zato bi se morale oblasti, ne samo pri delitvi podpor, predvsem ozirati na Struge, ampak gledati na to,
da se izmed mnogih vendarle najde kak podzemeljski rov, kamor bi voda hitreje izginila.
Struge, 1. junija.
Vode v Struški dolini še vedno naraščajo. Medtem ko je voda še včeraj stala približno tako visoko kakor zadnjič, pa je čez noč in danes toliko narasla, da vdira že v hiše, ki so bile zadnjič še na suhem.
Selev, katero je voda zalila ob prvi povodnji na njivah okoli Pod ta bora, je bila že zadnjič uničena. Sedaj grozi voda, da uniči Še tiste njive drugih vasi, katerim je prvikrat bilo prizanešeno. Ljudje so strašno prizadeli, ker so po, prvi pp-vodnji znova sadili krompir, fižol, koruzo, sejali deteljo in druge posevke, katere pa je sedaj druga povodenj zopet uničila.
Krško polje s Kostanjevico docela pod vodo
Ljubljana, 1. junija.
Kratka poročila so danes dopoldne prihajala iz povodenjskega ozemlja ob Krki od Kostanjevice proti Brežicam. Javljajo samo, kako narašča Krka in kakšno je stanje Save na Čatežu. Lepa vas Sv. Križ pri Kostanjevici javlja zaporedoma tehničnemu oddelki- stanje vode. Prebivalstvo je obupano. Mali potoki so se spremenili v prave hudournike. Prav pri Sv. Križu so začeli lani urejevati mali polok. ki se ob deževju spreminja v pravi veletok. Lepa vas Sv. Križ je mnogo trpela. Krško polje je po zanesljivih poročilih popolnoma pod vodo od Kostanjevice naprej. Voda v mestu Kostanjevici stoji več kot štiri metre nad normalo.
Ljudje rešujejo svoje premoženje, ko vdira voda v hleve in stanovanja. Vodomerska postaja Sv. Križ je davi javila v Ljubljano, da je stanje Krke ob 8 doseglo 414 cm in da še vedno narašča. Ob 10 dopoldne je bil položaj še vedno brezupen, kajti ogromne množine voda se vale proti Savi. Ob 10 danes dopoldne je bilo stanje Krke pri Brodu 415 cm nad normalo. V zadnjih 24 urah je Krka narasla pri tem kraju za okoli 50 cm. Hudo je. Polja so vsa pod vodo. Pridelki, ki so letos kazali najlepše, so skoraj uničeni. Danes se je zglasila na banski upravi deputacija iz Kostanjevice, ki je prosila za nujno pomoč prebivalstvu. Druga letošnja povodenj je hujša ko ona pred binkoštnimi prazniki. Državna cesta, ki vodi proti Novemu mestu, je v daljavi 4 km razdrta Odšla bo tja posebna tehnična komisija, da ugotovi vso škodo Promet med Novim mestom in Brežicami je na tej državni cesti popolnoma prekinjen Deputacija, ki je danes prišla na bansko upravo, je morala iz Kostanjevice kreniti na
Brežice in od tam čez Zidani most v Ljubljano. Mnoge vasi na Krškem polju so v veliki nevarnosti.
V ljubljanski okolici
Položaj na Ljubljanskem barju je še dokaj povoljen Ljubljanica se hitro odteka, kar je pač posledica njene regulacije v mestu. Zatvornice v Gruberjevem prekopu so popolnoma dvignjene. Ker je opoldne prenehalo deževje, je začela Ljubljanica naglo upadati. Za 6edaj na Barju ne javljajo večje škode, ki bi jo povzročila sedanja druga pomladanska povodenj.
Sava pri Tacnu je sicer davi nekoliko narasla, toda popoldne je začela upadati.
Velikanska je škoda na njivah in travnikih, ležečih ob rekah, ki so te dni naglo naraščal/ Majniško deževje je pač povzročilo povsod velikanske spremembe glede kalkulacije o uspehih letošnje letine. Tudi je deževje slabo vplivalo na sadno letino. Prva pomladanska poročila 60 javljala, da bo letošnja letina izborna, zlasti glede vseh vrst sadja. Prognoza Je bila, da bo Slovenija letos po mnenju strokovnjakov, ki so sestavili na podlagi točnih poročil rezultate sadne letine, lahko jeseni, ko bi ne bilo takih vremenskih katastrof, imela za izvoz na razpolago najmanj do 5000 vagonov izbranih, prvovrstnih jabolk, ko so druga leta izvozila kvečjemu do 2500 vagonov jabolk. Deževje jo napravilo seda] po sadovnjakih tudi znatno škodo, kajti dež je sklestil mnogo sadežev z drevja. Hruške kažejo še zaenkrat lepo. Za domače češnje je bilo to deževje zelo škodljivo. Letina zanje je bila drugače prav dobra. Lepo so kazale tudi češplje.
Letošnji lov na tigre v Mandžuriji
Letošnja zima je bila v Mandžuriji za lov na tigre izredno bogata, kot že dolgo vrsto let ne. Spretni in pogumni lovci so jih pobili več slo, kar se dogodi le redkokdaj, v zadnjih dveh letih pa je bil ta lov sploh boij pičel, ker so vojske tigre pregnale. Med prebivalstvom spet kroži polno resničnih in pretiranih pripovedk o lovskih dogodivščinah, ki pa sa letos vsaj do neke mere utemeljene v obilnem plenu.
Lov na tigre je v Mandžuriji zelo dobička-nosen posel. Iz tega kota Azije prihajajo na trg največji tigri in najdebelejše kože. Toda največja vrednost na tigru so kosti. Kitajske lekarne jih plačujejo zelo drago, zlasti kosti tislih tigrov, ki napadajo in trgajo ljudi. Kitajski lekarnarji te kosti meljejo v prah in delajo iz njih neko zdravilo, ki po pmpričanju tamošnjega prebivalstva starim in bolehnim vrača novo življenjsko moč.
Tudi takih tigrov so to zimo postrelili zelo veliko, kar je redka sreča, ker se tiger navadno človeku ogne in beži pred njim. Največjega pa sta mendar ustrelila brata Tašikov v porečju Amurja. Tiger je bil težak 268 kg! Brata Tašikov, iz vasi Romauovka, sta izvedela, da je v sosednji ja-
ponski gozdni koncesiji neki tiger raztrgal dva Kitajca in dva vola. Odpravila sa se na lov in sta kmalu našla njegove sledi. Pa tudi tiger ju je najbrž zavohal in se je umikal pred njima. Po petih dneh sta prišla v gošči nitonjegovo svežo stezo, kjer sta še našla ostanke petih divjih svinj, ki so tigru najljubša hrana. Pol kilometra oil tu sta našla tudi tigra v njegovem skrivališču. Ko ju je žival ugledala, je tako skočila na najbližjega. Drugi je v tem ustrelil, pa je zver samo ranil. Medtem se je prvi izvil iz njegovih krempljev, ko pa je hotel ustreliti, se puška ni sprožila. Položaj je rešil tretji lovec, ki je s posrečenim strelom žival podrl na tla. Plen je bil vreden vsega tega truda in nevarnosti. Kitajski lekarnar je za kosti tega tigra dal (v našem denarju) nekaj nad 100.000 din I
Takih dogodivščin kroži v teh mesecih po vseh trgih in naseljih Mandžurije še več. Znani ruski lovec na tigre, Kolugin, je v »Relih gorah? ustrelil 96 kg težkega tigra, ki je raztrgal deset kitajskih kmetov. V isti pokrajini so nekaj dni za iem ustrelili dva tigra, samca in samico, ki sta tako strahovala kitajske gozdne delavce, da si že niso več upaii na delo.
2)\o£ute novice
Koledar
Petek, 2. junija: Kvatre. Martelin, muečnec; Peter in tovariši, mučcnci. — Sčip ob 4.11. Her-6chel napoveduje dež,
Sobota, 3. junija: Kvatr«. Klotilda, devica; Pavla, devica.
Novi grobovi
+ Franc Cebular, upokojeni orožniiki komandir, je umrl v Ljubljani. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz mrtvašnice sv. Jožela. Naj počiva v miru! Svojcem naše sožalje!
+ V Cretu pri Celju je izdihnila ga. Frančiška Pacaj t. Pogreb bo dane« ob 4 popoldne v Te-harjih. Naj ji eveti večna luči Svojcem naše 60-žaljel
Osebne novice
= Državni strokovni izpit za pooblaščenega gradbenega inženjerja sta napravila te dni pri
gradbenem ministrstvu v Belgradu gospoda inž. Maksi Puh in inž. Marjan P r e z e I j. Čestitamo!
—	Promocija. Na zagrebški univerzi je bil dne 31. maja 1939 promoviran za doktorja vsega zdravilstva gospod Piko Kari iz Črne. Ves čas je bil član AKD. »Danice« v Zagrebu. — Iskreno čestitamo!
= Državni strokovni izpit za pooblaščenega gradbenega inženjerja 6ta napravila pri ministrstvu za gradbe gg. inž. Puh Mak« in inž. Prczelj Marjan, oba iz Ljubljane.
= Na binkoštno nedeljo sta se poročila v Tržiču g. Karlo Janovšek, tkalski podmojster, rodom iz Češkoslovaške, in gdč. Poldka Kače-varjeva, rodom iz Lokavca pri Ajdovščini, sedaj pri Sv. Ani pri Tržiču. Za priči sta bila g. Tine Kovač iz Ljubljane, in g. Avgust Pavlin iz Tržiča. Poročil ju je duh. svetnik g. Vovk. — Bilo srečna!
Zdravnik
dr. Josip Petrlč
ordinira vsak delavnik ob pol 4. do pol 6. ure pop. v Ljubljani, Florijanska ulica št. 26.
—	56 letnico mature na ljubljanskem učiteljišču obhajajo letos še živeči tovariši: Antosie-\viez Adolf, nadučitelj v pok., v Klachu, Gor. Štajersko, Chrislof Josip, ustanovitelj in prvi direktor enoletne zasebne trgovske šole v Ljubljani, sedaj v pok. v Šmarci pri Kamniku, Josip Ema-nuel, pisarniški ravnatelj v pok., v Ljubljani, Luznar Franc, nadučitelj v pok., v Kranju, in Pire Avgust, mestni učitelj v pok., v Ljubljani. — Jubilantom še mnogo zdravih in zadovoljnih leti
—	Izlet obrtnikov v Cantu, Milino, Padovo, Benetke. Zveza slov. obrtnikov priredi v dneh 4.-7. junija izlet v znamenito obrtniško mesto Cantu nedaleč Milana. Izlet bo strokovno poučnega značaja. Zveza si je preskrbela potom našega generalnega konzulata dostop v vse obrate, za katere se bodo zanimali izletniki.' Tudi mesto Cantu namerava prirediti oficijelen sprejem izletnikom. K izletu so se prijavili dosedaj v zelo velikem številu predvsem mizarji, tapetniki, arhitekti itd., katere zanima napredek stanovanjske opreme. Nekaj obrtnikov mojstrov — posebno mlajših pa se vseeno še lahko priključi k skupini ker je nekaj mest še praznih. Čena je 720 dinarjev, v katero je vračunan prevoz, hrana in stanovanje. Priglase sprejema Zveza slovenskih obrtnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul. do petka zvečer.
—	Nazarje vabi! V Nazarjili pred cerkvijo Marijino bo dne 4. junija tabor treljerednikov. Na tem prijaznem gričku se bodo zbrali vsi Fran-čiškovi otroci iz dekanij: Gornjigrad, Braslovče in Šaleške doline. Spored tega tabora je nad vse lep in pester. Že v soboto zvečer bodo slovesne večernice s cerkvenim govorom, nato pa bo zagorelo na stotine bakel in se strnilo v dolgo rimsko procesijo. V nedeljo, glavni dan tabora, bo zjutraj ob 6 sv. maša s cerkvenim govorom, nato pa ob 10 druga sv. maša na prostem pred cerkvijo ter več govorov. Prišli bodo gg. govorniki iz Ljubljane in Maribora. Večerno slavnost v soboto pa bo povzdignila še uprizoritev zgodovinske verske Igre »Jurij Kozjak«, katero priredi Prosvetno društvo v Nazarjili. Na stopnišču cerkve bomo videli živo dejanje iz dobe, ko so Turki napadli samostan v Stični. Pri igri sodelujejo samo domači igralci s konji, pevci in godba. K igri spada tudi zvonenje ter opozarjamo bližnjo okolico, kamor seže glas zvona, da ne bo kakšnega nepotrebnega razburjenja. Igra je res prekrasna. Odbor vabi in prosi, da pridete pogledati v obilnem številu. Vsi bodete prav gotovo odhajali zadovoljni. Vstopnice se bodo prodajale že pred večernioami. Zgodni romarji pa si jih lahko nabavijo že popoldne; dobijo jih v samostanu.
—	Podružnica Slomškove družbe za krški in brežiški okraj bo zborovala v nedelja 4. junija v Sevnici. Ob Vi9 bo sv. maša v župnijski cerkvi, potem bo v sevniški šoli predaval g. šolski upravitelj Fister France o vzgojnih in učnih metodah. Vljudno vabimo k udeležbi vse katoliška učitelj-etvo, duhovno in svetno, ki se zanima za krščansko vzgojo in pouk slovenske mladine. — Odbor.
—	Zasebno žensko učiteljišče uršulink v Skol-ji Loki bo sprejemalo v prihodnjem šolskem letu 1939-40 tudi učenke, ki so dovršile meščansko šolo z odličnim ali s prav dobrim uspehom, Ab-
Jčaj plavite?
Odkod je prišla v Ljubljano navada, da na nekaterih stavbah delajo tudi v nedeljah in praznikih. Opazili smo, da so na neki stavbi v sredi Ljubljane delali celo na binkoštni praznik. Delo se je opravljalo za »zaprtimi vratmi*.
Ali ne veljajo več predpisi obrtnega zakona? Ali ne veljajo več policijski predpisi glede nedeljskega dela? Ali ne veljajo več zakoni o nadzorstvu dela?
Če vse to ne velja vel, naj pa veljajo vsaj socialni obziri Kajti danes imamo še vse preveč brezposelnih ljudi, ki ne najdejo zaposlitve delno tudi zaradi tega, ker brezvestni podjetniki svojim delavcem dovoljujejo nadurno delo ob nedeljah in praznikih.
rUfjfn/ffjjtif, ki se jih to tiče, naj pazijo, da v bodoče predpisi ne bodo ostali samo na papirju.
eolventke te šole bodo imele prav iste pravice kot one državnih uičteljišč, torej tudi da državne službe.
— »Zaščita otrok in mladine«, časopis, ki ga izdaja Unija za zaščito otrok v Ljubljani prinaša v trojni številki, ki je izšla za otroške dneve dr. Matije Ambrožiča: »Kako naj poučimo kmečko mater in kako naj ji pomagamo pri odgoji in zaščiti otrok«, dalje važne članke: »Položaj naših babic«, Otroške košare«, »Zaščita otrok in mladine kat evgeniško vprašanje« od priv. doc. dr. B. Skerlja, »Roditi doma ali v bolnišnici« 7 — od dr. —č.—v., »Zaščita delavske mladine« od A. V., »Hišni poseti zaščitnih sester v Ljubljani« ad R. A., zaščitne sestre in »Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju« in še več drugih manjših člankov. Poleg tega je bogato ilustrirana. »Zaščita« izhaja dvakrat mesečno in stane din 30._
letno. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Gospo-svetska 2-II.
