UrwiniAkHu upravniiki prostori: S65T H. lawadale «n Ottto» ef public tttioii M87 So. UwndoU f«Uphoa«i LawudoU 4635. ' " "Wl ■■ ....."P11" 1 ■ 5TEV.—NUMBER 270. "¿¿"Z W^WIR Chicago, III., sobota, IS. novembra (Nor. IS) 1919. DELAVCI PEI železnlfiki UPRAVI KA ANGLEŠKEM. SENAT IZREZ AL "SRCE" IZ PAKTA. IT ALI J Alfi, ZAPELI HRVATE. KI SO POZDRAVILI AM* riOane. Pariš. — Jugoslovanaki tlakov-nI biro javlja, da so Italijanske oblaati na otoku Krku bliso Ueke dale saprcti veliko itevilo lfma tov, ki ao priredili ovjcijo s mori-Akim pomorščakom, ko ao ae sad-nji isktveli a torpodovkc in mudili nekaj \daaa na Krku pred par dnevi; , Predsednik vladnega odbora as - določanje osa sladkorju odpravil določeno osno aa t tovarnarje.y sladkor kmalo največja f ¿i delikates!. Chloago, 111. — Cena sladkorju pojde navagor bi pomanjkanju slsdkorja bo aeveda kmalu od-pravljvno, Tak je mlaj poloiaj, in idhfa.se ne gane, da pcime pro-fltsrje, ko prične atsra igra a sladkorjem, ko bo en metat ar po tri do itlrikrat prodal ravno iati slad kor. Major A. A. Nprngue, ki ja predsednik sa dolodanje sladkornih sen * Uhicagu, je isjavil, da je dolpfona eoua xa tovarnarje odpravljena, To pomeni, da bo to« varusr Isbko določil ceno nlsdkor* ju, .sa trgovca trn debelo In ua drobno pa oatane veljaven dolu flen prof It. « Strokovnjaki isjavljajo, ds sdsj ni prsv nobenega sadrlka, ki bi preprečil, da cena xa funt *lsd-korja no poskoAi na pet in dvajset centov. Velftiisiiliki Usti, *kl tako jkdl pretekajo krokodilove solse, da bo ljudstvo trpelo, ker so sestavka!! delavni, ne najdejo prav nobeni* grajalne besede proti lenin v nebovpljo^emu ocUhrtMtvS. že včeraj ao prodajali funt sladkorja po baslAnl «eni po H do ID v. Hladkor postane de ilkateaa, kot jo bila avuji^aano iVbuls v »aflettku svetovne vojne. Tovarnarji se Ugovarjajo, da letoinjs sladkorna pesa ne vaebu-toliko sladkorja, kot dw«ft.l«- jo ja AjuuuaiA visoa. ... „, » ^ V resižM je pa stvar drugafoa. Ko je dno 1H. oktobra justM 1aj- ^nWVETA09 1SS7 Se. L«w4alo Ae—ae, Cki—gm, THE ENLIGHTENMENT* Orgmm »f the Öwaei Wjr thl N^US Advertising vate« aa Kdaj je vojoa končan«? — Ce je treba pomagati pro-fitarjem, da lahko poljubno natezajo cene gori do nebeških višin, ali če je treba pomagati "busineasu", da išče kupčijo v Nemčiji, tedaj je vojna končana, čeprav mirovna pogodba še ni ratificirana. Ako pa rudarji zahtevajo iekaj priboljška pri svojem mukotrprtem delu, tedaj vojna še ni končana in delavci morajo čakati, dokler ne bo ratificirana mirovna pogodba, f * Chicago Subscription: Unit« <1 Stota» <**«•!*.Chica»« igo $6.60, and foreign countries $7.00 per Chicase) and Casada $4 par yaer; fear, s. pr, . dm wmm )• . tmi 4m — wmm ae m«u»I lUft. (November SO-IS) p«U. mmimëm ímvm potekle eeretsise ri VELEBIZNIŠKO ČASOPISJE IN RESNICA. 0 I i • 4 s I »m Velebizniško časopisje se rado pobaha, da je svobodno in brez tujega, vpliva,,da prinaša dogodke v nepo-barvani luči in pove resnico, čeprav ta resnica včasi boli. Res je, da na velebizniško časopisje ne vplivajo tuji interesi, kajti časopisje prinaša le to, kar koristi velebiz-niškim interesom. Resnica in velebizniško časopisje sta pa tako velika nasprotnika kot ogenj in'voda. Iz tega sledi da velebizniško časopisje prav lahko izhaja svobodno in „ brez tujega vpliva, pri tem pa laže v interesu velikega biz-nisa, da se kar kadi. Ali naj na pr. imenujemo resnieo, če je "New York -o Evening World" še pred izbruhom jeklarske stavke pri-občil tele vrstice: "Element, odgovoren za to velikansko nevarnost (rudarsko stavko), je tisti element, ki se hoče polastiti vodstva organiziranega delavstva in drugih in dustrij, pripravljajoč se, da se polasti industrij." Smokavzar^ki je Opisal te lažnjive stavke, je dobro Z. vedel, da je lagal, ali to laž ni zadostila njegovi laiiželj-: nosti, ampak je nekoliko nižje zapisal še debelejšo laž. ; "To Je tisti element, ki je pregovoril tujezemske jek Z larske delavce, da so zastavkali. Imenujte jih boljševike : I. W! W., rdečkarje, radikalce — te sile pe stezajo po koiv troli organiziranega delavstva v Združenih državah, ki so povsod enake. Razočarane zaradi neuspeha v jeklarski stavki, skušajo doseči zmago na premogovem polju, ki jim ne prinese le uspeha v jeklarski stavki, ampak tudi v drugih industrijah. "Skozi mesce so bile te sile na delu okoli unij premogovniških rudarjev, posebno okoli tujezemskih rudarjev —• pridigajoče sovjetsko vlado v rudnikih, pridigajoče ne-priznanje pogodbe, sklenjene po rudarski organizaci, (United Mine Workers of America) s kurivno upravo, po kateri je bila sedanja pogodba veljavna v času nadaljevanja vojne, toda ne po 1. aprilu 1920.