ttev. ¿18.	V Ljubljani, v ponedeljek, dne 26. septembra mi	LetO XKXVÏÏI.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta » . » 13 — za četrt» » , » 6-50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo oeloletno » 29*— za ostalo Inozemstvo » 35'—
= V upravništvo: =
Za celo leto aapre) . K 22-40 za pol leta » . > 11-20 za četrt» » . » 5-60 za en meseo » . > 1-90
S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne št. tO v.
£=== inserati: =====
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat.....po 15 t
za dvakrat . • . . * 13 » za trikrat . . , . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljonju primeren popust.
Izhaja: =
vsak dan, tzvzemši nedelje la praznike, ob 5. ari popoldne.
B-i!" Uredništvo je v Kopitarjevi uliol štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Koiitarjovl ullot štev. 6. Ti-« = Sprejema naroemuo, lnserate in reklamaoije. = ===== Upravnlškega telefona štev. 138.	■
Dannšnia številka ohseca 6 strani.
Men govor našega česana.
Naš vladar nima navade. i;a se v vnjih govorih dotika politike. Skrbno s< izogiba vsakega izraza, ki Iti se za-.nogeI politično izrabljati. Naš cesar je .irogo ustaven vladar, vladar, ki spodnje tisto ustavo, katero je sam podaril svojim narodom. Zato so pa tudi icm pomembnejše redke njegove politično pobarvane izjave, ker so skrbno pretehtane in previdno sestavljene. Zato pa tudi bolj učinkujejo, kakor n. pr. krepki Viljemovi govori.
Minulo soboto se je peljal naš cesar v starodavno, častitljivo Marijino Olje. Peljal se je po nižjeavstrijski deželni železnici, po kateri se je vozil prvič. Cesarjev oficielen sprejem v Marijinem Celju je l il pred častitljivo romarsko cerkvijo v za to pripravljenem .slavnostnem šotor ju. Poleg cesarja in njegovega spremstva sta bila navzoča tudi nižjeavstrijski in štajerski namestnik kakor tudi več štajerskih deželnih poslancev, županov in drugih cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov. Cesarja je nagovoril in pozdravil marijoceljski župan Rogl. Cesar Franc Jožef 1. mu ji' odgovoril tako-le:
»Veseli me, ker po dolgem času zopet vidim Marijino Celje, da se prepričam, kako lepo je napredoval ta krasen kraj. Marijoceljsko prebivalstvo kaže največje versko in palrioiično mišljenje, ker sprejema gostoljubno romarie monarhije in ne rie a ir_tJ. irji-li razločka v narodnem oziru. Naj bi vse tu govorjene molitve našle pot k Vsemogočnemu. Zahvaljujem se za prisrčen sprejem in za izraze glede na lo-ialnos; in udanost.«
Cesarjev govor je velepoinemben v dveh ozirih. Romanje sivolasega našega vladarja nam kaže vzor moža, vernega katoličana, tistega katoliškega vladarja, ki je že preprečil veliko zla, s katerim je večkrat hotelo vsemogočno svobodomiselstvo »osrečiti« avstro-ogrsko katoličanstvo. Pobožno in vzpodbudno je molil naš vladar v cerkvi marijinoceljske Čudotvornice med sv. mašo. Pomembno je cesarjevo romanje že samo v ieh naših časih, ko se tolikrat podlo, neotesano in prostaško zaganja svobodomiselstvo v romanja katoličanov. Čast in slava pogumnemu našemu vladarju, ki je kljub skovikanju svobodomiselnih sov dal tako loj» zgled vsem vernim katoličanom!
Velepomemben je tudi cesarjev go-\or v političnem oziru. Pravicoljubje nasproti vsem avstrijskim narodom odmeva iz vladarjevih besedi: »Marijoceljsko prebivalstvo kaže največje versko in patriotično čuvstvo, ker sprejema gostoljubno romarje monarhije in ne dela med njimi razločka v narodnem oziru.« Brez namena modri naš vladar ni izpregovoril teh krepkih, odločnih, pravičnih besedi. Tisti, ki so prizadeti, bodo seveda tiho. Navzoča sla bila ob cesarjevem govoru nižjeavstrijski in štajerski namestnik. Cesar je govoril na Štajerskem, v tisti dvo-izični deželi kjer je negostoljubnost nemške iredente prisilila slovenske poslance v najhujši boj proti tistim pre-lotonlnini štajerskim Nemcem, ki hočejo v svoji negostoljubnosti s silo po-nemčili šlajerske Slovence. Hodite gostoljubni, bodite pravičuii jo zaklical modri naš vladar v sobotnem svojem narijotoljskem govoru gotovim označenim graškim krogom. Ali bo razumela graška nasilna nomškonacio-nalna doželnozborska večina opomin modrega našega vladarja?
Tudi nižjeavstrijski namestnik jo Ml navzoč ob cesarjevem govoru, ob dločni obsodbi tislih nogostol jubnili dunajskih notnškonaeionalnih krogov, ki uprizarjajo pravcate pogrome, ako si hočejo n. pr. Čehi oglodati na cosar-
I skem Dunaju lovsko razstavo. Ali so razumeli uegostol jubni dunajski krogi opo in modrega avstrijskega vla- !
darj; ?
• i i ravem času je pohvalil naš ce- j sar gi stoljubnost Marijoceljčanov. Ce- j sarjova polivala pa 111 ti i ostro obsoja negostoljubnost in vsako narodno na-! silstvo. Vladarjev marijoceljski govor i jo velikega političnega pomena. II gostoljubnosti poziva cesar svojo ljudstvo. Pohvalil jo verski čut. Kol verni katoličan jo romal k Mariji. Milijoni in milijoni bodo iz polno dušo zopet in zo-pol še navdušonejše kakor doslej peli: , ..Bog obvaruj! Bog ohrani!«
Včeraj dno 25. i m. je itnol državni in deželni poslanec dr. Korošec \ Mariboru dobro obiskan volivni shod, na katerem je govoril tudi o razmerah v Štajerskem deželnem zboru ter se izrazil:
»Našo politiko v deželnem zboru vodi jasnost ciljev in energično zasledovanje laislih. Za o pa ¡udi ne moro mo ¡riti v Inka protislovja, kakor častita liberalna stranka, ki so danes iz reka za avtonomijo, jutri proti njej, danes za obstrukcijo, jutri pa jo že obsoja. Za nas je sploh obstrukcija sekundarnega pomena, kajti gotovo no bomo hodili to razburljivi" in težavne poli, kadar bomo lahlio po mirni poti prišli bližje svojim ciljem.
Ta teden pokličejo načolstva vseh deželnozborskih klubov v Gradec, da odobrijo d o I a v n i p r o g r a ni. ki so ga izdelali skupno veloposestuiki in nemški nacijonalci.
Delavni program si bomo slovenski I zastopniki gotovo natanko ogledal", i prodno damo svoj placot. Osobilo ga \ hočemo preudariti s toga stališča, ali nam nudi dovolj garancij da j m j r n i r a z v o j našega slovenskega ljudstva v g o s p o d a r s k o m in n r o d n o m oziru v bo d o o o no bo |>ri šel v nevarnosti vsled lakih poli ličnih okspoktoracij, kakor so se zlju bilo začetkom toga leta nemško-nacijo-nalni stranki.
Popolna neorientiranost ali pa hudoben agitacijski trik jo samo če slovenski liberalni lisii sedaj trdijo, da so bojimo opustiti obstrukcijo, ker polom pridejo novo doklado. Gospoda moja, če pridejo novo doklado. bomo jih mi ravno tako malo krivi, kakor jo solnoe krivo dežju kadar zagrnejo nebo oblaki in začnejo rosili na zemljo. Če pride z:i nami potop, no bo prišel radi nas Zasluga naša pa jo, tla kmetje in delavci še letos niiso dobili novih dole I a d.
Najbolj smešno pa so nam zdi, če nas hočejo Nemci strašiti z razpustom zbornice Mi bi pozdravili razpust z odkritim veseljem, kajti narav nosi ženijulno zavožena politika naših domačih nasprotnikov nam jo najzanesljivejši porok, da so vrnemo v (ira-doc še s I r i n a j s t i m m a n d a -t o m ! «
Izvajanje poslančevo jo večkrat prekinilo živahno odobravanje. Deželnim poslancem so jo izreklo neomejeno zaupanje.
Pr. hoi pred sodiščem.
V soboto so jo vršila pred okrajnim sodiščem obravnava, ki jo odkrivala razno zakulisne stvari, ki so so vršile okolu nopotrditve Ivana Hribarja za ljubljanskega župana. Kakor smo že poročali, sta tožila dr. Tavčar in dr. Triller ljubljanskega most. trž. nadzornika Adolf Itibnikarja, ker jima je očital. da sla zahrbtno delovala proti Ivanu Hribarju. Nastopil je to pot prvikrat pred ljubljanskim občinstvom dvorni svetnik državni poslanec dr. Miroslav Ploj, načelnik »Saveza južnih Slavena«. Pričal je prod sodiščem in napravil je tak vtisok, da vsak, kdor
ni se razumel našega boja proti lomu možu, ga seda j lahko razume Prav, da je prišel pokazat ta dvorni svetnik. Slovenski Naro.i« jo šolo nedavno slavil njegov »političen talent« v čem obstoji njegov talent, jo s;un jasno dokazal prod sodiščem. Kot bi smrt libo-¡1 io stranko hodila po dvorani jo bilo, ko -o jo pojavil v dvorani dvorni svet-■ i!v Ploj. Njegov slab spomin jo naravnost irapiral, ker načelnik parlamentarne skupine in »političen talent« bi moral vsaj \ tako važnih stvareh imeti dober spomin. \ so osebo so ob takih prizorih stopilo v ozadje prod so-uičeni jo stal Ploj in Ploj je gotov obsodile slovensko javnosti pa tudi svojih volivcev.
V razpravi se je pokazalo v zelo čudni luči postopanje dvornega svetnika dr. Ploj a, predsednika »Saveza juž-nih slavena«. Dr. Ploj jo namreč obvestil dr. Trillerja in dr. Tavčarja o leni, da vlada Hribarja ne potrdi za župana Naglašalo se je, da jo to storil za m, da bi Ilribar no bil užaljen. Dr. Plojevo postopanje je nekaj popolnoma novega v parlamentarnih navadah. Hribar jo državni poslanec in član dr. 1'lojevoga kluba ter kot tak zastopa v klubu koristi ljubljanskega zdaj raz-puščenega narodno-naprednega občinskega sveta. Ilribar je pa tudi načelnik j narodno-naprodne stranke. Dr. Ploj bi bil moral zato po dosedanjih navadah parlamentarnih korporacij o vsem informirati edino in zgolj tistega poslanca, ki sedi v njegovem klubu in ki je Obenem načelnik narodno - napredne stranke. Slrankin načelnik je tisti, ki mora imeti vse niti v rokah, ker če jih nima, ni več pravi načelnik, ampak zgolj slamnati mož. Dr. Ploj pa ni postopal lako in jo o vsem informiral dr. Tavčarja in dr. Trillerja, ki nista niti člana Plojevoga kluba in tudi no predsednika narodno - napredne stranke. Tako preziranjo poslanca in načelnika stranke ne odgovarja bon-tonu parlamentarnih navad. Vsa stvar ima pa še drugo lice. Saj so je ros šlo pri teh informacijah in pogajanjih za važno liberalno strankarsko zadevo in se jo slo za osebo poslanca in strankinega načelnika, ki ni znal, kaj da so obravnava o njeni samem za njegovim hrbtom, za hrbtom strankinega načelnika samega. Najmanj, kar mora strankin načelnik zahtevati, jo pač, da jo poučen o vsem dobrem in slabem, kar se tiče stranko. V vsaki disciplinirani stranki bi bilo nemogočo lako postopanje, kakršno jo zavzel v slučaju Hribarjeve nopotrditve in o njegovem nasledniku dvorni svetnik dr. Ploj. Navadna parlamentarna in strankarska dostojnost zahteva, da mora biti o takih stvareh informiran strankin načelnik in poslanec, ne |>a morebiti zgolj četudi vplivni slrankarji, ki imajo pač to pravico, da jih pouči o važnih za devah strankin načelnik sani, no pa ' kaka tretja oseba. Če se postopa drugače. disciplinirane stranke znajo, kaj da store s tislimi, ki so no drže pri-prosto politične informacijske abecede. Pomilujemo načelnika take stranke, ki izve šolo pozneje tako važne stvari in še to no obenem, marveč danes nekaj, jutri pa zopet nekaj. Take navado so sicer tolerirajo v damskih kavnih popoldanskih krožkih, no pa v političnih krogih. Kak namen je pri tem imel dvorni svetnik Ploj, o tem danes ne bomo razpravljali razprava moža dovolj domaskira!