Reklamno podjetje
išče samostojno uradniško moč z večjo trgovsko in življenjsko prakso, z dobrim znanjem srbohrvaščine, po možnosti tudi nemščine in z dobrim umetniškem čutom. V ponudbah je navesti točen opis dosedanje prakse in šol. Mesto je stalno. Ponudbe na upravo lisla pod šifro: »SLIKE IN TEKST«.
—	Tekmovanje godb v Kranju. V Kranju bo v nedeljo tekmovanje slovenskih godb, ki jih bo ocenjevala posebna komisija. Godbe bodo ocenjene z umetniškega stališča.
—	Samomor v Kranju. V sredo zjutraj se je zgodil v Kranju grozen samomor. 34 letni tekstilni delavec v Jugobruni Mirko Slabe iz Kranja 6e je ob jx>1 6 blizu tovarne Jugobruna vlegel na tir in jutranji vlak mu je odrezal glavo. Prejšnji večer «e je Slabe poslovil od žene in svaiega dveletnega sinčka, češ da ga ne bosta več videla. Slabe je izvršil samomor v navalu melanholije.
—	Vlom v Podkraju. V Podkraju pri Zidanem mostu sta dva neznana potepuha vlomila v hišo posestnika Ferdinanda Wetza. Odnesla sta 2241 din denarja, tri zlate poročne prstane, vredne 350 din in moško niklasto uro, vredno 245 din, &kode je okoli 2800 din.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-.Tosef« grenčice.
—	Nesreča s puško. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 15 letnega 6ina čevljarskega mojstra Avgusta Lazarja iz Zadvora 63. Lazar je nekje staknil staro puško ter tako dolgo motovilil z njo, da se je ustrelil v desno nogo, K sreči rana ni nevarna.
— Kmečka ženska pod vlakom. Včeraj zjutraj 6e je na lokalni železnici Slovenska Bislrica-mcsto pripetila huda nesreča. Ko je ob 9.30 vozil lokalni vlak proti mestu, se je pripeljala nasproti s kmečkim vozom 60 letna posestnica Neža Jeričeva. Konj se je naenkrat splašil in Jeričeva je padla pod vlak, ki ji je odrezal obe nogi. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico. Njeno stanje je zelo kritično.
p/> dh&avi
*	Splav je narasla Sava vzela s seboj pri Zagrebu. Ko jo voda v sredo ob pol poldne prinesla splav nekako do zagrebškega mestnega kopališča, so ga opazili. Brž eo nekateri pogumni ljudje v čolnih odrinili splav vstran, sicer bi bil z vso silo treSčil v leseni most ter ga najbrž podrl.
*	Poljska komisija v Zagrebu. Te dni je prišla v Zaigreb posebna komisija iz Varšave, ki naj prevzame od kiparja Avgustinčiča kipe in figure za veliki spomenik Pilsudskega, ki je naročen za Katovice. Kakor znano, dela ta spomenik hrvatski kipar Avguetinčič.
*	Tuj površnik in klobuk pred vrati svojega stanovanja jo našel zagrebški inženir Reich Viljem. Površnik ima znamko krojača iz Lipskega v Nemčiji, medtem ko je bil klobuk kupljen v Zagrebu. O lastniku pa ni nobenega drugega sledu.
*	Slovenka okradena v Zagrebu Te dni se je pripeljala v Zagreb Hermina Lorbek iz Maribora, da b: v Zagrebu dobila službo. Na jx>staji so ji je ponudil kak 30letni moški, da ji ponese kovčeg. V vrvežu pa je moški s kovčegom pobegnil. Uboga Lorbekova trpi najmanj 1000 din škode.
*	V pošto so vlomili tatovi v Šestanovcu pri Splitu. Ročno blagajno so kar odnesli in z njo viso znamke in druge vrednosti.
*	Ustreljen ropar. Osiješki policiji je te dni ušel nevaren vlomilec Franjo Kovač. Pobegnil je v čolnu na baranjsko stran ter se tamkaj skrival v kupu sena sredi poplavljene ravnine. Slučajno ga je zapazil logar, ki je o tem obvestil policijo, šli so za njim s čolnom. Zagledal jih je ter bežal. Na begu je streljal, vendar ni nikogar zadel. Tudi policija je streljala. Ena krogla ga je zadela v glavo.
*	Egiptovski časnikar v Sarajevu. V Sarajevo je prišel urednik kairskega lista »Albalak« gosp. Ebul Munejim Hasan. V Sarajevu je obiskal reis ulemo ter razne muslimanske organizacije, nakar bo svoo pot nadaljeval v Dubrovnik.
*	Velikega soma, težkega 97 kg, so ribiči ujeli v Savi ob izlivu Drine v Savo.
*	Stavka v tovarni vagonov v Brodu na Savi je končana. Trajala je več kot dva meseca. Sklenjena je nova kolektivna pogodba, po kateri bodo delavci dobili 16% povišane plače ter 20% zajamčene premije. Dne 1. junija so se vrnili na delo vsi dnevničarji ter nekvalificirani delavci, medtem ko bodo v soboto odšli na delo še drugi delavci, vsega skupaj 1700 mož.
Blagoslov Prosvetnega doma v Prečni
Prečna, 31. maja.
Blagoslovitev Kat. prosvetnega doma v Prečni na binkoštni ponedeljek je bil ljudski praznik za župnijo. Ogromna množica se je zbrala v cerkvi k sv. maši in pridigi, v kateri je g. prošt K. Čeriu razložil katoliško zavednost in koristnost katoliško zavednega človeka za Boga, narod in državo. Po maši je g. prošt na prošnjo g. župnika blagoslovil dom. Po blagoslovu je vse ljudstvo zapelo: Povsod Boga. G. prošt pa je rekel, naj bo dom hiša veselja in sreče ter prave katoliške izobrazbe za vse.
Nato je g. župnik začel prosvetni tabor s jio-zdravom g. senatorja dr. Fr. Kulovca, drž. posl. D. Vebleta, zastopnika oblasti g. jTodnačel. Iv. Preskarja, domačega g. žup. Zagorc Josipa in vsega ljudstva. Predlagal je udanostne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru II., škofu dr. Greg. Rožma-nu, banu dr. Natlačenu, ki je poslal tople j>o-zdrave in želje vsem, ker ni mogel osebno priti, narod, voditelju dr. A. Korošcu. Burno ploskanje ob navedbi imen je pričalo, kako je ljudstvo j>o-
vezano s svojimi voditelji in zastopniki. Nato je g. župnik podal zgodovino doma, ki je bila zelo zanimiva, ker je bilo treba veliko boja in vztrajnega prizadevanja. (Svoj čas je bilo poslopje »mežnarija« krivično prepisano na šolo.)
Nato je g. senator dr. Kulovec, ki je ljubljenec Dolenjske in njen skrbni oče, razložil velikanski pomen prosvetnih domov za višjo izobrazbo ljudstva in gospodarske koristi, ki jih ima za dobro dovzeten narod. Katoliški in narodno zaveden narod je v slavo Bogu, sebi in državi v ponos in korist. — Državni poslanec D. W e b 1 e je v navduševalneni govoru povedal, da prosvetni domovi služijo kot vzgojevališča mladine za koristne člane slovenskega naroda in države Jugoslavije.
Popoldne po litanijah so fantje in dekleta ter naraščaj v telovadnem nastopu pokazali, da čas, ki so ga porabili v dvoranah, ni bil zapravljen. Zelo so ugajali vrli orodni telovadci (Novo mesto), naraščajske skupinske vaje (Novo mesto), vavtovaški kolo in Povsod Boga (Prečna).
Binkoštni izlet v Postojno in njeno jamo
Na binkoštno nedeljo so se po stari navadi zgrnile iz vseh strani ogromne množice ljudstva v Postojno in v njene čudovite podzemske prostore. Vozili so posebni vlaki iz Ljubljane, Trsta, Udin, Pulja in Reke. Poleg tega veiiko število udobnih avtobusov in nebroj privatnih vozil. V Postojni je vladalo navzlic skrajno slabemu vremenu izredno živahno vrvenje, posebno mnogo je bilo ta dan v Postojni naših ljudi s celega Krasa in tudi od drugod. Vsepovsod se !e slišala naša govorica, na uho je donela slovenska pesem, katero so z velikim veseljem prepevali domačini.
Popoldne po 13 je šla vsa ta nepregledna množica proti jamskemu vhodu, kjer je bila nekaj časa prava gneča in je trajalo skoro dve uri, da so se vse te množice zvrstile pri vhodu. Tudi v jami je vladalo izredno živahno življenje, tudi tu se je vsepovsod glasila naša narodna in umetna pesem. Med izletniki je bil tudi pevski zbor Glas-
bene Matice, ki je improvizirano nastopil in sicer na dveh mestih, zapel nekaj naših najlepših zborov tako na Kalvariji, kakor v veliki dvorani. Navzoči tujerodni posetniki so sprejeli naše petje z velikim aplavzom. Da je šlo to petje posebno k srcu našim rojakom, ni treba posebej omenjati. Pravega koncerta sicer ni bilo, a kar so peli, so peli sfiontano iz navdušenja nad nepopisnimi lepotami, ki jih skriva podzemski svet.
Matičarji so se obrali zvečer na trgu samem, kjer so odpeli na zahtevo obč. skoraj ves koncertni program slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Vse se je izvršilo v najlepšem redu brez najmanjšega nesoglasja in ob velikanskem navdušenju.
Glasbena Matica je dobila povabilo, da koncerti ra ob drugi priliki ponovno v jamskih prostorih.
Bellevue-grad za goste nemške države
Knez Pavle in kneginja Olga začenjata za grad Bellevue v Berlinu, ki jima je za čas njihovega slovesnega obiska prepuščen v bivanje, novo razdobje v njegovi pisani zgodovini. Prva sla V teh velikih in lepih prostorih, ki so odslej jx> odločitvi voditelja Nemčije Hitlerja namenjeni gostom nemške države.
Nekdaj so tu bili veliki nasadi murv, po letn 1700 pa tudi usnjarna. Knez Ferdinand, bral Friderika Velikega, je kupil to jx>sestvo in si v letih 1784—1785 dal zgraditi ličen gradič za svoje bivanje, ker mu je bivanje v palači na Viljemo-vem trgu, kjer je danes propagandno ministrstvo, začelo presedati.
V naslednjih stoletjih se je grad, ki je dobil ime »Bellevue«, razvil v pravo središče berlinske družbe. V gradu je tudi velika plesna dvorana po osnutkih Langhansa (ki je zgradil tudi znamenita >Brandenburška vrata«). V maju 1804 je kraljica I.uiza v teh prostorih sprejela tudi pesnika Schillerja, ki je ostal pri njej v razgovoru nekaj ur. Ob zasedbi Berlina po Francozih, ko je hii lastnik princ Ferdinand star 76 let in je ostal v Berlinu, si je lepoto teh prostorov privoščil tudi Najioleon. V tej dobi je grad dobil sramotilni priimek »Ferdinanderija«, kar naj bi povedalo, da je bil grad središče praznih pomenkov.__,_________
Princ Ferdinand je padel v bitki pri Saal-feldu in grad je lela 1813 podedoval njegov drugi sin princ Avgust, ki je tudi »dostojnim državljanom« dovolil dostop v grajske nasade. Po njegovi smrti je postal lastnik gradu Friderik Viljem IV., ki je tudi nastanil galerijo slik, od leta 1847 pa je tudi sam v njem stanoval — kot nadalje vsi njegovi nasledniki. V parku je bilo v tej dobi rusko drsališče, ki je bilo najbolj po tedanji modi in za knežje kroge največja zabavna privlačnost. Kmalu je prišlo v navado, da so Hohezollernci tu in dalje skozi bran-denburška vrata začenjali svoj slovesni vhod v Berlin. Točno pred 50 leti je stanoval v njem tudi perzijski šah, ki je prišel v Berlin na vladarski obisk.
Po vojni je grad osamel in lepo selišče kljub razkošnim prostorom ni moglo najti prave svrhe. Stanovalci, zbirke in muzeji so se menjali iz leta v leto. Nazadnje je bil v njeni muzej za nemško narodopisje. Sedanji voditelj Nemčije mu je dal nov in trajen namen: grad jo danes prebivališče gostov nemške države. Vse prostore so novemu namenu primerno preuredili. Po načrtih profesorja Bauingartena so pred srednjim delom zgradili nov, mogoče vhod, na mestu nekdanjih konjskih hlevov, ki so že razpadali, pa je nastala nova
Ljubljana, 2. junija
Gledališče
Drama. Začetek ob 20. Petek, 2. junija ob 15: »Othello«. Dijaška predstva. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Soboto 3. junija: »Utopljenca«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 4. junija: »Othello«. Izven, Znižane cene. — Ponedeljek, 5. junija: Zaprto.
Opera: Začetek ab 20. Petek, 2. junija: Zaprto. — Sobota, 3. junija: »Lucia di Lammermoor«. Red B. Gostovanje Christy Solarija in Alde Nolli-jeve. — Nedelja, 4. junija: »Jesenski manevri«. Izven. Globoko znižane cene gd 24 din navzdol.— Ponedeljek, 5. junija: Zaprto. — Torek, 6. junija: Ob pol 20: »Lohengrin«. Red A.
Radio Ljubljana
Potek, 2, junija: 12 Za naše prijatelje (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 0|>oldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 13 Ženska ura: O otroških gledal, predstavah (ga. prof. Silva Trdina) — 18.20 Ameriški Slovenci igrajo in pojo (pMšče) — 18.40 Poljudna navodila o zaščiti proti zračnim napadom (g. Be-drač Janko) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Dijakom-planincem za počitnice (g. P. Kunaver) — 20 Peveki zbor »Ljubljanski Zvon« — 20.45 Iz opernega sveta (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 2. junija: Belgrad: 20 Prenos iz Zagreba — Zagreb: 20.15 Prenos iz Wiesbadna — Bratislava: 20.35 Slovaške pesmi — Praga: 19.15 Koncert lahke glasbe — Sofija: 20 Narodni koncert — Varšava: 20.15 Verdi: »Machbeth«. opera — Berlin: 20.15 Don Pasquale, opera. Donizetti — Bukarešta: 20.10 Puccini: »Tosca« (plošče) — Milanska Scala — Dunaj: 20 Plesna in zabavna glasba — Pariz: 20 Peleae in Milisande, lirična drama.
Prireditve in zabave
Vse članice KA vljudno vabimo na predavanje, ki bo danes ob 7.45 zvečer v Uršulinskem samostanu. Predaval bo g. ing. Sodja o: »Položaju, važnosti in potrebni organizaciji katoliškega tiska v ljubljanskih farah. Odbor.
Člane društva prijateljev poljskega naroda prosimo, da se gotovo udeleže predavanja prof. Golombka iz Varšave o »Poljski in Poljakih«, ki bo danes v dvorani Delavske zbornice ob zvečer.