° Tako je modroval urednik velebizniškega lista, še preden je pričela stavka rudarjev. Članku je vtisnen peča lažnjivosti, kar bo priznal vsakdo, ki sodi tak članek nepristransko. Ali tako laž imenujejo velebizniški šmoka-vzarji golo in čftto resnico. Kdor hoče sprejeti teh laži sa resnico, ga šmokavzarji vrstijo mad boljševike ali elemente, ki hočejo uvesti v Združenih državah sovjetsko vlado v industriji. Kakor so papeži nekoč preklinjali ljudi, ki niso verjeli, da je vse res, kar pride iz Rima, tako danes proglašajo velebizniški šmokavzarji vse za boljševike, ki hočejo s silo strmoglaviti sedanjo vlado. Da so velebizniški časniki prišli do take moči, da lahko navadno laž proglašajo za resnico, zadene velik de Krivde tudi strokovno organizirane delavce. Delavci, po Katerih danes udrihajo uredniki velebizniških listov in Hm dajejo razne priimke, so sami segali po tem časopisju frga pridno kupovali, mesto da bi ustanovili svoje dnevno Wavsko časopisje, ki bi jim služilo za obrambo $ensivo. £ Strokovno organizirano delavstvo je izdelalo svojo organizacijo precej dovršeno, kajti organizacija šteje nad ¿tiri miljone članov. Ali ta strokovna organizacija je podobna zvezanemu velikanu, ki ga pretepajo pritlikavci, kšr se ne more braniti. Strokovno organizirano delavstvo j* zanemarilo delavsko časopisje. Mesto, da bi imelo \y vsakem mestu, ki šteje okoli petdeset tisoč prebivalcev, S nanj po en dnevnik v angleščini, nima nobenega. Ve» ■ Ameriška delavska federacija je podobna armadi, ki odhaja v bitko brez orožja. Kar je sa vojaka orožje, to je za delavsko organizacijo delavsko časopisje, kajti brez dobro organiziranega delavskega časopisja ne mora delavska organizacija doseči uspehov na strokovnem in političnem polju. Dobro organizirano delavsko časopisje je ves med delavskimi organizacijami, obenem pa služi, da odbija napade velebizniškega časopisja, kadar je pa prilika ugodna za napad, pa tudi napade to časopisje. železničarji in rudarji so na svojih konvencijah spo-znali potrebo dnevnega delavskega čaaopisja v angleščini. Sprejeli so tudi zaključke, da ustanove delavske dnevnike v angleškem jeziku, a zdi se, da je ostalo le pri zaključkih, kajti dosdaj le niso izšli U delavski dnevniki. kVprav sedanji boji a velebizniškiml interesi bi morali ameriškemu delavstvu odpreti oči, da ao delavski dnevniki V angleščini potrebni smeriškentu organiziranemu delnv. ¿XV DOPISI. Los Angslea^OaL — Prenehale , e k vej ovnu vojna, ki je trajala nad štiri leta, toda pričela ae je druga vojna — vojna med delavcem in delodajalcem. Smelo lahko trdim, da ae je pričela največja nduatrijalna vojna, kar jih je svet še videl in t atranki zaupata «voji moči ter hočete lapre-meniti sedanji sistem. Oba atranki shirata svoje sile in moči za vspe-šen izid tega boja. Privatni vele podjetniki as poelužujujejo vseh mogočih sredstev in ne brigajo se niti za svete zakone ameriške u stave iter hočejo poteptati zadnjo svobodo*in zavednost priprostega ljudstva. Izprevideli so, ds se je delsvstvo pričelo zavedati avojega obupnega položaja, pričelo se je zavedati, da je tudi ud človečke družba in sicer naj bolj koriaten ud in vsled tega zahteva tudi primerno iivljenje in tega jih je strah in se boje, da zanjs prihaja doba, katera je zadela ¿razne kralje, eesarje ter druge samodržce. Vsled tega pa ae poslužujejo skrajnih sredstev, da bi zaitrli vsako gibanje delavcev v prid prole-t ari je ta in da si na ta način zasi-gurajo ie nadaljni avoj obstanek; Niao zadovoljni, da so napolnili svoje nikdar site mslhe z miljoni, katere ao jim zbrale žuljave roke delavca, ne oni jih hočejo še več in še več. Ne posnaja merč in razkačeni ao kot ga& ako se jim reče do tukaj in ne več daljs. Da si ugladijo pot do najdalj-nega izkoriščanja ljudskih množic, ao napovedali« boj vsakemu gibanju delavcev in hočejo ga po-< t ianit i nazaj v dobo, v kateri ao bivali Šrnoi pred dobrimi