XXX
Razprava se je pričela točno ob 15. uri popoldne v razpravrii dvorani dež. sodišča v 1. nadstropju. Na opomin sodnika. ako jo mogoča obravnava, ni bilo odgovora od nobeno strani. Dr. Ravni-liar jo tik pred obravnavo predložil daljši pripravljalni - pis v katerem jo predlagal novi priči dr. Foltich Frank-lieinia in »ravnatelja« Zvezo slovenskih zadrug« Iv. Rožmana, da jo bil Ribnikar 15. avgusta okolu deseto uro
pri »Zvozi« in torej ni mogel inn i rav. govora z I rbančičeui, predlagal jo km priči dva uradnika Kmetijsko druži, o toni, da ni ros, da bi Irbančič no imel časa večkrat priti v mesto in da verki. (udi mod tednom prihaja, čos da se bo tem »o s v o t I i I a v o r o d o s i o j -nosi i r h a n č ič o v a«.
Haertlil angažira Ploja.
V tem pripravljalnem spisu se tr-di, da jo državni poslanec dr. Miroslav Ploj žo meseca junija glede Ivan Hribarjevo potrditve posredoval v imenu »Jugoslovanskega kluba« (? pri Ilaerd-tlu, kako in kaj nismo culi, le to se j(> povedalo v pripravljalnem spisu, da jo Ilaordtl imel akl :>.e rešen v neugodnem smislu 1er ga jo hotel tekom iN ur predložiti cesarju v podpis. Potreboval pa jo }1• i leni še velikega opozicionalca Ploja, kateremu jo pisal, naj pride k njemu. Ploj se je »zavzemal za Hribarja, potem pa jo »proprosil« llaerdlla naj počaka (!i da se on (Ploj dogovori z mero-dajnimi gospodi narodno - napredne stranko \ Ljubljani. Kaka navodila jo dobil Ploj v toni razgovoru, pripravljalni -pis previdno molči, jasno pa je, da je navodila dobil, da je po teb navodilih v Ljubljani nastopal in je ,>nb-strukcijonist« dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj, izvoljen od šlajerske »Slov. Kmečke Zveze«, nastopal kot posredovalec meti vlado in ljubljanskimi liberalci.
Floj se hntel nçniîi razgovoru s Hribarjem.
Nato predlaga pripravljalni spis naj se zasliši o tem še llaerdlla in pripoveduje dalje že znane stvari, kako je pisal Ploj dr. Trillorju, kako previdno se je ognil Hribarja, kako so se potom dr. Triller, dr. Tavčar in dr. Ploj dogovorili. naj Ploj pri deželni vladi sondira, kako bi bilo z izvolitvijo Tavčarja, za župana. V pripravljalnem spisu so predlaga prečitanje dotične korespondenco in dr. Ploja kot pričo ter se pov-dnrja. da o tem razgovoru nihče Hribarja ni bil pravočasno obvestil.
Hribarjeve tožbe.
Pripravljalni -pis nadalje trdi, da so je Ivan Hribar tako-le izrazil: \ naši s ran k i se jo zgodilo, da se jo vlada za mojim hrbtom pogajala in so se sli gospodje za mojim hrbtom z vlado pogajat. (Dr. Tavčar: Ni ros, če je to Hribar govoril . . . Triller hitro: Saj ni govoril!' Pripravljalni spis trdi. da jo Hribar rekel: Za dr. Šustoršičovim hrbtom so nihče ne pogaja, ker vlada pozna disciplino S. L. S. Pripravljalni spis trdi, da je liil Hribar kol načelnik stranko edino opravičen se pogajali.
Ploj je opravil delo.
Ploj jo po ljubljanskih konferencah javil llaerdtlu kaj jo opravil na oni in na drugi strani, nakar jo Hacrdtl predložil Hribarjevo nopolrditov.
Tavčar zahteva za pričo cesarja.
Pripravljalni spjs tudi o lom zahteva za pričo llaerdlla. Tavčar kliče: Pa še cesarja! Dr. Ravnihar: Da cesarjev podpis!
Zaupniki stranke med seboj. — Kake pogoje je slavil načelnik »Saveza «Južnih Slavena« z Dunaja.
Pripravijalni -pis nato na dolgo in široko pripoveduje o konferenci, katero je imel dr. Novak po dr. Trillorjovem naročilu v stanovanju dr. Žerjava z dr. Žerjavom in dr. Oražnom. <> tem naj mladinsko časopisje molči. Dr. Novak je mod drugim trdil, tla jo défini-t i v n o o d 1 o č o n o . da 11 ribar no bo potrjen . . . Tavčar bi bil pod pogo-j o m . da v nastopnem nagovoru niti z besedico no omeni nopotrditve Hribarjevi» in da niti z besedico no protestira proti nopotrditvi. Hribar naj bi bil for-inelno izvoljen in naj bi takoj odstopil, nakar bi se volilo Tavčarja. Žerjav jo ugovarjal. Hribarja bi so moralo izvolili. postopanje Tavčarjevo in Trillorjovo da jo bilo nekorektno, ker ni bil poučen
ne izvrševalni odbor, ne občinski svet in tudi Hribar ne, dr. Tavčarju in dr. Trillcrja da ni nihče pooblastil, da se potoni Ploja pogajata z vlado. Dr. Novak je trdil. da so Hribarja doslej zato 11 i informiralo, »d a so ga preveč ne razburi in d a b i g a 11 c b o 1 o 1 o«. Končno da so bili vsi trije edini v te in , da Trillerjevo in dr. Tavčarjevo postopanje ni bilo pravilno in da jo treba za Hribarja v boj, naj velja kar hoče. Rib-liikar je stvari izvedel od Žerjava in je torej ravnal vsaj v dobri veri.
Ploj govori s Hribarjem — ko je že vse opravil.
Iz pripravljalnega spisa še posnemamo:
Dne 14. avgusta jo prišel 1'loj v Ljubljano »k slovanskemu narodno-go-spodarskomu kongresu«. Tu je govoril s Hribarjem. Poprej je že izvedel od poslanca Ivaniševiča, da jo Hribar užaljen da so ni pri njem oglasil. (To vest je spravil načelnik »Saveza« Ploj v žep, no tla bi se bil t a k o j pri Hribarju, ki je član njegovega kluba, vsaj opravičil. Je že vedel, zakaj ne! Ur.) Ko je torej 14. avgusta venderlc 1'lo j govoril s Hribarje m , jo 15. av-gusla pisal Haerdtlu ekspresno pismo, da je položaj sedaj (!) vos drugačen, da jo javno mnenje proti Tavčarju in Tri 1-lorju, da sla tudi onadva sodaj mnenja, da proti Hribarju nič 110 ukreneta in da so jo '¡ali d o in o n s i r a c i j. Ta Plojev razgovor s Hribarjem na llaerd-tla sovo ni uplival, bilo jo že — prepozno, ali po domače rečeno, t a k o pismo je nepotrditev še pospešilo. V pripravljalnem spisu so predlagajo za pričo poslanci Ivanševič, Hribar in korespondenca med Plojem in llaerdtlom.
Izza kulis občinskega sveta. — Ivan Hribar beži nd seje izvrševalnega odbora in kot načelnik izvrševalnega odbora ravna proti sklepu.
Faktično jo pravi pripravljalni spis, — da so je v smislu dogovora s Plojem nato vplivalo na stranko in 1110-rodajne faktorje, da je le dobro za stranko, da Hribar, če so ga tudi izvoli, izvolitve no sprejme, kajti sicer bi mesto iniolo škodo, trpel bi licoj, »Mladika«, gledališče bi no dobilo podporo, vlada bi preganjala uradnike, ki bi Hribarja volili, mestne finance da niso v redu . . . Y »Slovenskem Narodu«, so jo pripravljalo občinstvo na Hribarjev padoc, pisalo so je »da je stvar treba trezno presojati«, »ne so prenagliti«, »ne spustiti so v boj z vlado, marveč iskati izhoda«. Na dan razglasitve jo v »Narodu« dr. Tavčar polagal odločitev v Iv. Hribarjeve roke. Za priči o tem so predlaga dr. Ivan Oražcn, Ivan Hribar. (Dr. Tavčar: Ti bodo potrdili, da sem jaz pisal!) Tako kot je »Narod« pisal, je tudi izvrševalni odbor v prvi soji sklonil. V soji pred sojo občinskega sveta, pa jo izvrševalni odbor tudi priporočal občinskemu svetu, naj Hribar ne sprejme izvolitve, ampak nekdo drugi občinskih svetnikov. V klubovi soji je dr. Trillcr nastopil z vehomenco za ta sklop izvrševalnega odbora, Hribar jo izjavil, da so nerad podvrže temu sklepu. ker so jo sklenil v njegovi nenav-zočnosti. (Dr. Tavčar: Ni ros. Saj ga bomo slisali ! i Dr. Ravnihar: Da v njegovi nenavzočnosti, ker je od soje ušel. Dokaz za to dr. Švigelj, dr. Oražcn, Hribar. Končno povdarja pripravljalni spis, da sta morda Tavčar in Trillcr delala v dobri veri.
Dr. Triller odklanja priče in dobro vero.
Dr. Triller izjavlja na vse to, da to-žitelja stojita na stališču, naj so da prosto pot resnici, da sla tudi pri prvi ob-ravnavi dopustila vse pričo, sedaj sta pa tik prod obravnavo dobila šc - le pripravljalni spis, vidi se, da sc hoče ob dvanajsti uri vse zavleči, nasprotnikom pa so ne sme posrečiti, da bi se v tej dvorani od samih dreves grma 110 videlo. Nasprotnik jo govoril o njujini dobri veri. Odklanja to dobro vero! Predlaga za pričo dr. Žirovnika, da so jo Ribnikarjev pogovor z Urbančičem vršil res 15. avgusta. Ugovarja proti zaslišanju od dr. Ravniharja predlaganih prič, ker je to lo tendenca, razpravo zavleči in razbliniti.
Dr. Tavčar na kolenih pred Ribnikar-jem.
Dr. Tavčar: No verjamem, dn bi Ribnikar ne bil prepričan, »da bi midva s Trillerjem ne imela hudobnega namena.« Predlaga za pričo It. Pustoslomška, kateremu je dva dni prod prvo obravnavo Ribnikar dejal, da ga boileta dr. Tavčar in dr. Triller še na kolenih prosila, da bo molčal.
Sodnik odkloni vso nanovo predlagano priče in zapriseže povabljeno pri -čo. Dr. Tavčar umakne zahtevo na j so zasliši dr. Konda, ker so je dotični razgovor vršil v drugi zadevi.