Filozofsko društvo v Ljubljani sporoča, da se bo zaradi sobotnega predavanja g. prof. dr. Go-lombeka že napovedano predavanje Filozofskega društva vršilo šele v ponedeljek, dne 5. t. m.
Sestanki
FO Ljubljana-mesto. Vabim vse člane, da se udeležijo v čim večjem številu sestanka v društveni sobi Gospodarske zveze danes zvečer ob 8. Predaval bo akademik Leskovec. Bog živi!
Lekarne
Nočno službo imajo! dr, Kmet, Tyrševa 43; mr. Trnkoczy ded,, Mestri trg 4 in mr. Ustar, Selemburgova 7,
zgradba, ki se lepo prilega v sicer neizpremenje-no zunanjost celotne stavbe. Tudi notranjost so v mnogočeni preuredili, glavni reprezentativni prostori, med temi tudi Langhansova plesna dvorana, pa so ostali neizpremenjeni.
Krik matere jetične družine
rviT^r, n	Celje, 1. junija.
OIJZD v Celju nam je poslal pismo s prošnjo, da ga priobčimo. Glasi se:
Imam moža na smrt bolnega. Leži v postelji od tuberkuloze, pljučne jetike — odprta pljuča, bljuje bacile ter si ne more postreči. Izkašijava koščke pljuč, krvi, gnoja ter leži že dve leti. Ima šest malih, nepreskrbljenih otrok, vsi so slabo hranjeni. Otroci so stari od 13 let do 5 mesecev. Bolnik leži v baraki, izbi 4 krat 3 metre, ometani s protjem in dračjem, nimam pa nobene shrambe, kleti, sobe, vsi otroci so z bolnikom v isti sobi. Tudi jaz že čutim bolezen v prsih, otroci pa so sitni in tožijo, da so bolni itd. Kleče prosim Ligo, da nam pošlje zdravnika, podpore ali vsaj kruha itd. Ker sem bolna, moj petmesečni otrok nima mleka.
Tako je pisala mati šestih otrok, Novak Marija, Gorjane 24, občina Podsreda, okraj Brežice. Ko vsem našim bralcem tu ubogo družino priporočamo, naj velja še ena beseda: Vsi tisti, ki ste dolžni in ki zmorete, da pomagate takim ljudem, nikar ne dopustite, da umirajo slovenske družine v revščini, pomanjkanju, bolezni, ne da bi jim z vsem srcem pohiteli na pomoč in jx>magali. Ali morda nimamo socialnih organizacij, ali ne vpijemo, da se toliko stori za malega človeka! Storimo tako, kot govorimo!
Anekdota
Ko je Napoleon postal cesar, se je njegova ljubezen do svoje žene Jozefine začela naglo ohlajati. Preden se je dal okronati za cesarja vseh Francozov, je Napoleon priredil z vso svojo ro-dovino nekako skušnjo za kronanje, kjer so se vsi morali obnašati strogo po dvornih navodilih. Jozefina pa tega ni bila vajena ter ga je lomila, Napoleon je bil zaradi tega ves divji. »Madame, vse skupaj nas boste s svojim vedenjem osmešili! Ali je tako težko obnašati se kot cesarica?« Ona pa je jokaje odgovorila: »Pomislite, sire! Prvikrat v življenju igram komedijo!«
»Veste, gospa Špela, če bi bili že v raju imeli laka jaboika, kakršna imate vi naprodaj, bi bil Adam še danes v rajul«
W LJUBLJANA
36.000!
Narod, strem! po stalnem napredku, se ne eme nikoli udajati fatalizmu. Nikdar ne sme čakati prekrižanih rok na ono, kar bi mu nudil goli slučaj usode. Sedanji dnevi, ki mrzlično vznemirjajo ves svet, dajo dovolj dokazov o potrebi nevzdržne dejavnosti za ohranitev in okrepitev odporne sile narodove, ki ji je prva in glavna osnova narodovo zdravje. Stalno naim mora lebdeti pred očmi skrb za odgojo čvrste mladine, stebra naše bodočnosti m nositeljice klenih semen za bodoča pokolenja. Zdrava duša se more ustvarjati le v zdravem telesu, in samo zdrava telesa so porok za učinkovito odpornost naroda in države.
Ljudske bolezni, med njimi ena izmed najnevarnejših, jetika, nevarno glodajo na koreninah našega naroda in mu pijejo življenjski sok. Zato mora biti naše najskrbnejše zanimanje za problem jetike stalno na dnevnem redu, ker je to zanimanje gibalo vse naše nacijonalne kulture, tehtnica našega moralnega in etičnega življenja, nujnost socijalnega družabnega reda in verni kažipot v bodoče vekove.
36.000 ljudi je obiskalo lani protituberkulozne dispanzerje in je bilo deležno njihovih blagodati z rentgenskimi pregledi, pneumotoraksi, gmotnimi podporami itd. 36.000 klicarjev vabi na delo, opozarja, svari, prosi. ,. In prosi: Žrtvujte, darujtel
Odločno voljo, sposobnost in pripravljenost, da smatramo skrbstvo za jetične bolnike, ta najvažnejši ljudsko-zdravstveni problem, za svojo resno
Poljak predava o Poljakih
Profesor varšavske univerze dr. Jožef Golom-bek bo drevi ob 8 imel v dvorani Delavske zbornice v srbohrvaščini informativno predavanje o Poljski in Poljakih. Poleg tega pa bo tudi pod okriljem univerze imel v zbornični dvorani univerze dve predavanji: danes ob 6 o Slovackcm in jutri ob istem času o Mladi Poljski.
Profesor Golombek, ki je obenem višji uradnik v ministrstvu prosvete v Varšavi, se že nekaj časa mudi v Jugoslaviji ter je imel svoja predavanja o Poljski že v Skoplju, Belgradu, Sarajevu in Zagrebu. Zdaj prihaja na svoji studijski poti tudi v Ljubljano, ki jo pozna že od prej, kjer bo tudi pod okriljem Društva prijateljskega naroda imel predavanje za širšo javnost. Gospod profesor je znan po svojih študijah o jugoslovanski književnosti, zlasti po študiji o Vojnoviču, ter redno zasleduje našo književnost. Vso javnost prosimo, da se udeleži današnjega predavanja, ki bo v marsičem razložil postopanje Poljakov v zgodovinsko važnih odločitvah ter pojasnil marsikatero vprašanje, ki muči današnji čas. — Vstop prost.
— Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Joselove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Reg. po min. soo. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35
1 Mesečna rckolekcija za gg. duhovnike bo danes 2. t. m. ob 5 popoldne v domu duh. vaj.
1 Slovesen začetek protituberkuloznega tedna,
nad katerim je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo ban dravske banovine g. dr. M. Natlačen, bo v soboto, dne 3. junija ob 19.30 v sejni dvorani ljubljanskega mestnega poglavarstva. Otvoritev, ki jo bo prenašal ljubljanska radio-oddajna postaja, se bo vršila s tem-le dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika Protituberkulozne zveze. 2. Otvoritev tedna po banu dravske banovine g. dr, M. Natlačenu. 3. Kratek govor ljubljanskega mestnega župana g. dr. Juro Adlešiča. 4. Štiri pevske točke vokalnega kvarteta bratov Lombar. Ker sejna dvorana ni dovolj prostorna, je Protituberkulozna zveza poslala vabila saino predstaviteljem drž. civilnih in vojaških oblasti, cerkve ter večjih javnih korporacij, kar naj javnost izvoli vzeti na blagohotno znanje. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
lj Popravi! V poročilu našega lista o sodnij-ski razpravi glede brošure Angele Vodetove se je pripetila nehotena pomota. Namesto »osnove spolnega življenja zasebne tožiteljice« se mora glasiti »spolnega nazora«, kar je itak razvidno iz vsega sobesedila dotičnega poročila.
1 Trboveljski slavčki še niso doslej nikdar nastopili na javnem koncertu v tako velikem številu, kakor bodo v torek, 6. t. m. na njihovem cerkvenem koncertu v frančiškanski cerkvi. 130 jih je zbral pevovodja Šuligoj v starosti od 9 do i2 let in naštudiral 7. njimi Grbčevo triglasno inašo na staroslovensko besedilo. Skladba je pravi glasbeni biser, izvajana je bila eamo enkrat, in sicer v Trbovljah, na javnem koncertu se bo pa v torek prvič izvajala. Zato opozarjamo vse pri-Ijatelje »Trboveljskih slavčkov« na ta cerkveni koncert v frančiškanski cerkvi v torek ob 20.
1 V ponedeljek, 5. junija ho prva sklepna produkcija gojencev šole Glasbene Matice. Nasto-
narodno stvar ln za evojo nalogo, moramo na posebno izrazit načm manifestirati vsaj enkrat na leto, čeprav še s tem ni rečeno, da bi naša skrb za te reveže tudi v tihem vsakdanjem podrobnem delu ne morala biti ob vsaki priliki enako velika in ža-rovita. Enkrat na leto se morajo v skupnem utripu za težko usodo bolnih in revnih sinov in hčera naroda strniti vsa naša srca! Potrebno je, da vlije ta naša skupna manifestacija mladini najglobjo socijal-no vzgojo in da pokaže vsemu narodu neomajno voljo za združeno pomoč bolnim in bednim. V naši strnjenosti je zasidrana naša bodočne^t, zato vsi v zbor!
Dnevi vsakoletnega protituberkuloznega tedna pa naj zbero tudi potrebna sredstva za lajšanje trpljenja jetičnih bolnikov in za ljudsko zaščito pred okuženjeim. »Zdravim varstvo — bolnim pomoč!«, je naše geslo, s katerim stopamo v dneh 4. do 10. junija t. 1. pred javnost!
Darujte, žrtvujte I Ne drugim, samim sebi, narodu v koristi V teh dneh naj nas obsije solnce božjega miru, bratske složnosti in požrtvovalnosti! Zaradi telesne in duhovne jakosti naroda in države — vsi v zbor)
Protituberkulozna zveza v Ljubljani, dne 3. junija 1939.
Tajnik:	Predsednik:
Dr. France Debevec, g. r. Dr. Joža Bohinjec, s, r.
pili dobo gojenci klavirskega odd., ki obiskujejo pouk pri gdč. Bradačevi, Hrašovčevi, prof. Li-povšku, prof. Pavčiču, gdč. Roegerjevi in gospej Strukljevi, dalje gojenci violinskega oddelka g. Ivančiča, Jeraja in Pfeiferja ter odd. za flavto g. Korošca. Produkcija bo v mali filharmonični dvorani, podrobno spored se bo dobil od jutri dalje v knjigarni GM. Začetek produkcije točno ob četrt na sedem. — Spored velja obenem za vstopnico.
1 Romanje Trnovčanov v Mariji na Brezje
organizira Prosvetno društvo Trnovo za nedeljo, 4. junija. Romanje bo ob vsakem vremenu. Skuj>-ni odhod z jutranjim vlakom ob 6.20 z gl. kol. Sv. maša na Brezjah pri Marijinem oltarju bo ob 9. Ob lepe in vremenu pojdemo popoldne v eno uro in pol oddaljeni Kovor, kjer bodo lita-nije v farni cerkvi. Ob tej priliki obiščemo dolgoletnega trnovskega kaplana in sedanjega župnika v Kovorju g. Hostnika. Vsak udeleženec naj kupi povratno nedeljsko karto do postaje Otoče, ki stane 19 din. Vrnemo se z vlakom, ki odhaja s postaje Križe ob 19.15 in prispe v Ljubljano ob 20.33. Podrobna pojasnila dobite vsak dan od 7—9 v Društvenem domu. Trnovčani in Trnov-čanke! Združimo se v močno četo, ki poroma k Materi božji prosit blagoslova.
1 Slinavka in parkljevka v Ljubljani in okolici. Kraljevska banska uprava je z oderbo III/5 štev. 1316/1 z dne ?3. maja t. 1. odredila sledeče: 1. področje mesta Ljubljane, kolikor je obseženo s tro-šarinskimi stražnicami, se proglasi za ogroženo področje zaradi slinavke in parkljevke, vsi hlevi za trgovske živali pa za okužene; 2. v ogroženo področje se morejo goniti in voziti parkljarji za klanje in rejo, preko in iz ogroženega področja pa ne sme noben parkljar; 3. iz ogroženega področja ne sme nobeno vozilo za parkljarje, to 60 tovorni avtomobili in vozovi za prevoz živih goved in drobnice, če ni vozilo isti dan ali dan preje predpisano razkuženo na mestni klavnici pod nadzorstvom veterinarja, kar se mora dokazati z veterinarskim potrdilom, ki je prosto pristojbin. Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja vse prizadete mesarje, trgovce z živino in prevoznike živine, da se točno ravnajo po navedenih odredbah, ker 6e bo vsak prestopek strogo kaznoval po zakonu.
1 Javno nagradno kegljanje pri »Novem svetu«, Goeposvetska, dane6, jutri, nedeljo. Pet nagrad, sto dobitkov,
1 Razstava na 3. realni gimnaziji. Od 4. do
8. junija 1939 je na III. realni gimnaziji v Ljubljani razstava risarskih izdelkov učencev. Ravnateljstvo vabi običnstvo, ki se zanima za napredek učencev, da si razstavo ogleda.
1 V Gorico, Trst, Benetke in Padovo! Štiridnevni romarski avto-izlet po Vopavski dolini na grob sv. Antona Padovanskega (v tehnični izvedbi Tujsko-prometne zveze) od 11. do 14. jnn. Spoloma obisk Svete gore in drugih znamenitih krajev. Na sam god sv. Antona prisostvujejo romarji velikim slovesnostim v padovanski baziliki. Cena za celo pot 280 din; samo do Gorice in Trsta 150 din. Prijave do 3. junija. Navodila po-
šilja uprava »Po božjem svetu« — LJubljana — Sv. Petra nasip 17.
1 Vlomi in tatvino v Ljubljani. V stanovanje postnega upravnika so vlomili neznani vlomilci in so odnesli tri obleko, zimsko suknjo, zimski ženski plašč, srebrno moško uro, očala in cigaretno dozo. G. Pavlin trpi 5000 din škode. — V Oražnovi gostilni v Mostah Je nekdo odnesel natakarici Jožici Možekovi bankovec za 1000 din in hranilnik, v katerem je bilo okoli 200 din drobiža. — V Cerkveni ulici v Trnovem je nekdo iz sobe ukradel trgovskemu pomočniku Josipu Lavriču več blaga in razne dokumente, skupaj vredno okoli KKK) din. — Na Šolskem drevoredu na trgu je neki žepar ukradel posestnikovi zoni Jerici Moder z Dola, ročno torbico, v kateri je bilo 300 din. — Alojziju ftantlju v Pavšičevi ulici je nekdo ukradel več obleke, vredne okrog 1000 dinarjev.
Ptuj
Sprejem v Dijaški dom v Ptuju. V Dijaški dom se sprejemajo nepokvarjeni sinovi krščanskih družin, ki želijo obisk ovati tukajšnjo državno realno ali humanistično gimnazijo ter meščansko šolo. Za sprejemni izpit se je treba prijaviti najkasneje do 18. junija. Prošnjo je treba kolkovati z 10 din. Priložiti se mora krstni list in spričevalo o dovršeni ljudski šoli. Zavod ima zračne učilnice in spalnice, električno luč in vodovodno napeljavo. V domu samem jc krasna igralnica z odrom. Na razpolago imajo gojenci tudi veliko športno igrišče ob Dravi. Izbira poklica ostane popolnoma svobodna. Gospodinjstvo vodijo čč. šolske sestre iz Maribora. Mnogi 6e danes ponujajo za vzgojitelje z najrazličnejšimi metodami in sredstvi, ki naj bi novi rod pripeljala k tako zaželjeni sreči na tem svetu. Vidimo pa, kako malo uspeha žanjejo vse metode, ki ne računajo pri svojem delu na Boga in njegovo milost.