pette*. tirni leti. V (teh bojih se poslušaje jo vseh mogočih sredstev in naj IjtJbša so jim ps lašnjiva poročila, katera' pošiljajo v rasne čaanike in denar, katerega razmetujejo naokrog. Veliki ameriški velebiz nitki časniki prinafejo po cele strani gradiva, v katerem blatijo in napadajo delavce. In ni »treba misliti, da js ta boj samo v Ameriki. Ne, vrii se skoro po vsem civiliziranem svetu. Vss povsod se vrli boj med privatnimi velepod-jetniki in delavel. In ta boj obeteji odkar Ari človek. Odkar pomni zgodovina, se vrii boj med izkoriščanim in Isko-riičovalcl. Badnje najdbe v evgip-tovskih piramidah nam pričajo, da so se is tokrat vršili boji med delodajalci in delavci. Vriili ao ae boji med suinji in sužnodrlci in ta boj se vrii dsndanes. In ds-nsinji delodajalci ao istegs mišljenje in nasiranja, kot so bili njih tovariii v starih časih. Nič boljši sanje nI nobene postave osirom na izkoriščanje delavcev. Vssfto postavo prelomijo v ima ou "ljudskega mnenja". In delavstvo as tudi saveda uso-depolnegs trenutka in Časa, v ka terem ee nahaja. Dobro ve, da vaako' omahovanje in odlašanje bi pomenilo sa njega izgubo industrijske svobode, industrij «ke demokracije. In valed tega je t reba, da smo tatrajni, ako hočemo doseči naie cilje in imeti kak vapeli v tem gigantičnem boju, ki «e je pričal. In imeti hočemo bolj-šo in udobnejšo iivljenje, ketero ss bo vsaj moglo primerjati člov«. »kemu življenju.-Ne borimo ae toliko sami sa sebe kot ne bilo zmage. Brez boja in žrtev ni zmage. In na take žrtv^mora-mo bki tudi sedaj pripravljeni. Ko «o ljudske maae izprevidile, da ni drugega izhoda, so se združile napram vsem tiranom in bili so osvobojeni Še prej, kot so se nadejali | Tudi sedaj ne smemo gledati na žrtve, ampak delati moramo, kp likor nam le prepuščajo sredstva in razmere za naie človefike^pra vice in zmagfc je gotovo na naši strani. Poznejši rodovi ae bodo nas spominjali z hvaležnoatjo, kot se vsi svobodoljubeči prebivalci Zdr, držav spominjajo z hvaležno stjo v sn u velikih osvoboditeljev Georg VVaahingtona in Abrahama Lineolna, ker jih je prvi osvobodil tiranije angleških mogotcev in drugi pa črnoe tiranije juinih tiranov. Vsakdo dobro ve, da delavec vzdržuje ves evet in da brez nje gS bi ae ne mogli nekateri pasti v razkošju in v vsi mogoči udobnosti. Od česa bi ljudje živfli, ko b: ne bilo delavcev? Stroji bi ne mogli operirati brez delavcev. Ko bi delavca ne bilo, bi zaoatala vsa industrija, ves promet. Vsa moderna tehnika se ima zahvaliti pri-prostemu delavcu. Kdo je obdelal velikanska polja f Kdo je izpre-menil puste planjave v rodovitna polje T Kdo je zgradil velikanske in razkošne palače? Kdo je zgradil velikanska parnike? Ko bi delavci s svojimi pridnimi rokami ns delali, bi ne imeli ničesar in Živeli bi v primitivnih razmerah kot je prvi človek. In kaj je dobil za plačilo? Niti itoliko ne, da bi ae pošteno preživel. Ljudski izkoriščevalci nočejo tega priznati in si prflaetujejo sebi vse to, kot bi ss-mi vse ¡to izvršili, dočim so bili oni coklja vrfemu napredku in ovijajo razvoj industrije in produkcije s svojim zatiranjem delavcev. Vse je odvisno od delavca in za zahvalo ga preganja, zatira in odreka vse pravice, do katerih js* upravičen kot človek. ' ••;! Ako vse to premislimo pridemo da zaključka, da ne smemo dnne-hali v našem praVičnem boju ampak podvojiti moramo našo vstrajnost, da dobimo to, kar nam gre po vseh človeških postsvah. Kdor koli zasleduje ljudsko gibanje, mora izpoznati, ds delsvstvo igrs selo važno vlogo v tem gibanju. Delavatvo ae vzdlguje vsepovsod in zshteva to, do česar je upravičen. In mi ne smemp čakali na vapehe delavcev drugod, ampak ki po začrtani poti dalje in dslje do konečnega cilja. Ako bi mi Čakali na druge, bi bili tako-rekoč izdajioe napram našim bratom v drugih kraji». Kot že omenjeno, delavski izko riščevalci ae poalušujejo najbolj sramotnih sredstev v boju zoper organizirano delavatvo. Kdor koli je med vojno aamo omenil o kakem zatiranju delavstva, je bil takoj nemški ipijon ki veleisda/a-lee. In ko se je vojna končala, so vai ti "špijnni" takoj izginili in prikssali so se boljfcvK; Pred vojno ni nihče vedel sa nobane take oael>« Toda s vojno je priila tudi nadloga v našo dsielo ter u-groža mirno in sladko spanje naših patentiranih patrijotov — za njih lastne iepe. Njih polne blagajne ao njim največji simbol demokracije in petrijotizma. In ker jata v nevarnosti, abaodijo vsakogar za boljševike in inosemea povzročil boljševizem v Kil**? Ijevanje Kardjordjevičeve vfc* Ali ne earfetična strahovlada. Kjer podvrže brfezpdgojrio Krvaški iu koli ae pripeti kak zločin, velebiz slovenski živelj v tej troimeni dr nttko jaaopteje takoj zakriei, da ¿avi. je to povzročil i 11 ozeme«- boljševtk. Enako je tudi na Hrvaškem i„ i'rez par dni pa prinesejo prav v Sloveniji Tam je mafi^uua tt potuhnjeno iti z vsemi barvami Karadjor^ipvo vlado, gepuhliiuiu. prebarvano notn o na kakem prav ska večina je razdeljen^ iu ^ ^ Kkritem kotičku, du je bil zločinec drazdeljena. Klerikalna repobli kaka oaeba iz njih lastne družbe. | kanska strank« je konservativna BBHBMBBMIBMBBi valSTvemke r«. šujem mentu. Pod stanovanjem zlike. Poleg tega je ultra-radikal. nekega tukajšnjega oilvetnika je na atranka, katera je svoječasn0 neko noč eksplodirala bomba. Tu^ obdržavala konvencijo v Cle\> kajinje velebizniško časopis je Untfu. Kjerkoli ae •ude'skupin» zagnalo p/avo hurou.sko vpitje, da Jugoslovanov, pride do aespors-l je bilo to delo boljše viko v, in I. W, Izuma. 't^ft-V ' 1 W. Orez nekaj dni so pa prav po- Vsi Jugoslovani pa povdarjsjo astiti precejšnjega preuioietjja, da je jugisriovam^a skupina p0' nižno prinesli poročilo, da jc bom- trebna. soglašajo, ds je ta po-* bo podtaknil nek njegov tekmec treba v bojevanju zoper italijana-ter zažigal, ker mu je bil na poti, ke aapiracije. In edino to j« ie u. da se s svojo ljubico ni mogel po- panje. Toda Jugoslovani ne izvrie Ko je bH aretiran, jim je ušel ter avoje najboljša proti it#%mkiui skočil ednajst nadstropij globoko zahtevam, če ne pokažejo združ«-. iz sodnijskega poslopja ter se u- ne fronte, ^jik nesporazum in bil. nj|i stramkar>ka cepljenja in pod. Takih in podobnih slučajev bi cepljenja delajo za «krdltev iu. lahko napisal cele knjige, ki so ae lijanike pozioijč. Italjje ne razje-že odigrali in se še dogajajo. In dajo narodna'sovraštva. Italija i-vedno je prvi zločinec delaveč-i- ma svoje strankarske razlike, ki nozemec, Prave krivce pa malo- pA niso fundamentalm». krat dobijo, ker jim vedno "ui- Jugoslovani sedaj najbolj po-d«jo". • trebujejo, dalekovidnega patrio- In to ne more dolgo »trajati, kaj- ta, kf razume zdru-žiti vse naspro- i ,k.<»«iil.i nu&mnaiAi. «..»i . I _ «j "t .t • . r}^, oeajo m moje naj- vodUa 8¿ občuje. Ce imanj ne«»- ti hrvatski pregovor pravi : t u joče cilje, ki "Svaka sila dO vremena". In ka- konfusrijo med J , dar bo odvzeta ysa moč privsknim ti jo ztrnanjisvel' izkoriščevalcem, ¡tedaj bo šele zasi psmetnejifc, če' se jala zlata svoboda demokracije, /a nji srbski vladi, W katero je ljudstvo v večnem boju, bijo v vojni in jjM odkar je na svetu. In šele tedaj dOvanje «vstovke bodo sreča, zadovoljnost iu mi» ao zdaj združijo vladala na svetu, ko bo vsakdo u-1 gl^ni elementi v delavni narod žival sad svojega dela in truda, tedaj ostane dosti časa, da se agi' Dokler bodo pa samo eni uživali tira za subdt&ukanje «epublikan-in eni pa samo delali in stradaH, ^® iome vlada za enako demo-pa ne bo sreče in zadovoljno«ti ter I kratično formo uatavne monarhi-miru na( svetu« In zstiranec se je je. Ce ne prida do takega spora-še vedno osvobodil, to bi lahko vsa Uuma, tedaj pride gotovo do ni-kdo se naučil že iz zgodovine, kdor družitve in de razbitja Jugosla ni slep. Toda kakor se razvidi so vije v svoje originalne elemente.' ravno sedanji izkoriščevalci po- K itemu naj pri5>om3lim to, da polnoma slepi, kot > bil nemški L^^ no5ftn fcOT.jen prevajilec iz kajzer. Tudi on je bil popolno m v ¿„^ jezik. A u. poražen od ljudstva^samega v syo- L^ ^ ^^ lu„irtvil dotti n§. ji notranji državi. Šel }e predaleč ^ ^ ^ moj nft8protniU opro. s svojo "vsemogočnostjo" in pa-L^ • del je. In tako se bo zgodilo tudi z ' vsemi drugimi avtokrati. Kogar Mogoče se ne bodo strinjali čla-hočejo bogovi pogubiti, ga naj- 111 ■ ^m. da sem pustil pnoWii. prej vdarijo s slepoto. ' I «fO^J? «spsk. Pokazati sem h* Vsak delavec naj pa ima tri cilje — misli, delaj in ne odlašaj.— | JohnBernik.