Kako se je izvedelo za Ribnikarjev razgovor z vrtnarjem Urbančičem,
Sin vrtnarja »Kmetijske družbe«, tehnik .los. Urbančič izjavi, du so jo Ribnikarjev pogovor z njegovim očetom vršil 15. avgusta in da mu jo oče natančno povodal, kaj mu jo Ribnikar pravil. Ribnikar da jo dejal: Ali veste, da sta dr. Tavčar in dr. Triller šla na deželno vlado in tam zahrbtno delovala proti Ivanu Hribarju. Povodal jo o toni očetovem razgovoru Tratniku in Rohr-manu. Pozneje mu jo dr. Čeme dejal na ulici, da bi dr. Trillerjev koncipijent, dr. Zirovnik rad govoril ž njim, šol je k dr. Zirovniku in ta si jo vso stenogra-firal.
Ribnikar razpolaga z mestno policijo za svoje politično delovanje!
Dr. Tavčar priči: Ali ni prišel k' Vašemu očotu policaj in mu rekel, da ga je Ribnikar poslal. Priča: Da! Dr. Tavčar: S policajem je hotel Ribnikar uplivati na pričo!
Dr. Tavčar pohvali dr. Ora/na.
Zapisnikar čita stenogram dr. Ži-rovnikov, a so skoro nič ne sliši. Klici: So nič nc sliši! (Dr. Tavčar: Stenograma ne more tako glasno brat. Stenografira samo dr. Oražcn izvrstno!) V stenogramu so čita, da sta so dr. Tavčar in Triller pogajala z vlado za hrbtom Ivana Hribarja.
Dr. Miroslav Ploi — priča,
Nastopi kot zaprisežena priča dr. Miroslav Ploj. V dvorano pride s plazečim so korakom in že takoj začetkom napravi na vso najneugodnejši vtisek.
Dr. Ploj izjavlja: Meni ni nič znanega o tem, da bi so bila dr. Tavčar in dr. Triller pogajala /, vlado. Kot načelnik »Saveza Južnih Slavena« sem bil večkrat pri Bienertliu in Haerdtlu, da bi bil Hribar potrjen, klub jo odposlal k Bienertliu dcputacijo in vsi smo imeli vtisek. da Hribar na noben način ne bo potrjen. Dne 7. julija sem dobil od Haerdtla pismo in 9. julija sem šel k njemu. Pozdravil som Haerdtla in ta mi je dejal: V imenu Bienerthovem in v svojem imenu Vam naznanim, tla na noben način ne morem predlagati Hribarja v potrditev. Povedal mi je tudi z a u p n o razloge, zakaj ne more predlagati potrjenja. Jaz sem poizkušal Haerdtla prepričati o nasprotnem, r a z g o v a r j a 1 a s v a s c o 11 o u r o. Haerdtl mi je prej še enkrat rekel: Es ist mein unerschutterlieher, unaban-dcrlicher Entschluss, dio Bestattigung niclit zu boNvilligon.« Jaz sem 11111 dejal: Kaj Vam to pomaga, Hribar bo vnovič izvoljen, vršile se bodo demonstracije, ali hočete konflikt, ali smatrate vlado za dovolj močno, da prenese še nov konflikt, opozarjal sem Haerdtla, kako bo nepotrditev imela vpliv na celo taktiko in politiko našp stranke! . . . Haerdtl mi je dejal: Vzemite naznanje, da bom v tistem hipu, ko so dogode demonstracije, razpustil ljubljanski obč, svet.
Ploj se ni hotel poslužiti Hribarjevega naslova,
Ploj nadaljuje: Iskal sem nato takoj Hribarja v državnem .zboru, ker sem smatral to stvar za volevažno, pa lani so mi povedali, da je odpotoval i 11 da je dal nalog, naj se 111 u p i s 111 a za 11 j i m pošljejo v Cerklje ali kam . . . (Gibanje med občinstvom.) Govoril sem nato z Laginjo. In ta mi je dejal: Ti, to je važna stvar, mi ne smemo ostati samo pri tem, da bi samo posredovali, obvestiti moramo merodajne kroge v Ljubljani. Hotel sem pisati najprej Hribarju, pa nisem vedel, ali jc v Cerkljah ali kje (Hribarjev naslov je bil na Dunaju na razpolago), imel sem nastopiti dopust na Tirolsko, moralo se je takoj kaj zgoditi; pisal sem torej dr. Trillerju, s katerim sem znan šc z univerze, kako stvar stoji, d a II r i b a r 11 c b o p 0-trjen, da njemu prepustim, ali bi bilo umestno, da pridem jaz v Ljubljano, da se d o g o v o r i 111 o , povabi naj merodajne gospode iz občinskega sveta in stranke, ali take, k i z n a-j o molčati, ko r z a 111 e bi bilo b I a 111 a ž a , a ko bi to, kar sem s llaerdtlom govoril, stalo drugi dan v časopisih, kakor je žc to pri nas navada.
Pri — »Elefantu«.
V kavarni hotela »Elefant« (!) sem prišel skupaj z dr. Trillerjem, ki mi je dejal, da je pokazal moje pismo Hribarju in da jc Hribar dejal, da ve, da nc bo potrjen ter da je dejal: Meni že vse preseda, tudi resigniram, jaz bom storil to, k ar bo s t r a 11 k a za h t c-v a 1 a. Dr. Trillcr je dejal, da je to kočljiva stvar in da se bodo najprej med seboj dogovorili.
Dr. Ploj pregovarja dr. Tavčarja.
šla sva najprej k dr. Tavčarju. Dr. Tavčar je najprej dejal: Naj pride do boja, naj se zgodi, kar se hoče! — Če
se ne motim, je tudi dr. Triller stal 11a tem stališču — pot e m pa s 111 o sc dogovarjali (pričel je gotovo dr. Ploj. Ur.), kake posledice bi bile za mestno avtonomijo, za sedanjo večino v občinskem zastopu in kake glede stranke. Vlada bi razpustila občinski svet, za komisarja bi bil imenovan nemški uradnik (vse to je Ploj že vedel! Ur.), da sedanje razmere niso take, da bi na vsak način moralo priti do boja. Kdo bi prišel za župana v po-štev, smo se vpraševali. Dr. Triller je dejal: »Podžupan« in meni sc je zdelo to naravno, ni sc šlo za osebo, ampak naravno je, da v takih slučajih pride prvi na vrsto podžupan, ker ima največ zaupanja. Dr. Tavčar jc dejal: Pustite me, imam dovolj, kar imam danes, jaz nisem človek, ki bi bil za reprezenta-cijo, no, če je pa potrebno, čo stranka I o zahteva, bom pa t o prevzel. — Pre-rešetavali smo, kaj storiti, da bi ne prišlo do škode, kajti ni se bilo nadejati, da bi vlada nam, ki smo bili v ob-strukciji (Klic: Saj ste šc!) nam na korist kako željo izpolnila. Jaz sem dejal: Kaj bi bilo, če bi se Hribarja izvolilo, potem bi sc odpovedal in sc bi potem izvolilo dr. Tavčarja. Dr. Tavčar in dr. Triller sla pristala na to s pri-stavkom, da če sc Hribar strinja, in dr. Tavčar je dejal, da če se Hribar 11e strinja, 011 nc bo ničesar napravil. In potem smo obravnavali, ali je kako upanje, da bi sc Hribar s tem strinjal. Izvedel sem, da nekaj upanja imajo po tem, kar je Hribar včeraj rekel. Jaz sem izjavil, da sem prepričan, da 011 nikdar ne bo potrjen od vlade, da — popravlja — 'ne bo potrjen od vlade. Pa kaj pomaga, če bi bili vsi zadovoljni s tem dogovorom, če bi pa deželni predsednik tudi glede Tavčarja stavil isti predlog kot glode Hribarja. Meni se je mudilo na počitnice, vprašal sem, ako grem vprašat k Schwarzu. Dr. Tavčar je dejal: Mi ne prevzamemo nobene obveznosti, jaz bom le v tem slučaju, ako se Hribar strinja, vplival 11a stranko, le v tem slučaju bom županstvo sprejel. Jaz 11e storim sicer nobenega koraka.
Ploj izrablja načelništvo »Saveza južnih Slavena«.
Šel sem k deželnemu predsedniku
Schwarzu brez kake obveznosti od strani Tavčarja in Trillcrja. Pri baronu Schwarzu sem rekel: Jaz nisem pooblaščen nc od vlade, ne od koga drugega, jaz pridem k vam lo kol načelnik »Saveza južnih Slavena« (kdo ga je pa v to pooblastil? Ur.), da posredujem v Hribarjevi stvari, »da mesto Ljubljana 11e bo kake škode trpelo«. Pridem od ministr.a Haerdtla, ki mi je dejal, da Hribar 11a noben način 11e bo potrjen. Vprašal sem ga, kaj bi bilo, če bi bil vnovič izvoljen, pa bi odstopil in bi bil izvoljen Tavčar. Deželni predsednik je rekel, da nima nič proti Tavčarjevi potrditvi. Rekel sem mu: Jaz ne prevzamem obveznosti, samo če se Hribar strinja s tem modusom. (Dolžnost Plojova bi torej bila, to takoj poročati članu svojega »Saveza«, Hribarju, pa tega storil — ni!! Ur.) Šel sem k Tavčarju in Trillerju nazaj, ki sta vnovič rekla, da sedaj 11c bodeta nič storila.
Ploj informira vlado.
' Pisal sem nato Haerdtlu, naj še nekaj dni čaka, prosil sem ga, naj čaka štirinajst dni, tri tedne, ker sem vedel, da Hribar hoče storili od druge strani korake, da bi se od merodajnih krogov vplivalo 11a potrditev. Na splošno senzacijo 1'loj izjavi, da je pisal Haerdtlu v tem pismu, da v slučaju, ako Hribarja nikakor ne bi bilo mogoče potrditi, da bi bil Hribar vnovič izvoljen, a potem izvoljen Tavčar, da se je o tem dogovoril; a brez obveznosti od strani Tavčarja in Trillcrja, ki pritrdita le, če stvari pritrdi Hribar. To je Ploj pisal v pismu, potem pa, pravi, jc p o t a k i h i n f o r m a c i j a h (! !) še osebno »prosil« Haerdtla, »naj tako zaslužnega župana potrdi«. Haerdtl pa mu je odgovoril: Meni jc žal, jaz ostanem pri tem, kar sem rekel.
S Plojem so se po nemški razgovarjali.
Tavčar: Bili ste deset minut pri meni. Ali Vam nisem po nemški rekel: Stranka jc dolžna Hribarju die treu-este Gefolgschaft. Ali Vam nisem rekel, da se mi čudno zdi, da bi me Schwarz predlagal v potrditev, ko «cm vendar proti vojaštvu hujše govoril kot Hribar?
Triller: Ali nismo hoteli situacijo ustvariti, da bi bil Hribar potrjen kakor hitro mogoče?
Ploj: Ja, da hi bil »nach oben wieder möglich«.
Tavčar: To je zavratnost!
Ploj: Ja — argumentirali smo, če do boja pride, je Hribar za večne čase nemogoč, če jo enkrat pri cesarju nepotrditev v podpisu, se ne more v dveh, treh lotih kaj drugega trditi. Rekli
smo, če bi sc temu izognili, pride drugo ministrstvo in bi pri drugem ministrstvu tekom enega leta zopet lahko postal župan.
Tavčar: Storiti kar mogoče, da to potrjen.
Ploj: Da, to je tudi v mojem pismu.
Ploj se izogne.
Dr. Ravnihar: Kaj se to pravi, posredovati brez naše obveznosti?
Ploj: Reklo se je, da se ne sme govoriti, da smo v imenu stranke govorili, ker ne vemo, kaj bo Hribar in kaj bo stranka rekla.
Načelnik »Saveza južnih Slavena«
čaka, da Hribar ne bo potrjen.
Dr. Ravnihar: Kaj so jc reklo gledo obvestitve župana Hribarja in gledo korakov pri Schwarzu?