Koliko hudobije, pokvarjenosti in surovosti opažamo pri mladini, ki se vzgaja daleč od Boga! Le krščanska vzgoja, preizkušena v dolgih stoletjih, jc oblikovala in oblikuje naroda vredne sinove, ki dosegajo svoj vzvišeni namen na tem in na onem svetu. Po teh načelih si prizadeva nova uprava Dijaškega doma voditi zaupano mu mladino. Letno plačilo se določa po izpriečvalu in premoženjskih razmerah dotične družine. Polno plačilo znaša 6000 din za celo šolsko leto ali 500 din mesečno. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig in šolskih potrebščin se dobe o priliki zglasitve v zavodu. Pišite po prospekt. — Vodstvo Dijaškega doma v Ptuju.
Slovenska Bistrica
Prosvetna prireditev v Slovenski Bistrici. To
nedeljo bo blagoslovljen v letih 1937 in 1938 zgrajeni Slomškov dom. Pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena bomo ta dogodek proslavili s celodnevno proslavo. Od 8—9 bo zbiranje udeležencev na Ljubljanski cesti, od koder krene sprevod pred dom, kjer bo služba božja, ki jo ho daroval msgr. Vreže, blagoslovitev in zborovanje. Govoril bo g. prof. Richter iz Maritiora. V primeru neugodnega vremena bo maša v cerkvi, zborovanje pa v domu. Čez poldne bodo gostje v onih gostilnah, s katerimi je stopil pripravljalni odbor v stik glede cene obedu. Reditelji imajo točna navodila, kako naj razvrste goste iz posameznih krajev. Nastopajoče članstvo ima ob 1 generalno vajo. Po večer-nicah bo ob četrt na 4 začetek nastopa. Telova-dišče je posulo 7. žagovino in uporabno tndi v najslabšem vremenu. Nastopijo nekateri elitni telovadci in kompletna celjska vrsta. Govoril bo ob tej priliki g. prof. Klasinc. Ako bi pa močno deževalo, bo v dvorani izbrana akademija. Vlak odhaja proti Ljubljani ob 18.17, proti Mariboru, Ptuju in še zopet proti Celju ob 21.15. Potrebne inforamcije bo dalo rediteljstvo. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. — Pripravljalni odbor.
MARIBOR
m Prosvetno društvo v Studencih uprizori v soboto 3. junija ob osmih zvečer v dvorani novega gasilskega doma igro »Pesem s ceste« v režiji Stanka Ledineka. Vabljeni!
m Zadnja letošnja premiera v gledališču bo drevi. V korist pokojninskega sklada združenja gledaliških igralcev se uprizori izvrstna komedija iz rodbinskega življenja »Potovanje v Benetke«. To delo se upri' zori v tej sezeni samo dvakrat!
m Oko mu je iztakniL V bolnišnico so pripeljali 17 letnega posestniškega sina Alojzija Potočnika iz Zreč. Neki tovariš ga je v prepetu dregnil v desno oko ter mu ga je iztaknil.
m Akademska kongregacija vabi na sestanek danes ob 20. uri v frančiškanski kapeli.
m Zaradi zakotnega pisaštva se je zagovarjal včeraj pred okrajnim sodnikom dr. Obranom tajnik posojilnice v Rušah in načelnik tamošnjega Sokola, Albert Koruza, star 39 let in pravoslavne vere. Kazenska razprava se je vršila na podlagi ovadbe notarske zbornice, ki Koruzo dolži, da je napravil nad 80 kupnih pogodb. Obtoženec se je zagovarjal, da je strankam pri napravi pogodb povedal, da ne sme zahtevati za tO delo nobenega plačila, vendar pa so mu dale pro stovoljno plačilo za potne stroške. Razprava je bila zaradi zaslišanja nadaljnjih prič preložena na nedolo-, čen čas.
m Največja tombola, ki se vsako leto v Mariboru vrši, je tombola Rdečega križa. Za letošnjo tombolo, ki bo v nedeljo 4. junija, je pripravljenih nič manj kot 30 prvih daril, med njimi nov štirisedežen avtomobil »Opel«, krasna moderna spalnica za dve osebi, najnovejši radio aparat, kompletna nova spalnica za dve osebi, klavirska harmonika, osem koles, fotoaparat, raznovrstni jedilni servisi, razno manufaktur-no blago in platno, živila itd. Poleg 30 tombol pa bo na razpolago še 1000 manjših dobitkov. Cena tablici je samo 5 din.
m 3300 din mu je ukradel iz žepa. Posestnik in trgovec z lesom Matija Kranjc iz Prebukovja je popival v Kovačji vasi z nekimi viničarji. Pri odhodu iz gostilne pa je opazil, da mu manjka listnica s 3300 din. Dasi je neprijetno zadevo takoj prijavil orožnikom, se še ni posrečilo tatu izslediti.
m Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor poziva k vložitvi prijav za znižanje, odnosno zvišanje stopnje doprinosa k fondu narodne obrambe, ki se bo začel pobirati s 1. julijem. Davčni zavezanci naj v svojem lastnem interesu prijavijo davčni upravi, kjer imajo predpis kakega davka, do najdalje 15. junija stanje rodbinskih članov z navedbo imena, poklica in rojstnega dneva živih otrok na dan prijave. Te prijave, ki so takse proste, mora potrditi tudi pristojni občinski urad. Prijave se vložijo neposredno pri davčni upravi. V istem roku morajo vložiti svoje prijave tudi vsi samci, ki plačujejo samski davek.
m Obmejne občine brez telefona. Na naši severni meji je za telefonsko službo še zelo slabo poskrbljeno. Telefonska tehnična sekcija se sicer trudi, da bi povezala s telefonom važnejša obmejna središča, ven-
Vaje I laso 60 T skupini pri nekem nastopu izvajale dijakinje Hardin Simmonove univerze v mestu
Abilene (država Tc.\as).
dar so velike težave zaradi predpisov, da bi morale pristojne občine nositi večji del stroškov za napeljavo, Občine tega ne zmorejo, pa bi bila dolžnost države, da jim pomaga. V načrtu je že naprava telefona pri Sv. Ani na Krembergu, v Sv. Benediktu v SI. gor., pri št. Petru pri Mariboru, na Kapli, v Libeličah ter pri St. Danijelu, načrt pa je ravno iz zgoraj navedenih vzrokov zaenkrat težko izvedljiv.
m Zopet vlom v stanovanje. Na Pristanu št. 6 je bil izvršen vlom v stanovanje Uršule Močnik. Vlomilec je odprl vrata v stanovanje s ponarejenim ključem, po opravljenem poslu pa je spet vse lepo zaklenil za seboj. Odnesel ji je pa 80 din gotovine ter srebrno uro z verižico.
m Nenavadna »črna« vožnja. Trgovec Viljem Vo-šinek s Koroške ceste ima v Taborski ulici garažo za svoje avtomobile. Ko je prišel včeraj zjutraj po svoj osebni avto, je opazil, da je vozito vse blatno in da mu manjka za okrog 200 d;n bencina. Pogled na števec ga je poučil, da mu je nekdo ponoči odprl garažo s ponarejenim ključem, vzel avtomobil ter sc z njim vozil ponoči okrog. Napravil je okrog 50 kilometrov, potem pa je avtomobil spet nazaj pripeljal ter garažo zaprl. Kdo si je to »črno« vožnjo privoščil, pa zaenkrat še ni ugotovljeno.
m Štampilje po najnovejšem načinu, trpežno in počepi j^delujc Sofra, Maribor, Gregoričeya 24. Prepričajte 6el Zastopnike sprejemamo!
m Maribor v znamenju protituberkulozne borbe. Ideja, protituberkulozne borbe se bo v Maribqru tudi letos manifestirala z zastavicami z dvojnim križem kot simbolom protituberkuloznega gibanja. Gotovo bodo Mariborčani v prolituberkuloznem tednu od 4. do 10. junija svoja okna in izložbe okrasili s temi znaki. Agilni skavti so že včeraj začeli dostavljati te zastavice po hišah in trgovinah. Z odkupom zastavic bo vsakdo doprinesel svoj del v borbi proti jetiki. V soboto, 3. in v nedeljo, 4. t. m. pa se vrši v iste namene nabiralna akcija po ulicah, na kar se občinstvo opozarja.
m Repertoar Narodnega gledališča v Mariboru.
V	Petek, 2. junija ob 20: »Potovanje v Benetke«. Premiera. — Predstava Združenja gled, igralcev. V soboto, 3, junija ob 20>Utopljenca«, Red D. Zadnjič.
V	nedeljo, 4. junija ob 20: »Potovanje v Benetke«. Predstava Združenja gled. igralcev. Zadnjič!
Pristopajte k 300 dinarski akciji za VI. mednar. kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija
Braslovče
Proslavo materinskega dne je imela tukajšnja šola v nedeljo 21. maja v šoli, katere se ie udeležilo mnogo mater, župan in šolski odbor. Po govoru so šolski otroci lepo izvedli vse točke. Posebno so ugajali prizorčki, nekalere deklamacije in petje mladinskega zbora, kateri je zapel štiri pesmi. — V torek 9. maja je vršila tukajšnja šola oddajo v Ljubljani v šolski uri pod naslovom »Družinsko, versko in nacionalno življenje Savinjčana«, v kateri je bilo prikazano v splošnem življenje v spodnji in gornii Savinjski dolini, značaj Savinj-čana, njegovo življenje doma in njegova povezanost 7. zemljo. Mladinski zbor je pa zapel*štiri pesmi. — Pokrajinsko oddajo z ozirom na zgodovinski in zemljepisni značaj doline pa je imela šola v novembru 1938.
Trbovlje
Legitimacije za četrtinsko vožnjo na nedeljski delavski tabor v Ljubljano se dobijo danes in jutri poldne od 5 do 6 v tajniški pisarni v Društvenem domu.
Zaobljubljeno cerkveno opravilo rudarjev na
binkoštni ponedeljek na Sv. Planini se ni vršilo radi slabega vremena, zato bo pa prihodnjo nedeljo.
Plazovi. Vsled dolgotrajnega deževja je ponovno začel vleči plaz na cesto Pod mejo, kjer ravno prelagajo ovinek. Zaradi tega so stroški za popravilo tega dela ceste narasli od preračunanih 50.000 na 120.000 din. Ce bo vreme nagajalo, bo seveda še draž|e prišlo, dovršitev dela sc bo pa seveda še zavlekla.
Prevalje
Ne vem, kakšne občutke imajo potniki, ki prihajalo iz Nemčije in prestopajo drž. mejo na Hol-mecu. Tik ob banovinski cesti, par korakov vstran od meje, jc velikanski kup gnoja. Ob vročini roji po gnoju nebroj muh, in tudi »blagodejen« duh mora potnik vsrkavati. Zraven gnojišča je tudi šolsko poslopje; tako, da morajo razredi imeti okna 7.a[wta. Res je, da se mora gnoj nekam skladati, ker je pač zraven hlev, vendar je na oni strani hleva več ko dovolj prostora za odpadke. Lastnik hleva, ki je inozemec, jc bil že večkrat pozvan, da naj si gnojišče uredi, vendar se do sedaj še ni niečsar ukrenilo. Prosimo oblast, da to energično doseže, ie zaradi šole in državne meje,
KULTURNI OBZORNIK
M. Adlešič: Naravoznanstvo in svetovni nazor
»Kosmos«, Jugoslovanska knjigarna, 1039, str. ;206. S prilogami. 100 din.
Sredi zmed, ki jih povzroča sodobna kriza duha in nazorov, se znanost vedno bolj zboljšuje v objektivno in pozitivno smer. Znanost se širi in poglablja, bistri in stopnjuje, skratka napreduje. Oris njenega napredka v eksaktnih vedah vsebuje pričujoča knjiga. Pisatelj se jo potrudil, da je v umljivi obliki, kolikor mogoče zgoščeno in vseskozi objektivno razgrnil probleme, ki zaradi svojega velikega pomena vzbujajo vedno večje zanimanje. Seveda se ne moremo njih razumevanju približati brez miselnega sodelovanja in napora, kdor pa bo knjigo prebral, bo bogato poplačan s pravim razumevanjem sodobne znanosti o prirodi in z globokim spoznanjem sveta. Kajti, koga ne zanimajo pogledi na materijo, svetlobo, elektriko, koga ob hrepenenju po zvezdah ne navdaja želja vedeti kaj več o prostoru, času, vsemirju? Prav v tem pa leži težišče knjige, ko odpira poglede v notranje življenje naravoznanstva: v kosmos in kosmoška vprašanja vse do modelov vsemi rja, dobljenih iz relativnostne teorije, v atom in nova odkritja okoli materije vse do moderne alkemije in tako imenovane dematerializacije, v svet poskusa, tehnik« itd. Dasi se pri reševanju teh vprašanj in odkritij znanost že močno približuje meji naše miselne zmogljivosti, nas knjiga vendarle v poljudni in kolikor mogoče nazorni obliki vodi do kraja, v katerem si sodobno naravoznanstvo utira pot skozi nerešljivosti in negotovosti k poslednjim smotrom.
Poljudni oris notranjega ustroja sveta se je v tem delu spretno izognil one precej pogoste napake poljudno znanstvenih spisov, ki zaradi lažje umljivosti izmaličijo pojme in zveze v tolikšni meri, da so povsem napačni. V tem smislu ni v • knjigi nobene koncesije poljudenju.	i
Drugače se je skušal pisatelj izogniti vsem suhoparnim podrobnostim, ki so sicer nujno pomagalo znanstvenih sestavov, so pa v delu, kjer gre v pretežni meri le za opis poti in dobljenih izkustev, nekoristne in nepotrebne.
Knjiga ne ostaja zgolj pri dejstvih, ki so vodila do preobrata ali bolje povedano do preporoda naravoznanstva, marveč nam prikazuje in ocenjuje tudi uspehe, ki jih je rodila zahteva: »Dovolj je zbiranja izkustev, povzpnimo se le še k Čim bolj zajemljivemu svetovnemu nazoru!« Zategadelj so obdelane tudi tiste plati naravoznanstva, ki so postale pomembne pri izoblikovanju nazorov. Namen te knjige torej ni samo v tem, da oriše sodobno eksaktno znanost o prirodi, temveč tudi v tem, da daje odgovor na vprašanja: v koliko more in sme naravoznanstvo, sloneče na urejevanju in množitvi izkustev, prispevati k pogledom na svet?
Tako razpravlja delo o vzročnosti, o statistiki, o znanstvenih hipotezah in mnogih »izmih«, do katerih so vedli razni pogledi na svet. Ravno v tem, da se avtor s vprašanji, ki jih obravnava naravoznanstvo, dotika usodne duhovne problematike, pa je največja aktualnost te knjige. Zato bo z enako silo pritegnila ljubitelja prirodnih kakor duhovnih ved in mu dala tolikanj potrebno orientacijo v in okrog znanosti, ki se z uprav junaškim pogumom trudi, da nam odkrije čim več tajen neskončne narave.