— 1 • V, I Oleveland, O. — V petek, 31.1 pa se nais _ ____ potomce. Bros vztrajnosti in slogfcikdor se drsne le nekofflco krltizi- V vsaki stvari je naše delo ničli Spomnimo aa, da ano industrijski suinji še od pamtiveka in da mora bki enkrat temu konee, kot jo bil konec suienatva v Zdr. dr-isvah pred dobrimi petdeaetimi Isti, ko je osvobodil predeednll laneoln črnee snianitva. Kakor js bilo konec srednjeveikega favdali» srn in konee samodrit va grofov ia baronov, tako mora biti konee današnjega «sssdnega sulenjstvs. Prodno je bU pa konee arednjrve-Akega sušenjstvs. ss rasni boji as odpravo lok nečlo\. ;Uh krlvie u h te vali neizmerne irtve, prage-njanjs In trpljenje. In bres teh bi rati sedanja krivične razmere, v katarih ihri priprosto ameriško ljudstvo Kjer koli ae prigodi kak SMin, storil ga je inoaemec4>olj. iavik. Ns vedo pa H mogotci, da ss imsjo revno inosemeem zahvaliti sa vss svoje bogastvo. In ako vzamemo n. pr. sadnjo vojno, delali so velikanake dobičke vri voj-ni Itferasti revno ji inosemei Ii Inesemstvs ae je stekalo bogMtvo v Ameriko.' Ne vss njih bogati v« ae je steklo iz Amerike v Ameriko In isosemri ae delslhsame Irnhel-ne' Ne priznajo ti s...ffotel. da l»lj še vi sem samt rasMrjajo a tre jim istirasjem delavcev. Kdo je da ü»erikanci razumejo poli tični položaj v Jugoslaviji in (iu je nesmiselno za vsakogar, kdW I jih hoče "Mufati'Vkot ^h je ho ......'blufati',.^ tel omenjeni prijatélj. oktobra t. m. je bil priobčen moj dopis kot odgovor clevelandeke-mu g9bezdaču na njegove prismo- ( darije, katere je po6iljs,l v tukajšnji angleški dhievnik "Piain — i-s m * Bnrton, Ohio. —Kakor sploh v vseh pnemogarskih naselbinah, tako smo tudi tukaj dobili počitnice za nedoločen čas. Kplikor Dealer" in poja«njeval razmere nM je prwnogarjev oziroma na- V novi državi Jugoalovauov. Ts nsŠ "pisatelj" bi se lahko jI-menoval Ahaaver II, ker je popolnima podoben prvemu, ker hitro sklobaaa kako pr i« m od ari j o ter jo pošlje v javnost ne meneč se, bo li a tem škodoval sebi ali pa komu drugemu. Zadnjič je pa le misHl da je zadel pravo, ko je poslal o-msnjeno pismo v angleški list. Tp-ds teden pozneje je pa omenjeni angleški liat prinesel urednlSfci člandk pod naslovom 44A Bewildered Union" in s tete pokazal i gnoranftu soldatu, da ne pooma razmer v oni deželi, iz katere je sam prišel. Kako naj pozna potem velo politične razmere v tej drla vi? Da bodo čitatelji 'Pro s vete znali, kak članek je prineael e' r» v premoga in delali za feopande premoga smo ttiše orožje, da se ne po-> prej ne delo, dokler nam premegaraki baroni ne ugodijo našim zahtevaih. 50. oJctobra se jc vršUa seja tu- «"Si rio, 4a. oni delavci, opofliča v dovu, I delo, da naredijo Toida, ko iS psma novembra kUeala na' navadi se j» opazilo vač ki ao »f* na del* kot je voljeno od tukajfctja lokalne podružnice U. IJ. W: .of A. Kako bi ____ tO'tolmači^ ne vem. Raznn.n. i Plain Dealer' z ozironV na^ politič ¿e «k» le nekaj ti&ih, ki ne morc- as razmere v Jugoslaviji, sem iste ga prevedel v slovenščino. In ker kar sem še zadnjič prevedel ono priamodarijo našega 'monarhÜta' in soklata, bodo razvide» v k* velikem naaprotstvu sta ai oba spi-sa in koliko pozna Amerikanee po Utične razmere v Jugoslaviji in koliko pa naš aoldat. Članek ss glasi: 'Med Jugoslovani js več atrank, katerih vsaka dela po ovojem lastnem programu in nasprotuje drugi. Nsfeogibna znamenja so, da med njimi ni alo gs. In to nam pričajo dejstva. Toda v splošnem imajo ps vai Jugoslovani en cilj in ta je, da Jugojj slavija mora ostati celota. Kot je bila Jugoslsvija začrtana na mirovai konferenci. ob«to jI ia treh različnih narodov, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Srhi bivajo v Srbiji in Crnigori, dveh kraljestev pred vojno in ksterlfa prebivala! r o je popolneaaa Srbsko, v Bosniji ki Hercegovini (a v manjšem števil« pomešani v de-žeti Hrvatov. Med Srbi samimi ai sloge. Večina je u monarhijo in podpira Ksrsdjordjevo dinastijo, ds saj te Ar nedelje vlada ▼ Srhi-jI; poleg teh js ps ki dsla v Hrvsti in Brbi kd ss bo js da jo misliti po svoji lastni pameti. a'ko jo hnSjo sploh kaj. Ksr je pa nas pravih premogarjev, smo ps vsi odTočno na sh-ani naHh vodi tieljev In-bomo tudi stali do *sd-njega. v !