Ploj: Reklo se je, da je Hribar potrt in nervozen, da bodeta Tavčar in Triller pričela delati takrat, ko bo stvar postala bolj aktualna, ko bo prišla Najvišja odločba — p o-t e ni šele bi pričela delati. Zame je bil faktum, da Hribar nc bo potrjen. Haerdtl jo energična moč, kar 011 reče, to izvrši.
Dr. Ravnihar: Sklenfilo so je, da se toliko časa čaka, da bodo akti pravo-močno rešeni.
Ploj: Da.
Ploj po končanem delu.
Na vprašanje dr. Ravniharjevo pravi dr. Ploj, da je 14. avgusta srečal Hribarja v Ljubljani. Hribar mu je rekel, da 011 ne bo odstopil. Hribar je napačno sodil, da se bo z njegovo stvarjo pečal ministrski svet. Ko mi je 14. avgusta rekel, da 011 na noben način ne bo odstopil, sem pisal Haerdtlu, pa takrat je bilo že — rešeno.
Načelnik »Saveza južnih Slavena« ima slab spomin.
I)r. Ravnihar: Ali ni Hribar grajal, da prvikrat, ko ste prišli v Ljubljano, niste govorili tudi z njim.
Ploj: Se ne spominjam. Vabil me je prej v Cerklje. Všeč m u 11 i bilo.
Dr. Ravnihar: Ali ni Hribar rekel proti Ivaniševiču, da je užaljen.
Ploj: V Ljubljani ga ni bilo. Takoj sem vprašal zanj. Sicer pa bi imel ja/. povod biti užaljen, če pravim, da pridem, pa ga ni.
Na vprašanja dr. Ravniharjeva o p o g o j i h , ki bi jih stavil deželni predsednik, sc Ploj popolnoma natančno zopet ne more spominjati, in končno pravi, da bi bil deželni predsednik lahko vesel, naj nc napravi nobenih težkoč, da je lahko vesel, ako so tako napravi, kakor je 011 predlagal. Glede Tavčarja da ni nič zahteval, glode Hribarja jc zahteval nekaj, naj ne komentira odklonitve v govoru, »pa to je samoobsebi umevno«, pravit končno dvorni svetnik Ploj.
Kako sta pustila Tavčar in Triller
Ploja k Schwarzu. — Ploj star — lisjak.
Dr. Ravnihar: Ali sta Tavčar in Triller odobravala, da greste k Schvvar-zu? — Ploj: Brez obveznosti sta rekla.
Dr. Ravnihar: No, prepovedala Vam nista. (Veselost.) — Ploj (razburjen): Kaj, jaz sem star politik, če bi mi to rekla, bi jima jaz rekel: to je moja stvar — to je smešno. (Gibanje med občinstvom in ogorčenje.)
Ivan Hribar ne zaupa načelniku »Saveza Južnih Slavena«.
Nastopi kot priča Ivan Hribar, 5(1 lo! stari bivši ljubljanski župan. Vidi so mu. da duševno trpi, mrzlo vse pozdravi, potem se pa ne ozre na nobenega več, samo na sodnika. Hribar pravi, da se je večer pred Plojevim dohodom pri peljal v Ljubljano, in so se sešli O11, dr. Tavčar in dr. Triller, katerim je brzo-javil, da pride, ker je na Dunaju zve del nekaj važnega, kar je bilo treba, da vsi trije vedo. Triller mu je pokazal Plojevo pismo in Hribar je odgovoril, »da se na Floicvc propozicije ne vstopi, sploh se ne pogaja. Če je potreba, da govori s Plojem, n a j m u Ploj t e -
I	o g r a f i r a . 011 da pošlje voz v Kranj, da ga pripelje v Cerklje.
Sodnik: Kedaj ste izvedeli o poga janjih pri Schwarzu?
Hribar: Precej kasno, začetkom meseca avgusta. I z v o d o 1 je t o
II	a j p r e j iz d 11 c v 11 i k a 1111 a d i -11 o v. Pisal je nato dr. Trillerju, da mu Tavčar in 011 nekaj prikrivata. Dr. Triller 11111 jo pisal, da nimata nič prikrivati. dn je šol Ploj k Schwat*zu brez nju-jinega izrečnega soglasja in da naj »brezpogojno ver,njem v prijateljstvo obeh«. Odgovoril sem, da o toni nikdo.r dvomil nisem.
Na vprašanje sodnikovo, ali je kaj obratnega opazil, odgovori Hribar: N nisem opazil, imel sem popolno za-
Književnost.
JAKOBA ALEŠOVCA IZBRANI SPISI.
Priredil Jožef Vole; III. zvezek: Kako sem se jaz likal.
Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Cena broš. knjigi 1 K 20 vin., vezani 2 K.
Gotovo gre »Katoliški Bukvami« velika zasluga, da je začela in tudi nadaljuje izdajanje zbranih spisov našega brezdvoma najboljšega in klasičnega humorista, Jakoba Alešovca. — Tretji in zadnji zvezek romana »Kako sem se jaz likal« za prvima dvema prav nič ne zaostaja, v marsičem jih morebiti še prekaša. Aleševčev pristni in neprisiljeni humor, s katerim oža-reva dogodke vsakdanjega dijaškega življenja, je neizčrpljiv; tem zanimivejše pa je njegovo pripovedovanje, ker se vrši v politično za nas Slovence najvažnejši dobi narodnega probuje-nja okoli leta 18öü. V tem tretjem, zvezku opisuje Alcšovec, ki je takrat bil v peti šoli, kako se je pri mestnih rodbinah začel resnično »likati«. Dogodi), polnih študentovske hudomušnosti, je obilo. Nepriljubljenemu profesorju pošljejo na dom crknjeno vrano kot »divjačino«, v nemško gledišče začne Alešovec hoditi brezplačno, ker prepisuje igravcem vloge, na počitnicah ima opravka z žandarji, ki sumljivo opazujejo njegove strgane podplate, ko je v šesti šoli, gre v slovensko čitalnico, ki se je takrat ustanovila in iz katere ga prepodi odbornik, profesor Pirkar, pozneje nemčur in deželni šolski nadzornik. V šesti šoli začno dijaki risati na tablo karikature, Alešovec spravi nek svoj dovtip v »Fliegende Blätter« in konec toga delovanja je, da obesi Alešovec šolo na klin. Začne s pisateljevanjem in opiše podzemsko jamo pri Škocjanu ter dobi zato od urednika »Laibaeherice«, dr. Issloiba, 3 fl. 72 kr. Nato gre v pripravnico, »pribežališče grešnikov«, kjer so pa že drugi dan spre in zapusti šolo, čeprav mu ravnatelj obljubi že stalno učiteljsko mesto. Gre v nemško gledališče in skupaj z nekim Gabriellijem, igralcem, skuje burko: »Siclierl, vulgo Dimež, der Schrecken von Krain«, ki se tudi uprizori. Alešovco nastopi kot glavni tolovaj in občinstvo ga obsuje s tremi venci iz »pušpana«. Za igro je dobil vsak po 24 fl. Dr. Issleibu spiše Alešovec poročila o nekem sokolskem izletu, urednik pa ga. tako izpremeni in zasuče govore »prvakov« po veleizda-jalsko, da je Alešovca kar sram. Za-slovi kot nemčur. Kljub temu ga Miroslav Vilhar vzame za inštruktorja na svoj grad Kaleč in tu spiše Alešovec igro »Die Francozen in Stein« ter romane za »Laibacherico« ä la »Der Held der Sternalee«. Še Vilharja je zapeljal, da je začel pisati novele za »Laibacherico«. Potom je bil v Kleinmayer-jovi tiskarni za korektorja, koder so se mu ljubljanski nemškutarji začeli studili, zlasti protestantovski »fajmošter«.
Vsakdo bo z veseljem segel po tem zvezku, ki nam kaže Alešovca kot onega najboljših ljudskih pisateljev in do danes nedoseženega humorista. Velik kos slovensko politične in kulturne zgodovine je v tem romanu — 'zato ne more slovenski izobraženec pogrešati toga dela, pa tudi ljudske knjižnice bo-i do s tem romanom obogatelo za borilo, kakršno naše ljudstvo rabi in rado bore. III. zvezku Alešovčevega romana »Kako sem se jaz likal« je pride jan »Dodatek«, v katerem se opisuje na-daljno žalostno življenje pisateljevo. — Ljudska knjižnica bo nadaljevala z Alešovčevimi spisi in bodo izšle kot 14. in 15. zvezek »Ljubljanske slike«, pozneje najboljši spisi iz »Brenceljna«, dalje »Ričet iz Žabjcka« in pa »Alešov-čeve povesti resno-praktične vsebine, n. pr. »Petelinov Janez«, »Ne v Ameriko« in »Iz sodnijskega življenja«. Alešovčevi spisi so izborno čtivo; ko se ž njim seznani naše ljudstvo, jih ne bo mogla pogrešati nobena knjižnica.
* Iz dnevnika mladega poredneža.
Ameriška humoreska. Po angleškem izvirniku priredil Janko Dolžan. »ljudsko knjižnice« 12. zvezek. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Velja broš. 1 K 40 vin., voz. 2 K 30 vin.
»Ljudska knjižnica nam v svojem 12. zvezku podaja povest, ki je zajeta iz dobe, katera je najbolj vesela, najbolj brezskrbna ter polna šaljivih dogodi jajov — namreč iz otroškega življenja.
Povest je pisana v obliki dnevnika, v katerem nam poreden deček sam sli-ka svoje nezgode in težave, ker ga odrasli ljudje nočejo ali ne morejo razumeti. Vse, kar prične, prične z najboljšim namenom, a konec mu vodno prinese grajo staršev in sorodnikov, včasih pa mora okušati cclo očetovo težko, z leskovko oboroženo roko.
Vsak hip pudarja, da se hoče poboljšati, a večkrat ga prav ta namen dovede do nove nezgode. Življenje med roparji, noč prebita v levovi kletki, vratolomna vožnja v ubeglem zrakoplovu in lokomotivi ter sto in sto drugih nesreč, ga ne spametuje, temveč naprej uganja svoje burke. Spode ga iz šole, pa vse nič ne pomaga. Slednjič mali Jurček sam obupa nad svojim po-boljšanjem ter sklene, da nadaljuje svojo povest šole, ko v istini postane priden in zgleden deček. To se doslej še ni zgodilo!
Dečkovi dogodki so po svoji šalji-vosti ros kar najbolje posrečeni; polni so neprekosljivega humorja, ki vpliva na odraslega človeka posebno zato, ker ga pisatelj s spretno roko povode nazaj v oni čas, ko je še sam opazoval cel svet z naivnim otroškim očesom.
Ker vsako slovstvo najbolj pogreša knjig liumoristične vsebine in Slovenci še nimamo humoreske podobne vrste, se bo navedena knjiga gotovo v najkrajšem času priljubila v vseh krogih.
*	Andrej Žmavc, Kmečka posojilnica. Knjiga je posvečena predmetu, ki je za razvoj in procvit malega kmetijskega gospodarstva prevelike važnosti. Pisatelja, ki je v tem oziru strokovnjak, jo do sestavo knjige privedla odkritosrčna ljubezen do kmečkega ljudstva.
Dolo obsega najvažnejša in najtoč-nojša pravila kmečkih posojilnic po Raiffeisnovem načinu in bo zelo dobro služila vsakomur, ki se želi natančneje seznaniti s pravilnim poslovanjem podobnih zavodov, uslužbencem in članom posojilnic je pa naravnost nenadomestljiv vademekum. — Dobi so v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in stane 1 K.
Skrivnosti srca. Spisal Pavel Bour-got. Poslovenil A. Kalan. 1910. Založila »Katoliška bukvama« v Ljubljani.