Mnogo lepih in zanimivih slik in peščica razpredelnic ob strani obsežnega stvarnega in imenskega kazala, ki omogočata naglo informacijo o vsaki v besedilu omenjeni osebi kakor tudi o slehernem predmetu in pojmu, dajejo knjigi še prav posebno ceno. Vse to je vzroka dovolj, da bo po njej segel vsak inteligent in si z njo obogatil svojo knjižno polico.	Dr. I. Č.
Iz italijanskega kulturnega življenja
G. F 1 e t z e r : »Prima terra«. Dobre pesniške zbirke postajajo v Italiji vedno bolj redke. Vzrokov za to je mnogo, a so nckonkretni, težko za-jemljivi. Dejstvo je, da vlada na književnem trgu velika oseka, da se je morje lirike skoro docela odcedilo in da se izpod njega že prikazuje 6uhi, prastari, izžgani obraz lačne zemlje,
V tej oseki je Fletzerjeva zbirka pesmi »Prima terra« (Prva zemlja) ko vrč hladne vode v poletni soparici. Napisal jo je mlad fant iz Reke, ki sc je že prei večkrat javljal v italijanskih revijah, kjer so ga posebno cenili radi preprostosti v izražanju, radi svežosti snovi in besede. »Prima terra« —• zemlja avtorjeve otroške dobe — je nov poskus bega, ki 6e nenehno ponavlja v sodobni evropski liriki, bega iz trde vsakodnevne realnosti v mehko meglo začetka, ko še ni bilo črt, ki bi ožile življenje.
Cela zbirka je povračanje v otroško dobo. Enostaven verz z rahlo dekadentsko bolečino poje preprosto o detinstvu, o hrepenenju, o zemlji prve mladosti, in uprav ta preprostost jc! tista, .ki' nam tako približa Fletzerja. Z elementarnimi pesniškimi sredstvi, s katerimi je gradil med nami morda le Kosovel, nas spremlja avtor kot vodnik po tej svoji zemlji od detinstva do praga zrele mladosti, do prve ljubezni, »ki ima okus sveže prsti«.
Morda se motivi v knjigi tu ali tam ponavljajo, morda bi si želeli poleg teh šc drugih pesmi v zbirki, da bi lahko razbrali celoten Fletzerjev obraz, a tudi taka kot je, predstavlja zbirka lep dogodek v mladi italijanski literaturi in v tej veliki 06eki duhovnih vrednot jo je bilo treba podčrtati.
Nova ustanova. S kraljevim odlokom se je v Trstu ustanovil poseben odsek kraljevega društva za raziskovanje domače zgodovine (Reale De-putazione di Storia Patria). Društvo, ki je uradno in od države bogato podprto, bi bilo podobno našim. žal le »zasebnim« Muzejskim društvom. Ima pa odločujoč kulturno-političen pomen. Marsikak oblastven odlok se izvrši na temelju izvedenskega mnenja znanstvenikov, ki pri zgodovinskem društvu delujejo. Predvsem ima pa ta znanstveni kolegij dolžnost dokazati in ohranjevati italijanstvo pokrajini, kjer deluje. Tržaška »R. Deputazione di Storia Patria« si je izbrala za uradno glasilo v znanstvenem svetu dobro znani »Archeografo Triestinoc.
Za predsednika je prosvetni minister imenoval tržaškega zgodovinarja Petra Sticottija. Med znanimi člani so pa še Tamaro, Szombathely Chersi, Plitek in Pagnacco.
Z novo ustanovo bo raziskovanje zgodovinske prošlosti primorskih krajev dobilo uovih pobud. Sloves naštetih delavcev jamči, da ne na škodo — zgodovinski resnici.
V italijanske slovstvene liste je lani prišla navada, da zbirajo statistiko, katere knjige bralci najbolj kupujejo in berejo. Nekaj časa so vodili sezname tudi za inozemske pisatelje. Toda to so opustili pod pritiskom mnenja, da je treba domačemu blagu pomagati, domače slovstvo negovati. — Dober nauk za nas, če bi se ga le znali privaditi!
Torej, pred nami je seznam 24 knjig, ki so jx> splošnem mnenju italijanskih ocenjevalcev samih imele v preteklem letu največ uspeha.
Izmed romanov so našteti trije: »La marem-mana«, Enrica Pea; >11 tramonto dele stelle«, Vir-gilia Brocchia, in »Oceano«, Viktorja Rossija. Ti so bili tudi nagrajeni.
Med političnimi spisi so na prvem mestu spisi in govori Mussolinijevi, zbrani v 9. zvezku. Dalje »II Razzismo«, ki ga je spisal Cogni. Posegali so radi po zgodovinskih delih kot so Salvatorellijeva »Sommario della Storia d'Italia«, ljudsko pisane »Augustoi: (znak časa!), »Con le armate del Ne-gus« in »Nelflmpero liberato«.
Prav ljudski okus, ki hoče zabavnega čtiva, dokazujejo številne naklade knjig kot so »Le mi-rabili avventure di codasvelta« (Čudovite dogodivščine hitrorepca), »Le fortune del capitano Blood« in slične.
Izmed znastvenih spisov stoje na prvem mestfl »Linee di storia dell'educazione della pedagogia«, Zellerjevi »La filosofia dei greci nel svilupjx> sto-rico« (Zgodovinski razvoj krškega modroslovja) in eseji de Sanctisa »Saggi e scritti critici e vari«.
Prav vse te knjige niso našle dopadenja pri ocenjevalcih. Tako je n. pr. kritika molče sprejela »II Razzismo«, tudi pikantna »Vita segreta di Ga-briele d'Annunzio« je bila bolj v čislih pri bralkah kot pa pri kritikih. Povsem pravilno, ker le tako se lahko trdi, da tudi italijanska kritika ne dere za maso, marveč jo skuša ona voditi. Tudi je kritika marsikatero knjigo zelo pohvalila in jo bralcem pri[X>ročala, a statistika pravi, da »ni šla«. Med takimi knjigami je zlasti precej znanstvenih del, ki bodo ohranila vrednost tudi po sedanji dobi.
Tako kaže že bežn pregled, kje mora slovstveni pedagog načeti ledino. Vprašanje je isto kot dandanes tudi pri drugih narodih. R. B.
Barčica
Zbirka pesmi. Trieste 1939-XVII. str. 71.
Založba »Sigma« v Gorici je izdala v Trstu majhno knjižico slovenskih narodnih pesmi pod naslovom »Barčira«. Ni to kakšna lirična zbirka slovenskih pesmi, temveč zbirka besedil najpopularnejših slovenskih pesmic, tekst k melodijam, ki jih ima vsak Slovenec v najboljšem spominu ter more v prijetni družbi pomagati, da ne mine dobra volja ter ne utihne slovenska pesem Na našem trgu imamo že nekaj takih pripomočkov k razširjenju slovenske narodne pesmi, tako je svoj čas izdal Janez Kalan nekaj popravljenih tekstov za domačo petje, naravnost lepo pa je priredil tako zbirko prof. Anžič in jo izdala Mohorjeva družba. Nekaj podobnega je ta zbirka, ki pa ima veliko večji pomen, kajti izšla je v Trstu in Gorici ter ima namen, nuditi tamkajšnjim Slovencem vedno dovolj gradiva za prijetno slovensko družabno petje. 89 pesmic, ki jih poznamo vsi, je zbranih v tej priročni knjižici, od Barčice po morju plava, ki je zbirki dala ime, preko Rog je ustvaril žemljico..., Bratci veseli..., En starček je živel..., Pojdem v rute ..., Sinoči je pela ..., Tam na vrtni gredi..., do Zeleni gaj je lovčev gaj... Vesele se vrste za žalostnimi in narobe, vsa slovenska duša je zlila v teh besedah, ki jih človek ne more brati, le prepevati, peti v eni sami melodiji, ki nima konca in ki se začenja spet tam, kjer si mislil, da si jo končal. Založbi »Sigma« se je treba prisrčno zahvaliti, da je slovenskemu ljudskemu petju v tistih krajih prižgala novega olja ter z besedilom, ki ga s to zbirko daje slovenskemu človeku v roke. pomaga vzdrževali slovensko petje doma in na polju, kakor tudi v veseli družbi. In kjer je petje doma, tam je tudi veselje — in dobra volja do življenja ter želimo vsem, ki bodo zajemali iz le zbirke slovensko pesem:
O, le naprej, dokler je še vetra kaj! *
Profesor Tuka rektor Bratislavske univerze. —
Pri zadnjih volitvah na slovaška univerzi za akademsko leto 1939/40 je bil izvoljen za rektorja profesor Tuka, namestnik ministrskega predsednika v slo-
vaški vladi. Dekan pravne fakultete je dr. Fundarek, profesor trgovskega prava ter podpredsednik Narodne banke, dekan medicinske fakultete je dr. E. Filko, direktor interne klinike pa dekan filozofske fakultete dr. Rapant, profesor slovaške zgodovine.
Frančiškan pesnik izdaja vojaške pesmi. — Znani slovaški surrealistični pesnik frančiškan p. Rudolf D i 1 o n g , eden najboljših slovaških pesnikov, ki je pred jesenskimi dnevi lanskega leta izdal religiozno zbirko: »Jaz — sveti Frančišek«, speve, položene v usta sv. Frančišku, je zdaj napovedal zanimivo zbirko vojaških pesmi iz časa slovaških osamosvojitvenih bojev pod naslovom: »Gardisti na s t r a ž o I« To naj bi bila nekaka bojna pesem Hlin-kovih gardistov in ji bo napisal uvod — voditelj Hlin-kove garde — Š a n o Mac h. Knjiga že zdaj vzbuja zanimanje, zlasti šc, ker je pred nekaj meseci zanjo iskal pesnik založnika javno po časopisih, kar je vzbudilo ogorčenje v javnosti. Kakor se vidi, je zdaj dobil mecena.
Novi častni doktorji sofijske univerze. — Ob
slavnosti sofijske univerze 22. maja, ko je praznovala svoj jubilej, je bilo 92 inozemskih profesorjev imenovanih za častne doktorje sofijske univerze, med njimi tudi lake osebnosti kakor so: prof. Handels-mann iz Varšave, prof. Hazard s Pariza, prof. Kral iz Bma, prof. Kolarbinski iz Varšave, prof. Pata iz Prage, prof. Nitsch in Lehr Splavinski iz Krakova, prof. Petersen iz Berlina, prof. Russel iz Newyorka, prof. Struve iz Belgrada, prof. Tesla iz Newyorka, prof. Moscicki, predsednik poljske republike, prof. Nadler z Dunaja, prof. Kretschmer z Dunaja, prof. Nicderle iz Prage itd. itd.
Knjižica o Jkofu Gnidovcu. — V zbirki »Knjižice«, časopis za duhovno probudo in prosveto, je izšla kot št. 129 majhna knjižica o škofu Gnidovcu, ki jo je spisal njegov dolgoletni sodelavec A. K. Na 31 straneh je opisana njegova mladost, njegovo delo kot duhovnika, kaplana v Vipavi, profesorja, direktorja in rektorja v Št. Vidu, njegovo pot v samostan ter nastop škofijskega mesta v Makedoniji. Posebej opisuje njegovo škofovsko delo, zidanje cerkva, delo med farani, napore v diaspori ter končno blaženo smrt in govore ob pogrebu. Tako knjižica podaja v kratkem pregled dela tega svetniškega škofa. Cena 1 din.
Angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta ob pozdravu v parlamenta v Quebecu.
štiri cigane na Poljskem pomandrali
Na binkoštno soboto sta v neko vas blizu Hluma na Poljskem prijezdila dva cigana. Zavila sta na neko kmečko dvorišče in že priletnega gospodarja, ki je bil sam doma, vprašala, če ima kaj cigaret. Mož se je obotavljal, nakar sta cigana planila nanj z biči in ga začela obdelavati. Pretepla sta ga tako, da se je zgrudil na tla. Nato sta cigana šla v hišo in vso prebrskala. Odnesla sta, kar sla porabnega videla in odjezdila. Ko so 6e domači vrnili s polja, so gospodarja dobili na tleh, obraz je imel ves krvav od udarcev z bičem. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. Hitro se je ve6t raznesla po vasi. Vaščani so bili tako razjarjeni, da so se moški začeli zbirati, v sosednjo vas so poslali po pomoč. Ko se jih je zbrala že močna družba, so odšli proti taborišču ciganov. Tam so zahtevali, da jim izroče tista dva cigana, ki sta moža pretepla in hišo okradla, toda cigani zahtevi niso hoteli ugoditi. Nato so kmetje z vilami, sekirami in drugim kmečkim
orožjem naskočili taborišče in začel se je pravi boj na življenje in smrt, ki je z vso krutostjo trajal skoraj tri ure. Cigani so se divje branili, pa tudi kmetje se niso dali odgnati, iz vasi so prihajali vedno novi možje, ki so takoj posegli v boj. Ko so se cigani razbežali, deloma pa odpeljali na svojih vozeh, je bila zmaga sicer dobljena, toda drago plačana. Na bojišču je eden izmed kmetov obležal mrtev, 20 pa jih je bilo težko ranjenih. S kakšnimi ranami so šli cigani, ni bilo mogoče ugotoviti, ker so vse ranjene vzeli s seboj, le dva moška in dve ženski sta ostali v rokah pobesnelih kmetov. Dasi nobeden izmed teh ni bil udeležen pri tistem sramotnem napadu na priletnega gospodarja, je vendar divja množica vse dobesedno pomandrala pod nogami. Ko so prišli orožniki, je bil ves spopad, ki je zahteval pet mrtvih, že končan. — Dogodek je po vsej Poljski bridko odjeknil in je silno poostril sovraštvo do ciganov, ki jih na Poljskem ni malo.
s 1» o r t
Italija: Jugoslavija
V nedeljo se odigra v Belgradu meddržavna nogometna tekma med italijansko in jugoslovansko nogometno reprezentanco. Časopisje v prestolnici se obširno bavi s tem srečanjem in opozarja naše igralce, da so Ialijani nevarnejši nasprotniki kakor Angleži, in zato veliki favoriti za nedeljsko srečanje.
Italijani so oficielni svetovni prvaki v nogometnem športu. Igrajo zelo hiter, koristen nogomet in so tehnično na višku. Naši v resnici ne bodo imeli lahkega stališča in to tembolj, ker bodo morali ob tej priliki dokazati, da zmaga nad Angleži ni bila samo običajna, temveč da je naš nogomet danes že na taki stopnji, da se lahko z uspehom kosa z najboljšimi enajstoricami sveta. Toda tekma z Italijo bo težka preizkušnja za naše nogometne reprezentante, ki se bodo, če bodo nasproti Italijanom dobro opravili, uvrstili med najboljše nogometne narode sveta. Nasprotno bi pa naš uspeh, zlasti če bi podlegli z nekaj goli diference italijanski reprezentanci, ki smo ga dosegli proti Angležem, precej zatemnili. Ako pa zmagamo, bo moral ves športni svet priznati, da naša zmaga nad Angleži ni bila samo slučajna in bo moral naš nogomet postaviti v ono vrsto svetovnega nogometnega športa, ki ga zasluži.
