9* Mir vam foodil" (Sv. Janez, 20, 20). Gospodovo trpljenje se odigrava tc dni pred našimi duševnimi očmi. Pred našim pogledom vstaja Getsemani, kraj najostrejše duševne bolesti, prodirajoče iz duše v telo, Id iz njega iztisne krvave srage; vstaja Kalvarija s svojim križem na ¦okrvavljencm vrhu, ikjci* so najstrašnejše telesne bolečinc prodirale do globine v žalost pogreznjene Zveličarjovo duše. Ne daleč od križa zrejo naše oči grob, kamor poncso in položi 'najhcn sprcvod z Materjo božjo r.a čolu, mrtvo Gospodovo tolo. Tri dni sc tamkaj mudijo našo oči, dokler ne zablcsti pred njimi poveličana pobtava od smrti vstalega Zveličarja, pozdravljajočega apostole s prisrčnim pozdravom: »Mir vam bodi!« Vsom ljudem jc sporočen ta velikonoč»i pozdrav Zvellčarjcv. S svojim trpIjenjem in s svojo smrtjo jc Gospod zadostil za grehe človeštva ter doscgel spravo in mir -ned nebom in zomljo, mc l Bogom in Ijudmi. Hoee, da vlada tudi mir med ljurimi. Zato jo po svojcra vstajenju svojim apostolom 2olo] mir. Žcli ga vsem vern'!:om, pa tudi nrvcrniUom, vsom ljudem, poodinccm in nar-odom. Da bi vladal mh* "Tiocl Bogom i- Ijudmi in tudi v -.dnosu človoka do rloveka, naroda do narodr državc do države, jo vce ljudi in narodo .članil v svoje božje ' .iljostvo, 'ki mn je kot giavn.. zakona dal pravira i.; Ijuhezen. In vprav ti dve Kristusovi načeli so Ijudjo pozabiii in pogazili. Mesto da bi se z njima kot z najboljšim orožjem borili za rnir, pa luijejo najstrašnojš., do sedaj od ubogih zcmijanov noslutono orožjo za vojno. Vsopovs-od: v Nomčiji, Franciji, Angliji, Italiji. Rnsiji, na Japonskcm dclajo stroji dan in noč, da izdclujejo tanke, lovna lctala, bombne aoroplano, topovc in strupene pline. Tudi veliki tcd-en niso prenehali z izdelovanjem strahovitega orožja in orodja za povzročenje trpljenja in smrti. Z zunanjim oboroževanjem sc tudi vrši notranje: s srdom in sovraštvom se oborožujejo srca. V Nemčiji je zavladal duh, ka.kršcn jc bil 1. 1914. Ko so se radi znanih smrtnih obsodb protidržavnih elementov v Kovnu (v Litvi) vršile v Nemčiji dcmor.stracije, so se razlegali burni vzkliki »Fiihrerju« — češ: »Udari!« Vpričo teh razmer jc papcž Pij XI. v svojem govorn 1. aprila poudaril z veliko zaskrbljcnostjo: »Niso sc šc popravilc vso žalostne poslcdice in vsa škoda, nastala iz svctovne vojrc, ki je nehala šele pred malo lcti, že se zopet zatcmnuje nebo s črnim oblakom. Nepričakovani in plašeči bliski švigajo skozi tmino, in srca so zatrepctala v dvomu in strahu. Nikakor ne moremo verjeti, da bi oni, ikaterim je zaupano blagostanjc narodov, h-otoli stvari gnati do krvavega konca in do strašne nesrečo, ki ne ' i zadola sam-o tega ali oncn-p naroda, ampak veli-k de! vsoga človeštva. Toda ce bi res kdo hotel izvršiti tak gnusen zločin, potem prosimo Bopa, dp -dstrani tako nevarnost, o kalori i/ii sami mi^limo, da se ne bo z-2*odila in da se no smo . ^oditi, tcr s trpkiin srcem ob: aiiamo k Bogu svojo prošnjo, naj osramoti in razprši narodo, i ' hočojo vojno.« Oborožoni mir! Človožtvo sc vrača v razinore ob koncu pro.eklega in v začetku sedanjega stoictja. Papež Loon XIII. jc o takotn miru I. 1894 izjavil: »Kazmero so tako, da sp oborožoiii mir ne bo dai dolgo vzdržati. \n vondar so morcmo teh razmer rošiti ter dosf-či mir, l<i to ime « restiici zasluži, čo nain Jezus Kristus k tpniu podeli svojo mi- lost. Zatreti častihlepuost, zavist in pohlep po tujem blagu — strasti, ki najbolj razplamenjajo plamene vojnc — more edino le krščanska ikrepost, pred vsem pravičnost. Le pod blagodcjnim vplivom te kreposti jc možno govoriti o ncdotakljivosti pogodb in mednaroduega prava, le tako sc more človcštvo z vezmi bratstva povezati med seboj, ko vsakogar prešinja prepričanje: Pravičnost povzdignjo narode.« Slične so besecle, ki je z njimi predsednik čehoslovaške repubiikc dr. Masaryk o novem letu 1933 izrazil svojo željo po miru, poudarjajoč zapovedi »čistega človečanstva, iki jih je Krislus dal človeštvu.« In poznejc je dostavil: »Jczus nas uči, da mora prava vera, prava ljubezen do bližnjega pi-ešinjati vse življenje, dan za dnevom, vsak čas. Največji del sedanjega človeštva se vere poslužuje samo za slovesno porabo; le v izrednih trenutkih, posebno v nesreči, se spominjajo Boga, prosijo za pomoči ter pričakujojo, da se bodo zgodila znamcnja in čudeži. Večno življe- nje pa se ne začenja šele onstran groba, že tukaj živimo za večnost.« Rešitev miru na svetu je edino v izvajanju načel Zveličarja sveta, 'ki je za vse trpel, da bi pridobil človeštvu spravo z Bogom in ljudem mir v medsebojnem odnosu poedincev, narodov in držav. Naj bi On, ki je premagal greh in smrt, strl glavo fcači krivičnosti, ošabnosti in poželjivosti, ki ogroža mir mcd aarodi ter preti z najhujšo smrtjo Evropi in njeni kulturi! Naj bi njegov prelepi velikonočni pozdrav »Mir vam bodi« bil povsod sprejet s hvaležnostjo in iskrenostjo, zlasti od onih, ki imajo sedaj v svojili rokah usodo ovropskih narodov!