Za tiste, ki upravičeno tožijo, da je malo slovenskih knjig in ki svojih oziroma ljudskih knjižnic ne morejo zadosti hitro izpolniti, ker ljudje slovensko knjige sproti preberejo, jo sedaj prilika, da si zopet lično in duhu časa popolnoma odgovarjajočo knjigo omislijo. Bourget jo znan po svojih znamenitih večjih romanih, zlasti po »Razpo-roki«, a skoro da jo še bolj mojstersk v svojih črticah, ki jih je tu izmed najlepših zbral A. Kalan in dovršeno prestavil. (Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat.) Bourgetove črtico so nedosežne v risanju značajev, v duhovitosti misli in lepoti sloga in imajo velik moralen vtis, ker pisatelj posveti globoko v francosko življenje, kakor malokateri. Knjižica stane 2 K 20 vinarjev in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Prijatelji finega in duha izobražujočega boriva, sezite po nji
*	Kažipot po Ljubljani z natančnim načrtom in mnogimi slikami so dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in je no le za tujca, temveč tudi za domačina velike praktične vrednosti. Polog vsakovrstnih zgodovinskih in praktičnih podatkov obsega ljubljanske ulico, ceste in trge v abecednem redu z označbo okrajev, kar olajša pregled načrta, dalje zdravnike in specijaliste z označbo, kdaj ordinirajo, potem odvetnike, konečno nekaj najvažnejših ljubljanskih trgovin in obrtnikov. Kažipot s petbarvenim načrtom vred velja i K 20 vin. in se dobi v slovenskem in pa tudi v nemškem jeziku.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
POLET ČEZ ALPE.
Iz Milana so poroča, da jo francoski aviatik Chavez preletel Alpe, ki ločijo Švico in Italijo, za kar je bilo razpisanih voč nagrad od odbora milanske zrakoplovne razstave. Chavez so jo dvignil 23 t. m. ob i. uri 29 minut v Brigu s svojim Blcriotovim letalnim strojem tor je preletel ob 1. uri 48 minut Simplon, letel čez Gabrid, Bourge, Gondo ter dospel ob 2. uri deset minul v Domodossolo na italijanski strani. Chavez jo dospol v Domossolo v višini, ki jo kontrolna postaja ni mogla izračunati, ker je bila naravnost ogromna. Naenkrat so videli komisarji, da je začel letalni stroj hitro padati. Z grozno brzino je priletel na tla ter so razbil. Mod razvalinami stroja jo ležal Chavez, ki si jo zlomil nogo. Prenesli so ga v bolnišnico, vendar pa njegov položaj ni nevaren. Chavez pripoveduje, da so jo zato ponesrečil, ker je bil popolnoma izmučen vslod mraza v visokih zračnih plasteh ter ni mogel več obvladati stroja. Drugače bi poletel do Milana. Dvignil so jo 2000 metrov visoko, v Alpah pa so ga znatno ovirali oblaki in sneg. Gotovo je, da je izvršil zelo drzen polet.
Volivna dolžnost.
Pri dopolnilni državnozborski vo-litvi v sodnih okrajih Novo mesto, Črnomelj in Metlika stopi prvič v veljavo novi zakon, po katerem se jo uvedla na Kranjskem volivna dolžnost. Vsak volivec bode moral iti volit, inače zapade denarni kazni. Le, če jo zadržan iz važnih vzrokov, ga sme oprostiti okrajno glavarstvo. Vse tozadevne postavne določbe bodo natisnjene na poverilnicah, ki jih sprejmejo volivci. Volivci naj te določbo natančno prebero in naj se natančno ravnajo po njih, da ne bo nepotrebnih denarnih kazni. Voliti poslanca je najdragocenejša pravica državljana — ravno zato pa tudi vestna dolžnost, ki jo izvršuje volivec napram celemu ljudstvu, tedaj tudi v svoj lastni in svoje rodbine blagor. Od dobrih ali slabih postav je odvisen ljudski blagor ali ljudski propad. Postave se pa delajo v državnem in deželnem zboru. Zato jo dolžnost slehernega volivca, da vpliva so svojim glasom na zakonodajstvo. In zato jo nova postava dobra, ki določa, da plača denarno kazen tisti, ki zanemari brez tehtnega vzroka to svojo sveto dolžnost.
2750
kilogr. samo tehta
1/7 Standard 1 41 Folding
pisalni stroj iz aluminija.
Pripraven za potovanje, kakor tudi pisarno. Vse moderne vrline! Trpežna konstrukcija! Zahtevajte cenik in razkazovanje stroja od
zastopstva Standard Foltlino
Ljubljana, Turjaški trg 4, II. u.
Brinjeuo zrnje
se dobi pri Josipu Maljavac, pošta Roč v Istri. Naroči se tudi samo lahko 50 kg.
Vzorci se pošljejo.	2629
HLAPEC
pošten in priden, samec ali oženjen so sprejme takoj pri Josip Fuso v Kranju. Plača 2729	po dogovoru.	4
Hiša, pripravna za vsako obrt, z lepim vrtom, se proda po nizki ceni. Vprašanja pod 237 na upravo lista.	2486 t
Ustna ucdti
U
Specialiteta za kadilce.
Glavni zaloga
Lekarna IIb. pl.Trnkozcy v í.ubhani
í427	Cena K 2 —.	52 i
z dvema ali tremi malimi sobami in priti-klinami za november - termin. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod P. F. št. 47.
Proda se hiša
v prav prijaznem kraju z lepim sadnim vrtom in njivo. V hiši so nahaja dobro idoča trgovina z mešanim blagom. Proda se tudi z vso prodajalniško opravo. Oddaljena je 5 minut od kolodvora, ravno toliko od farne cerkve. Več pove lastnik Valentin Škander trgovec v Domžalah.	2768 4
"20 oralov gozda, 10 oralov njiv in travnikov /. sadonosnim drevjem jo
im predaji
v toplici na Dobrni pri Celju	2774
se priporoča v izdelavo vsako vrstnih knjigoveškihdel. Specijafifefa: črtanj poslovnih fegijig
za denarne zavode, trgovce, tovarnar e, društva i.t. d. Vsako naročilo se točno in natančna po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
2743 3
Edikt.
P 4 9
95 I.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, oddelek I., je po prošnji lastnikov Tertschek Marije	za 3/100 zemljiškega dela
Terstcnjak Ane „	„ „ „. Ravnikar Pavle
Tertschek Albina Morica „	„ „ „
Tertsdiek Josipa „	„ „ „
Strecker Henrika „	1/40
Strecker Ivana, Dr. „	„ „
Bastendorf Marije „	„ „ „
Strecker Feliksa „	„ „ „
Lauenstein Pavle „	5/20 „ „
Zetitiovidi Albina „	„ „
ml. Truck Emilije „	5/40
„ „ Henrika „	„ „
na prodaj po javni dražbi zemljišče vi. št. 6	kat. obč. Kapucinsko predmestje (hiša št. 3 na Kongresnem trgu v Ljubljani z gospodarskim poslopjem in dvoriščem), za katero sc je ustanovila izklicna cena po 100.000 K. Dražba se bo vršila
dne 17. oktobra 1910,	dopoldne ob 9. uri
v uradni pisarni gospoda notarja Ivana Plantan v Ljubljani kot sodnega komisarja. Ponudbe pod izklicno ceno se no sprejmo.
V slučaju, da bi se za izklicno ceno 100.000 K no oglasil nikak kupcc, ima zastopnik prodajalcev pravico, pri dražbi določiti tudi nižjo izklicno ceno, vendar no pod svoto 80.000 K.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbcno izkupilo je v smislu dražbenih pogojev položiti v roke zastopnika prodajalcev gospoda dr. Karola Sdimidingcr, c. kr. notarja v Ljubljani.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču soba št. 39 ali v notarski pisarni zastopnika prodajalcev gosp. dr. Karola Sdimidinger v Ljubljani, Sodna ulica št. 9, kjer se bodo dajala tudi druga pojasnila.
C. kr. okrajna soanija v Ljubljani, oda. L,
sivo in rdeče
Priporoča tovarna
Ljubljana
1661
v Ilirski ulici na vogalu št. 22 se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove ADOLF HAUPTMANN v
Ljubljani.
2738 3
/ Zlale svetinjo: Berlin, Pariz, Rim itd.
Proda se na najlepšem in prqmetnem prostoru na Bizeljskem ob dveh cestah
hiša
z gospodarskim poslopjem in zraven okoli pet oralov zemljišča. V tej hiši je dobro upeljana gostilna in mesarija, kakor tudi za trgovino z vso upravo urejeni prostori. V gospodarskem poslopju se nahajajo kleti, ledenica in hlevi ter zraven tudi kegljišče. — Natančnejša pojasnila daje lastnik Josip Uršič, trgovcc v Brežicah. 2734 4

Baraka na prodal:
18/?; dolga 11 in široka, znotraj in zunaj čedno pobarvana in z zarezano črno opeko krita. — Obstoječa je iz šest sob in treh kuhinj. Porabi se lahko za veliko dvorano, kakor gostilniške prostore ali delavnico. — Cena po dogovoru.
Več pove lastnik
Franc Jarc v Medvodah, Gorenjsko.
2699
1e
St. 29317.
Razglas.
2761 3
Da sc poškodovanje drevja divjega kostanja s klatenjem in otre-sanjem prepreči je občinski svet ljubljanski v svoji seji dne 26. septembra 1905 sklenil, oddati gospodu Viktorju Rohrmanu, trgovcu v Ljubljani vse na javnih mestnih prostorih in v drevoredih se nahajajoče drevje divjega kostanja do 30. septembra 1915 v najem, da po svojih uslužbencih ali po najetih drugih osebah pobira odpadli zreli sad teh dreves.
To se daje na javno znanje z dostavkom, da ne sme nihče klatiti in pobirati divji kostanj, ki nima za to privoljenja najemnika. Proti neopravičenim nabiralcem in pa proti kupovalcem neopravičeno pobranega divjega kostanja se bode postopalo kazenskim potom.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 20. septembra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan.
za veliko delo sprejmem takoj, ilnton Cebulj, krojaški mojster na Jesenicah Gorenjsko,	2764 2
Proda se

lestenec, namizna svetilka, viseča svetilka za električno razsvelljavo; citre, umivalnik z marmornate ploščo, dva stola in večji potni koM čeg v Mlovi ul. 10. III. ¡iadsti\ 8. Ogleda se lahko od 8. do 3. ure popoldne.	27512
Sprejme se
2752
• V
za inanufaktumo trgovino.
CT
R. Miklauc, Ljubljana.
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, ir.oč, drevje do-sežete in ohranite, ako pijetc
Lh
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601	knjižico brezplačno
v ieiffli
zraven rotovža li
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
Lahek zaslužek za vsakogar bodisi v mestu ali na deželi, tudi v najmanjših krajih. Pošljite svoj naslov na dopisnici tvrdki Jak. König, Dunaj Vli 3 Postamt 63.	2735 10
Plašč čez dogodke po 15. avgustu.
Na sodnikovo vprašanje, ali je kako dejanje opazil, da lii bilo naperjeno proti njemu, pravi Hribar: Tega absolutno ne! — Sodnik: Tudi pri sejah ne?
Ilribar: Če smem govoriti o ! o ni , k a r se je g o d i 1 o p o 1 5. a v g u s t u. Nastane precejšnje gibanje. Tavčar: Potem bomo tudi mi vse povedali. Končno odloči sodnik, da se v stvari razpravlja le o tem, kar se je godilo do 15. avgusta. Hribar: Pred 15. avgustom sploh potem nisem govoril s Tavčarjem, Triller mi je pisal. Sodnik: Ali Vam je Triller vse pisal? Hribar: Samo o pogajanji h p r i S c h \v a r z u n e. To mi je kasneje pisal, ker sem mu jaz o tem pisal.
Deželno odborništvo — štipendija?!