Vsekakor bo nedeljsko srečanje med našo in italijansko nogometno reprezentanco izredne važnosti za oba nasprotnika. Povsem razumljivo je, da bodo napeli tudi Italijani vse sile, da zmagajo in to tem bolj, ker smo mi premagali Angleže, medtem ko so Italijani nekaj dni prej igrali neodločeno proti njim. Za telimo vlada po vsej naši državi in sploh po vsej športni Evropi izredno veliko zanimanje. Bo to borba, kakršne morda naša prestolnica doslej še ni videla. Želimo našim fantom obilo uspehov in da gredo v borbo z zavestjo, da zmagajo, da morajo zmagati.
Italijanska reprezentanca dospe v Belgrad v petek zjutraj ob 7.25. V Belgradu ostanejo do torka, potem pa odpotujejo v Budimpešto. Tekma v Belgradu bo v nedeljo ob 5 popoldne.
Jugoslavija proti Nizozemski
Definitivno je sklenjena nogometna tekma med jugoslovansko in nizozemsko reprezentanco, ki bo 11. junija v Amsterdamu na olimpijskem stadionu. To srečanje je prekoštevilčno mednarodno tekmovanje naše reprezentance in zato ne bo registrirano od strani FIFE.
Pari, ki bodo nastopili na proslavi S. K. Svobode v nedeljo 4. junija 1.1.
za pokale, katere bodo prejeli vsi štirje udeleženci tega turnirja s spominskimi, lepo vezenimi zastavicami, in sicer po velikosti in vrednosti od zmagovalca navzdol, se bodo srečali na igrišču SK Ljubljane:
ob 15: Svoboda : Kranj;
ob 16: Ljubljana : Hermes;
ob 17: premaganca;
ob 18: zmagovalca.
Najboljši svetovni metalci tiska
Lista najboljših svetovnih metalcev diska je naslednja: 1. Sshroder (Nemčija) 53.10m. 2. Car-penter (USA) 53.08 m, 3. Andersson (Švedska) 54.02 m, 4. Lampert (Nemči ja) 52.81 m, 5. Dunn (USA) 52.25 m, 0. Levy (USA) 52.07 m, 7. Bergli (Švedska) 51.76 m, 8. Jessup (USA), 9. Sorlie (Norveška) 51.57 m. 10. Oberweger (Italija) 51.49 m, 11. Pritchard (USA) 51.42 m, 12. Kotkas (Finska) 51.27 m, 13. Jones (USA) 51.20 m, 14. Silas (Grčija) 51 m.
Atletski miting v Celju
Lahkoatletska sekcija SK Celja priredi v nedeljo 4. Junija oh pol 9 na Glaziji prvi letošnji atletski miting, ki je propagandnega značaja in medkhihski. Ker «e ja prvotni razpis tekmovanj« nekoliko spre-
menil, navajamo danes tekmovalni red in discipline:
100 m Juniorji B iu C. — Met krogle juniorji B in C, omladinei in seniorji. — Tek -fKt m omladinei in seniorji. — Skok v daljavo juniorji B in C, omladinei in daljava. — 1000 m juniorji B in C. —, Troskok juniorji C, omladinei in seniorji. — Skok v višino juniorji B in C, omladinei in seniorji. — Met diska omladinei in seniorji. — 1500 m omladinei in seniorji. — Met kopje juniorji B in C, omladinei in seniorji. — Štafeta 4x100 ni.
Za tekmovanje vlada med celjskimi atleti živahno zanimanje, ker je to prvi letošnji nastop. Pričakuj« »e tudi precejšnja udeležba atletov zunanjih klubov. Prijatelje atletike vabimo, da si ogledajo zanimivo tekmovanje naše mladine.
Razpis
plavalnega prvenstva mariborskih srednjih šol ki ga prireja Mariborski plavalni klub pod pokroviteljstvom ravnateljstev mariborskih srednjih šol v četrtek, dne 8. junija 1939 8 pričetkom ob 1H na Mariborskem otoku
Tekmuje se po pravilih in pravilnikih Jngosloi vanske plavalnega zveze v sledečih disciplinah:
M m prosti stil, 100 m prsni stil, 5u m hrbtni stil m mešana štafeta 5X30 m.
Pravico tekmovanja imajo dijaki vseh mariborskih šob. Vsak zavod zamore za vsako točko tekmovanja postaviti 3 tekmovalce, za štafeto 1 moštvi. Vsak tekmovalec sme tekmovati v največ 3 disciplinah, vštevši štafeto.
Zmagovalno moštvo prejme naslov: prvak mari-i borskih Rrednjili šol za leto 1933 ter v staluu rosest častno plaketo.
Šolska vodstva oddajo prijave » Imeni tekmovalcev in eostavo štafet najkasneje do 6. junija 1939 na naslov: Mariborski plavalni klufc. Maribor, Trg svobode — grad. — Mariborski plavalni klub, Maribor.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Redni letni sestanek Zbora smuških učiteljev.
Odbor ZSU sklicuje na podlagi poslovnika ZSU svoj redni letni sestanek na dan 3. junija 1939 ob pol 5 popoldne v posebni sobi kavarne »Union«, vhod iz Frančiškanske ulice. Dnevni red sestanka je izredno važen, zato pozivamo sekcije, da zanesljivo pošljejo na ta sestanek svoje delegate, da se poveča stik Zbora s posameznimi sekcijami in zagotovi čim bolj intenzivno delovanje. Posebno prosimo in pozivamo tovariše smuške učitelje ljubljanske, gorenjske in mariborske podzveze, da se polnoštevilno udeleže tega važnega sestanka.
JZSZ (službeno). Znižano voznino za delegate za skupšino je dovolila Direkcija državnih železnic v Ljubljani z odlokom št. 14.219-1-39. z dne 20. maja 1939. Ta vozna ugodnost velja od 31. maja do vključno 4. junija t. 1. za vožnjo v Ljubljano, a od 4. do vključno 8. junija t. 1. za povratek v vseh razredih brzih in potniških vlakov. Člani, odn. delegati kupijo na odhodnih postajah cele enosmerne vozne karte do Ljubljane in železniški obrazec K-13. Kupljena cela vozna karta velja za brezplačno vožnjo nazaj do prvotne vstopne postaje, če je predsedstvo skupščine na obrazcu K-13 potrdilo udeležbo na skupščini. Vsak član in delegat se mora izkazati a člansko legitimacijo s fotografijo.
SK Celje — atletska sekcija. Vse atlete, predvsem zunanje, pozivam, da se nedeljskega mitinga gotovo udeleže. — Načelnik.
Z F 0
Mladinski tabor v Mokronogu
V Mokronogu bo v nedeljo 4. junija mladinski tabor za trebanjsko-mirensko okrožje. Prireditev bo celodnevna. Ob pol 9 bo sprevod od pokopališča na trg. Ob 9 bo sv. maša z govorom na prostem. Po sv. maši zborovanje, na katerem govore govorniki iz Ljubljane. Popoldne ob pol 3 bodo štafetne tekme za prvenstvo odsekov, članov in mladcev. Ob 3 pa je javni telovadni nastop. Orodne vaje bo izvajala izbrana vrsta iz Ljubljane. Po telovadbi bo prosta zabava in ribolov. Sodeluje salezijanska godba iz Radne. Tabora se udeležila tudi minister dr. M. Krek in ban dr. M. Natlačen. Vse prijatelje slovenske katoliške mladine vabimo, da pridete ta dan v Mokronog in skupno z mladino manifestirate za naše katoliške ideje. Bog živil
DOLENJCI! UDELEŽITE SE SE 4. JUNIJA MLADINSKEGA TABORA V MOKRONOGU?
Kongres Kristusa Kralja
od 25. do 30. julija 1939
LJubflanl In ljnbl|anskl okolici
Veličastni VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo od '25. do 30 julija 1939 v naši beli Ljubljani, se naglo bliža. Kongres bo največja sodobna svetovna katoliška manifestacija. Naznanilo o kongresu je v inozemstvu našlo neverjetno velik odmev. Prijavilo se jt nad 13 000 inozemskih udeležencev, to je toliko, da jih vsi hoteli, ne samo Ljubljane, ampak cele Slovenije ne morejo vzeti pod 6treho. Zaradi tega je kongresni odbor moral nasvetovati, da se izf vsake države udeleži le primerno število udeležencev. Toda tudi za te udeležence ni dovolj stanovanj v hotelih. Primorani smo ponovno prositi vse privatnike, tako v Ljubljani kakor v ljubljanski okolici, da bi prijavili toliko število sob, postelj, kolikor le morejo. Vse prijave za stanovanja inozemskih udeležencev sprejema »Pulnik« v Ljubljani in ne kongresni odbor. Zaradi lažje izvedbe kongresa je kongresni odbor izročil skrb za inozemske udeležence veliki mednarodni potovalni agenciji »IKIIA« v Luzernu v Švici, le-ta pa je preskrbo stanovanj in prehrane izročila v organizacijo »Putniku« v Ljubljani. »Putnik« je to organizacijo rad sprejel, zavedajoč ee velikega pomena, ki ga ima ta mednarodni svetovni kongres iz tujskoprometnih, gospodarskih in drugih ozirov za našo Ljubljano, kakor za vso našo Slovenijo in vso državo. Pomisliti je treba, da bo tisoče in tisoče odličnih udeležencev prišlo iz najmočnejših, najbogatejših držav sveta, oziroma Evrope, tako iz Anglije, Holan-dije, Belgije, Francije. Švice, Španije, Italije, Poljske, bivše Češkoslovaške iti Moravske, Madžarske, Romunije, iz držav Severne. Srednje in Južne Amerike pod vodstvom njihovih škofov in drugih odličnikov, iz Afrike, Palestine, Azije, Indije in celo iz Avstralije.
Ob tolikem mednarodnem forumu ne sme ostati Ljubljana in njena okolica mrtva, ampak
j vabimo prav vse brez razlike, da se V6l odzovejo prvenstveno prošnji kongresnega odbora, kakor »Putnika«, da prijavijo čim več stanovanj oziroma postelj, da bi tako mogli vse le številne in odlične inozemske goste dostojno sprejeti za ča6a kongresnih dni.
Ko je bil evharistični kongres v Chicagu v Sev. Ameriki, je proglas kardinala Mundeleina na chicaške občane našel tolikšen odziv, da je pre-ostajalo stanovanj in da so darovi chicaških občanov visoko presegli vsoto, ki je bila potrebna za izvedbo kongresa.
Prosimo torej vse Ljubljančane in one iz ljubljanske okolice, da bi se našemu vabilu odzvali in vložili vse svoje moči, predvsem pa vso dobro voljo, da bomo kos največji sodobni svetovni manifestaciji za mir v kraljestvu Kristusovem 1 f Gregorij Rolman 1. r., škof ljubljanski, predsednik permanentnega odbora
za mednarodne kongrese Kristusa Kralja.
Hrvatska se pripravlja na kongres
Ali veste, kaj to pomeui?
Najmočnejši katoliški narod naše države bo zastopan na letošnjem kongresu v Ljubljani. Z veseljem se pripravljajo bratje Hrvatje, da pridejo na zmagoslavno slavje 6vojega nebeškega Kralja v našo belo Ljubljano.
Sam prevzvišen) gospod knezoškof sagrebSki Alojzij Stepinac je poveril nalogo zbiranja udeležencev za ljubljanski kongres Hrvatski Katoliški akciji, ki jo danes poznamo kot preodlično organizacijo, ki s svetim navdušenjem in odličnimi dejanji osvaja med Hrvati za Kristusa in Njegovo Cerkev. Veseli nas, da bomo z brali skupaj molili in skupaj prosili Kralja kraljev za blagoslov in poveličanje Njegovega imena.

Slovenska priloga belgrajske „Politike"
Belgrajska »Politika«, ki je še vedno najbolj I Časnikar g. Božidar Borko piše o »20 letih razširjen srbski dnevnik, je dodala svoji redni kulturnega življenja Slovenije« ter ugotavlja zna- ' številki posebno slovensko prilogo, ki je res re-	... ...
prezentativna in je treba temu uglednemu listu kar čestitati, da nas je srbskim čitateljem tako
vzorno predstavila. Priloga šteje (z ineerati vred) skupno 26 strani ter pomeni prav za prav prijateljsko protigesto na našo belgrajsko prilogo, ki smo jo pred tedni ob otvoritvi belgrajskega vele-sejma izdali. Priloga je bogato ilustrirana z našimi pokrajinskimi motivi, s slikami narodnih noš, s slikami velesejma ter raznih tovarniških podjetij. Uvodni članek »Gospodarska struktura in problemi dravske banovine« je napisal g. Ivan Mohorič, bivši minister in glavni tajnik zbornice za TOI. G. Mohorič govori o virih dohodkov in možnosti produkcije v dravski banovini, tako o gozdarstvu, o rudarstvu, o živinoreji, o industriji,, sadjarstvu, vinogradništvu in hmeljarstvu, o kmetijski proizvodnji, o elektrifikaciji, o težnji Slovenije v zvezi z morjem, ki se sedaj uresničuje, o drugih prometnih potrebah Slovenije in končno tudi o . našem denarništvu G. Avgust Praprotnik piše o Sloveniji kol »Pokrajini, ki brez industrije ne more živeti«. G. Franc Bonač, predsednik velesejma, piše »O pomenu ljubljanskega velesejma« ter naglaša važnost te ustanove tako za Slovenijo, kakor tudi za državo in za inozemske zveze.
Časnikar g. Vladimir Regally piše o »Problemih slovenskega turizma«. Govori o gradbenih j^otrebah v naših letoviščih, dalje o cestnih vprašanjih, o avtobusnem prometu, o železniških in letalskih zvezah ter tudi o potrebi, da moramo tudi Slovenci obiskovati druge kraje.
Dr. Jože Bohinjec, ravnatelj OUZD, piše o socialnem zavarovanju in socialni zaščiti v Sloveniji. Piše o socialne ekonomski strukturi v Sloveniji, kjer je socialno zavarovanih 120.000 delavcev. Govori o povprečni mezdi slovenskega delavca, o višini prispevkov, o ekonomski važnosti socialnega zavarovanja in o specialnih socialnih zavarovanjih.
Gospodarski urednik »Slovenca« g. Drago Potočnik piše o »Slovenskem bančništvu in hranilnicah«. Ugotavlja, da so vloge po regularnih hranilnicah znašale i. 1926 624.2 milijona, 1. 1930 1182.1 in 1. 1937 1044.76 milijonov dinarjev, po bankah pa 1. 1926 1.428, 1. 1930 1.649.3, 1. 1937 pa 836.75 milij. din.
ten napredek slovenske kulture, odkar živimo v Jugoslaviji.
Narodni poslanec g. Franc Gabrovšek, ravna- ■ telj Zadružne zveze, je napisal članek »Zadružništvo — učitelj v gospodarskem in kulturnem pogledu«. Po kratkem opisu začetkov našega zadružništva ugotavlja, da ima Zadružna zveza sedaj 736 zadrug, od teh je 338 kreditnih. Zveza slovenskih zadrug ima 385 zadrug, od teh je 160 kreditnih. Ostalih zadrug je 45.