\' ' V naselbini vlada največji mir in rad in pajeU kompenij^' nffbenr«« zmeni t$ jaz nitcm tako se \m$ fe se in na pbt« napredka. In t» je tudi reaniea. Ako nsptevimo in STUčega navedka, lahk» večjo sniilŠIs» w ■kar umi Kitajski Indiji a» talijo a T, Pi.uieoanjmal f v 1'ariz. ~ fia Franooskc ni je več tjsoč Kitajcev, ki sodili impoitl-rani med vojno za razna dela na polju, železnicah, cestah itd. In «godilo ae je, da ae kuliji ženijo a Francozinjami, in' sicer v tako velikem itevilo, da je minister aa notranje stvari zadnji teden po« jivaril francoska dekleta, da večinoma ie imajo kuliji Žene na Kitajskem. • V — ' Ualaaevliaaa 0. aprila VygW lakaep. It. J*al)s IMI e dviael IlUaaU. GLAVNI ITAN« MIT-M »O. LAWN D A LE AVI* CHICAGO. ILLINOIS. ¿LAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922. Izvršcvalni odbor. urSAVNI O DSC K. • 2*2**»***' aSBf-SS Sa, lavaSri. Am. CUa» ta waaoaaomic, a.»* h^i, a« u«. r-,^ e.. ¿^J* , ¡£2S2SJ?,C8QA «S saar«ae ilELbi. a** ds^ Budapešta izpraznjena. London. — Itumunaka zastava, ki jo vihrala v Budapešti, odkar j«1 padla Bela Kuuova sovjetska ♦lada, je bilo odstranjena 13 novembra. Kunmuci 9» zapustili mast o. Ogrska narodna armada. 30,000 mož, je pod poveljatvom admiralu Hortyja zasedla Buda Na luni so kanaU in šiva bitja. Boston, Mass. — Profesor Wm. H. Pickering, ki ae je pred kratkem vrml iz Kingatojta. Jamaica, kjer ja opazoval in proučeval luno, piše, da je našel na luni znamenja, ki «pričujejo, dš ae tam nahajajo inteligentna šiva bitja. Pickering pravi, da ui res, da je luna mrtvo telo bres zraka, vodo tU rast limit va. kakor se je doslej smatralo. O11 je opazil na luni dva kanala, ki držita paralelno in ob loh kanalih ae nahaja zelenjava In rastlinstvo v veliki množini. Po njegovem mnenju so kanaU uuiet no delo ¿ivili bitij, kakor ae trdi o kanalih na Marau, ki jih je od kril pokojni aatronom Pereival Lowell. Pickering trdi, da so ke-nali na luni zelo podobni onim na Marsu in da kanali te .vrste mora jo biti delo iiitelegentiiih bitij. rr**" "O PenMr Av«h CWveUa< OU* SOLNIŠKI OOSgg. osasomjz okrožje t Peni a.r«.r> »..a..* o wmr VZHODNO OKROŽJSl RuA.ll i Ii*»« 430, K ZATAONO OKROŽJI, ££ K^T^^ Lm kuSmt. a« as«. oaiMr«, Nadzorni odbor. Man StteevM, ywSiOA laaiT Wimta SA, Cettl Jak* Amkr+M, 41« P^r« «»„ gyj.*, Mtau». us. Ksiss. leer, a. vsik at. cwv*«* osi» Tiskovni odbor. •Ppm O^kko^ Jate AaknlM I« Ma n PilmH. = * anautiTvsNi ooaoa. Oroas, Kana. — «tavka v 14 o-krožju premogargke organizacije je bila popolna in od prvega dne so vsf premogarji atall zvesto na strašni naših mednarodnih uradnikov te organizacije. Zavedamo > se razmer, v katerih aedaj živimo in odločni bomo do «adnjega. Vztrajali bomo! Brezmiaelno je pri-cakovaiti, da ae tbomo premogarji ustrašili kakih nesmiselnih groženj, ker a« zavedamo, da amo popolnoma na pravem stališču. Zavedamo se,' v kakih razmerah smo živeli premogarji v tukajšnjem djstriktu, zavedamo ae, da amo upravičeni do 'boljše plače in ureditve delavskih razmer. In vsled tega bomo tudi zvesti našim načelom in vztrajali do konea. — Rnpar. •TT-1 "I ' V • - 0t '«e ¡».»O «i! ♦ Rooka Sprinf, Wyo. — Poroča -no, je bilo, da je v državi Wyom-ing razglašeno vojno stanje in vsak premogov rov je zastražen od vojaštva. Dosedaj še niso imeli nič dela in ga tudi v. zanaprej ne bodo. Tudi v tukajšnjem mestu je stotnija vojakov, ki Pa nimajo prav nobenega posja. Med premogovniško družbo iu tukajšnjo krajevno podružnico U. M. W. of America ae je dosegel sporazum v toliko, da dela vsak dan oaem mož, da nakopljejo dovolj premoga za mestne potrebe in aicer za razsvetljavo in vodo. Toda Še teh osem mož se težko dobi vaak dan. Razumno, da se vrstijo. — Poročevalec. POTREBUJEMO IZUčENE SLAMNIKARtGE ZA SENIKE KLOBUKI VSAKO- DOBRA PLAČA, DOLOA SIZO NA, 8VITLA SOBA V TOVARNI V SREDINI MESTA, NI TRIBA ČAKATI ZA DRLO» NAJBOLJ ftl VRSTI STROJI, v ' , ¿¿ Slovenci, Hrvatje in Srbi Jeklarska stavka. ml laliau aaloaaat. uia.ia*>ll. bi najkltraje. 1Mtet^safc alki sa drsal strani lakaj lepla. šsjs deaer Cr«a «•«««g* edUtks. Eaa Mibulal. vas .Marli, la alkare.Ts.ba.ri aOT as p " Harrison it. poulična kara in vsa Metropolitan "L" Racine avs, V ODGOVOR PROHIBIOIJI 1 KUKAJ BAM DOMA I Is nsše- ga izvrstnega Malta in'hmelja na- Esvi lahko vsak ssm dobro piva, tero vsa oeveK In okrepča kot v starih «asih. 10 galon pijafts sa $2.25. Pilita «a danes, dokler «s Is-hko pošljemo po polti vsa potrab-na navodila. Kakovost js jamčena • in pri večjih naročil dama popaat. Frank Oglar, 6401 Snpavior Av«„ Cleveland, Ohio. Oollinwood sprejema naročila Mali Petrorisfc Oandy Store, 16617 Wstsrloo Bd., Collinwood, Ohio. Z-1—......<>:- želite potovati d0mbv7a— hiti KISSp ^NEW YORK SREDIŠČE SVETOVNEGA PROMETA V VSEH OZIRIH. MIH mMJM..,— r.ta»..J. . »Uri kr.J — InjM -Ij.ulj. MM U d.m°ri*' ■«• -v» UmljnU mS rE^jTSMP-.&B3# lasti na|lm rojakom priljubljen« POTNIŠKE PISARNE IN BANKE / EMIL KISS, ilfMjyHp^JM^^J^ dm*** IrftlNP i® pe neJaMMI le« is, laplsasj« vi.g. see« «spavwi. , «vrdha V.m GASANCIJO aa m iiiUfaajlit 1 i, Wmwtus rir^A^ plašne. PišlU aH pridite «««Uo aai Z E w IL KI88. A L133 SECOND AVE., cor. 8th St, M k NEW YORK, N. Y. M h V.laaaefJeae ISgg. jH 9 fkaoei Orekaed UN. M Farme naprodaj v državi New York. Sadaj ja ¿ae, da aa pripravita za spomlad. Kdor koče kupiti farmo v kraju, kjer ao dobri trgi, dobre voda, dobro podnebje, od 2 do 0 milj do lalagnlee, v bližini šol. Kdor koča zemljo aa kateri zraste po 250 bušlov krompirjs ns sker in vsi drugI pridelki obrodijo ravno tako kot farmo šalita, vss dm#o bo aa aašl akrbl. f -v j THE ZULICH FARM ACENCV, ■AIT WOROBtTKR, W. T. s NAPREDEK. "Proaveta" pila za bUgoaUryé ljudstva. Ako as strinjsl s njsnl-mi idejami, podpiraj trgovee, ki <.i/h»;«ja v Proevall, V salogi listam vas ca vsakdaajs poUohšči ite po zmerni aoal. rlAtM > sAiaomos v roiAšsae. Mil E Wr^WWrWr^r^rWf rrJf7rJrJrJrJt^£ h 'i hM hkJsliMLliMilihkhh 1 ■ Wr - * NOVICE XL JU-GOSLAYIJE Inozemstvo, POTOP 4 Kitajska on robu bankrote. Peking — Minietraki predsrd nik Člnjuupeng je preaeoetil kt-Ujsko javnost a svojim govoru» v aborniei pred »«kaj dnevi, ko ji izjavil km ovinkov, da je kitaj aka republika na robu finančnega propada. Dejal je. da centralna vlada nima kontrole ned pro v m «djami, kjer ee ee rodili najavitej-fci finančniki bi vir dinaetije. Via da ne more dobiti domačega tir inosemskege posojila: Proračun aki defieit ta Ukoče leto snela iiiiljoiiOv telov (S9*,OQO.0OO). Juioozspadne provineije ae noč* jo pomiriti a severno Kitajako in ne odrsčunajo nobenih davkov, medtem ko ua drugi strani neprv stano moledujejo sa denarno pod poro. Centralna vlada dolguje vojakom na plati. Generali in go-veroorji brsojsjrljejo, da ae boje upore med četami, ako ne dobe plače sdej. ko se bliža zima. Vlada ima 1J0(M>00 mol stalne armade ki potrt polovico dohodkov. Ar meda bo uničila finančno stanje republike, ako se ne zmanjAe (''i njun pen g priporoča, da se atro-ftkl sa armado znižajo sa itiri mi Ijone mesečno. To se mora zgodili lili ozira, kaj store rebelhv južn Kitajaki. Militarizem se ni obneeel v Nemčiji in ne bo se v As$. Severna in jnlna Kitajske se morsts združiti; eivilna vojna uničuje obe polovici. Politične strsnke zlorabljajo zsupsnje-ljudstva odkar obstoji republike in to mara pre nehati. Koden j, 6. nov. — (Poroča I. D. Levi ne) — "Mookva je nepremagljiv jez aovjetake Rusije. Teko jr dejal Ksmenev. pmi^duik moakovakege sovjeta. ko arm ga vpreftal, kaj je retmiee aa vstaji v Moskvi, o kateri je kilo toliko Mil zunaj Rusije. Ksmenev «e je nsamejal in dejal "Ce je bila kaUna vstaja v M Oak vi. tedaj mi Moakovčani pe vrmo nič o tem", Kamene v ja e-den najvpiivajetih komunistov in moč velike eneržije Povedal mi je, de je bilo v sa-četkn septembre razglašeno vojno Stanje v Moakv i Razlogi za to so bili agent je Kolčake in Deniki na. ki ao raztrosili med ljudstvom lain ji va poročila v s viko, da povzročijo »mainjavo istočasno, je bila odkrita zarota med protire-volncionarnimi konatiturionalni-mi demokrati ali kadeti. Aretiranih je bile večje itevilo prista-iev kadetske stranke; mnogi. ka Urim se je dokazala nedoiinoat, ao bili iapuAčenv Med *a">tnflri je bile tudi ve« socialnih revolucionarjev. Okrog 200 se jih «o n* ha je v zaporu v M oak vi Ker pa je cetralni odbor socialne revolucionarne Stranke srejel resolucijo, s katero obsoja zaroto in posivs svoje člane na odpor proti Doni-kinu, Kolčakn in ibdeniču, bodo zarotniki izpoiisni Izmed 200 jetnikov je eamo pet, ki aa ne strinjajo s resolucijo in Id M raj-ti imeli Denikina v Moskvi, kot pa eovjete. Dalje je rekel Kamenev, da je v moskovskih ječah danes manj jetnikov, kakor jih je bilo v času esrja. Jetniki so večinoma #pe-kulantje in éploni. MoakovaU delavci so zvesti sovjetski