Ilribar: Ali smem še nekaj izjaviti? Y časopisih se je pisalo o zadnji razpravi, da je dr. Triller po moji nepotrditvi stavil predlog, ne pa jaz, da bi odstopil jaz, da bi bil izvoljen jaz potem za podžupana in potem je stavil dr. Triller predlog dn bi bil odstopil kot deželni poslanec in bi bil jaz postal deželni! odbornik, povedalo se pa ni, da sem jaz odločno odklonil to propozicijo, ker ne maram nobene štipendije od stranke. Dr. Triller: Res, res, jaz sem vse to predlagal! Dr. Ravnihar: Pri obravnavi se je reklo, da ste s tem soglašali. (Pri prvi obravnavi je dr. Triller trdil, da je prvi del predloga stavil Hribar.) Hribar: Od stranke ne rabim ničesar. Pri tem precej delikatnem razgovoru Hribar ni pogledal niti Tavčarja niti Triller ja.
Hribar desavuira Trillerja.
Sodnik: Ali ste se kaj izrazili glede postopanja ?
Hribar: Dvakrat sem pojasnil kako jo bilo: na shodu zaupnih mož in v klubu. Rekel sem, da se nameravam odtegniti javnemu delovanju in da je sedaj najugodnejši čas za to. V klubu nisem jaz predlagal reasumiranje, ampak dr. VVindischer, jaz sem le rekel: »Kako naj se občinskemu svetu poroča?« Sklenilo se je nič poročati. Jaz sem stal na stališču, da je izvrševalni odbor najvišja inštanca in da se klubu občinskih svetnikov mora poročati. Sklenilo se je v izvrševal nem odboru potem tako kot prvotno, ime Tavčar se ni imenovalo pač pa nekoga druzega, ki bi tekom enega leta odstopil.
Hribar nič vrč no zaupa?
Dr. Tavčar: Ali sva res bila . . Dalje Tavčar ne more, nekaj ga duši. I)r. Triller: Dr. Tavčar bi rad vprašal, ali Vaju ni vezalo tako prijateljstvo, kakeršnega ni zlepa najti. Hribar nato pravi, da ju je od šolskih klopi vezalo prijateljstvo, dr. Tavčar je po njegovem predlogu postal podžupan ljubljanski, povdarja nekako čudno pointirano »j a z s e m popolnoma zaupal«, dasi mora reči, da je prišlo večkrat do različnih nazorov, ki so se pa poravnali ali in caméra caritatis ali pa na zborovanjih. S Trillerjem sta bila prijatelja. odkar je prišel v Ljubljano in je bil Triller na Njegov predlog izvoljen za podstarosto Sokola.
Hribarjevo dvojno mnenje. — Odklonjeno pogajanje s predsednikom »Sa-veza Južnih Slavena«.
Dr. Tavčar: Ali nisi ti sam stal prodno je Ploj prišel v Ljubljano, na stališču in še jaz nisem vedel, da ne boš potrjen, da obč. svet ne sme biti razpu-ščen. Pravil si mi to, ko sva šla enkrat z magistrata. — Ilribar: Se ne spominjam. Mogoče. Končno Hribar prizna, • la je bilo to mogoče pri razgovoru pri Trillerju in pravi: »Bil sem vsega sit, bil sem tako bolan, da sem komaj življenje rešil.« Tavčar ostane pri tem, da je Hribar izrekel mnenje, naj se napravi tako, da sc občinski svet ne razpusti. Dr. Triller: Ali nisem rekel, ko si hotel resignirati, da bi, če bi ti tudi hotel resignirati, občinski svet tega ne bil pustil. Hribar: Dà, pa reklo se je, da nobenega pogajanja s Plojem, da se stranka ne uda.
Hribar pravi na vprašanje, da je v klubu rekel, da pogajanja s Plojem niso bila pravilna.
Sodnik: Ali je res, da bi bili razburjeni, če bi se Vam povedalo o razgovoru Plojevem pri llaerdtlu in Schwarzu ?
Hribar: Jaz razburjen? Jaz sploh nisem nikdar bil razburjen, še v bo-leznii ne, jaz bi popolnoma mirno prenesel, če bi se mi takoj povedalo.
Dr. Ravnihar: Ali niste bili tudi Vi pri llaerdtlu?
Sodnik: To ne spada sem.
Kaj se rnzgovarja na magistratu v uradnih urah.
Dr. Ravnihar: Ali N'as ni Riibnikar informiral, da je bil Ploj pri Schwarzu?
Ilribar: Mestni tržni nadzornik je !"'! nvi m«!.; ¡n inj |)(, uradnem poročilu
pravil to začetkom avgusta, jaz sem pa dejal: Gospod mestni tržni nadzornik, o tem sem že poučen, ni treba mi nobene informacije več. Nato pripoveduje Hribar o agitačnem potu na Dolenjsko. Triller se ni hotel peljati z Ribnikar-jom, končno je rekel, da se pelje, ako Ribnikar iizjavi, da ne dvomi o njegovi časti. V Ribnikarja so vsi silili v Novem mestu na sestanku, ki se je vršil pod načelstvom dr. Defranceskija, naj to izjavi, pa tega dolgo ni hotel, a končno se je takrat le udal. Triller: Tega nisem vedel, da se je branil.
Ilril ar je pri obravnavi tudi povedal, da se je pri Ivaniševiču pritožil nad Plojem.
Konterence pri načelnikih mladinov.
Dr. Novak kot priča izjavi že znane stvari o konferencah pri dr. Žerjavu. Smatral je, da sta dr. Žerjav in dr. Ora-žen zaupnika stranke. Tavčar: Če bi bila kaka intriga od moje in Triller-jeve strani, bi je vendar mladinom ne nesla. Dr. Novak pravi, da je rekel: To je zaupno, te stvari ni izrabljati v javnosti. Dr. Oražen da je dejal: To že vse vem, razun o Ploju, to mi je povedal dr. Švigelj. Mislil je, da je govorjeno med diskretnimi ljudmi, če je kdo stenografiral pa ne ve. Dr. Tavčar: Vi ste mislili, da se govori med možmi, ne med čenčami. Priča pravi, da je bil ogorčen, ker je videl, da med zaupniki ni bilo diskrecije. Tavčar: Švigelj je Oražnu v obraz povedal, da ni res, kar pravi o njem.
Dr. Žerjav.
Priča ilr. Žerjav se radi bolezni mora vsesti in sede izpoveduje. Vzbuja splošno sočutje. Vidi se mu, da ga tare huda bolezen, le s težavo prihaja glas iz njega. Pravi, da je dr. Novak dejal, da mu je Triller rekel, da Hribarju radi tega niso nič povedali, da ne bi bilo niti hudo in da ne bi bil župan, ki je bolelien, razburjen. Sicer pa ne pove nič novega, potrdi trditve pripravljalnega spisa. Vsi trije so pri razgovoru soglašali, da se je vsaj formalno zgodila napaka. On je potem o tem razgovoru pravil Ribnikarju in Ribnikarja je poslal k glasilu mladinov. On ni rekel Ribnikarju, da sta Tavčar in Triller zahrbtno postopala, pač pa so vsi trije bili mnenja, tla se je postopalo za hrbtom izvršcvalnoga odbora, občinskega sveta in da župan o stvari nič ne ve.
Dr. Oražen. %
Priča dr. Oražen tudi ni nič novega povedal, le to, da nediskretnost je potrdil. Reklo se je, da se Hribarju nič ni povedalo »iz usmiljenja«. Pravi, da se dr. Šviglja pri razgovoru sploh iii omenilo. Stenografiral takrat ni nič, ko se je pa čulo, da dr. Novak taji razgovor, so stopili skupaj in zapisali.
Zaprta prosta pot.
Ko je dr. Oražen hotel praviti o poznejših dogodkih, je dr. Tavčar proti temu protestiral. Dr. Ravnihar: Saj ste rekli, da bodete dali prosto pot . . .
Deželnega predsednika ni bilo.
Za pričo povabljenega deželnega predsednika barona Schwarza ni bilo. Poslal je pismo, v katerem sc sklicuje na svojo službeno prisego ter da uradne tajnosti ne smo kršiti. Dr. Triller in dr. Tavčar izjavita, naj se ju zaprisožo, (ia nista bila pri Schwarzu. Dr. Ravnihar izjavi, da tega Ribnikar več ne trdi, nakar odpade tudi zapriseženo zaslišanje Tavčarja in Trillerja.
Vi ste krivi dogodkov . . .
Obravnava se je nato za pet minut prekinila, nakar je govoril najprej dr. Triller. Dr. Triller je govoril ostro, na višku pa je stal, ko jo s povzdignjenim glasom rekel proti Ribnikarju na naslov mladinov: »Vi ste krivi dogodkov . . . .«
Vseh navzočih se je polastila skrajna napetost. Triller je z glasom obstal, kakor bi hotel še nekaj reči, Ribnikar je razburjen skočil pokonci, pričakujoč hudega udarca, potem pa se je usedel ter zamrmral: Nesramnost! . . . Bil je to gledališki ofekt.
Zanimiv je bil tudi prizor, ko je dr. Triller nekako očital Ribnikarju, da je rovaril, ker jo vedel, ako postane podžupan dr. Tavčar župan, bi Ribnikar ne bil več tržni nadzornik. Ribnikar: To je pa čisto jasno povedano! (Tavčar je že za časa svojega podžupa-novanja zahteval proti Ribnikarju disciplinarno preiskaVo in je Ribnikar v disciplinarni preiskavi. Ur.)
Dr. Triller je končno zahteval, naj so Ribnikarja tako obsodi, da ne bo kazni mogel prenesti na druge.
Ribnikarja pustili na cedilu.
Dr. Ravnihar jo zagovarjal Ribnikarja pod vtiskom, da ga je vse pustilo pravzaprav na cedilu, da se nihče ni odločno zanj potegnil. Izgovarjal je Ribnikarja, da je storil vso v dobri veri. daje le kritikoval in da jo taka kritika »političnih igralcev v politični areni kranjski« dopuščena. Zastopniki li-
I bera lue stranke bi tako kritiko mo-; rali prenesti, ne spraviti pred sodišče, ampak pred strankarsko razsodišče, seveda, je rekel dr. Ravnihar, mora to veljati le o strankah, ki imajo kako disciplino in priznavajo kako avtoriteto. S tem, ker Tavčar in Triller nista preprečila Plojevega koraka, tla sta delala proti Hribarju. Dr. Ravnihar je rekel, da ni plemenito, tla se zahteva zaporno kazen, naj Triller to zahtevo prekliče. Dr. Triller: Danes ne več. Dr. Ravnihar: Čestiti prijatelji Ivana Hribarja bi lahko milejše postopali, ker je Ribnikar šel v boj za Hribarja in pade kot žrtev razmer. Triller: Ne. Ravnihar: Za kaj drugega vendar ni šel v boj kot za Hribarja. Tavčar: Pač! Sicer pa če jo nedolžen, zakaj prosite zanj.
V liberalni stranki še niso vsi na jasnem, ali sme biti politik lump ali ne?
Dr. Tavčar pravi, da Ribnikarjevo nastopanje ni bila kritika, ampak očitanje. Ne stoji na stališču, da je politiku vsaka lumparija dovoljena, tudi politik mora biti pošten človek, ne sme bili lump, in lumpa bi bila Triller in on, če bi storila to, kar jima Ribnikar očita.
Tavčar o Ribnikarjevi figuri.
Pri teli besedah se je Tavčarju pričel Ribnikar smejati. Dr. Tavčar Ribnikarju: Kaj me brigate Vi in Vaša figura !
Razkritje o Hribarju.
Dr. Tavčar jo tekom svojega obte-ževalnega govora povedal tudi to-le: Na stališču kot jaz, da je pametno, ako ne pride do razpusta, na tem stališču je stal do zadnjega dne do 29. avgusta tudi Ivan Hribar; do tega dne je stal na stališču, naj ne pride do razpusta in da njegove osebe v to zadevo ni treba mešati. (Klici: Čujmo!)
Kaj je Ploj?