G. Fr. Hr. piše o Mariboru kot nacionalnem središču Slovencev, ter ugotavlja, da je bil Mari-bor dolgo časa kulturno središče našega naroda ter da ima tudi sedaj eminentno važno nacionalno v vlogo.
■•• - Ravnatelj zavoda za žensko domačo obrt g. Božo Račič je napisal članek »Domače obrti v Sloveniji«. V tem članku ugotavlja, da ima ljudstvo v Sloveniji nenavadno razvit smisel za domače obrti.
Dr. Milan Dular, ravnatelj ljubljanskega vele-
s^jma, poroča, kaj vse je razstavljeno na letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani.
Zvezi za tujski promet poročata na celi strani o Sloveniji kot pokrajini letovišč, zdravilišč in o turističnih ustanovah v Sloveniji. Ta opis je zelo izčrpen.
Prilogo izpopolnjujejo opisi raznih industrij, kakor ljubljanske avtomontaže, ki dela avtobuse za Belgrad, unionske pivovarne, jeseniške industrije, trboveljskih revirjev in premogokopov, iz katerih statistike vidimo, da produkcija premoga v Sloveniji stalno narašča in da je lani znašala 1,423,648 ton. Prav lep je opis zdravilišča Golnika, dalje opis Rogaške Slatine, tekstilne industrije v dravski banovini, kemične tovarne v Hrastniku, Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, banke »Slavije«, opis Bleda in Park hotela in drugih podjetij. Podjetja v Sloveniji so prispevala poleg tega tudi prav lepo število in-seratov.
Celje
C V nedeljo bodo zborovali v veliki dvorani Celjskega doma člani Društva banovinskih uslužbencev in upokojencev za Slovenijo. Na njem bo poročal predsednik društva višji tehnični nad-svetnik g. Pric iz Ljubljane.
c Celjski šahovski klub je v sredo zvečer ob 8 odigral v klubskih prostorih hotela Evrope brzo-turnir za mesec maj. Doseženi so bili naslednji rezultati: Prvak je postal prof. Gabrovšek, ki je dosegel 13 točk od 14 dosegljivih, nato Grašer, VI. Diehl, Fajs Mirko.
c Vinarski kongres v Šmarju pri Jelšah. Vinarsko društvo za Slovenijo bo imelo v soboto, dne 3. junija v Šmarju pri Jelšah 13. letni občni zbor, naslednjega dne, v nedeljo bo tu vinarski kongres za vso Slovenijo. Kongres se bo pričel ob pol 10 dopoldne. Na kongresu bo poročal o pomenu in potrebi namiznega grozdja pri nas kmetijski svetnik Kuret Vladimir, banovinski referent za vinarstvo v Ljubljani. Drugo važno predavanje bo imel ravnatelj Anton Munda iz Ormoža. Pred kongresom bo ob pol 9 začetek vinske poskušnje in sejma, ki ga priredi Vinarska podružnica v Šmarju pri Jelšah. Popoldne priredijo udeleženci, če bo lepo vreme, izlet z avtobusi na Tinsko, ob šolo v Šent Jurij ali zdravilišče Rogaško Slatino. Izleti bodo prirejeni tako, da se bodo lahko vrnili udeleženci z večernimi vlaki domov. Za delegate društva, kakor tudi za vse društvene člane, ki bodo boleli v Šmarju prenočevati, bodo preskrbljena prenočišča. Tisti, ki bodo prenočišče želeli, kakor tudi oni, ki se nameravajo udeležiti izleta na Tinsko, naj javijo to Vinarski podružnici v Šmarju pri Jeišah.
c V celjski bolnišnici je umrla 7 letna hčerka posestnika Kumprej Ivanka iz Savine pri Ljubnem. Naj v miru počiva!
c Nesreče. V sredo zvečer je spodrsnilo na stopnicah 26 letnemu delavcu Koprivšku Karolu iz Gaberja pri Celju. Pri padcu si je zlomil desno roko v zapestju. V Podvinu pri Polzeli je padel 62 letni posestnik Ivan Hrastnik in si zlomil levo roko v zapestju. V Cerovcu pri Šmarju je padel doma 7 letni posestniški sin Petaver Jože in si zlomil levo roko v zapestju. Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici.
" c Razglas. Na podlagi zakona o nadzorstvu nad živili čl. 21 pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili čl. 233 ln zakona o zatiranju nalezljivih bolezni čl. 35 bo tneslno poglavarstvo v Celju izvršilo ponovno kontrolo nad izdelovanjem, pripravo in prodajo živil ter nad osebjem, ki. je zaposleno v obratovalnicah. Pozivajo se vsi, lako delodajalci kot delojemalci, zaposleni v trgovinah z živili, gostilnah, kavarnah, slaščičarnah, mesarijah, pekarnah, sploh v vseh obratovalnicah z živili in v brivnicah zaposlene osebe, da se podvržejo brezplačni zdravniški pre-
Žrtev Kamniških planfn na zadnji poti
Novo mesto, 31. maja.
Kako globoko je odjeknila v srcih vseh, ki 60 ga poznali, žalostna vest, da je na binkoštno nedeljo v smrt omahnil, ko njegovo srce ni moglo kljubovati naporom v Kamniških planinah, dijak sedmošolec Hardi Simunicli, je najlepše dokazal prenos njegovih zemskih ostankov z gradu Kle-vevža pri šmarjeti. kamor so ga bili prepeljali, na ondotno podružnično pokopališče. Kljub deževnemu vremenu se je prišla zadnjikrat poslovit od plemenitega fanla izredna množica ljudstva od blizu in daleč z vozili in peš. Kdor je le mogel, je hotel še zadnjikrat spremljati fanta, ki je bil vsem vse: tovarišem v šoli dober tovariš, kongre-ganistom vzgled Marijinega otroka, delavcem v prosvetnih organizacijah požrtvovalen sodelavec, svojim predstojnikom pa poslušen, vljuden in odkrit značaj. Ko so vse te množice še zadnjikrat pomolile ob njegovi krsti in je duhovščina opravila molitve, pevski zbor frančiškanske cerkve v Novem mestu pa odpel žalostinko, se je ob žalost-
nem zvonenju zvonov pričel pomikati mimo žitnih polj k podružnični cerkvi žalni sprevod. Član Fantovskega odseka iz Šmarjete v kroju nosi križ, za njim zastopstvo FO iz Novega mesta z zastavo in vencem, mladci s 6vcjimi prapori, članice Dekliških krožkov v krojih, skupina dijakov-kongrega-nistov, pevski zbor, duhovščina, krsta z ostanki rajnega, ki jo nosijo člani šmarješkega FO v krojih. In za njo skrušena oče in mati, sestrici, sorodstvo in nepregledna množica ljudstva. Pogrebne obrede je opravil šmarješki župnik g. duhovni svetnik I. Perko z asistenco g. p. Silvina Lenartiča in domačega g. kaplana. Vsem so se iskrile solze v očeh, ko 6e je od svojega kongreganisla v ganljivih besedah poslovil njegov voditelj g. p. Silvin. V imenu FO iz Novega mesla se je od rajnega poslovil še prof. Rakovec, v imenu tovarišev-kon-greganistov pa O6mošolec I. Penca, nakar mu je pevski zbor pod vodstvom g. nadzornika V. Ske-beta odpel še zadnjo žalostinko v slovo. Vsem je bilo težko, ko so se razhajali, zakaj s Hardijem smo mnogo izgubili.
iskavi, da ne bolehajo za tuberkulozo. Preiskave bodo vsak delavnik na mestnem fizikatu od 10 do 12 in sicer, se prično i. junija 1939 in bodo trajale do vključno 30. junija 1939. Po preteku te dobe se bo proti vsem onim, ki se no bodo mogli izkazati z legitimacijo, da ne bolehajo za tuberkulozo, uvedlo kuzensko postopanje v smislu čl. 22 in 23 zakona o nadzorstvu nad živili, ozir. čl 68 zakona o notranji upravi. — Mestno poglavarstvo Celje, dne 20. maja 1939. Predsednik: dr. Al. Voršič, s. r.
c Opozorilo delodajalcem. — Pri poslovalnici OUZD v Celju je s 15. majem 1939 ukinjen kataster. Po tem datumu se članstvo ugotavlja pri OUZD v Ljubljani. Da ne bodo imeli člani (delavci, nameščenci, služkinje in vajenci) pri uveljavljanju svojih pravic do dajatev (zdravljenje, terapevtični pripomočki, zdravniška oskrba in obiski na domu, porodniške podpore, prevozi v bolnišnico itd.) neprilik, opozarjamo vse delodajalce, da morajo potrdilo delodajalca o zaposlenosti člana obrazec 47 v vseh rubrikah pravilno, točno in čitljivo izpolniti; zlasti rojstne podatke zaradi istovetnosti člana, da se preprečijo zlorabe, nadalje zaslužek, dan vstopa v delo, ako še v službi, odnosno katerega dne je izstopil iz dela. Potrdilo mora biti datirano, podpisano od delodajalca ali njegovega zastopnika ter opremljeno z delodajalčevo štampiljko. To potrdilo velja samo tri dni. — Kdor ne bo imel pravilno izpolnjenega potrdila delodajalca o svoji zaposlenosti, ho v ambulantah OUZD zavrnjen, ker brez pravilno izpolnjenega potrdila nima nobene pravice do dajatev.
c Žalostna smrt 86 letnega starčka. Bonajevi v Pečovniku pri Celju so bili danes zjutraj zelo presenečeni, ko so stopili v sobo 86 letnega Franca Bonaja. Starček je namreč ponoči šel v kuhinjo, si odprl predal kredence, dal v predal palico, privezal nanjo vrv in se obesil. Ker je bila palica zelo nizko, je visel kleče tako, da zanka še ni dobro prijela. Moral se je dolgo mučiti, dokler ni izdihnil. Na kraj so prišli danes zjutraj policijski nadzornik g. Zavec in mestni zdravnik dr. Pod-pečan. Znano je, da je bil Bonaja že dalj časa bolehen in da je bila malo duševno omejen. Pripeljali so ga v mrtvašnico okoliškega pokopališča. Naj v miru počival
Za Jegličev dom so darovali
I. Hutter in drug, Maribor, 25.000 din (drugič po 25.000 din), mestna občina Celje 500 din, Tvornica tanina, Medvode, 1958 din, J. Šimenc, št. Vid, 1000 din, ekscelenca dr. G. Rožman, knezoškof, Ljubljana, 500 din, Šolar J., profesor, St. Vid, 500 din, Ljudska hran. in pos. Zagorje 200 din, dr. I. Oblak, zobozdravnik, Ljubljana, 200 din, J. Meršol, Naklo, 150 din, J. Bergant, vet. pristav, Novo mesto, 100 din, dr. Bratina, okr. načelnik, Murska Sobota, dr. A. Breznik, ravnatelj, št. Vid, 100 din, dr. L. Erlich, univ. profesor, Ljubljana, 100 din, dr. Kejžar, sodnik, Maribor 100 din, dr. Kimovec F., Ljubljana, 100 din, Kmečka hran. in posojilnica Dol. Lendava 100 din, dr. Knific, profesor, Št. Vid, 100 din, občina Mislinje 100 din, Mlekarska zadruga Vrhnika 100 din, neimenovani, Kranj, 100 din, J. Pavlin, prof. Št. Vid, 100 din, F. Pen-gov, prof., Št. Vid, 100 din, B. Remec, gimn. ravn. v p., Ljubljana, 100 din, dr. Sušnik, načelnik prosvetnega oddelka, Ljubljana, 100 din, Vovk A., župnik, Tržič, 100 din, Dekliški krožek Primskovo '82 din, dr. P. S. Aljančič O. F. M., Ljubljana, 50 din, E. Breceljnik, župnik, Krašnja, 50 din, Fantovski odsek Vodice 50 din, dr. Klinar T., kanonik, Ljubljana, 50 din, dr. J. Jere, prof., št. Vid, 50 din, Krščanska ženska zveza Maribor 50 din, Mestna posojilnica Ljutomer 50 din, M. Miklavčič, prof., Št. Vid, 50 din, občina Podgorje 50 din, dr. P. G. Iiant O. F. M., Ljubljana, 50 din, dr. P. Simončič, veroučitelj, Ljubljana, 50 din, dr. M. Slavič, univ. prof., Ljubljana. 50 din, M. Tome, prof., št. Vid, 50 din, dr. P. R. Tominec O. F. M., Ljubljana, 50 din, R. Zajec, Belgrad, 50 din, dr. I. Grafenauer, prof., Ljubljana. 40 din, M. Rihar, dekan, Kamnik, 40 din, S. Kregar, prof., Št. Vid, 30 din, V. Snoj, prof., Št. Vid, 30 din, T. Caeerman, kaplan, Kamnik, 25 din, dr. V. Fajdiga, prof., Ljubljana, 25 din, dr. L. Koser, svetnik, Belgrad, 25 din, neimenovani, Hoče, 25 din, ing. A. Podpečan, Belgrad, 25 din, I. Vodeb. kaplan, Sv. Lenart v Slov. goricah, 25 din, Hranilnica in posojilnica Leskovica 20 din, dr. V. Šporn, Ljubljana, 20 din, dr. Trdan F., prof., Št. Vid, 20 din, Fantovski odsek Loke pri Zagorju 15 din, Dekliški krožek Šmihel pri Novem mestu 10 din, J. Florjančič. prof., Št. Vid, 10 din, F. Po-lak, župnik, Št. Janž na Drav. polju, dr. F. Štele, univ. prof., 10 din, mesečno neimenovani, Ljubljana, 10 din, F. štuhec, župnik, Sv. Jurij ob ščav-nici, 10 din, G. Zolnir, kaplan, Muta, 10 din.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemol Prosimo tudi druge, naj naših prošnja ne zavržejo. Naša narodna zavest je, da čimprej postavimo pokojnemu vladiki Jegliču spomenik, naši mladi inteligenci pa dom, ki bo stal stoletja. — Akcija za Jegličev akademski dom.
Aleksij Pclipcnko:
38
Ukrajina joka • •.
Tudi župnika Nikandra so vedli v to sobo. Že spotoma je opazil,da se je zgodilo nekaj izrednega. Čuvaji so bili razburjeni in so kričali drug na drugega. Iz vseh podzemeljskih hodnikov so vodili jetnike. Sirovo so jih suvali v hrbet s puškinimi kopiti, če niso hoteli hoditi dosti hitro. Na dvorišču je videl Nikander čekiste v črnih usnjenih jopičih v strahu sem in tja tekati. Poleg vsake strojnice jih je bilo nekaj, drugi so prinašali strelivo. Slišal je tudi streljanje v mestu, vendar ni vedel, da ga hoče njegov Štefan Komar osvoboditi.
Ko je stopil Nikander v sobo preiskovalnega sodnika se je prekrižal. Preiskovalni sodnik ga je ostro pogledal in mu s prstom pokazal na ena od obeli vrat. Mirno jih je odprl. V tem hipu sta počila dva samokresa in z zevajočo rano je padel župnik Nikander preko praga.