vladi. Moskva je dala rdeči srnadi mnogo polkov in stotine aktivnih komisarjev. Razumljivo je, da v času blokade, Id povzroča večjo mero Stradanja, ae pojavlja nezadovolj-nost tupetam. Toda nemirov ni. Kjerkoli Kolčak ali Denikln okupirata sovjetska kraje, um ljud-je komaj čakajo prihoda nsl& čet, da jH» reéljo težkih rasmer. Ljudje pozdravljajo rdeče čeU in jih pogoets s kruhom, mlekom In meaom^ Moskva je arce nove Rusije. Od tukaj teče življenje na vahod, aa ped in na jušne fronte. Lokalni biro aa raadeljevanje živil prejme vsak dan sedemnajst železnil-kih vagonov kruha. Mcakva dane« AU je 1,300,000 prebivalcev ; od teh opravlja 180,000 fhdW delo in prejemajo dnevno funt in Wit kruha. 360,000 prebivalcev apada v drugo kategorijo in, prejemajo tri četrtine funta kruha dnevno. Kar se tiče kuriva, je Mcakva preskrbljena a premogom s električno razsvetljavo, poulično ielesnieo in drage potrebščine skozi zimo; v sploAnem seveda manjka premoga in sdsj gs dovaiajo is Uralov. Tako je pripovedoval Kamenev. Mod pogovorom ni je udaril na ušesa, glae godbe, ki je igrala "internaolonalo". Pogledal sem skt^i okno in videl ČeU moskovske milice, ki je primsrttrsla in napolnila vsa Ityriugletl trg pred veliko rdečo palačo, v kateri je glavni eUn moskovskega oovjeta. Ko aem opajpval čvrste postave miličarjev, njihovo porfektno disciplino in njihovo isvcatno o-premo ot^ novih Ikornjsf na nogah do gorkih sdkenj, sem si mučil moigane, kako bi mogel opisati ta prizor, da prepričam Američane, da red v Moakvl pod rdečo zeeUvo vzdržuje milioa, ki ee more popolnoma meriti s smošno-stjo polieijake sile v New Torku in Chleagu. Pred mano js bilo o-krog :*XK) mlinarjev. Šamanov js stopil na ^»aIkon in nagnvoHi milico. Dejal je. tla je aovjeteka vlada poverile milici varstvo reda in miru v Munkvi. Prvič v ago dovini sufts Imajo delavci puAke. da čuvajo svoje laatna intsreee, ne pa hiAe bogatinov Vea svet naj va, da moskovske milica staji ne strafl revolucije In brani rttolu cionarna disciplino in rod. Miličarji aa s burnimi kure klici odobravali besede Kamene Psriikt delavci "pljujejo" nn ve« kapiulistični svet. „. Pariz. — Delegatje vseh delsv-skih strokovnih unij v Parizu ao zadnji teden pri manifestacijah ob obletnici ruske sovjeUke revolucije sprejeli resolucijo, ki se glssi "ftliiali smo poročila o junaftkem trpljenju ruskega ljudstva Ukom zadnjih dveh let, ko ee bori za svojo svobodo, in valed tega plju ta'* jemo s zaničevanjem v obraz vaen vlad, ki ao zakrivile trpljenje ruskegs ljudstvs. Sklenili smo, ds danes uveljavimo vse sklepe stro-kovnega kongresa v Lyonau in n bomo več ijomsgsli isvalati stro lin. onim srmsdam, ki pobijajo ^ L rusko revolucijo, in sgitirali bomo i s vsemi nsUmi silami sa obrambo deUvako-kmetske vlade n v Ru-.Ijl» * f Jjfgfc 4 j v * ■ frjf | ■; Italija odpravil* blokado Reka. Koden j, Danska, 14. nov. - Iz .XJablinn«-. Jugoslavija, je prišlo poročilo, da je itelijanaka vlade uradno preklieaU blokado Reke. i ■ Priedrich mora odstopiti Dunaj. — Val poekoai sedanje gk ministrskega predsednika MMrichs v BodapeAti. da bi se-aUvil koalicijsko vlado, kakor sa-hleva vrhovni savesnilki svet v ^srizu, so izpodleteli. Orof Albert Apponyi bo sdaj poakuaii organi-sirstl novo vlado Nemlka narodna ikujNIlias žaluje Berlin. — Zadnji petek, ko je »dl pepel lluga liaaseja položen v akmmlH» na pokopališču, so bile v / Wht, I narodne akupAčine v črnino zavitt rdeče aaaUve in govornik sa govornikom je evlogirai mi rt vega vodiulja neodvisnih ao-clallstov. Viljem Dittmsnn je de->cle svojem govoru, da fe bil llaaes dula nemlke revolucije. % j Henry J. Schnitzer State Bank & llciaingfors. — Finska vlada je prUU na vsled velikemu komuni-»Učnemu gibanju v armadi. Bertin. — 25,000 deUveov je apremilo pepel Kuge llaaacja, umorjenega voditelja neodvisnih socialistov, na pokopališč Lldh-terfslde, kjer je bil pepel v žari tmloAen k večnemu počitku. Več kot eno uro ae je pomikala dolga vnrta pogrebeev po ulicah, ki so bile pokrit? s teatimi pslel svežega snega In blata. Po$Il|amo denar v staro domovino. ROJAKI I NaročlU es ns knjig« KajlSsvne Mattes S. N. P.. J. Me tics Uda pet knjig, kakor hitro ee Isprljs končane v BaroeKsni. Madrid, ftpenska — Debela j« al In dcUvei v Barceloni so akte nili začasne pogodbo« in prvi ao