Dr. Ravnihar: Dr. Tavčar jo dejal, tla so mu je nekaj nečuvenega očitalo, da bi bil lump, ako bi storil to, kar se niu je očitalo, ako bi posredoval pri deželnem predsedniku. Kaj pa je potem Ploj, ali se more njemu očitati nepoštenost? Ribnikar ni mislil nič slabega. Triller: Vas bo desavuiral!
Sodba.
Sodnik dr. Pompe nato proglasi razsodbo, s katero je obsojen Adolf Ribnikar, mestni tržni nadzornik ljubljanski, na sedem dni zapora in na stroške.
Dr. Ravnihar priglasi vzklic.
Ribnikarjevo prorokovanje.
Ko zapušča Ribnikar sodno poslopje, si pogladi črno brado preko nosu in skozi brado zakliče glasno: Danes so zadnjikrat zmagali!
Dnevne novice.
+ Shnda v šmihelu in v Ajdovcu pri Žužemberku. Državni poslanec Jaklič in deželni odbornik dr. Lampe sta govorila na shodih v Ajdovcu in v Šmiholu. Jaklič jo poročal o nastopu S. L. S. v državnem zboru iin izjavil, da stoje naši poslanci neomajno in bodo v jesenskem zasedanju z isto odločnostjo branili pravice slovenskega ljudstva proti nemški vladi. Dr. Lampe jo poročal o deželnem zboru. Na obeh shodih so se zborovalci zahvaljevali deželnemu zastopu za izvršitev novih, tako težko pričakovanih cest v žužember-škem okraju in izrekli popolno zaupanje Slovenski Ljudski Stranki.
+ Dekanijski odbori in zastopniki izobraževalnih društev se vabijo, da so zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v sredo, dno 28. I. ni., ob pol K), uri v prostorih S. K. S. Z. v hotelu »Union« v Ljubljanii
+ Deželni odbornik — štipendist ? Ko je dokazoval dr. Triller svojo strankarsko in prijateljsko zvestobo, je izdal javnosti, da je predlagal, naj pride Ivan Hribar, ker je nemogoč kot župan, namesto dr. Tavčarja v deželni odbor. Ilribar jo kot priča z ogorčenjem poudarjal, da jo odločno odklonil ponudbo, ker no mara biti štipendist stranke. V dno duše se na i je zasmilil dr. Tavčar, ko jo Ilribar izustil lo hudobno opazko. Nobenega dvoma ni, da smatrajo liberalci svojega deželnega odbornika za štipendista, saj tako jo povedal »On«, načelnik liberalno stranke. Nam jo seveda vsejodno, da so liberalne glave zmerjajo s strankarskimi! štipendisti, samo pozabljivosti smo hoteli ototi to dragoceno liberalno naziranje. Pa se jeze nad mladini, ki hočejo poceni priti do štipendijskih ni e s t ! Kakor se vidi, imajo liberalci o deželnem odboru še vodno svoje stare nazore. Po našem mnenju pa deželni odbornik ni niknk štipendist, ampak mož, ki mora mnogo in pridno delati za deželo. Da more bivši
župan izreči tako besedo, pač v čudni luči kaže njegovo mnenje o javnih službah.
+ C. kr. štiielpucarji. Kdo so to?
»Narod« piše, tla bodo poslanci S, h. S. v najkrajšem času postali c. kr. štiielpucarji, ker jim podtika, da bodo ol>-strukcijo opustili. Seveda so glasovi i/, tabora S. L. S. čisto nasprotni in nič ne tlišo po črevljarskem voščilu. Mi pa vprašamo liberalce, kaj so oni, zlasti kaj je imetnitni dr. Plojev klub. Ploj se »Narodu« lahko zahvali, tla ga je z njegovo taktiko dal meti štifcl-pucarje.
Duhovniške spremembe na Štajerskem. Č. g. Prane Strmšok, kaplan v Ptuju, jo prestavljen v Št. Vid na Planini.
— Zgradba novega gimnazijskega poslopja v Novem mestu se jo danes pričela. Stavbo jo prevzela Kranjska stavbinska družba; druga dela so dobili novomeški in ljubljanski obrtniki.
Iredentarske demonstracije v gledališču na Reki. Dne 23. t. ni. igrala se je v reškem gledališču igra »La spontada tli sole«. V tej igri se predstavlja revolucija iz leta 1848. v Milanu in umikanje Radeckega iz mesta. Seveda so to navdušeno pozdravljali nerešeni renegati in iredentarji lor vpili »Eviva 1' Italia«, »Abasso l'Austria<'. Vpili so, tla jo j »o gledališču kar bobnelo hi Tudi pred gledališčem so vpili »Abasso TAustria«, »Eviva 1' Italia«. Reška policija, kakor je že navadno, se za tako »malenkosti« sploh ne zmeni. Upamo, tla jim bo slavna avstrijska vlada kot nagrado za njih zvestobo dala Italijan s k o u n i v e r z o !
štrajk v reški tovarni petroleja se nadaljuje. Dne 21. t. m. prišlo je do spopada med policijo in slavkujočim delavstvtjm proti javnim vrtom, ker jih policija ni pustila v njega. Delavci so obmetavali policijo s kamenjem, nakar jih jo policija naskočila z golimi sabljami. Ranjena sla dva policaja težko in eden delavec od sablje na glavi ter več lahko ranjenih. Oba policaja in delavec so bili prepeljani v bolnišnico. Posebno čudno se je delavstvo ponašalo nasproti kmeticam, katere so peljale sadje, jajca itd. na prodaj na trg. Pobrali so jim vso ter pohodili», do ni bilo več za nobeno rabo. — Soboto, 24. t. m. pridružili so sc štrajkujočim i/, tovarne petroleja tudi delavci iz tovarne riža in tovarne za olje. Vojaštvo je pripravljeno.
Poročila se je hči grofa Barbo-ta z dragonskim poročnikom (lilbert von in tler Maur. Poročil ju jo mil. g. prošt Elbert.
Umrl ie v Olševku pri Kranju gostilničar in posestnik gosp. Jakob Koželj. Pogreb bo v sredo, 28. septembra ob 8. uri zjutraj v Olševku.
V mestni ječi umrla. (12-letna mestna uboga v Kranju, Barbara Koz-jek, ki jo bila močno udnna pijači, se jo pijana potikala dne 17. t. m. popoldne po mestu. Mestna redarja sta jo z veliko težavo spravila v mestno ječo; imela jo navado razsajati, kadar je bila pijana. Ker pa je to pot postalo v ječi kmalu mirno, ko so jo zaprli, je šel eden stražnikov v ječo. Videl jo, da umira. Poklicali so okrajnega zdravnika g. dr. Edvarda Šavnika, ki je mogel le konštatirati njeno smrt.
Na šest mesecev ječe jo bil v Trstu obsojen 20 letni Anton Jakopič iz Kranja, ker sc je nespodobno obnašal proti dvema deklicama.
Na smrt obsojen. V Mariboru so porotniki po tridnevni razpravi obsodili kmečkega hlapca Kmeteca, ki je umoril svojo ljubimko Erangeš in jo potem zavlekel na železniški tir, da bi so mislilo, tla se je sama usmrtila, na smrt na vislicah.
Ljubljanske novice.
lj Shod zaupnikov narodno napredne stranke. Iz narodno napredne stranke se nam piše: Včeraj so jo vršil v »Narodnem Domu« sestanek zaupnikov narodno-napredne stranke, ker »Mestni Dom« za shode ne more biti več brezplačno na razpolago. Navzočih nas je bilo 43 zaupnikov. Sklenilo se jo, da narodno-napredni listi no smejo poročati, zato pošiljam poročilo »Slovencu«. Predsedoval je shodu Hribar, podpredsednik jo bil dr. Tavčar. Prvi jo govoril C» a 11 g 1 o svoji kandidaturi na Dolenjskem. Dejal je, tla jo bila liberalna stranka prepozna, tla je nevaren novomeški okraj, bolje tla bo zanj v okraju Metlika in Črnomelj, kjer jo rojak. Nato so prišle v razgovor ljubljanske zadeve. Sprejeto jo bilo načelo, tla se zopet vsi dosedanji občinski svetniki volijo v občinski svet. Hribar jo obžaloval spor med Trillerjem in Ribnikarjem ter dejal, tla ni mislil, tla bo naletel na tako trda srca! Triller: Nimam srca! Z dr. Oražnom
navzoči Ribnikar ji« dejal, »• i» rajo pogine kakor da bi pred ravčarjem iu Triilerjem klečeplazil. Nato jo mladin Bončar predlagal izjavo liberalnih ljubljanskih okrajnih političnih društev, ki j»> bila sklenjena nedavno \ 1'i i'leso. • gostilni. Izjava ve dobesedno konsta-tuje:
1.	da ni bilo dosedaj med |joIitič-nimi društvi in izvrševalnim odborom nobenega stika. Le pri volitvah so se društva vpoštevala, to pa zato, da so opravljala agitacijo;
2.	da je prodiranje političnih društev od strani izvrševalnega odbora bilo dosedaj tako veliko, da se pri zadnjih volitvah v Ljubljani niti za mnenje o kandidatih ni vprašalo;
3.	da je višek preziranja izvrševalni odbor dosegel s tem, da soglasno sprejete resolucije zastopnikov vseh ljubljanskih političnih društev, v ka-terih se je med drugim zahtevalo aktiviranje tajništva in blagajništva, ni niti vzel v pretres, niti se ni zdelo izvr-ševalnemu odboru vredno nanje odgovoriti;
4.	da je izvrševalni odbor znova prezrl politične organizacije in jim ni doposlal za sestanek odbora zaupnih mož povabil;
5.	da so posamezni člani vodstva stranke v več slučajih postopali samo-lastno brez ozira na program, brez ozira na pristaše stranke in ne glede na bodočnost stranke. Zato navaja le dve kardinalni točki: volivno reformo in poslovnik v deželnem zboru in vprašanje padca ljubljanskega župana;
6.	da strankini zastopniki ne više svojih dolžnosti niti v najvažnejših korporacijah kot je deželni šolski svet in deželni odbor;
7.	da so odrivajo vsled posameznih oseb in žalijo mlajše moči v stranki, kakor tucl>i, da se napadajo najboljši delavci v stranki v »Slovenskem Narodu« po posameznih osebah na škodo stranke;
8.	da stranka ob takih razmerah rapidno nazaduje; sam izvrševalni odbor je v razpadu.
Z ozirom na vse to in na današnji položaj v stranki zahteva:
1.	popolno rekonstrukcijo izvrševalnega odbora;
2.	revizijo program.
Za rekonstrukcijo je t ' ovalo le 8 mladinov. Hibnikarja ji ve razjezilo. Pričel jo psovati zau: nike, da :-o kimovci, napadal je Tavčarja in Triller j a, nakar so vsi zaupniki, razun Skalašev kot en mož zapustili zborovanje.. Zadnjo besedo je imel Ilribar, ki je tožil, da ni prišlo zopet do nika-kega zaključka in je dejal: »Baron Schwarz se bo zopet smejal na rovaš naše kože.« — Od drugega zaupnika narodno-napredne stranke smo dobili naslednje poročilo: Sklenjena je bila tajnost. Ilribar je sam priznal, da je dobil na izvrševalni odbor 600 pisem, pa je samo dva izročil izvrševalnemu odboru: pismo iz Novega Mesta in pismo »Skale«, drugo so baje pozivi, naj ne odstopi kot župan in da naj vstraja. Dr. Švigelj je očital Triller ju, da je samolastno postopal, ker je, ne da bi bil obvestil izvrševalni odbor, so pogajal s 1'lojem. O I'loju se sicer ni nič govorilo, ker jo najbolje, da smo o tej stvari tiho. Zborovanje je trajalo tri ure. Končano je bilo okolu one ure popoldne. Nekaj podrobnosti Vam še sporočimo. (Opomba uredništva: Se priporočamo!)