Medtem ko so čekisti morili jetnike, je Komar uredil svojo četo. Postaviti je dal dva topova nasproti poslopja Čeke ln granate so hitro razbile vhode. Komisar Ceke je poskušal dobiti stike z zunanjim svetom, da bi dobil pomoč. Vedel je, da sta v bližnji Zmerinki in Kosjetinu oklopna vlaka. Toda Komarjevi tovariši so porezali telefonske žice. Cekistom torej ni preostalo nič drugega, kot da se sami branijo. Branili so se tudi hrabro in kljubovalno, ker so vedeli, da ne bodo uporniki nikomur prizanesli.
Bitka je bila dolgo neodločena. Toda Komarjevi topovi in metalci min so dobro delali. Njegovi mladi kmetje so šli v divji jezi v ogenj. Povsod so si izsilili kljub hudemu ognju iz strojnic vhod v čekino poslopje. Branilci so postajali nemirni. Zaloga streliva ni bila velika, napadpni sn bili od vseli strani in niso vedeli, kaj se je zgodilo v mestu. Sleherna granata iz
Komarjevih topov je utrgala kos poslopja in sleherna mina je razbila vrata.
Končno se Sekisti niso mogli več držati na dvorišču, zato so se poskrili v kleteh, kjer so bili zaprti jetniki. Nekaj med njimi je hlinilo, kot da so jetniki v upanju, da jim bodo Komarjevi tovariši prizanesli in jih izpustili.
Ko so uporniki zasedli poslopje, je bila bitka že skoro dobljena, ker se čekisti v kleteh niso dosti upirali. Potem, ko so bili prostori zasedeni, je zavzel Komar glavno pisarno Čeke in je ukazal, naj jetnike zapro vse v eno sobo. Dolgo so iskali čekiste v podzemeljskih skrivališčih. Zastonj so iskali Komar jevi tovariši ujetnike, kajti one čekiste, ki so se hlinili, da so ujetniki, so takoj prepoznali.
Napeto je Komar čakal, če že ne bodo pripeljali očko Nikandra. Hotel se je že sam podati, da bi ga poiskal, ko mu pride eden njegovih, popolnoma prepadel in bled povedat, da je videl nekaj groznega.	,
Peljal je Komarja v sobo, kjer sta komisarja likvidirala jetnike. Ko sta odprla vrata sta onemela. Pred seboj sta videla dvoje globokih jam polnih krvi. Tam so ležali vsi oni, ki so jih čekisti pomorili. Cementne stene so bile do stropa oškrop-ljene s krvjo. Grozen je bil ta pogled.
V obeh jamah je ležalo okoli tristo mrtvih, med njimi tudi župnik Nikander. Spoznala sta ga po dolgi, sivi bradi in po duhovniški obleki.
Komar je ukazal, da naj žrtve Ceke pokopljejo na pokopališču v dveh velikih grobovih. Truplo župnika Nikandra pa je ukazal odpeljati v Volovodivko, kjer so mu pripravili svečan pogreb, kakor se za duhovnika spodobi. Tudi padle kmete so tja prepeljali.
Potem je Komar sodil čekiste. Najprej je poklical predse komisarja Ceke, preiskovalnega sodnika in državnega pravd-nika, ki so ga dobili uporniki v Čekinem poslopju z ostalimi sodniki. Trepetaje, s skaženimi obrazi, strahopetni so stali
pred njim. Gledal jih je, prebadal jih z očmi in molčal.
»Kaj naj z njimi storimo?« je vprašal eden izmed njegovih. Komar je kratko odgovoril: Krvosesi so, naj se vtope v človeški krvi!«
Komarjevi ljudje so zgrabili ostale čekiste, ki niso padli v boju in jih vrgli v s krvjo napolnjeno jamo. Še prej so jim zvezali roke in noge. Potem so nametal i nanje trupla padlih tovarišev. Utonili so v krvi onih, katerih kri so pravkar prelili.
Truplo župnika Nikandra so srečno pripeljali v Volovodivko. Kmetje so ga položili v župnišču na mrtvaški oder. Oblekli so ga v masna oblačila, razbito glavo so mu prekrili z belo ruto. Potem so mrliča obstopili in jokali za župnikom kakor otroci. Toda nič ni pomagalo, misliti je bilo treba na pogreb.
Okoliščine so bile ugodne. Štefan Komar je taboril v Vo-roni dubini, v Vranjem gozdu. Daleč na okoli so zbežali vsi komunisti, vse oblasti iz Obidna, Lipovca in Breclava, kolikor jih še niso Komarjevi ljudje postrelili ali pabesili na telegrafske drogove. Bdeče čete so se skrile v Vinico, kjer je pričela delovati po Komarjevem odhodu nova čeka. Cele ure daleč se ni prikazal v okolici Vranjega gozda kak vojak ali čekist. Vojaški oddelki, ki so morali preko teh pokrajin, so korakali po velikih ovinkih na svoje mesto.
Tako je bilo mogoče Volovodivčanom mirno in svečano pokopati župnika Nikandra in v boju za njegovo svobodo padle kmete. Župnika Nikandra s pokopali poleg cerkve. Dali so mu na grob napis:
»Tu počiva naš dragi župnik Nikander. Svoje življenje je daroval za vero in resnico.«
Poleg Nikandrovega groba so bili pokopani v boju padli kmetje. Bilo jih je dvajset. Na visoki gomili so postavili križ in na križu napis: >Tu počivajo ukrajinski junaki. Darovali so svoje življenje v boju proti sovražnikom Ukrajine.«
Otroški kotiček.
57
KonŽI Ahačiij
Nosan in Zalika
Mali oglasi
>Bim« udari ura na zvoniku uprav tedaj, ko prisopiha Luna do Tacinega okna. »Končno morem zanjko sneti in Zaliko z glave vzeti!« se oddahne Luna. »Preveč zvedava sem nocoj bila, zato sem tako pokoro dobila«. Radovedno ogleduje Luna mrtvo punčko Zaliko, nekdanjo kraljico Polnoči in se zarezi: >Res je lepše kraljevati, kakor na trdih tleh ležati !<
V malih oclaslh velja Tanka beaeda 1 din: teiiltovanjakt •Klasi t din. Debelo tiskane naslovne besed« ae raiunajo dvojno. Najmanjši anesek aa mali osla« IS din. • Mali •irlasl se plačujejo takoj pri narofilln. - Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po S din. • Za plamene odgovore gleda malih oclaaov treba priložiti suamko.
[ Službe iičejo	iHrmarcrn.fll
Mesarski pomočnik vojaščine prost, želi pre-menltl mesto. Službo lahko nastopi takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8535. (a)	Služkinjo sprejmem. Florljanska ul. št. 26-1. nadstr. (b)
	Foto-pomočnika takoj sprejmem. - Atelje Wels, Trbovlje. (b)
Sedmošolec Išče v počitnicah kakršenkoli zaslužek. Tudi ln-struira. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8754. (a)	
	Služkinja dobi službo. - Gostilna pri »Levu«, Gosposvetska cesta 16. (b)
Dekle s E gimnazijami ln trg. tečajem, želi primerne zaposlitve. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 8514.	Pisarniška moč popolnoma izvežbana — dobi službo takoj v odvetniški pisarni Izven Ljubljane. Ponudbe pod značko »Izvežbana - takoj« št. 8816 v upravo »Slov.«. (b)
Diplomiran pravnik	
sprejmo za popoldanske, večerne ure kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Vesten 26«.
Mehanik-šofer
izučen, išče službo kjerkoli v delavnici ali za šoferja. Nastop 15. junija. — Kastelic Mirko. Črnuče 44, p. Ježica p. Ljubljani, (a)
Se vedno drži Luna Zaliko v rokah in ne ve, kaj bi z njo počela. Potem se pa spomni grde in brezsrčne sirovosti, ki jo je pokazala Nosanu, predno je postal Krasan. Celo lahkoživi Luni se Zalika zastudi, zato se jezno zadere: »Zlobna domišljavkal Zdaj boš sama občutila, kako veliko bridkost si Nosanu naredila!« Tako govori Luna in vrže punčko Zaliko z vso silo v Tacinovo spalnico.
Zahvala
Čutim dolžnost, da izrečem javno zahvalo gg. primariju dr. Lavriču in dr. Dergancu za njih skrb in ljubeznivost moje težke operacije in zdravljenja.	Ciinerman Ferdinand.
Mizar
strokovnjak za pohištvo, išče zaposlitve v Ljubljani. Sprejme naročila tudi na dom. Izdelava precizna, cene nizke. — Gluliak J. mizar, Brezovica 6 pri Ljubljani. Ca)
\mm\
Fant
bi bo rad Izučil mizarstva. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 810/8370.
Deklica
se bi rada Izučila v trgovini, kjer koli. Juvan, Ciglarjeva 10, Moste — Ljubljana.	(v)
Frizerska vajenka
z enoletno prakso, Išče zaradi smrti mojstra mesto s hrano ln stanovanjem. — Frida Gllčvert, Krško.	(v)
14 letna deklica
poštenih staršev, zdrava in močna, v šoli odlič-njaklnja, se želi izučiti v večji trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Izredno pridna« 8392. v
STENOTIPISTINJA
absolventka Trgov, akademijo aH drugače dobro Izobražena moč, lahko tudi starejša, z znanjem srbohrvatskega jezika — zelo spretna v stenografiji in strojepisju, solidna, se sprejme k velikemu podjetju na deželi. Nastop takoj. Ponudbe z opisom dosedanjih del In služb, po možnosti z navedbo referenc, poslati v upravo »Slovenca« pod »Prijazna« št. 8788. (b)
II
Denar
Posojila na vknjižbo
po 8"/« na razpolago. — Prošnje poslati z znamko 5 din v upravo »Si.« pod »Posojilo 39« 8781.
llffiTfBffffjl
Lepa orehova jedrca
ln cvetlični med dobite najceneje v »Medarnl«, Ljubljana. 2ldovska ul. 6
Splošno je znano, da so najuspešnejša reklama za vsako podjetje oglasi v časopisju.
Oglas pa ima največji uspeh v najbolj razširjenem časopisu.
»Slovenec" je vodilni, največji in
daleč najbolj razširjeni dnevnik v
Dravski banovini! Vsako podjetje
ima interes, da oglašuje v »Slovencu*
Kolesa
dobite najceneje pri »Tehnik« Banjal, Ljubljana, Miklošičeva 20. (1
Dotrpel je po večletnem trpljenju in se preselil v boljše življenje nas dobri mož, oče, stari oče, brat, stric, tast, gospod
v
Franc Cebular
komandir žand. stan. v pok.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek 2. junija 1939 ob 3 popoldne iz mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. junija 1939.
Žalujoča žena, sin in hčerka ter ostalo sorodstvo.,
I a. češnje
sveže, trde, kg 4 ln 4.BO din, košare 45 kg, franko voznina razpošilja po povzetju G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, ka-kar tudi očala - kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, šutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH l
Mizarji!
Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri
»Jeklo« - Stari trg
Po dolgi in mučni bolezni je 31. maja mirno v Gospodu zaspala naša predobra mama, stara mama in prababica, gospa
Frančiška Pocajt
roj. Vošnak
Pogreb pokojnice bo v petek, dne 2. junija ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Teharje.
Č r e t pri Celju, dne 1. junija 1939.
Anton Pocajt, soprog. - Franc, Ivan in Alojz, sinovi; Terezija, Frančiška, Marija in Angela, hčerke; « in ostalo sorodstvo.
EgffflS
Med Homcem in Duplico
kupim travnik do 6000 m* velik. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plačam v gotovini« 8771.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš ln vil. - Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
Vtiajem
IŠČEJO:
Trgovino ali gostilno
vzamem v najem ali na račun na prometnem kraju blizu železnice. Ponudbe prosim pod »Dolenc 39« št. 8793 v upr. Slovenca«,	(m)
Stanotanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
oddam. Moškerčeva 18, Zelena jama.	(č)
IŠČEJO:
Stanovanje
enosobno s kabinetom ali manjše dvosobno, čisto, v mirni hiši — Iščeta s 1. julijem mati ln odrasel sin, najraje v šempetr-skem okraju. Ponudbe z opisom in ceno poslati v upravo »Slov.« pod »Točen plačnik« št. 8774. (c)
m
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Sv. Petra c. 44-1.
HOTEL
ma
na oboli morlo v omlSallshem zalivu.
Hotel ima 30 lepo urejenih sob. Popolna oskrba s sobo dnevno din 60'— za osebo. 10 % popusta za pred in po sezoni. Za obilen obisk se priporočata
lastnika hotela AlbdneZC . AlllOIlttt
Znana tvrdka I. PraprotnIK
iz Dontfal razstavlja na velesejmu v paviljonu G motorna kolesa znamke
HOHEX—COLUMBUS sledečih modelov:
norei mod. SB 35 oliv 350 ccm. norex mod. T 5 In T 6 sv ln oliv 500 m ooo ccm.
Model SB 35 je novo športno motorno kolo v sijajni izdelavi, prikladno za vsako cesto z visoko delozmožnostjo, kar ga odlikuje pred drusimi znamkami. Ima aerodinamično linijo, nablokirano 4 stopno nožno prestavo, ki je popolnoma zavarovana proti olju in prahu. Prednja veriga teče v olju, zadnja je popolnoma zaprta. 2 izpušni cevi na zgoraj usmerjeni, močna razsvetljava 30/50 Watt, razsvetljeni tahometer, vtikalna os itd. Preizkušena brzina znaša 120 km na uro in porabi 21/3 litra bencina na 100 km in 2 dl olja na 1000 km. Te vrste športni 350 ccm Horex se je izkazal na dirki Št. Vid — Medno kot prvi v vrsti športnih motornih koles.
Bat 69 mm, dvig bata 91, 5 mm, efekt 18 KS.
Model T 5 se je izkazal skozi mnogo let kot jako odporni turni stroj, ki ga odlikujeta lična izdelava in oprema. — 4 kratna nožna prestava. Prikladen za prikolico. Bat 90 mm, dvig bata 98 mm, efekt 18 KS, poraba bencina 3 lit na 100 km.
Model T 6 je tudi priznani močni turni stroj, pripraven tudi za prikolico. — Ta stroj je jako štedljiv in je niega vodstvo najenostavnejše. Motorno kolo je jako močne konštrukcije. Bat 80 mm, dvig bata 117 mm efekt 20 KS in porabi 3 in pol litra bencina.
posojilnica
v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%
na trimesečno odpoved pa po.....5%
*
Izplačuje točno vse vloge — stare in nove! Dovoljuje posojila in trgovske kredite
Umrl nam je 31. maja o polnoči po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, naš dragi soprog, oče, tast, stari oče itd.
Otmar Šturm
trgovec in posestnik v Metliki
Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v petek, 2. junija ob 17 na pokopališče pri sv. Roku v Metliki.
V Metliki, dne 1. junija 1939. Žalujoči ostali:
Amalija, soproga; Ljubica, Otek, Ema, Dragica, Marija, Martina, Polda, Tonček, Vida, sinovi in hčere; Marko Težak, Janko Krefl, Polde Wcis, Josip Majetič, Stane Cernič, zeti; Milica Sturm, snaha; vnuki in vnukinje.
Za Juaoslovansko tiskamo v Liubliani: Jože Kramariž
Izdajatelj: inž. Jože Sodji
'Irednik: Viktor Cenčič