Ij Ribnikarjeva obsoiba v sedemdnevni zapor so je v soboto zvečer silno hitro raznesla po Ljubljani. Vso je govorilo o njej. Mladini po ljubljanskih gostilnah in kavarnah so glasno zabavljali, češ, da je dobil Hibnikar preveč, ker je bil njegov pogovor ])o mnenju mladinov ostra kritika iii da ni imel namena žaliti osebno dr. Tavčarja in dr. Trillcrja. Starini so pa bili zelo veseli in so naglašali, da se Hibnikarju prav godi, ker bo moral v zapor, ('.ulj smo starine, ki so rekli, da jo še premalo dobil. Obžalovali so, ker je občinski zastop že razpuščen, češ, ko bi bili še občinski očetje skupaj, bi prišel Hibnikar v disciplinarno preiskavo, ker je žalil bivšega ljubljanskega podžupana dr. Tavčarja in občinskega svetnika dr. Trillcrja. »Sfrčal bi z mestnega trga kol nadzornik « so naglašali starini, češ, da bi že za to skrbela dispieiplinarna preiskava. Nekaterii so tudi menili, da je za. Hibnikarja pred sodiščem zato tako slabo izpadlo, ker je bil na Dunaju v Bielohlawkovi zadevi obtoženi obsojen v razmerno visoko kazen: štirinajstdnevni zapor. Razpravljali so tudi o
stru/kih češ, da bouo vei.ui in da ¿udi dr. Tavčar in dr. Triller pošljela račune, ker je dr. Tavčarja zastopal pred sodiščem dr. Triller, dr. Trillcrja pa dr. Tavčar. Najznačilnejši so bili listi glasovi, ki so dejali: Radi Nemcev Ribnii-kar ni bil obsojen, v zapor so ga spravili njegovi laslni strankarji.
Ij čudne govorice se širijo po Ljubljani. Menda da tem govoricam nekoliko duška glasilo mladinov, ki pravi, da so gotovi gospodje, za katere je Hibnikar no; .'i kožo na trg, marsikatero svojo besedo požrli in »pozabili«.
Ij Imenitno priznanje. Glasilo mladinov objavlja dopis »rodoljuba z dežele«, v katerem »rodoljub« z ozirom na to da ljudstvo glede septemberskih dogodkov čisio drugače sodi, kakor se trobi po liberalnih listih, vzklika sle deče: »Vredni nismo, da bi za nas poginila podgana!« Presneto debelo je to povedano, a ros: liberalci niso vredni da bi za njihovo razdrto politiko po ginila podgana!
I j Poročilo o izrednem občnem zboru uradniškega gospodarskega društva priobčimo jutri.
I j M« bogoslovnem uč&Iišču v Ljubljani je zglaševanje 1 oktobra; z rednim poukom se prične 5. oktobra. Vodstvo.
I j Zadruga mesarjev in prekajeval-
cev ima v torek, t. j. 27. t. m. ob 10. uri dopoldne svoj izvanredni občni zbor v mali dvorani »Mestnega Doma«.
Ij Življenja sit. Včeraj se je v Domžalah obesil nek 33 letni brezposelni ključarski pomočnik rodom iz Češkega, a ga je Franc Tičar še pravočasno rešil. Ključavničar je potem krenil v Študo in tam hotel narediti konec svojemu življenju. Skočil je v nek vodnjak, v katerem je bilo tri metre globoko vode. Tukaj mu je predla že precej slaba in skoraj bi bil dosegel svoj cilj, ako bi ga ne bila rešila posestnika Franc Diinic in Ivan Zajec. Da preprečita njegov naklep, sta ga zvezala, naložila na voz in odpeljala proti Ljubljani, v svrho, da ga oddasta v deželno bolnišnico. Ko pridejo do črnuškega mosta, ju je povezanec prosil, da bi ga nekoliko oprostila in pustila opravit svojo potrebo. Ni mu pa bilo prav nič potreba stopati z voza, marveč je možakar hotel pod to pretvezo le uiti, kar so mu pa ni posrečilo in rad ali nerad je moral na namenjen mu kraj. Bržkone se mu je bil omračil um. Življenja siti mož se piše Franc Votava.
Ij Umrli, sn v Ljubljani;: Antonija Debelak, hči čevljarjeve vdove, osem mesecev. Josip Vrečar, delavec, 46 let. Marija Coriary, šivilja, 50 let. Marta Ilann, hči sprevodnikovo vdove. 13 let. - Ljudmila Stucin, jetniškega paznika hči, 10 dni. Matilda Nadeni-cok inženirjeva žena, 78 let. —- Marija Markelj, kuharica, 33 let. —- Štefan Kor-dič, hiralec, 75 let.
Ij Tepež. V soboto zvečer so moli proso na Medicevem podu na Ilaupt-manei, domača hči, njena prijateljica, več fantov, med njimi posestnikov sin Franc Ponikvar in dva domobranca. Po polnoči so začeli plesati in ker ni hotela prijateljica domače hčere plesati s 1'onikvarjeni, se jo vnel prepir in tepež. Domobranca sta mahala okoli sebe z bodali in Ponikvarja tako poškodovala, da so ga morali drugi dan prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
*
Ij Umor Ljubljančana. V Trstu je 24. t. m. ogljar Peter Medved v prepiru zaradi neke ženske zabodel v srce ogljarskega voznika pri Ant. Moraro, 24-letnega Maksa Finka, doma iz Ljubljane. tako da je slednji v bolnici kmalu nato izdihnil.
AZIJSKA KOLERA NA HRVAŠKEM.
V Vukovaru je 19. t. m. obolel ko-čijaž Imbro Knežek, 42 let star, z znaki kolere, ki je umrl. Dejekle so poslali v Zagreb, kjer se je potom bakteriološke preiskave dognalo, da je umrl na koleri. Vlada je takoj brzojavno obvestila oblasti, da ukrenejo potrebno, da se bolezen ne razširi ter je izdala obširne odredbo za celo Hrvatsko. Drugi dan po Knežekovi smrti pa je obolelo v Vukovaru 11 letno dekle, Terezija Fa-bri, ki jo stanovala v isti hiši kot Knežek. Dognalo se je, da sta Knežek in Fabri pila vodo iz Donave, ki je okužena s kolornimi bacili. Na koleri je umrla v Vukovaru tudi Eva Valori, soproga poštarja. Iz Dalja poročajo, da je tudi tam en slučaj kolere.
Telefonska in brzojavna poročim.
DAJTE LAHOM UNIVERZO!
Trst, 26. septembra. Slovenski kavarni »Minerva« v ulici na Acquedotu so Lahi zopet razbili okna. Dajte Lahom univerzo!
LAŠKI VELEIZDAJALCI.
Gradec, 26. septembra. Proces zoper Tržačane, ki so bili zaradi suma, da so veleizdajniki, v Trstu zaprti, se bo vršil v Gradcu v izvanrednom porotnem zasedanju meseca oktobra.
OGRSKE DELEGACIJE.
Budimpešta, 26. septembra. Vlada je sklenila, da prepusti za delegacije Ivošutovi stranki 4, Justhovi toni 4, ljudski stranki pa 1 tako da bo glasov.
3, Hrva-liin
FRANCIJA ZOPER AVSTRIJO.
Budimpešta, 26. septembra. »Pester Lloyd« v uvodnem članku opozarja na to, da se francoska vlada zadnji čas nasproti, Avstriji zelo čudno obnaša. Storila je več sklepov, ki kažejo veliko neprijaznost napram Avstriji. Tako se novi francoski tarif nič ne ozira na nv-strijsko eksportno blago in tudi v vprašanju prioritet južne železnice je francoska vlada skušala na avstrijsko prii-tiskati. Če se nadalje pomisli, da je Francija odrekla Ogrski posojilo in da je zdaj uvedla tarif na avstrijski petrolej, se je treba resno vprašati po vzroku, zakaj Francija zadnji čas tako neprijazno proti Avslriiji postopa.
OGRI IN VOJAŠKO VPRAŠANJU
Dunaj, 26. septembra. Danes je sprejel cesar grofa Khuen-lledervaryja. Pogovor se je pletel okoli priprav za sklicanje državnega zbora in vojaških vprašanj. Slednja sedaj še niso rešena. Pozneje je grof Khuen-lledervary kon-foriral tudi z baronom Bienerthom in sicer o uvozu argentinskega mesa in o skupnih vojaških vprašanjih.
PRENOS TRUPLA KOMENSKEGA.
Praga, 26. septembra. Praški mestni svet bo v kratkem predlagal, da se ostanki slavnega pedagoga Komcnske-ga preneso iz Nardena na llolandskem v Prago.
KURJA V TRSTU.
Trst, 26. septembra. Tu silno tuli burja. Škoda na grozdju je velika.
ZVIŠAN DISKONT.
Berolin, 26. septembra. Nemška državna banka je zvišala diskont od 4 na 5 '/<.
KOLERA.
Carigrad, 26. septembra. Tu je do-zdaj obolelo na koleri 13 oseb. V zadnjem času so oboleli trije pomorščaki vojne mornarice.
Trapezunt, 26. septembra. Tu je predvčerajšnjem 17 oseb obolelo na koleri in 12 umrlo. Včeraj je obolelo 16 oseb, 7 pa umrlo. Več slučajev se ie pripetilo v kaznilnici.
Dunaj, 26. septembra. Tu je umrl pomorščak donavske parobrodno družbe, Štefan Bogdan, na koleri. Več oseb, o katerih se sumi, da so na koleri obolelo, so prepeljali v Franc Jožefovo bolnico.
Budimpešta, 26. septembra. Tu je obolelo na koleri pet oseb, v Granu pa ena.
vladna večina znašala 48
¿'ROZVEZA Ik VOJAŠKA KONVEN CIJA V TURČIJI.
Rim, 26. septembra. Vladno gla silo »Tribuna« izjavlja, da so vesti vojaški pogodbi med Avstrijo, Nemčiji in Turčijo ter Rumunsko, ki da se ji sklenila brez vednosti Italije, popol noma neutemeljene. Obenem konsta tuje, da je razmerje med Italijo, A v širijo in Nemčijo zelo prisrčno in d. so so trozvezne države v zadnjih pogo vorih državnikov glede vseh vprašan mednarodno politike sporazumele. Tu di javno mnenje v Italiji da je ugodno (Kakšna debela laž!)
STANJE AVIATIKA CHAVFZA.
Milan, 26. septembra. Stanje avia tika Chaveza, ki je s svojim aeropla nom preletel Simplon, se je hudo po slabšalo. Odbor mu je naznanil, da mi je priznal nagrado 50.000 frankov.
2793
Rodbina Koželj naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lcstno vest, daje naš ljubljeni oče gospod
Jakob Koželj
nostllnlfiar In posestnik.
danes zjutraj ob četrt na dve uri po dolgi mučni boiezni, previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjkega bo v sredo 28. septembra ob 8. uri zjutraj v Ol-ševku.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Olševek, dne 26. septembia 1910.
Žalujoči ostali.
Zeleznato vino
lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za Slabokrvne in nervozne oseoe, za b!e£e, slabotne otroke, lahko prebavljiv železuai izdelek. Polovična steklenica K 2'—. Poštni zavo (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6'6t). Naročila po povzetju. 32rii
za pivovarsko obrt, ne izpod 16 k stare, sprejme izvozna pivovarna i sladnica v Senožečah.	2779 2
Osohje tvrdke I. C. Mayer javlja tužno vest, da je njecja ljubljeni kolega, gospod
Anton Verhunc
po dolgi mučni bolezni dne 23. septembra v Velikem Lo-širiju umrl.
Bodi mu blag spomin!
Ljubljana, dne 26. septembra 1910.
2787
1 S T
» ß »
IKO
^s ¡m »»
JU:
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikcliiasta in jeklena
se dobi samo pri bh« Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKO".