TRST, torek 16. junija 1959 Leto XV. . Št. 142 (1296) PA ’ \4 lil ORSKI DMEVMIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-63«, 93-868, 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo JRKDNISTVO: UL. MONTECLH1 it. 6, II nsfl. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — Poštni predal 558 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA « 2* — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3508 lir. celoletna 49U0 lir — Nedeljska številna mesečno 100 Ur, let o ® ‘N- št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pelltco Lil. - Tel. 33-83 — OGLASI,- od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720,/ftrtletnoi 360.din: — Postni tekoči račun. GLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. f i-irv J. v icutiu IV Ulil. iicucnjon.* jv um, inracuiu evv um — ncutijon«. ibiuvi.tiv, , ---- . . tun 7»/'< m tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Selwyn Lloyd si v Ženevi prizadeva da bi dosegli vsaj majhen kompromis Danes bodo ministri razmišljali, jutri pa bo nova tajna seja - Včeraj nobenega napredovanja - Možnost neposrednih pogajanj med ZDA in SZ fcSN&VA, 15. — Današnja tajna seja štirih zuna-ministrov se je začela dve uri pozneje, kakor je p0 določeno, in to na zahtevo Selwyna Lloyda, ki se j® vrnil iz Londona ob 15. uri; eno uro pozneje pa so se sestali zahodni ministri na posvetovanje. Razgovori štirih ministrov f® se začeli ob 17.30 in so /^lali dve uri in pol. Po rJi so objavili naslednjo iz-J«v°: «štirje zunanji mini-‘h so se sestali pri de Mur-.U‘U. Razpravljali so o vpra-dhjih, ki so predložena OMerenci. Nov privaten se-'snek bo v sredo ob 15.30.» ^‘.zunanji minister Gromiko, l J® bil zelo resen. Trne za- P fo seji je prvi odšel sovjet- kod] ;. bil zelo resen. Trije za- ministri so ostali v dvo-'n so nadaljevali posveto- Fo tem razgovoru sta Her-ter in Lloyd zapustila vil- de Murvilla, ne da bi časnikarjem kaj izjavila. Francoski predstavnik, ki je prebral poročilo o današnji seji, je na vprašanje nekega časnikarja, kako je seja potekala, odgovoril, da nič ne ve in je takoj zaključil tiskovno konferenco, ki je trajala samo nekaj sekund. Predstavnik ameriške delegacije je izjavil, da so ministri govorili o številnih točkah glede začasne rešitve berlin- v . — iiaut anla do 20.55. """•U...lllllllllllllllllllinilllllllllllllllllimillllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIlllllllllllllllllllllllMIIIII Po Adenauerjevem umiku Luebke je novi kandidat za predsednika republike Sklenjeno je bilo, du bodo novega predsednika volili v Berlinu BONN, 15. — Danes se je »« . voditeljev zahodno-demokristjanske stran-j j izberejo novega kandi-D a Ja predsednika republike. , tašnji sestanek je sklical U^Oauer kot predsednik ,0d 64 velikih volivcev je bigi ®avzočih 57 in ti so se so-sbo sporazumeli, naj bo no-j..Predsedniški kandidat seda-b . minister za kmetijstvo Srich Luebke To pa se je k, šele potem, ko sta bo lnik Bundestaga Ger-. mttaier in voditelj parla-,.ehtarne skupine Krone odbila kandidaturo. ta ajtoj po razglasitvi rezultati Ilasovanja je Luebke izja-j, ’ Ra sprejema kandidaturo, bna b° gotov brezpogojne j. “Pore Adenauerja in demo-ta Banske stranke. Njegove IjPmdature ni namreč pred-sea Adenauer, pač pa pred-«.anik hamburške sekcije r's-“kristjanske stranke Blu-W eld- Luebke je bil izvo-v J* Po dveh urah in pol znanega razpravljanja. Takoj ta, lepu skupine je Ade- V pozval k sebi novega s-^idata in ga vprašal, ali Li, (Jema kandidaturo, kar je ^bke potrdil »u Uebke je rojen v Arnsber-Vestfalskem. Ima 64 let katoličan in poročen. »U nal.ie na un'verz’ v Bon-ta ’ Berlinu in Muensterju. Le-itm J®?6 je postal ravnatelj t.„L lske organizacije »Deu-- ne Bauernschaft«, leta 1931 tn P°slanec v pruskem parla-' Leta 1946 ie postal V- .Parlamenta za Porenje in 1« hu i°- °d leta 1947 do 1952 ia “tl minister za kmetijstvo tali- dove za Porenje in Vest- »i i°-' 9d leta 1953 Pa ie zvez' minister za kmetijstvo. ®m°kristjanska skupina je Hi Prekinila nenapisan obilen ^otranie politike bonnske L,bblike. Luebke je namreč fa« an- ^ interesu verskega suhotežja je bilo po letu 1949 , njeno, da kancler in pred-hd*• republike ne smeta pri-W *st‘ veri. Adenauer je g ed tudi katoličan. kraI\anral^a Predsednika, se bo •kl» -Y Berlinu. To sla nocoj V *Ptli komisiji Bundestaga V{-, (tek se bo sestal Bundes- rtek se bo sestal Bundes-»? na plenarni seji 18 ranjenih. V prestolnici Tri-vandrum so aretirali 80 oseb. Včeraj je med neredi v majhnem kraju Ankamali, 300 km od Trivandruma, bilo ubitih 5 oseb, okoli 50 pa ranjenih, med katerimi 27 policijskih a-gentov. Danes je bilo nekaj spopadov v Trivandrumu med skupino ljudi, ki so stražili katoliško šolo sv. Jožefa, in drugo skupino, ki je skušala vdreti v šolo. Konec maja je predsednik vlade odšel v Novi Delhi na razgovor z Nehrujem, toda pogajanja niso privedla do sporazuma. Danes so pristaši kongresne stranke v državi Kera-la začeli skupno z organizacijami privatnih krščanskih sol 'protestno gibanje proti krajevni vladi. Ukrep o podržavljanju šol se tiče okoli 7000 šol in oblasti so odločene doseči spoštovanje svoiega ukrepa. Prekinjeni odnosi med Japonsko in Severno Korejo SEUL, 15. — Danes je predstavnik južnokorejske vlade sporočil, da so na izredni seji vlade sklenili prekiniti diplomatske odnose z Japonsko. To so sklenili, ker je japonska vlada dovolila odhod Korejcev, ki živijo na Japonskem skega vprašanja. Razpravljanje ni temeljilo na zadnjih sovjetskih predlogih. Pripomnil je, da niso dosegli nobenih rezultatov in da se ni govorilo o odložitvi ali o prekinitvi razgovorov. Na vprašanje časnikarjev, ali njegov današnji izraz, da na seji ni prišlo do »nobene-ga zaključka«, pomeni, da je prišlo do novih elementov, ker je pretekle dni vedno u-porabljal izraz »nobenega napredka«, je Berding odgovoril, da po njegovem lahko uporabijo oba izraza. Predstavnik sovjetske delegacije Harlamov je izjavil, da s sovjetskega stališča «niso bili danes postavljeni novi predlogi«. Dodal je, da so danes nadaljevali razgovore atam, kjer so jih pustili prejšnji teden«. Zanikal je, da so zahodni ministri zahtevali dolgo odložitev konference. En dan odmora pri delu konference tolmačijo v Ženevi kot znak, da so bili postavljeni novi predlogi, ki jih morajo vlade proučiti pred novim sestankom štirih ministrov. Seja bo verjetno pri britanskem zunanjem ministru Lloy-du. Selwyn Lloyd je bil tisti, ki je danes prinesel iz Londona nov poziv, naj konferenca nadaljuje svoje delo. V krogih sovjetske delegacije zatrjujejo, da se bo Gromiko pred prihodnjo sejo posvetoval z Moskvo. Iz francoskih virov se je zvedelo, da je Gromiko danes večkrat govoril in vztrajal pri svojih zadnjih predlogih. V zahodnih krogih trdijo, da mislijo zahodni ministri jutri pripraviti dokument, ki bo v bistvu povzel govor, ki ga je imel v petek Selwyn Lloyd, in ki naj bi predstavljal neke vrste «testament» konference. Dokument bodo baje predložili Gromiku v sredo. Selwyn Lloyd se je pred prihodom v Ženevo udeležil seje svoje vlade in poročal o dosedanjih razgovorih. Na seji je bil navzoč tudi avstralski ministrski predsednik Menzies. Na londonskem letališču je Lloyd izjavil, da konferenca zunanjih ministrov «ne more trajati v nedogled«. Dodal pa je, da vedno upa v sporazum. Po mnenju poučenih krogov je Selwyn Lloyd dobil naslednja navodila: 1. Zahod mora napraviti še zadnji poizkus, da konferenca uspe. 2. Zahodne države se morajo potruditi, da pride do «minimalnega spo-razuma« med Vzhodom in Zahodom, ki naj omogoči konferenco najvišjih. 3. Zahod mora še dalje odločno zavračati zadnje sovjetske predloge o Berlinu tudi kot podlago za pogajanja. V poučenih krogih pravijo, da Mac Millan še vedno upa, da bo mogoča konferenca najvišjih pred volitvami v Veliki Britaniji, ki bodo oktobra. Pri tem pa poudarjajo, da Mac Millan želi_ konferenco najvišjih, «samo če bo lahko služila koristnemu namenu, in ne kot sredstvo, 1!a zmaga pri volitvah«. Britanska vlada je poleg teh navodil izglasovala Lloydu tudi zaupnico v zvezi z dosedanjimi razgovori v Ženevi. V zahodnih krogih zanikujejo, da se je Lloyd vrnil iz Londona z novim načrtom. Na splošno je treba reči, da je tudi današnja seja bila negativna, ker je Gromiko vztrajal pri načrtu, ki ga je bil obrazložil prejšnji teden; zahodni ministri pa tudi niso popustili niti za ped. Zdi se, da se bo Selwyn Lloyd sestal z Gromikom, da vidi, ali je mogoč kompromis o Berlinu, medtem ko naj bi proučevanje ostalih vprašanj prepustili konferenci najvišjih. V pričakovanju novega sestanka, ki bo v sredo, v zahodnih krogih spet govorijo o časa. Francozi in Američani vztrajno kažejo svoj pesimi zem kljub britanskim prizadevanjem, da bi se konferenca nadaljevala. Tako se dogaja, da mora Selwyn Lloyd sedaj prepričevati svoja zahodna ko-lega o koristnosti nadaljevanja pogajanj. Medtem izjavljajo v krogih sovjetske delegacije, da razmišlja Sovjetska zveza o možnosti neposrednih pogajanj z ZDA, če bi se ženevska konferenca zaključila brez konkretnih rezultatov. Priložnost za stike med obema stranema bi nudil Nixonov obisk v Moskvi in obisk sovjetskega ministrskega podpredsednika Koz lova v ZDA. Ta dva obiska dobivata še večjo važnost zaradi negativnega poteka kon- k vedno težave za sestavo vlade v Avstriji DUNAJ, 15. — Avstrijska ljudska stranka ni odobrila predloga kanclerja Raaba, naj se ministrstvo za finance v novi koalicijski vladi prepusti socialistom. Po štirih urah razpravljanja je izvršilni odbor stranke zavrnil omenjeni predlog. To ministrstvo ima v rokah ljudska stranka že 14 let. Raabo-va pobuda je povzročila številne proteste pokrajinskih federacij ljudske stranke. Socialisti so bili sprejeli Raabov predlog in so določili Bruna Kreisyja za finančnega ministra. V krogih ljudske stranke poudarjajo, da ne gre za nezaupnico Raabu, ker da je on omenjeni predlog sporočil privatno in ga je bilo treba v vsakem primeru predložiti v obravnavo vodstvu stranke. Vodstvo pa je obnovilo zaupnico začasni komisiji, ki ii predseduje Raab in ki ima nalogo pogajati se s socialisti za sestavo vlade in za pripravo programa. Pogajanja se bodo jutri nadaljevala.. Domnevajo, da bo ljudska stranka morda ponudila socialistom zunanje ministrstvo in mesjo podtajnika v finančnem ministrstvu. odložitvi konference za nekaj (ference zunanjih ministrov. iiiiiiiiiiiniiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnunuiiHiiiiiiiiHiiiiMiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii Fanfani obnovo in Saragat za začasno koalicije štirih strank . V petek bo vlada verjetno obravnavala Tambronijevo poročilo o državnem posojilu - Danes se začne zasedanje CK PSI - Campilli prevzel predsedstvo Sveta za gospodarstvo in delo (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Jutri se bo začelo zasedanje centralnega komiteja PSI. Poleg ratifikacije sporazuma za vstop MUIS v PSI, bo na zasedanju brez dvoma zelo važen predmet razpravljanja sestava nove deželne vlade na Siciliji. Glede pristopa MUIS smo že poročali, da mu bodo levičarji nasprotovali, kot bodo po drugi strani zagovarjali stališče KPI glede deželne vlade na Siciliji, ki je za nadaljevanje • operacije Milazzo«. V največjih dvomih glede sicilijanske vlade pa je vodstvo krščanske demokracije. Ni dvoma, da se bo moralo odločiti: ali za zavezništvo z naprednimi silami kot to zahteva demokristjanska levica, ali pa za zavezništvo s fašisti in monarhisti, kot zahteva desnica in večina članov sedanje vlade v Rimu. S tem v zvezi je politično javnost nekoliko presenetil nedeljski Fanfani jev govor v mestu Pe-scia, kjer je precej odkrito zagovarjal, naj bi se krščanska demokracija začasno u-smerila na zavezništvo z ostalimi tremi sredinskimi strankami, socialdemokrati, republikanci in liberalci. Njegov predlog je Saragat takoj z zadovoljstvom odobril in bo jutri objavil v svojem glasilu »Giustizia« članek, v katerem poudarja, da se morajo vprašanja «zunanje in notranje politike reševati odgovorno in resno«, kajti »komunizma ni mogoče pobijali s na Severno Korejo, ..........min nun 111111111 min Zadnji trenutek odpovedana stavka francoskih železničarjev Začela se bodo nova pogajanja ■ Protest sindikalnih organizacij proti kršitvi pravice do stavke Din “** plenarni seji in bo ČVpu odločati o sklepu teh h Vrimioji Predsednik . komisij. . J Hltn ga Gerstenmaier bo Po glas°vanju v Bundes-lx , s.klical veliko skupščino L Julija. krvavi spopadi v Ker ali ltit'dIVANDRUMl 15- ~ Ze tj Jlni trajajo krvavi inciden- Ju4n.ind'iski državi Kerala v I4 .‘Lidiji. To je edina od hlHni '1/kih vlad, ki ima koto ‘ st,čno vlado. Marca 1957 l«]j amreč pri volitvah zma-Oovu , uoisti, ki so sestavili Vi Hvlado-Pod-jda,.)e . nedavno odredila *arart* eiBe Ptivutnih šol in 'Hntn! tega 3e Pr'šlo do inci-t»... v. Danes je policija že PARIZ, 15. — Merjenje sil med francosko vlado 111 sindikati, ki se je napovedovalo za jutri, je za sedaj odpadlo. Sindikati so namieč odredili, na! se stavka železničarjev ne začne. Sklep, do katerega je prišlo po dolgih pogajanjih med sindikalnimi voditelji in ministrom za delo Buronom. je plod kompromisa, potem ko so na eni in na drugi strani poudarili odločnost, da ne bodo popustili. Stavka Je bila odpovedana, ker je vlada privolila v nadaljevanje pogajanj o prejemkih železničarjev, kakor so za. htevali sindikati. Za železničarje gre torej bolj za odložitev stavke kakor pa za njeno odpoved, ker spor ni bil rešen in nezadovoljstvo je o-stalo. Voditelji vseh treh sindikalnih organizacij so se najprej sestali zjutraj in so zatem ob-lavili izjavo, ki pravi: «V svojem govoru je predsednik vlade Debre izjavil v zvezi s stavko železničarjev, da nekatere zahteve, ki so podlaga stavke *'ran* streljala na demon- bier v dveh krajih, pri če- 10 bili štirje mrtvi in va v sedanjih okoliščinah dru-ge operacije glede mezd 111 penzij v letu 1959 poleg po viška, ki ga je uveljavila 1 tebruarja’. Federacije železničarjev, nadaljuje izjava, izrekajo pii-pravljenost prekiniti stavko, če bo vlada že sedaj privolila v obnovitgv razgovorov o mezdah železničarjev. V ta namen zahtevajo sestanek z ministrom za delo.« Takoj po tej izjavi je minister za delo sprejel sindikalni predstavnike in se z njimi razgovarjal eno uro. bindikal-ni predstavniki so se ponovno sestali in so nato objavili izjavo, ki sporoča, da je stavka, ki je bila napovedana za jutri, prekinjena, in dodajajo, da se bodo ponovno sestali 18. junija, da proučijo nov način akcije. Sindikalne federacije jemljejo na znanje voljo vlade, da 18. junija začne razgovore o delovnih nagradah in da znova prouči vprašanje mezd od novembra 1945 dalje v zvezi z gospodarskim položajem. Sindikalne organizacije pa ugotavljajo, prikrivajo politično taktiko. 1 da ti nameni vlade ne zado-Sindikalne organizacije prote- stujejo za odpravo vzrokov stirajo proti tej trditvi, kate- spora. Poleg tega protestira- 1 — -J 1 i i .: .. ^ .. 1 m L tv 1/ t*n n mr re očiten namen je diskreditirati med javnim mnenjem stavko železničarjev, s tem da se širi dvom o vzrokih, zaradi katerih je bila stavka napovedana. . V takih pogojih izjavljajo sindikalne organizacije, da je za preprečitev stavke dovolj, da vlada prekliče svoje stališče, ki je povzročilo spor in ki je označeno z naslednjimi besedami: ,Vlada ne predvide- jo zaradi izrednih ukrepov vlade proti sindikalnemu gibanju, ki pomenijo napad na pravico do stavke. Izjavljajo da so odločene, da ne bodo do. pustile kršitve pravice do stavke in v ta namen se obračajo na delavce vseh sindikalnih gibanj. Minister Buron pa je izjavil; »Ker je bil preklican sklep o stavki, vlada razveljavlja dekret o mobilizaciji, ki bi moral stopiti v veljavo jutri. Nimam drugih sporočil. Sindikati so z umikom ukaza o stavki objavili poročilo, s katerim pojasnjujejo glavne točke današnjega popoldanske, ga sestanka. S svoje strani sem lahko ugotovil, da je zdrava pamet železničarjev prevladala, in sem s tem zadovoljen. Kakor sem že izjavil, je vlavno vprašanje uspeh nove gospodarske politike. Mislim, da bi bilo negativno upirati se temu. Vlada meni, da so železničarji priznali, da je socialna politika tesno povezana z gospodarskim napredovanjem. Vlada želi, da bi uspeli njene gospodarske politike nu. dil koristi delavcem, zlasti pa železničarjem.« Tudi sindikalni voditelji o-sebja letalske družbe »Air France« so danes po razgovo ru s predstavniki vodstva družbe sklenili odpovedati jutrišnjo šesturno stavko. Odložena je bila na nedoločen čas Stavko, ki je bila napovedana istočasno s stavko železničarjev, so odpovedali tudi nameščenci podzemeljske železnice in avtobusov v Parizu. Finančno ministrstvo je danes javilo, da bodo od 15. julija spravili v promet novča-nice po 500, 1000, 5000, in 10.000 frankov, na katerih bodo natisnjene številke 5, 10, 50 in 100 «novih frankov«. Trgovci ki bodo označevali svoje cene v »novih frankih«, bodo morali obvezno navesti tudi odgovarjajoči znesek v sedanjih frankih. S tem hočejo prepre čiti dviganje cen pri izmenja vi franka. Novi frank bo stopil v veljavo 1. januarja 1960. pomočjo zavezništva z desničarskimi totalitarnimi silami 'n tudi ne s solidariziranjem z najbolj nazadnjaškimi sloji italijanske družbe«, temveč s politiko širokega socialnega odprtja. «Zelo dobro vemo — piše Saragat — da se danes politika levega centra ne more izraziti z vlado ter da je zato potrebna vsaj začasna formula vlade štirih strank, da bi se izognili hujšemu.« Pri tem je zanimivg vest, ki Prihnja iz Ferrare, da je tamkajšnji pokrajinski kongres krščanske demokracije izkazal Fanfaniju absolutno večino; za njegovo kandidatno listo pokrajinskega vodstva je bilo oddanih namreč kar 60 odstotkov glasov, ostalih 40 pa je bilo oddanih za listo, ki se malo razlikuje od prve. S svoje Strani pa levičarji KD v biltenu Radar nadaljujejo polemiko s sedanjim vodstvom in ponovno zahtevajo, da KD odkloni sodelovanje z desnico, stranke levega centra pa poziva naj sodelujejo na skupnem programu s KD. V petek bo verjetne seja vlade ,na kateri bo poročal minister Tambroni o že napovedanem državnem posojilu, pravosodni minister Gonella pa bo zahteval od vlade pooblastilo, da bi mogel pred poslansko zbornico ponoviti svoje stališče, s katerim odklanja zboljšano besedilo zakonskega odloka o amnestiji, ki ga je odobril senat. V Rimu je danes na svečan način prevzel funkcijo predsednika Sveta za gospodarstvo in delo (CNEL) poslanec Campilli ob navzočnosti poglavarja države in predsednika vlade Segnija, ki je 0b tej priliki tudi govoril, nakar je imel daljši govor novi predsednik. Dosedanji predsednik Ruini je namreč podal ostavko. Svet je važen organizem, ki je bil v smislu ustave ustanovljen šele lansko leto. Svet je sestavljen iz predstavnikov raznih gospodarskih in socialnih ustanov in ima tudi zakonodajno pobudo. Predsednik republike se je udeležil danes tudi otvoritve elektronske razstave v palači ENR. Minister za zunanjo trgovino Del Bo pa je odprl danes na milanskem velesejmu, v palači za tekstil, V. mednarodno razstavo tekstila za oblačila. Minister je v prvi vrsti poudaril potrebo izvažanja tekstila v manj razvite države. A. P. —«»—— vedno odklanja, naj bi poverili strokovnjakom proučevanje podzemeljskih eksplozij, glede katerih so Američan; mnenja, da jih je najteže nad' zorovati. Radioaktivnost v Tito v Kopru na slovesni otvoritvi tovarne TOMOS To je mladinska tovarna: povprečna starost delavk in delavcev znaša le 20 let! KOPER, 15. — Že zgodaj zjutraj se je raznesla po Kopru in okolici novica, da bo na slovesnosti, ki so jo domačini ie več dni skrbno pripravljali, navzoč tudi predsednik republike Josip Broz Tito, ki je hkrati tudi častni meščan Kopra. Zato je razumljivo, da se je zbralo ie do desete ure več kot trideset tisoč ljudi, ki so ga pozdravili, ko se je okrog 10.30 Ure izkrcal na novi operatitmi oba naj storimo v tem delu nove Jugoslavije, v Slovenskem Primorju, da bi se ti kraji čim-prej izkopali iz revščine, smo se zavedali, da je to mogoče ta, sem razumljivo podprl ta predlog. Čeprav smo imeli zelo malo sredstev, so ta vendarle bila zagotovljena, ker je te kraje bilo treba hitreje raz- I .'1 Ud: —-L edino tako, da se zgrade ne- viti, kajti ti kraji so biti pri- kateri industrijski objekti. Ko so vaši tovariši prišli v Beograd in predlagali, da se zgradi prav taka tovarna kot je ključem in smo želeli, da ljudje teh krajev občutijo blago- (Nadalievanie na 5. strani) li iz ladje *Jadrankq> v spremstvi/ prft/sediuka, Ijjidske skupščine LRS Miha Marinka in BONN, 15. — V poročilu, ki ga je posebna komisija za radioaktivnost danes objavila v Bonnu, je rečeno da so v Nemčiji začeli raziskovanja o sredstvih za odstranitev radioaktivnosti iz deževnice. Poročilo, ki se nanaša na proučevanja v preteklem letu, zatrjuje, da so s poskusi dokazali, da radioaktivnost vodi deževnice za sedaj še ne pred stavlja nevarnost za Nemec, dodaja pa, da so začeli pozeb-na proučevanja, kako bi vodo očistili v primeru, če bi e ta radioaktivnost še nadalje večala. predsednika izvršnega sveta Borjsa Kraigherja. Po ogledu nove tovarne •Tomos», ki je z nedeljsko slovesnostjo začela s serijsko poizkusno proizvodnjo — kot smo poročali že v naši nedeliski šfetulki — je delovni kolektiv podarit Titu jprvo malo motorne* kolo po- stične mase s Tomosovim mo- vrst motornih. koles, so sad štiriletne graditve sedanje to-■barne.- ki spada' med najmodernejše . ne sam ji v Sloveniji temveč twa\'v"vsej Jugoslaviji. To je v prvi vrsti poudaril v svčjefn nagovoru Albert Jakopič, tajnik okrajnega odbora ZKJ in povedal, du se Koprčani tako dostojno vključujejo tudi v proslavo 40. obletnice KPJ. Navedel je dalje še naslednje podatke: izgradnja tovarne te stala snoraj 4 milijarde dinarje t> — točno po investicijskem programu; tovarno so pomagale gradili podjetje «Gradis», «Toplovod» in «ElektrosignaU iz Ljubljane, • Staklo», -Vodo gradnje* in -Asfalt* z Reke, tovarna cementa iz Anhovega, -Iskra-iz Kranja, in gradbeno podjetje -Prvi maj- iz Kopra. Kvadratni meter obratne površine in poslovnih prostorov stane 29.600 din. V štirih letih • montažne proizvodnje- je znašala produkcija 18.208 raznih motornih koles v vrednosti 4 milijard din, kar je bilo zlasti velikega pomena za vzgojo kadra, ki se je poleg tega specializiral v inozemstvu in v vajenski šoli podjetja samega tar £ štipendijami v industrijsko-kovinarski šgli. Ves kolektiv šteje 1300 namelSencib.t letna proizvodnja pa bo*stila 30.000 n«8pe-doo «CoIibri», skuterjev in motociklov, Jcji so po,kakovosti že Isemj boljši od, indketnsklh. Govornik je Končno dodal še, da se v prihodnosti ne izključuje možnost izdelave avtomobilov. Nato' jč spregovoril predsednik Tito, ki je vsem za uspeh čestital in poudaril pomen nove tovarne za vso državo ter nadaljeval: -Ko smo v prvih povojnih letih razmišljali o tem, kaj L 1 Zgoraj: predsednik Tito. ravnatelj tovarne Pečar, Albert Jakopič, tajnik okrajnega komiteja ZKJ za Koper. Spodaj: preizkusni vozač Burkelji: preizkuša prvi serijski moped »Colibri« Danes bo sestanek o kovinarjih Se 22 ladij bo prekinilo plovbo Stališča sindikalnih organizacij kovinarjev in pritisk Confindustrie Visok odstotek stavkajočih bančnih uradnikov RIM, 15. -- O sporu kovinarjev z industrijci bo jutri ponoven sestanek med predstavniki osrednjih sindikalnih organizacij s podtajnikom za delo Storchijem. Na tem sestanku bodo sindikati odgovorili na zadnje predloge delodajalcev. Do sestanka bo prišlo na osnovi kompromisnega predloga F1LM-CISL, ker demokrist-janski sindikat skuša izkoristiti tudi zadnjo pa še tako dvomljivo možnost, da bi spor mirno uredili, brez stavke kovinarjev za nedoločen čas. Kaj malo pa je verjetno, da bo med temi ponovnimi razgovori prišlo do česa konkretnejšega, ker so predlogi indu-strijcev povsem nčzadovoljivi. Značilno je, da je odločno stališče zavzela socialdemokratska UIL, katere centralni odbor kovinarjev se je sestal zvečer in v uradnem sporočilu izjavil, da jrf treba izkoristiti vse možnosti pogajanj, da pa je treba nato začeti odločno sindikalno borbo. Tajnik CISL Luigi Macario je danes govoril na skupščini aktivistov v Florenci in po udaril, da je sedanja borba ko Rahlo napredovanje na «jedrski konferenci ŽENEVA, 15. — Na današnji , , seji konference o prekinitvi vinarjej' za*° vazI}a Jj* oelo jedrskih poizkusov so se spo- ‘ pomembnejša, kot je bila leta razumeli, da se bo 22. ju-1 1954 za enačenje plac. Ponija sestala v 2enev; skupina vsem neresnično je, da pt »ln-strokovnjakov, ki naj začne tehnične razgovore o jedrskih poizkusih v veliki višini. Zadevno uradno poročilo pravi: ((Konferenca je dosegla sporazum o naslednjem pooblastilu za tehnične razgovore, ki se tičejo eksplozij v veliki višini Svoje zaključke bodo morali strokovnjaki predložiti v proučitev konferenci, zato da se vključi v sistem nadzorstva in ugotavljanja posebna tehnika in instrumenti. Skupina se bo sestala 22. junija v Ženevi in bo morala predložiti svoje poročilo konferenci najpozneje 29. junija. Prihodnja seja bo jutri zjutraj«. Današnji sporazum je odstranil eno od številnih nasprotij. Sovjetska zveza še dikalne organizacije imele politične cilje, saj so sedanje zahteve izključno gospodarskega značaja. Ce je v tem kaj političnega, je to samo dejstvo, da kruta stvarnost zahteva, fla se brani značaj sindikata, ki ga zagrizeno napadajo že dalj časa delodajalci. Prav tako so neresnične obtožbe, da so de Savske zahteve prevelike. Delavci so pokazali veliko skromnost in tokrat ne gre toliko za povečanje plač, temveč da se zagotovijo s spremembo strukture pogodb resnično spoštovanje in človečanski odnosi na delovnih mestih, zaradi česar je tudi sodelovanje delavcev pri stavkah tako enotno. FlOM-CGIL je imela v soboto in v nedeljo zasedanje centralnega odbora, na katerem so zavzeli jasno in od- ločno stališče: delodajalci nočejo popustiti in torej kovinarskim delavcem ne ostane v rokah drugo orožje kot stavka za nedoločen čas. Iz teh uradnih sporočil in zlasti iz dejstva, da se v nedeljo ni sestal koordinacijski odbor treh sindikalnih organizacij kovinarjev, je razvidno, da je prišlo do ločenih stališč. Vendar pa gre po vsej verjetnosti le za različno taktično ocenjevanje položaja in se hočejo demokristjanski sindikalisti oprati tudi sence suma, da jim gre za politični pritisk in ne za izključno sindikalno borbo. Nedvomno je odvisen od stališč sindikatov kovinarjev celotni italijanski sindikalni položaj, saj industrijci pritiskajo na vse načine, da bi prisilili sindikalne organizacije k umiku. S te plati gre v resnici za širše vprašanje in bi zmaga industrijcev pomenila razbitje enotne sindikalne fronte, ki je bila s takimi težavami ustvarjena v zadnjih »etih in bi torej oslabila celotno delavsko gibanje ter prepustila delavce brezmočne ofenzivi delodajalcev. V Genovi so včeraj stavkali vsi kovinarji od 10.30 do 12., ker sta podjetji Ansaldo-Fos-sati in Ansaldo-San Giorgio zahtevali odpust 1.336 delavcev. Stavkalo je okoli 80 odstotkov vseh kovinarjev in je med stavko prišlo do manifestacij, med katerimi je nastopila policija. Prišlo je do spopadov, med katerimi je po uradnih vesteh bilo lahko ranjenih šest policajev z opeko, ki so jo nanje metali stavkajoči. Stavka pomorščakov se je še nadalje zaostrila in je koordinacijski odbor po sestan- ku izdal nalog, da se v prihodnjih dneh ustavi še drugih 22 ladij. Gre za drugo fazo sindikalne borbe; ustavil se bo promet na tovornih in mešanih ladjah, ki vozijo v tujino. odbor je tudi odgovoril na obtožbe brodarjev, češ da je položaj mornarjev neprimerno boljši kot položaj drugih delavcev. Odbor navaja, da prejemajo mornarji, ko so vkrcani, povprečno od 40 do 50 tisoč lir na mesec, pri čemer da je treba računati, da ne aelajo stalno in da so zaposleni povprečno po šest mesecev na leto. Poleg tega brodarji z mornarji slabo ravnajo in so torej povsem upravičeni zahtevati povečanje prejemkov in človeka dostojne delovne odnose. Sindikati so že lani zahtevali, da se prično pogajanja, in sta jim takratna ministra za trgovinsko mornarico najprej maja in nato novembra 1958 zagotovila, da bodo s pogajanji uredili položaj. V Trstu so sedaj ustavljene naslednje ladje: Citta di Ca-tania, Enotria, Leme, Piava, Saturnia. Temi se je v nedeljo pridružila Afrika, ki je priplula naravnost iz Sueškega prekopa, da je ne bi stavka zadržala v kakem vmesnem pristanišču. Danes se je ustavila ladja Loredan, last pomorske družbe Adriatica, in jutri bodo po vsej verjetnosti pričeli stavkati mornarji ladje Sistiana, ki bi morala odpluli proti Vzhodni Afriki. V Benetkah sta danes ustavljeni motorni ladji Barletta in Stelvio. Ladji Australia in Toscana pa še vozita proti Freemantlu, kjer bo posadka prav gotovo pričela stavko. Med tržaškimi gospodarskimi krogi povzroča nadaljevanje in stalno zaostrovanje stavke resno zaskrbljenost, saj poudarjajo, da je za Trst škoda še občutnejša kot za ostala pristanišča. Pomisliti je treba, da je Trst odvisen od tranzitnega prometa in lahko stavka povzroči, da bodo poslale zaledne države obsežnejše pošiljke v konkurenčna pristanišča. Po vsej Italiji se je včeraj pričela stavka bančnih uradnikov, ki ie zajela izredno visoko 'število uradnikov. Po sindikalnih podatkih je stavkalo v Trstu 86 bdštotkov uradnikov, med‘em ko je v drugih mestih 'ta odstotek povečini še večji in dosega v Milanu 96 odst., Radovi 95 odst., , Turinu 93 odst., Veroni 90 odst., Benetkah 85 odst. -itd. Tržaški bančni uradniki se bodo sestati na skupščini v torek oh 8 30 v krožku bančnih uradnikov. Sindikalne organizacije so proglasile stavko za nedoločen čas, vendar se bodo po vsej verjetnosti ponovno sestali 18. juniia in razpravljali o nadaljnji borb'. Stavkati so pričeli, ker so bili predlogi podjetij povsem nezadovoljivi in so se v petek pogajanja na ministrstvu za delo razbila. Včeraj so Sesti dan stavkali uslužbenci ustanov za pobiranje potrošnih davkov. Ta podjetja stavkajo v skoro vseh pokrajinah v Italiji. Tajništvi CISL in CGIL sta sklenili, da bodo 23. iuniia stavkali uslu-benci državnega monopola od 10. do 12. ure. Ti uslužbenci so že v preteklih mesecih stavkali 72 ur in so proglasili novo stavko, ker oblasti zavlačujejo ureditev juridičnih in gospodarskih vprašanj, ki zadevajo to kategorijo. V Rimu so se danes pričela pogajanja za obnovo delovne pogodbe delavcev lesne industrije in so pričeli s proučevanjem delavskih zahtev. Pogajanja bodo trajala predvidoma do četrtka. V Milanu pa *o se pričela pogajanja obnovo pogodbe za tekstilce in so sklinili, da se bnrlo -janja nadaljevala v petek in v *o-i boto. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25.8, najnižja 16.2, zračni tlak 1016.6 pada, vlaga 64 odst,, nebo 4 desetine pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 18.8. Tržaš dnevni Danes, TOHEK, 16. junija Beno Sonce vzide ob 4.14 in zatone o 19.56 Dolžina dneva 15.52. umu vzide ob 14.40 In .zatone ob l.w. Jutri, SHEDA, 17. junija Gorazd Gospodarske perspektive so neugodne Tržaški industrijo' zahtevajo takojšnje in učinkovite ukrepe Zahteve se nanašajo na okrepitev javnih del[ indu-strijsko prosto cono in raztegnitev ugodnosti zakona za Jug Sinoči je bila v veliki dvorani trgovinske zbornice ied-na letna skupščina tržaškega združenja industrijcev, na Katerem je imel predsednik Do-ria obsežno in zanimivo poročilo o splošnem italijanskem industrijskem položaju in zlasti o nekaterih značilnosti tržaškega gospodarskega položaja. V začetku je njegov govor imel določen politični značaj, ker se je dotaknil predvsem sestave vlade in ugotovil, da industrijci mnogo pričakujejo od sedanje vlade. Vendar pa glede lokalnih vprašanj ne vlada tak optimizem, ker se je predolgo verovalo, da lahko Trst napravi vse sam brez vseh tistih ukrepov in instrumentov, ki bi omogočili obsežnejše investicije. V nadaljevanju je predsed nik tržaške Confindustrie orisal splošni italijanski položaj v preteklem letu in dejal, da je prišlo do recesije, ki se je odrazila v prvi vrsti na znižanem ritmu naraščanja industrijske proizvodnje. Zato je povsem umestno stališče guvernerja »Banca dTtalia». da je treba okrepiti javne investicije. Preteklo leto so državni organi pričeli z nekaterimi pomembnimi javnimi deli v korist lokalnega gospodarstva in so elektrificirali železniško progo Cervinjan-Mestre, zgradili novi dok ter pričeli z nekaterimi pomembnimi gradnjami na progi proti Trbižu. Ta dela naj bodo samo pričetek obširnejših gradenj. Tržaška industrijska konjunk tura pa se je lani končala in položaj se je zaostril v številnih podjetjih. Zlasti to velja za vse ladjedelnice in predvsem za CRDA, ki bodo sedaj splavile zadnje naročene ladje in ki bodo o-stale daljše razdobje brez naročil tudi če čimprej dobe naročilo za obljubljeni dve prekooceanski potniški ladji. Zato je bistvenega pomena takojšnja državna intervencija, da se ukinejo vse fiskalne in druge razlike, ki povzročajo, da domače ladjedelnice proizvajajo z višjimi stroški kot ostale ladjedelnice po svetu. Tudi drugi sektorji industrije niso v zavidljivem položaju. Gradbena dejavnost je bila lani sicer zelo pomembna, saj so uradno odobrili okoli 20 tisoč novih stanovanjskih prostorov in ta dejavnost sedaj zaposluje neposredno okoli 8 tisoč 600 delavcev. Vendar pa je treba upoštevati zaskrbljujoči demografski zastoj in se bo mrzlično iskanje stanovanj v kratkem končalo, kar bo privedlo do krize tudi v tem sektorju V preteklem letu so v Trstu zrasla pomembna industrijska podjetja in druga so znatno razširila in modernizirala svoje naprave. Vendar vse te nove pobude niso mogle nadoknaditi tega, kar je tržaška industrija istočasno izgubila. O tem tudi priča število zaposlenih v industrijskih podjetjih, ki je naraslo od 1954. do 1957. leta od 31.020 na 36.875 delavcev in ki se je lani prvič pričelo zniževati. Sedaj ni več pred industrijo samo naloga, da zaposli številne brezposelne temveč, da v prvi vrsti absorbira delavce, ki bodo brezposelni, ker jih ne bo več zaposlovala ladjedelniška in z. njo zvezana industrija. Osrednji del govora se nanaša na staro tezo tržaških industrijcev, ki zastopajo stališče, da se Trst ne more več razvijati na osnovi trgovinskega prometa temveč, da je treba usmeriti vse napore na industrializacijo. To stališče do neke mere odraža moderne poglede in je prišlo do izraza tudi v vseh pristaniščih po svetu. Delno je do industrializacije prišlo tudi v Trstu, vendar pa poudarja poročilo, da perspektive za bližnjo nadalj darstva niso ugodne. Glavni razlog predstavlja dejstvo, da je premalo pomembnih ukrepov v korist Trsta in zaostajajo za ukreoi, ki so jih uvedli v korist drugih italijanskih pokrajin. Po mnenju industrijcev bi bilo treba uvesti predvsem dva ukrepa: 1. Treba bi bilo ustanoviti industrijsko prosto cono. Gre za ukrep, ki spada v pristojnost vladnega generalnega komisariata, ki ga že dalj časa proučujejo odgovorni upravni organi in ki ne predvideva, da bi država izgubila pomembne prispevke. Gre za e-nostavno razširitev v pristanišču že obstoječih fiskalnih in carinskih olajšav na žaveljsko industrijsko pristanišče in tu-veljavitev nekaterih izpre-memb, ki bodo vskladile te olajšave s potrebami industrijske dejavnosti. 2. Uveljaviti bi bilo treba olajšave, ki so v veljavi za Jug in zlasti one, ki jih predvideva zakon od 29. julija 1. 1957 in med njimi predvsem naslednje: a) oprostitev za 50 odst. dohodninskega davka na dobičke, ki jih investirajo., b) priznanje 20-odstotnega prispevka za izdatke za nove naprave. V zaključku svojih izvajanj je predsednik izjavil, da je treba delati hitro, ker čas beži in bi bilo vsako zavlačevanje in odlaganje reševanja perečih vprašanj za Trst'lahko pogubno. Sledila je živahna debata in nato volitev novih članov izvršnih organov združenja industrijcev. Za zvišanje pokojnin bivših občinskih učiteljev upokojili pred 1. julijem 1956. Za določitev njihove pokojnine so upoštevali nizko plačno osnovo, tako da prejemajo ti učitelji prenizko pokojnino. Za takšno diskriminacijsko ravnanje ni nobene sprejemljive utemeljitve v občinskem pravilniku. Zato zahtevajo ti upokojeni učitelji, da se jim pokojnina ponovno likvidira na podlagi novih predpisov, ki upoštevajo kasnejše poviške plač. «»------- Stavka v AFA V Žavljah je bila včeraj skupščina v podjetju AFA, kjer so delavci stavkali v soboto. Sklenili so zaostriti borbo in bodo stavkali danes od 9. do 11. ure. Razprava o položaju v Delavskih zadrugah Držičev «Tripče de Utolče» pred tržaškim občinstvom V petek in v soboto so razpravljali na sedežu Delavskih zadrug ob prisotnosti vsedržavnih in lokalnih predstavnikov zadružništva in sindikalnih organizacij o sestavi pokrajinske delovne pogodbe in o notranji ureditvi Delavskih zadrug. Glede prvega vprašanja so prišli do nekaterih načelnih skupnih stališč in se pričakuje, da bo mogoče še nerešena vprašanja urediti med nadaljnjimi pogajanji. Zapleten pa je j položaj glede preureditve pod-! jetja, glede česar je ravnatelj- j stvo predložilo načrt, ki zaje- j ma vse oddelke. Dogovorili so se o takojšnji izpremembi nekaterih urnikov, medtem ko so o bistvenih vprašanjih razpravo prekinili do 26. junija, da bosta imeli sindikalni organizaciji dovolj časa, da načrt proučita. «»------- O Med 34 ustanovami, ki prejmejo del čistega dobička od loterije «Agnano-1959» je letos tudi tržaška otroška bolnišnica «Burlo Garofolo«, ki bo prejela 2,71 odst. čistega dobička. To se je zgodilo prvič m gre zasluga tržaškim voditeljem te loterije. Ustanova bo prejela nekaj čez pet mi. lijonov lir. V nedeljo dve sijajni predstavi ljubljanskega Mestnega gledališča Po zaključni predstavi je ljubljanske goste pozdravil dr. Budal, upravnik SNG iz Trsta Pri dveh, dobro obiskanih predstavah, so se v nedeljo ljudje prisrčno nasmejali, ko je ljubljansko Mestno gledališče nastopilo z Držičevo komedijo «Tripče de Utolče«. Ansambel Mestnega gledališča je iiiiiiimimiiiii-in Vedno manj trgovskega tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče V letošnjih prvih petih mesecih je šlo skozi Javna skladišča 47 odstotkov manj blaga kot v istem času tani - I/ maju povečanje prometa z mineralnimi olji Promet šča je v tisoč ton, maju 1998. ton. Prvič njem letu tržaškega pristani- j soč ton. Istočasno pa je pri-maju dosegel 380 šlo do zelo obsežnih pošiljk medtem ko je v leta znašal 351.763 smo torej v letoš-zabeležili kolikor Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta je svetovalec PSl dr. Pincherle opozoril občinski odbor na večje število učiteljev, ki so bili v občinski službi in ki so jih toliko ugoden promet, saj so-v letošnjem maju prepeljali 28.237 ton več, kot v istem mesecu lanskega leta. Vendar pa gre le za osamljen pojav, do katerega je prišlo zaradi povečanega industrijskega prometa, medtem ko se je najvažnejši in tradicionalni tranzitni promet z zalednimi državami ponovno znižal Trgovinski promet je namreč v maju dosegel le 162 tisoč ton, medtem ko je v maju 1958. leta znašal 181 ti- lIHllIlllHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIItlllllllllHIIHflllllllllMIlllHIfIHtllllMIIIHIIIIIIIMIIMMIMIIHIIIIIIIIII Ob širjenju otroške paralize V Trst prišlo 4000 novih doz cepiva Od novega leta 19 obolenj in sedem smrtnih pri-Poziv staršem naj dajo cepiti otrok« merov V oddelku za nalezljive bolezni bolnišnice pri Magdaleni je umrla za poliomielito-som 9-letna Nedda Marchi. Bolezen jo je napadla pretekli petek. Ugotovili so, da deklica ni bila cepljena proti otroški paralizi. Od začetka leta so prijavili v Trstu 19 obolenj za otroško paralizo, ad katerih je bilo 7 smrtnih, kar je vsekakor velik odsi.ot.ek. Med umrlimi so bili tudi odrasle osebe od 16 do 28 let. Umrl je tudi leto in pol star otrok, čeprav je bil redno cepljen. Razumljivo je, da povzroča ta porast obolenj in smrtnih primerov zaradi poliomielitisa hudo skrb zlasti med starši otrok, pa tudi med vsem prebivalstvom sploh, saj mrejo, kot vidimo, tudi odrasli. Doslej je najboljše sredstvo za borbo moti otroški paralizi cepivo Salk, čeprav je učin kovito povprečno v 85 primerih na vsakih 100. Zdravstvene oblasti zagotavljajo, da je na razpolago dovolj cepiva in pozivajo zlasti starše, naj poskrbijo za cepljenje otrok, ki je brezplačno do 6. leta starosti. Ravno predvčerajšnjim je prišlo v Trst novih 4.000 doz cepiva, ki ga je poslalo mi-njo okrepitev tržaškega gospo- nistrstvo za zdravstvo. HllllltllllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllinilltllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIII ZA CVETKO Včeraj so v naše uredništvo in upravo prispeli naslednji novi prispevki: Ivan Slama 500, Friderik Stepančič iOOO, Marija Žerjal IBoljunec) 1000, N. N. (Skedenj) 500, Stojan Udovič 1000, N. N. 1000, Amalija in Kristjan Magajna (Križ štev. 287) 1000, Neva Lukeš 500, Marija Husu (Prosek 198) 500, Pe- karna Prosek 300, D. A. (Kon-tovel) 330, Rozalija Marušič 500, Pregare (Log 25) 1000, Kr-mac (Log 26 ) 500, družina Simonič 1000, družina Debeliš 500, upokojenka 500, Srečko Spanger 500, družina Ferjančič 1000 Valerja Pšenička 500, družina Mahnič R. 500. Slov. gosp. združenje nabralo; Komari Rosalija (Ricmanje Ul) 500, Jurinčič Ernest 200, N N 200, Grilanc Aleksander 200, Milan 500, N. N. 700, Per-tot A. 1000, N. N. 100, Cilka Rudež 100, Poropat N. 200, Kramar J. (Opčine) 100, Vlada 500, Tence Sofia (Sv. Križ) 300, Konič 2500, Batič Vilko 500. Iz Kermenke pri Domju so posla!4- Antonija Bordon 1000, Ivan Mahnič 1000, Ida Mahnič 500, Marija Pasarit 500, Marija Pobega 200, Lucija Ota 200, Milka, Mo že 100, Valerija Gržomč 200, Valerija Veljak 500, Vojko Bordon 300, Elvira Bertok 200, Pierina Škerl 300, Tereza Jakomin 500, Roža Maver 200, Justina Ražman 100, Santina Givannini 150, Marija Pasarit 200, Majda Della Santa 100, Giuseppina Furlani 110, Križman 100, Julijana Kermac 200, Miranda Adamič 300, Slava A-damič 400, Marija Pobega 200, Darja Pobega 200, Marija Klun 200, Marija Della Santa 300, Marija Bordon 215, Romana Križman 500, Mirko Maver 200, Mila Žerjal 150, Celestina Primožič 150, Valentin Maver 200, Sofija Kozina 300, Karla Ugrin 300, Ivana Nardin 100, Ana Bartesina 200, Marija Žerjal 150, Peter Piculin 500, Mila Zobec 300, Mila Kralj 200, Ervina Kralj 200, Lidija Grižon 200, Tereza Marinac 300, N. N. 75. Skupaj 33,730 Prejšnja vsota 809.370 Skupaj Prispevke sprejemata: Uredništvo Primorskega dnevnika. Trst, Ulica Montecchi 6. tel. »3808 in 94638. Uprava Primorskega dnevnika, Trst, Ulica sv. Frančiška št. 20, tel. 37338. Po vaseh nabirajo prispevke tudi prosvetna društva. Kot smo že pisali, pa so nam poslali v Trst tudi 2.000 doz cepiva za brezplačno cepljenje odraslih, oziroma oseb, ki so starejše od 6 let. Pri tem pa pridejo v ppštev samo družine, ki so vpisane v seznam občinskih revežev. Čeprav se primerov je za to cepljenje že priglasilo veliko itevilo oseb, je tega ce-T>Hra*šč vedno nekaj na razpolago. Te osebe cepijo popoldne v občinskem higienskem uradu V Ulici Cevana in v VI. občinski izpostavi pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji. Občinski higienski urad pa poskrbi za cepljenje tudi tistih ofeb, ki niso vpisane v sezname revežev, za katere pa ugotovi, ali ne zmorejo izdatkov za zdravnika (n. pr. delavci s številnimi družinami). Toda te osebe morajo same kupiti cepivo, ki stane okrog 500 lir. Otroke izpod Šestega leta leta starosti cepijo v higienskem uradu v Ul. Cavana zjutraj, in sicer okrog 50 na dan. Poleg higienskega urada skrbijo za cepljenje otrok do 6 let tudi ustanova za matere in otroke (ONMI), klinika za dojenčke ter otroška bolnišnica Burlo Garofolo in seveda zasebni zdravniki. Zdravstvene oblasti vsekakor opozarjajo prebivalstvo, da bi bil vsak preplah neutemeljen ter da je vsekakor cepivo Salk jamstvo, da se širjenje bolezni omeji. Razen tega pa je znano, da so poletni meseci za obolenje najbolj nevarni. Po drugi strani pa je vlada sprejela zakonski odlok, po katerem mora biti cepljenje proti poliomielitisu »integralno*. Po tem zakonu morajo zdravniki v desetih dneh sporočiti občinskim zdravstvenim uradom seznam otrok, ki so jih cepili bodisi v javnih ambulantah bodisi v zasebni praksi. Ti uradi beležijo potem prijave ter izdajajo potrdila o cepljenju. Zakonski odlok namreč določa, da bodo sprejemali v razne skupnosti, kot so otroške jasli, vrtci, osnovne šole, zavodi itd. samo tiste otroke, ki bodo imeli potrdilo o cepljenju proti otroški paralizi. Izjeme bodo veljale le za tiste otroke, za katere bodo dajali zdravniki potrdila, da jih ni bilo mogoče cepiti iz zdravstvenih razlogov. Preden je vlada sprejela omenjeni odlok, je zdravstveno ministrstvo vprašala za svet višji zdravstveni svet, ki se je izrekel za cepljenje vseh otrok od 4 mesecev do 6. let starosti. Iz Rima prihaja vest, da se bo osrednji odbor za cene v petek sestal na ministrstvu za industrijo in trgovino, da odloči o znižanju cene za cepivo proti poliomielitisu. surovih mineralnih olj za potrt be tržaških čistilnic, kar je privedlo, da so se podatki o prometu v celoti povečali. Zlasti pa vzbuja zaskrbljenost položaj, če upoštevamo promet prvih petih mesecev letos, ko so prepeljali skupno 1.650.208 ton, blaga medtem ko so pripeljali lani 1.997.690 ton in torej 347.482 ton, ali 17,5 odst. več. V istem razdobju pa se je znižal za 47 odstotkov trgovinski promet, k, se odvija skozi Javna skladišča. Položaj tržaškega peistani-šča je torej še vedno zelo resen jn trenutno povečanje prometa na račun samo ene vrste blaga (mineralno olje) ne pomeni nikakega stvarnega izboljšanja. Prav narobe, vse kaže, da se bo promet v pristanišču v prihodnjih mesecih še znižal, saj se čujejo vesti o stalno večji konkurenčni vlogi severnih pristanišč in v zadnjem času tudi o konkurenci rečne donavske plovbe, ki povezuje zlasti avstrijsko gospodarstvo z gospodarstvi vzhodnih držav in celo s Kitajsko, pri čemer Trst kot posrednik ni več potreben. Tržaški gospodarski krogi pričakujejo, da bo vsaj glede prometa s kavo uspešen načrt brazilskega inštituta za kavo, k' bo uredil v Trstu posebno skladišče z vedno pripravljenimi zalogami kave. Brazilija se namreč sedaj trudi, da bi izrinila s trga afriške in azijske vrste kave, ki so sicer mnogo cenejše vendar kvalitetno nedvomno mnogo slabše. Te vrste kave šo v zad- naslednji premeti, ki so jih našli na ulicah in trgih v maju: listnice z denarjem, zlat prstan, zlata zaponka, moške, in ženske ure, obesek, denar, kolo, moški klobuk, očala, ovratnica ,ročni voziček, punčka, po. nošeni ženski čevlji, volneni šal, ženske rokavice, volnena maja, pasji nagobčnik, tok iz plastike, ■ dežni plašč s prevleko, likalnik, partiture za glasbo, torbice. «» ------ Za pouk tujega jezika v slovenskih šolah Poslanec KPI Vidali je naslovil na ministra za prosveto vprašanje, v katerem ga opozarja, da je bil v šolskem letu 1956—57 ukinjen v slovenskih šolah na tržaškem ozemlju pouk tujega jezika ter ga vprašuje, ali ne namerava intervenirati, da se pouk tujega jezika ponovno uvede. Pomanjkanje tega predmeta škoduje izobraževanju dijakov omenjenih šol. vedno pritegnil znatno število našega občinstva in tako se je zgodilo tudi to pot, pa čeprav so se ljudje zavedali, da prihajajo na predstavo, ki jim je bila ,razen po nekaj ilustrativnih člankih v našem listu, popolnoma neznana. Marin Držič, ki prihaja na jugoslovanske in tudi druge odre šele po štiri sto letih, je sposoben, če je dobro postavljen na oder, prav imenitno zabavati gledalce. O tem se je v nedeljo prepričalo tudi tržaško občinstvo. Držičevo delo je obnovil dr. Vojmil Ra-badan, saj se nobena od komedij starega dramatika ni v celoti ohranila, kot je v začetku občinstvu povedala napovedovalka, ki je potem v igri bila vseskozi imenitna Kata. Janko Moder pa je delo prevedel v slovenščino. Prevajalec je ostal pri knjižni slovenščini, dasi je v prevod vpletel polno besed in rekel, ki so doma v obmorskih krajih. In tako je bilo delo še zlasti našemu občinstvu močno približano. Jože Tiran kot režiser je dal predstavi krepko ogrodje in potrebno živahnost, tako da se je komedija skoraj vedno držala v pravem tempu; le n prvem dejanju smo imeli za hip občutek raztegnjenosti. Igralce Mestnega gledališča, ki so to pot nastopili, večinoma poznamo, vendar pa si niti od daleč nismo mogli predstavljati take mojstrovine, kot jo je pokazal France Preset-nik s svojim Tripčetom. Sijajna je bila tudi Judita Kahnova, ta faktotum v igri. Vlado-ša Simčičeva, Ruša Bojčeva in Vera Murkova so bile zelo posrečene v svojih vlogah, isto velja za moške vloge Franja Kumerja, Janeza Albrehta, Danila Bezlaja ter še posebno Franeka Trefalta. Nastopili so še Maks Bajc, Milan Kalan, Ernest Z ega, Pavle Jeločnik in Franci Prus. Za scenografijo komedije pa je poskrbel arh. Sveta Jovanovič. Na koncu predstave se je gostom zahvalil upravnik Slovenskega narodnega gledališča dr. Andrej Budal. Dolgo ploskanje pa je zgovorno izražalo, kako močno je bil ta obisk ljubljanskega Mestnega gledališča občinstvu všeč. Prav gotovo bo ostala živa želja, da bi kmalu spet prišlo do podobnega obiska. Obvestilo kmetovalcem Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sporoča, da so v teku priprave za brezplačno razdeljevanje potrebščin kmetovalcem, po predvidenih obstoječih predpisih, ki so pomladi 1958 leta zaradi suše delno ali popolnoma izgubili pridelek krme. V ta namen so bili poslani občinam pokrajine obrazci, na katerih bodo zainteresirani prijavili utrpelo škodo. V roku do sobote 20. Junija morajo občinski uradi vrniti obrazce Pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu. ki bo poskrbelo za nadaljnjo rešitev. Vsem tistim, ki so utrpeli škodo na izgubi sena v letu 1958 in so lastniki goveje živine, se priporoča, naj čimprej predložijo prijavo, da jim rok ne zapade. Za potrebna pojasnila se je obrniti na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu, Ul. Ghega št. 6-1. in na pristojne občine. «»------ Di Pinto in tatovi avtov pred sodiščem Porotno sodišče je včeraj obravnavalo tudi primer Do-menica Di Pinta, za katerega so odvetniki zahtevali izpustitev na svobodo. Porotno sodišče je Di Pinta pred časom o-prostilo obtožbe umora lastne žene Luige Orel ter ga obsodilo na 5 let in 4 mesece ječe zaradi slabega ravnanja in pretepanja. Državni tožilec je sedanjo zahtevo Di Pinta odločno odbil ter izjavil, da mora obtoženec svojo kazen do konca odsedeti. Danes ob 10. se bo razprava v zvezi s tem še nadaljevala. * * * Pred kazenskim sodiščem pa se je morala včeraj zagovarjati skupina mladih fantov, ki jih obtožnica dolži, da so kradli avtomobile. Vse kaže, da, so se «specializirali» za krajo avtomobilov znamke Fiat «giardinetta», s katerimi so si potem privoščili razne izlete. ■um i um iitiiiitiiiiiiiiinii ih umili n mil mn intiiiiiniiiiiiiiiiiitiiitMiiiiiiiiiiiiiMiitif m iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifi m iiiiinitiitititii uta iiiiiiiiiiinti Iz sodnih dvoran „Raje grem da izgubim v smrt svojo Kot Uči M Tako je zapisal v beležnico priletni zaljubljenec, ki je z nožem zabodel žensko, ki ga je zavrnila • Sedaj se mora zagovarjati pred sodniki zaradi poskusnega umora Vročina in sopara nista motili številnih Tržačanov, ki so včeraj zjutraj do zadnjega kotička napolnili dvorano porot-. . nega sodišča, da bi prisostvo-njih letih osvojile svetovni in | van procesu proti 71-letnemu zlasti evropski trg, ker je vla- Antoniu Visignanu, stanujoče-dala za kavo visoka konjunk- mu v Ul. Rondares 5, obtože- 843.100 tura m Brazilci ter drugi južno in srednje-ameriški pridelovalci niso imeli nobenih težav s prodajo. Sedaj pa se je položaj bistveno spremenil in kave je na svetovnem trgu preveč, zaradi česar se Brazilija trudi, da ponovno osvoji izgubljene pozicije. Po zadnjih vesteh naj bi prišlo do ustanovitve tržaškega skladišča za kavo v najkrajšem času in naj bi v Riu že nalagali na parnik «Lloyd Bolivia« 40 tisoč vreč kave, ki naj bi predstavljale osnovo za omenjeno skladišče. Najdeni predmeti Na ekonomatu tržaške občine so na razpolago lastnikom nemu poskusnega umora. Velika radovednost Tržačanov za ta proces je utemeljena, saj je zločin, ki ga je Visignani napravil, vzbudil pred dobrim letom veliko razburjenje v tržaški javnosti ter so o njem na široko poročali vsi krajevni časopisi. Sodišče je na včerajšnji razpravi ponovno osvetlilo vso zadevo. Bilo je 24. junija 1958 zgodaj zjutraj, ko je hišnica stavbe, v kateri je čistilnica «Angelo», začule klice na pomoč. Mislila je najprej, da se kdo šali; ko pa so se klici zopet ponovili, je stekla na cesto, kjer je zapazila na tleh pred vhodom bližnje mlekarne žensko, ki je stokala in s šibkim glasom klicala na pomoč. Obenem pa je zapazila moškega v sivih hlačah in svetli srajci, ki je bežal proti Trgu Stare mitnice. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Sreča v nesreči Huda nesreča? Nič hudega — prevrnjen avto, pa na srečo nič mrtvih, niti ranjenih. Zgodilo se je v nedeljo proti večeru na Trbiški cesti in sicer prav na križišču za Prosek. Šofer Alfa Romeo TS 30021 je hotel na križišču z vso naglico zavreti. Zaradi prehitre vožnje pa je izgubil oblast nad vozilom, ki se je najprej zavrtelo, nato pa prevrnilo. Tako vozač kot njegova spremljevalka nista bila niti ranjena, avto sam pa je utrpel le neznatno škodo. Seveda bi do takšnih nesreč ne prišlo, če bi bili vozači vsaj nekoliko bolj previdni. Kmalu je bila vsa ulica pokonci. Nekdo je obvestil rešilno postajo, drugi pa so poklicali policijo. Ranjeno žensko — 43-letno Francesco Bat-tisti, so takoj odpeljali v bolnišnico ,kjer je zdravnikom uspeio ,da so ji s številnimi transfuzijami krvi rešili življenje, policija pa je začela z iskanjem krivca. Okrog 15. ure so ga našli na Obrežju Trajana. Nič se ni branil, ko so ga povabili v avto, samo pristavil je; «Da, jaz sem tisti, ki ga iščete«. Ko so ga pripeljali na zasliševanje, je imel. pri sebi še vrv, s katero se je baje hotel obesiti in pa zvezek, v katerem je podrobno opisal vzroke, ki so ga privedli do tega, da je hotel Battistijevo umoriti. Čeprav že zelo prileten, se je Visignani močno zaljubil v Battistijevo, ki je bila, skupno s svojo materjo, lastnica mlekarne v Ulici Madonnina. Večkrat ji je to svojo ljubezen tudi izpovedal toda Batti-stijeva ga je vedno odločno odbila. «Raje grem v smrt, kot da izgubim svojo Uči«, je zapisal v zvezku in tako je tudi storil. V mehanični delav. nici v Ulici Toti si je dal napraviti nož, ki ga je privezal na držaj metle. Preskrbel si je tudi kladivo in s tem orožjem je v torek, 24. junija zjutraj napadel nič hudega slutečo Battistijevo, ki je prav tedaj odprla svojo mlekarno. Na včerajšnji razpravi je predsednik sodišča Rossi pre-čital zdravniške izvide prof. Costantinidesa in dr. Nicolini-ja iz katerih je razvidno, da Visignani ni popolnoma normalen. Sicer je bil dokaj miren človek ter je rad pomagal in opravljal razne male u-sluge, da si je zaslužil kakšno liro,, vendar je v preteklosti izvršil že več takšnih dejanj, ki so dajala slutiti, da z njegovo pametjo ni vse v redu. Njegova vroča ljubezen do Bat-tistijeve, kot tudi čezmerno uživanje alkohola sta pripomogla, da je izgubil do kraja razsodnost in da se je odločil za zločin. Pred sodišče bi včeraj moral priti tudi Visignanijev prijatelj in znanec Fornasiero, kateremu je ta takoj po izvršenem dejanju, zaupal, da je napadel Battistijevo ter mu je izročil 2.000 lir. Toda Fornasiero je medtem umrl. Sledil je kot priča gospodar meha- nične delavnice v Ulici Toti Giuseppe Vidali, ki je na kratko povedal, kako mu je Visignani naročil nož s katerim je potem napadel Battistijevo. Sledilo je pričevanje še dveh policistov ,ki sta vodila preiskavo. Najbolj zanimivo pa je bilo seveda pričevanje Bat-tistjjeve same, ki je bil* tudi na procesu in ki je morala pojasniti še nekatere stvari. Bat-iistijeva je na včerajšnji razpravi povedala med drugim, da jo je Visignani večkrat udaril po glavi tudi s kladivom, kar pa se ne ujema z njenimi prvotnimi izjavami, ki jih je dala med preiskavo, v katerih je govora samo o napadu z nožem. To novo okoliščino bo moralo sodišče v teku razprave še preveriti. Danes se bo razprava nadaljevala z govorom tožilca. Predsednik Rossi, tožilec Vi-salli, zapisnikar Magliacca, bramba Morgera in Ulcigrai. M X G Predstavi na prostem v TREBČAH (dvorišče stavbe št. 90) V petek 19. t. m. ob 20.30 MARIJA HOTKOV A: PEPELKA mladinska igra v štirih dejanjih V nedeljo 21. t. m. ob 20.30 SREMAC KOSAR: Pop Čira in pop Spira komedija v treh dejanjih Excelsior 16.00 »Kadar sovraštvo žge«, Paul Meurlsse. Feuice 16.15 »Usmiljenje za meso«, J Simmons. Dan 0’Nerlihy, Arcobaleno 16.00 »Niirnberški pro- i z e. is t i PLANINSKI IZLET V RAKOVO DOLINO SPDT priredi v nedeljo 21. t. m izlet v čudovito Rakovo dolino pri Postojni. Odhod zjutraj z ljubljanskim avtobusom z avtobusne postaje. Pojasnila in prijave danes 16. t. m. od 21. naprej v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29, II. nad. Od jutri dalje prijavljanje in informacije v Rimski ulici 15-11. ( Šolske vesti ) ZiiEljOb FNI IZPITI Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu se prično zrelostni izpiti dne 1. julija ob 8.38 uri s pismenim izpitom iz italijanščine. Danes se zaključi razstava A. Černigoja Danes ob 20. uti se zaključi v občinski galeriji na J rgu Unita razstava olj, grafik in akvarelov prof_ Avgusta Černigoja. Priporočamo oglec' razstave kt je zbudila veliko zanimanje in ki bo odprta samo še danes od 10. do 13. in 17. do 20. ure. ces». Največji in najbolj matičen proces v zS,od°v ‘ Prepovedano mladoletnikom. Supercinema 15.30 «Pepelka», Walt DiSneyevo delo Filodrammatico 15.00 «Grof Max», A. Sordi, V. De Sjca. _ Grattacieio 16.00 «Kitty», - S.hneider, K. Bohm in HaS io 16.30 «11 Marmittoneii Cristal Jerry Levvis. k|iEe», Capitol 16.30 »Ocean nas i« R Astra Rolano 14.30 »Chrisnne«, . Schneider. Teehnicolor Alabarda 16.30 «Ogenj Pod p °scal‘. Raymond Pellegrm, G Prepovedano miadcletnikojm Al debi: ran 17.00 »Vražji^ P r,^rW, v ec«, G. Sanders, Y. De Caric. Ariston 16.00 Glej 'l>°letn> Aurora 16.30 »Kapitan juznin« rii« P lil C. Cn2' , rij«, R. Hudson in C. Ctiar Garibaldi ib.oo «ivk,z M c Crea in M. S':evenseri. ^ Itieaie lb.30 ^Frolišp;i^n^a ciia», G. Raftin b. <^>»0 Impero 15.00 «Sedrno Si potova*nje», K. Matheus. Italia lb.30 «La v*oietera». ^ Moderno 16.00 «Trije rd nu», L. Harwey in J. ,^d^oepe. S. Marco «Kapetan iz roth. nicka«, H. Ruhmann, H. j^jaa- Savona 16.00 «Lovec na ce», Kirk Douglas, Elsa M Viale ' 16.00 »Napad 4000». B' Johnson, J. Harrison. |* Vittorio Ve neto 15.00 «Gb ... mrtvi«, A. Ray. C. Ro1 .bertsohi B. Nichols. Massimo 14.30 »H 'tka s V-l > chael Rennie P. Medina. Novo cine 16.00 «KIobuk Saint. Ofleon 14.00 »Dolina usoae*. Feck in G. Garson. Radio. Zaprto. E. 0. LETNI pri* n 20.00 «cu«%a- Aretia dei Fior mer Davida Gordona« der, C. Borchers. juj. Arena Diana «Učitelj P. i opri-na», E. Flynn in G. L° ida. _„vi t« Ariston 20.30 «Come te fulmino«. Rašcel, Halli in tenut0- . u.nto Paradiso (Ul. Molino a Vemv 20.00 »Junaki stratosfere«, Leith in J. Hodnjak. D, Marconi 20.30 »Peklenski bes#._ Dors, R steiger in T. UT^gi. DU1J, IV. it* -• gi- Ponzlana 20.15 »Sužnje K rjS3 ne«, G. Maria Canale m nad Allasic . - - - a Čecch'- mestom«. M. Fiore, A. -.iga*, Stadio 20.00 »Princ in pl»'-r. M. Monroe, Laurence di g, Valmaura 20.15 «40 pistoui Stanwvck in B. SuUyvan' R A Predavanje dr. Palutana o državni birokraciji Snc.či je prefekt dr. Gino Palutan, bivši tržaški conski predsednik in sedanji načelnik urada za študij in dokumentacijo za odnose z javnostjo notranjega ministrstva, predaval o «obrambi birokracije«. Predavanje je priredil v predavalni dvorani trgovinske zbornice krožek za socialne študije «G. Toniolo«, katerega predsednik poslanec prof. Scio-lis je tudi spregovoril uvodne besede. Predavatelj je v svojem predvajanju sicer delno branil birokracijo, toda največ je govoril o pomenu odnosov z javnostjo ter pri tem nanizal vrsto primerov, ko je še bil prefekt v Vicenzi. Omenil je glavne pomanjkljivosti, ki jih očitajo državni birokraciji in tud; zastarelim zakonom ter priznal, da bi se morali državni uradniki stalno učiti in spo-polnjevati, ker je aparat res zaostal v primeri s sedanjim časom. Toda tega je tudi krivo pomanjkanje potrebnih sredstev; zlasti če primerjamo z zasebnim sektorjem. Vsekakor je treba birokracijo vskla-diti s sedanjimi potrebami. Kar se tiče ustanov za odnose z javnostjo, so se potrdili iz nujnosti in stvar je postala tudi predmet posebnih stolic na univerzah. Toda tu ne gre za nove urade, marveč za nov način stikov, kajti bistvo odnosov v javhosti ni samo v vljudnosti. Pri tem je predavatelj omenil, kako se je v Vicenzi dobro obnesla zamisel raznih publikacij, ki so seznanjale prebivalstvo z upravnim življenjem. Ljudje so nezadovoljni z birokratskim aparatom tudi zato, ker ga ne poznajo in ne vedo, da so bile že uvedene razne reforme. Po predavateljevem mnenju tudi nj preveč državnih uradnikov, ker ;.e treba upoštevati, da se delokrog države vedno bolj širi in nimamo več opravka z nekdanjo liberalno državo. OD VČERAJ DO DANES »AIIOVI IN PltlSI‘KVKI » | skl u J gospo / | oficir Ob obletnicah smrti matere Antonije in sestre Slave daruje družina Pahor 2000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pokojnega Adrljana Ščuke daruje Roman Smuč 1000 Ur za Dijaško Matico. UA2MA UltVKMTIU Slovenski fotoklub v Trstu ima svoj redni sestanek jutri 17. t. m. ob 20.30 v Ul. Roma 15. Na dnevnem redu je razgovor o tehničnih pripravah za razstavo, Nato kritika slik in dogovor za bodoči izlet. --------- ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 14. in 15. Junija se je rodilo v Trstu 13 otrok, umrlo je 9 oseb, porok Je bilo 10. POROČILI SO SE: kovač Li-borio Caputo in gospodinja Mar-cella Coslovlch, pomorščak Piero Corsl iri gospodinja Romana Pu-gliese, šofer Renato Petenel in prodajalka Giorgina Glurlcin, sodar Glovannl Gosaan in gospodinja N kolina Marincich, uradnik Leone Tizianel in uradnica Nella Stefani, podoficir Michele Persi-ehella iu gospodinja Rita Leve-que, uradnik Aldo Conte in učiteljica MlreUa Borghesi, tramvaj- ski uslužbenec Mario Bonetti in gospodinja Imperia Borci, strojni Bruno Mastracchlo in gospodinja Iolaoda Codovini, univerzitetni asistent Ottone Ferro In univerzitetna asistentka Fulvia Ba-rtsi. UMRLI SO: 45-letni Silvano Stella, 70-letni Nicola Cipollone, 75-letni GiOvanni de Favento, 65-letni Varncro Bols, 63-Jetnt Carlo Baldazzi, 53-letna Bianca Mancu-kian por. Rizzan, 71-letna Celestina Gravisi por. Macor, 56-letni l.u Ig i Zeichen, 9-letna Nedda Marchi, «»--------- NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAtabarda, Istrska ulica 7; De Lettenburg, Trg Sv. Ivana 5; Piaxmarer, Trg Unita 4; Prendl ni, Ul. Tlziano Vecellio 24; Hara. baglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. « »-------- Valutp Milan Rim Zlati funt 3900.— 6100 — Marengo 4400.— 4500 — Dolar .... 617- 621 — Frank franc. 122 — 126 — Frank Svlc. . 142.50 144 — Sterling 1725.— 1750 — Dinar 80,— 83,— Šiling 24,— 24.50 Zlato .... 702.—t 704 — Zah n. marka 148,— 149,— TOREK, 16. jun.ja l’39 RADIO TRST A greZ. 7.00 Jutranja glasba; _vSod; obvezno, drobiž od vSejv45 ^ 12.10 Za vsakogar nekaj; 0t. svetu kulture; 12.55 CigansJ;Lfrt kester Kccze Antal; 13.30 po željah; 17.30 Plešite ž nl8 jo 18.00 Z začarane police; CinrvfrtniAni ivr.n ort Arl/PMla 1*9 Simfonični koncert orkestra 'ju ške filharmonije; 19.00_Cj;rlpeitr> znanosti in tehnike; 19.20^?^'rd glasba; 20.00 Šport; 20.30 R1 erj Wagner: »Somrak bogov«, ,-nje; v 3 dejanjih — 2 in 3. pftnjca v 3 dejanjih — 2. in J ““tfljca v odmoru ob 21.25 cca: OPi* tedna — «Ob sojetnici u je-vitve Mednarodnega urada "«336 lo»; nato večerne melodije-Nočni ples. TRST laS. 12.10 Tretja stran; 12.30 jj. beni album; 13.25 Operno s -0j i ,n no r _ bactCI lišče; 17.3o' Igra orkester ^ vodstvom A. Fragna; 17-4r .11 < plačm šola in šola na d^JJnt»r- Argentini; 18.00 Koncert j4 iž nega orkestra «A Scarlan ta; Neaplja; 19.30 Poje Arturo ^ 19.45 Glas delavcev; 21.00 kUpjn3 mrznež«, igra dramska sjf- oh RAI-TV iz Rima; 22.15 l8rai°r>rSU dinc Parme**1* kestri Noro Morales, Carn1611 gon in Werner Muller. H. PHOGRAM do- 10.00 Zeleni disk — P6?! on8 poldanska oddaja; 14.00 OJJ> -j3; 'ti tretji; 15.00 Glasbena °p„\ej0 lo.OO Tretja stran; 17.00^ Miranda Martino, 'Corrado ga. cono, Flo Sandori’s in Pi0^0.cVr cilieri; 18.00 Victor Hugo; "oeta \rt> Ir Iri «-• o cmain« vnTTl 'A i * vek, ki se smeje«, roman, oddaja; 21.00 «11 Gonfalone«- KOPER ,2,30. Poročila v iiaiijauščind 17 15, 19.15 22.30. ,230, Poročila 15.00 slov.: 7 30. 15 5.00-6.15 Prenos RL; ' jopr° Prenos RL; 7.15 Glasba za “tro; iut-ro: 7.40 G-lasba ta dobro J -irn. jutro; 7,40 Glasba za dobro Jgjpi-11.00 Otroški kotiček; 11.3*4 po fonična glasba; 12.00 (U. žeijah; 12.50 Glasba po zeljsn del); 13.40 Kmetijski , »*o jjv- Izkušnje iz jugoslovanskega jis; ljenja; 18.10 Glasbena j.15 19,00 Zabavni motivi; l9' žjstef Prenos RL; 22.15 Igra ori^ # Saelly Manne; 22.40 G13b° lahko noc SLOVENIJA nev«- 8.05 Smetanova «Prodana^ po. sta« v uuDijaosiKI uperi, tepisi in spomini — H. Ho? ^ Sneg na južnem tečaju n , gjO 9.00 S popevkami po Evropo, za L. van Beethoven: Konce4 ^ klavir in orkester št. 2 v priii 10.10 Poje Ljubljanski kom,)4j zbor p. v. Milka Skoberneta, ,st» Za dom ln žene; 11.00 Viojj g, Karlo Rupel in Rok Klopc ,eV; vajata dela slovenskih avto ^ 11.15 Vaški kvintet, Rezika u, a) nja; 11.30 Oddaja za otrok«- 5ip Joštova zgodba — b) Pri . jo; mladih pevcih; 12.00 Valck' .^,j harma Straussa; 12.15 KmJ4 nasveti — Ing. Božo IHč; ULjjs! ben« semenarstvo in koope' -(s t‘J Olv Ti in »ul# i lA/on,ni»riPVP ^Tllii ,ta» v ljubljanski Operi; ,9^inKeS; $ Za sl- klavir in orkester št. 2 12.25 Junaki VVagnerjeve yte[j-»Lohentgrin«; 13.30 Iz skiao* sj; ske zakladnice Johanna Br:34 91iii 14.00 Venček narodnih _Pfl in ske zakladnice Johanna..®r„e‘jjnii [tl* tennike; 15.40 Humoresk” _rnl tedna — Janez Kajzer: L,,-nene oh ripHh- 1 l\() '/.U čaj ob petih; 16.00 Za ljubitelje; 17.10 Zabavna ri>.9,l5 lo.OO Domače aktualnosti; vo-Antonin Dvorak: Moravskl^.^ spevi; 18.40 Iz zbornika stkkh ^ Marijane Draksler: a) Rdec ^ ruoč — b) Zagrebška ženska g; nil-nica — c) Skini ervenu 20.00 Ppjeta moški komorni * v, in zbor I. gimnazije iz Ce\lr3 x E. Kuneja; 20.30 Radijska 18 rv? Eugene 0’Neill: O, divjina izvedba); 21.40 Zabavni * pve 22.15 Plesna glasba; 23.10 ^ef-domači praizvedbi — P. rke* kft: Concertino za mati or . t* — Primož Ramovš: Konce dva kiavirjn in godalni °r HTV JllGOSLAVI-JA^rft)’ Od 20.50 dalje prenos tuje TV postaje TELEVIZIJA ,.oO 14.00 Sola po tetevlzijl^-jiia; Oddaja za otroke; 18.30 P® pC' 18.45 Odgovor za vas; 19JA' |n ski koncert; 19.45 pokrajina; 20.30 Poročil*. .-jjisK' iSammy», policijski tele v ,n filnt; 21.40 Luciana NoV»V v>‘ njeni baleti; 22.20 Glasbe'" riete — Prenos iz Paierm** Resnica o «Mau-Mau » Teror, ki so ga pripisovali domačinom in Afriški uniji Kenije, so organizirali evropski doseljencif da bi z njim izsilili izredne ukrepe in kompromitirali Afriško unijo in njene voditelje - Ušteli so se Kairo, h. junija. — «Sem "no prišli, da bi svetu povedli resnico, da bi javnost spo. z dejanskim stanjem, ki •® je britanski kolonializem u-*t«arji v naši deželi. Sem smo r»Ki da povemo žalostno l0odbo o trpljenju ljudstva, ki 8“ izganjajo z njegove rodne •Mele, ki ga iztrebljajo z vse-mogočimi sredstvi. Sem *m° Prišli, da dokončno pove-m°, da se svoji boroi, svojim ‘“ealom svobode in neodvisno. ftl ne bomo odpovedali,» tako " Začel svoj govor predstav-nedavno odprtega pred-"•vništva, ki so ga v Kairu adprli predstavniki kenijskega ‘ludstva. Pred kratkim je protikolo-»listična borba Kenijcev sto. Fna v novo fazo. Nadaljnja fa-» te borbe bi se dala ozna-,l s »konferenco za okroglo ki se bo v kratkem začela v Londonu. Datum te konference sicer še ni dolo-,n. zdi se pa, da bo v krat-‘Otn. Na tej konferenci bodo Razpravljali o bodoči ureditvi Kenije. Največja značilnost •onference pa bo v tem, da “Odo na njej zastopani pred-Rtevniki avtohtonega ljudstva ,en>je, torej predstavniki Kenijcev samih. Kolikšnega pomena bo ta ‘Ohferenca, nam pove šele zgodovina. O Keniji in «giba kih Mau-Mau# se že delj časa °® Piše več. Ko smo pred leti Pisali o tem gibanju in o andskem terorju v tej afriški ae*eli, smo verjetno napačno znzumeli, kaj se tam dogaja Da nam bo jasneje, začnimo od VseEa začetka. Od dne, ko je takoj po prvi ,votovni vojni britanska kolo-■kalna uprava začela domače Judstvo Kenije seliti in na •lihovi zemlji ustanavljati 'znie za svoje državljane, v ,*i afriški deželi ni miru. Nič “ndnega. Deportacije črnskega ljudstva so bile na dnevnem »du. Kolonialne oblasti se ni-*° niti toliko «potrudile», da bi kkvedle vzrok deportavij. Na ■isače domačinov je kar čez Scč ostalo brez svojega pre-*noženja in se moralo lotiti no-pionirskega dela v naj-°j) zapuščenih krajih Sever J1® Kenije, kamor so jih brionske vojaške in civilne ob-‘*®ti pregnale. V kratkem ča-?**• le v nekaj letih, je 40.000 ®lih doseljencev prevzelo v ®®želi vso oblast in Kenijo !P»emenilo v britansko kolono. Hkrati s tem pa se je z*čela oborožena borba doma-®*a ljudstva proti kolonialni kptavi, borba za svobodo, ki je začela in organizirala *?») edina politična organizacija v Keniji — Vzhodnoafri-*ka zveza. Eden voditeljev te ?v*ze je bil Keniata, ki izha-iz plemena Kikiju. Brez Pphioči od zunaj pa ta borba Pi htogla dati kdove kolikšnih z*zultatov. Borba je postala v®* bolj učinkovita, bolj or-Sanizirana šele leta 1946. Te-®j se je namreč vrnil iz Lončna leader Keniata, ki je 17 t preživel v Londonu kot Pzedstavnik kenijskega ljud-Z njegovo vrnitvijo je ■'a omogočena ustanovitev P°Ve politične organizacije — Afriške unije Kenije. ®edem let je nova politična !‘rganizacija že delovala in še. * tedaj so se Britanci zavedli, ,°Hkšno silo imajo pred seboj JJ1 kaj pomeni Afriška unija Kenije. Bilo je to leta 1952, »rej v času, ko je ves svetni tisk toliko pisaril o »domkih* v Keniji in nato tudi 0 Uničenju odporniškega giba-ki da je propadlo, ker so Keniata ujeli in ga obsodili na s*dem let prisilnega dela. Bila j® to doba «zloglasnega Mau-'au». Leto zatem so britan-fke oblasti postavile izven za-kona tudi Afriško unijo. Tedaj ‘° bili Kenijci dejansko orodni še zadnjih pravic, tako ?• niso bili niti na lastni zem. ‘Ji doma. Borba je imela stra- hovite posledice. Deportacije so bile na dnevnem redu, Britanci so pobili nad 30.000 mož, 60.000 so jih strpali v koncentracijska taborišča, 45 000 o-trok pa je ostalo brez staršev. Leta 1952 so britanske oblasti proglasile tudi obsedno stanje. To obsedno stanje traja še danes in to kijub temu da so kenijski predstavniki že velikokrat zahtevali, naj se ukine. V p,-rlamentu, ki šteje 96 poslancev, je sicer še vedno 14 poslancev domačinov. Toda to jc le formalnost, kajti 5 milijonov Kenijcev dejansko nima svojih političnih predstavnikov. Kenijski parlament piedstavlja le naseljence, po večini britanskega porekla. Vse svoje akcije proti kenijskemu ljudstvu so Britanci opravičevali z obstojem »teroristične organizacije Mau-Mau*. Izgovarjali so se, da se norijo proti «teroristom», da bi zaščitili domače ljudstvo in kolonialno oblast. Ko pa so pred kakim mesecem ponovno sodili Keniati, se je izkazalo, da Keniata in njegovi ljudje nimajo s terorizmom nobene zveze in da obstajata dejansko dve organizaciji «Mau-Mau». Zanimivo pri tem je še to, da Airiška unija in sam Keniata nimata nobene zveze niti s prvo niti z drugo organizacijo «Mau-Mau». Krive priče, ki so nekoč spravile Keniata v zapor, so to priznale. «Mau-Mau» je bila dvojna: Prva je bila evropska in so jo organizirali doseljenci. Ta je dejansko organizirala teror, morila in ubijala ljudi in vse to pripisovala Afriški uniji in njenim voditeljem. Morilce so evropski doseljenci drago nagrajevali ali jih po opravljenem »delu* pošiljali na počitnice v Veliko Britanijo. S tem terorjem sc evropski doseljenci izsiljevali nastope britanskih čet, ki so začele s pravo vojno. Njihov cilj je bil jasen: uničiti osvobodilno gibanje in Afriško unijo prikazati kot teroristično organizacijo, ki da ne dela le proti kolonialnim silam, pač pa tudi pro. ti interesom samih domačinov. S tem so hoteli kompromitirati tudi voditelje Afriške u-mje. Druga organizacija »Mau-Mau* pa je bila le posledica prve. Rodila se je spontano — izven Afriške unije — kot odpor proti terorju. Teror je pač vzbudil nov teror. Začela se je nekompromisna borba, ki pa je nujno pomagala Keniati, icer je bil znan kot leader an-tikolonializma. Računi britanskih doseljencev so bili torej zgrešeni. Britanci so torej v Keniji ubrali napačno pot. Njihova taktika se je že zdavnaj izži- vela. Britanci pa so, sicer nekoliko pozno, toda vendarle uvideli, da morajo ubrati novo pot. Keniato so izpustili iz zapora. Res je, da Keniata danes ne more več delovati odkrito, kljub temu pa je ostal dejanski voditelj osvobodilnega gibanja v Keniji. Ce on sam javno tega ne more povedati, v njegovem imenu govorijo drugi Kenijci, ki svoj ednos do britanskih oblasti o-znečujejo takole: «Mi nočemo vojne, nočemo klanja, nočemo mi odpora vrste «Mau-Mau», toda zahtevamo svoje pravice. Zavedamo se, da kolonializem ne bo zlepa zapustil svojih po. ložajev, toda čas dela za nas. Procesa družbenega razvoja ne more ustaviti nobena sila. V kolikor pa nam ta lojalen in human način ne bo dal zaželenih rezultatov, smo vedno pripravljeni prijeti v roke tudi — orožje.}) p jj Na sprejemu senatorjev v Elizejski palači se je poleg De Gaulla prvič pojavil tudi njegov sin Philippe z ženo TURNEJA SLOVITEGA DIRIGENTA PO NEMČIJI Stoliovsbv in ((hladna vojna)) Spregledal je, da je v razdeljeni Nemčiji tudi glasba politični adut Leonid Stokovsky ni niti slu. til, kaj se mu bo dogodilo za časa njegovega gostovanja v Nemčiji. Nedolžni mojster se je preprosto odzval vabilu in odšel na pot. Dejansko pa on niti ni povsem nedolžen.. Ko je sprejel gostovanje v Nem-čiji, je slavni dirigent imel v programu samo glasbo, pri tem pa je spregledal, da je danes v Nemčiji tudi muzika politični adut. Moment, ki ga je Stokovskv odločil za svojo turnejo po Nemčiji, ni bil srečno izbran, in to je dejansko njegova napaka. Dopotoval je prav v trenutku, ko se Nemci — razdeljeni z demar-kacijsko linijo na zapadne in vzhodne Nemce — krvavo gri. žejo in prepirajo zaradi politike in lahke atletike, zaradi škofov in generalov, zaradi e-pidemije griže in muzejev, zaradi starih nacistov, zaradi Haškovega junaka «Svejka»... In zaradi vsega tega, je med Nemce prišel Stokovsky — za. radi glasbe. iiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiNiiiiiNimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiniHtnnu« NEW YORK BO IZGUBIL ENO SVOJIH »PRIVLAČNOSTI* Se letos nameravajo porušiti središče propadlih eksistenc Nekoč je bila četrt Bowery najbolj razkošen del New Yorka, danes pa je njegov «temni madež», ki mu dela sramoto - Urbanisti so že na delu New York je tako veliko mesto, da bi njegov opis terjal debele knjige. Nič čudnega, saj šteje New York s predmestji 14 milijonov prebivalcev, to se pravi skoraj tretjino prebivalstva Italije. Sploh so številke, ki i‘h uporabljamo o tem velemestu izredne. Na vsake tri prebivalce na pr. pride po eno motorno vozilo. Najvišji nebotičniki sveta zavzemajo celo četrt. V enem samem nebotičniku pa bi moglo stanovati prebivalstvo e-nega mesteca. Ne bomo govorili o mestnih prometnih sredstvih, o številu ljudi, ki se prepelje na cjan na podzemnih in nadzemnih mestnih železnicah in o podobnem, kajti vse to gre v številke, ki so sicer zanimive, ki pa si jih človek ne more predstaviti, dokler sam ne pogleda pobliže v to mravljišče, ki je za naše pojme neznosno. Zato ni nič čudnega, da si urbanisti, higienisti in vsi mogoči strokovnjaki belijo glave, kako rešiti neštete probleme, ki se stalno pojavljajo in sproti porajajo. Spregovorili bomo le o «trenutno perečem* in nelahkem problemu, s katerim se urbanisti newyorške občine zadnje čase ukvarjajo. Gre za problem zrušenja hiš in barak v četrti Bowery. Da, tudi v New Yorku so hiše, ki bi delale sramoto tudi maj h. nemu mestu. Posebnost četrti Bowery pa je v tem, da živi tu okoli 10.000 propadlih eksistenc, bivših kaznjencev, popolnih alkoholikov in podobnih ljudi, ki so v nadlego sebi in drugim, v tem primeru še najbolj newyorški občini. Namen urbanistov je, da se stare hiše, v katerih žive ti »ostanki družbe*, zrušijo in da se v enem letu na tem področju zgradi novo naselje, ki naj povsem spremeni svoj videz. Tako v Ameriki preizkušajo reflekse šoferjev. Ali si bodo sedaj v Italiji - spričo strogosti novega prometnega zakona - tudi omislili podobne naprave? Danes živi v četrti Bowery množica onih, ki so se zatekli sem ,’ker niso imeli več kam. Tu žive od danes do jutri in se gnetejo po točilnicah in »hotelih*, kjer morejo dobiti juho za 10 centov, ali ležišče za 75 centov. Mnogi nimajo niti tega, zato jim za streho služi veža, za posteljo pa stopnica in morda še lastni jopič ali »izposojena* stara odeja. Načrte za modernizacijo četrti Bowery so izdelali inženirji in arhitekti newyorškega »Odbora az rušenje nehigienskih in starih zgradb.* To je posebna newyorška pol javna, pol zasebna ustanova, ki ima kljub ameriškemu bogastvu veliko dela. Ko bo načrt tega odbora izveden in bo stari Bowery izginil, bo New Yortc izgubil eno svojih »največjih privlačnosti*. Res da bi bilo veliko bolje,, če bi takih »privlačnosti* sploh ne bilo, toda tudi pri nas turisti kaj malo gledajo nove palače in najnovejše uspehe gradbene tehnike in se na primer v Benetkah navdušujejo nad starimi in nehigienskimi stanovanjskimi hiša. mi, ki da so »karakteristične*. Kot vemo, pa so te »karakteristike* vse drugačne za človeka, ki mora v njih stanovati, kot za tistega, ki si jih le od zunaj ogleduje. Približno tako je s starim Bowery-jem. Ta nudi turistu zares svojevrstno sliko in priznati je treba, da so se turisti vseh vrst in pogledov zgražali nad tem, kar so tu videli in bi bil redek polemični članek, ki je newyorške mestne oblasti spraševal, kaj glede tega mislijo in zakaj se ne lotijo čiščenja te «newyorške sramote*. Lastniki starih hiš v četrti Bowery in hotelirji pa so drugačnega mnenja. Ti pravijo, da so propadli ljudje, nekakšni izgnanci družbe, našli tu »svojo skupnost*, jd jih je »sprejela in z njimi čuti*. Občinski oddelek za socialno skrbstvo «zagotavlja tem ljudem vsaj streho za čez noč, ki bi je sicer te propadle eksistence ne našle nikjer drugje*. Vse služnosti, ki jih četrt Bewery nudi svojim meščanom, so po svoji kakovosti in tudi po cenah «dostopne žepu svojih klientov*. V posameznih prenočiščih moremo ob vhodu brati tudi sledeče napise: «Brezplačne usluge v pritličju: pranje perila, krpanje, britje, kopanje in dezinsekcija.* Najbolj značilna je dezinsekcija. Pomeni, da so tudi v New Yorku, kljub temu, da je DDT, ameriškega izvora, uši in podobne nadležne živali še vedno doma. Kdo pa so te «propadle eksistence?* Mnogo je med temi tudi nekoč znanih ljudi. Razni .talenti’ ki so ubrali napačno pot, razni »umetniki*, ki jih «družba ni hotela priznati*, so zašli sem. Primer: Roger Pay ne je bil znan kot «najbolj izobražen pohajač sveta*. Živel je v četrti Bawery, kjer je pred štirimi leti tudi umri. In vendar je imel Roger Payne univerzitetsko diplomo v žepu in to diplomo iz Cambridgea. Napisal je tudi knjigo, ki jo zasledimo v marsikateri knjižnici in nosi naslov »Zakaj delati?* Nočemo reči, da so vst prebivalci 3oweiyja podobni Pay-r.ejtj. So pa tudi taki. In to, kar je dants «temna točka bogatega New Yorka», je bilo nekoč «najbolj elegantni del New Yorke». Njegovo ime izhaja iz holandske besede «bouwerie», kar pomeni »kmečko posestvo*. Ko je bila osnovana kolonija New-Amsterdam, je tod vodila poljska pot, ki so jo obdajali nasadi hrušk in ki je vodila do rezidence guvernerja Petra Stuyvesanta. Kmalu pozneje so si tod zgradili svoje dvorce in vile newyorški milijonarji. In to je v tej dobi postalo središče newyorške gledališke umetnosti in razkošja. Toda to je bilo tedaj, ko je bil Times Square šele predmestje, skoraj še vas. New York pa je šel svojo veliko pot in nagli razvoj je svojo nekoč razkošno četrt pregazil, jo poza-o.T, izdal in danes je priprav-Ijer jo porušiti kot svojo sramoto. Najprej je slavni dirigent iz New Yorka gostoval v Leipzigu. Vzhodni Nemci so mu priredili ovacije, nato banket in na koncu — intervju... U-speh obeh koncertov - z leipzi-škim orkestrom so Jisti zabeležili na kulturnih straneh, toda intervju je doživel največjo publiciteto. Posneli so ga na magnetofonski trak in montirali v politične radijske oddaje o ženevski konferenci. In ne samo to: izvirna beseda dirigenta Stokovskega se je z magnetofonskega traku pojavi, la tudi v reportaži vzhodnonemškega radia o podtalni vojni vohunov in agentov, ki se je prav sedaj razplamtela v razdeljenem Berlinu. Za Nemce, ki vzajemno tekmujejo v odkrivanju in aretiranju tajnih agentov in vohunov, ki jih pošiljajo iz »onega drugega* dela Nemčije, je najvažnejše dobiti novo hrano za propagandni dvoboj »skozi eter*. In tako sta — v obračunavanju med seboj — berlinski radijski postaji »mobilizirali* tudi nedolžnega dirigenta iz New Yorka. In za Nemce je to prišlo kot nalašč. Repertoar vohunsko-policijske komedije je javnosti postal že dolgočasen kot stara gramofonska plošča, ki jo morajo poslušalci vedno poslušati dvakrat: enkrat v zapadni, drugič v vzhodni verziji. Gramofonska plošča neutrudno ponavlja: aretirali so zaradi vohunstva zakonsko dvojico iz Aachena. Zapadni a-gent pobegnil v Vzhodno Nemčijo... Aretirali so 60-let-rega književnika Von Hanstei-na, tajnika Lige za človečanske pravice, kot najbolje plačanega vzhodnonemškega a-genta... Gramofonska plošča se tedaj vrača za pet, sedem let r.azaj in pripoveduje, da je bivši Adenauerjev poslanik Schmidt-Wittmack, ki je že leta 1954 pobegnil iz Zapadne v Vzhodno Nemčijo, bil tajni agent že pred sedmimi leti, a so ga odkrili šele sedaj. Do te. ga odkritja so prišli šele sedaj. ker so v zvezi s pobeglim poslanikom aretirali dva politika na Bavarskem... To gramofonsko ploščo vrtijo iz dneva v dan. Uredniki nemških časopisov že ne vedo več, kakšne naslove bi dali vsakodnevnim vestem o aretacijah vohunov... Do glavne igre v dveh dejanjih je prišlo pretekli teden: prvo dejanje se je odigralo v torek v Vzhodnem Berlinu, drugo dejanje pa v četrtek v Zapadnem Berlinu. V pivem dejanju so publiko sestavljali novinarji, zbrani iz raznih dežel in ki jih je zanimal izhod berlinske in nemške krize: na sceni so se pojavili štirje «glavni junaki* in se predstavili kot zapadni a-genti, ki so spremenili stališče, zbežali na drugo stran in dobili azil v Vzhodni Nemčiji. Oni so obširno govorili o vohunski dejavnosti zapadnih organizacij proti , Vzhodu. V drugem dejanju, dva dni kasneje, se je pred isto novinarsko publiko pojavil policijski senator Zapadnega Berlina (da ne bo vedno vse enako) z debelim svežnjem listin, fologra. fij in raznega pisanega materiala, s katerim je dokazoval, da sosedni Vzhodni Berlin potroši letno 50 milijonov zapadnih mark in 250 milijonov vzhodnih mark za svojo vohunsko mrežo v Zapadnem Berlinu in Zapadni Nemčiji. Publika, ki je mislila, da je s tem program izčrpan, je že naslednje jutro doživela novo »senzacionalno* nadaljevanje. V Zapadnem Berlinu rovari pioti nam točno 84 vohunskih organizacij — so objavili Vzhodni Nemci in predložili obtežilne dokaze. Z druge strani je prišel takoj odgovor: Vzhodna Nemčija ima priprav. Ijenih 12.500 agentov za operacije «proti Zapadu*. Trenutna bilanca je za sedaj naslednja: v verziji, ki jo je * objavil vodilni vzhodnonemški list »Neues Deutschland* — «Zapadni Berlin je vohunska centrala proti Nemški demokratični republiki*; v drugi verziji, na straneh zapadno-tevlinskega lista «Berlintr Zeitung* — »Vzhodni Berlin je največji vohunski center sveta*. To so torej argumenti za ženevsko konferenco, ko so ZDA in druge velesile pokazale namen likvidirati ali vsaj zbanjšati politično podzemlje in metode »hladne vojne* v Berlinu. In to je hkrati vzdušje, v katerem se je slavni Stokovsky pojavil med Nemci, da jih navdušuje z glasbo... Namesto da bi ga vprašali glede glasbe, so domačini vprašali dirigenta, kaj misli o politiki. In dogodilo se je kakor se zgodi takrat, ko glasbenik zaplava v politične vode. Stokovsky je dejal vzhodnim Nemcem, da odobrava njihov poziv zunanjim mini strom v 2enevi, naj pridejo na obisk v Vzhodno Nemčijo in preverijo, če je zapadna propaganda točna. Zaradi tega se je Stokovsky zameril za-padnim Nemcem. Toda to je komaj začetek. Po koncertih v Leipzigu se je slavni mojster zelo pohvalno izrazil o vzhodnonemškem orkestru. Po neki verziji naj ti on ocenil ta orkester za največjega na svetu. Cim se je Stokovsky nato pojavil v Za padnem Berimu, so objavili neko novo njegovo izjavo, po kateri naj bi on ocenil leipzi-ški orkester za enega od naj večjih na svetu. Kaj je Sto-kovsky dejansko rekel in mislil, to ne zanima več nobenega. Toda iz maščevanja za ono, kar je dejal vzhodnim Nemcem; zato ker je odšel naj prej k njim, so zapadni Nemci odklonili, da bi prenašali po svojem radiu koncert, ki gi je unel v Zapadnem Berlinu Nastal je nov trušč. Vzhodni Nemci so obtožili zapadne Nemce, da bojkotirajo slavnega umetnika. Ameriška radij ska postaja v Zapadnem Berlinu «RIAS» je skrajšala prenos velikega koncerta Stokov-sitega, ki ga je sicer oddajalo 15 radijskih postaj od Hanoja do Islanda. Dva magnetofonska traka izjavami nedolžnega mojstra so vključili v dvoboj skoz. ter med sprtimi nemškimi radijskimi postajami in ju servirajo nemški publiki namesto glasbe, ki jo je Stokovskv skušal pričarati Veliki dirigent, ki .e padel v klešče tega križnega ognja, je v jezi pobral svoje kovčke in zapustil Nemčijo. HOROSKOP ZA DANES_ T ’l"«iimi||„„||,iii„i„,„„„imiiiiiiimi«miiiiii.. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK ....................i.......n..,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,m,,,,,,,,,,,,.............................. iiiuinm... K v ar j en j e in negovanje zobovja 2« predzgodovinskega čl o- v*ka je mučil zobobol. To so Bred nedauntm časom dognali an8tešfci raziskovalci. Vendar Ba lahko trdimo, da so zob-K® bolezni moderen pojav, R*aj km sg množičnosti tiče. ^fnttsjiLe pravijo, da ima v C|,’ilizi)unih državah devetde-**f odstotkov ljudi najmanj Po en pokvarjen zob. Kako izgleda danes ta ma-*°«ni problem? Ali je zobo- °l premagan? Ali bodo mo-'“■i naši potomci še vzdiho-’jQtt na zobarskem stolu? Od-Wouoritt hočemo na nekaj ^hfašanj, ki se tičejo zob in Kjih obolenj. Ali so zobje samostojen or-Mnlzem, nekaj takega kot na Br'mer žebelj, ki je zabit v ^e*ko? So zobje živi? Odgo-l'°r na prvo vprašanje se pla-s‘: n«. Na drugo vprašan je je ®dgovor pritrdilen, se pravi da zobje živijo in so istočasno nerazdružljiv del živega okolja, v katerem se nahajajo. V zobeh se celo vrši presnavljanje; kri dovaja fosfor, kal• tij, jod in druge važne sestavine. Najbolj pogoste zobne bolezni? Zobovje lahko napadajo najrazličnejše bolezni, toda dve bolezni sta silno razširjeni. Poglavitna izmed njiju je zobna piškavost ali zobna gniloba, tako imenovani zobni karies. Za to bolezen je značilno gnitje ter razjedanje tkiva, iz katerega so zobje sestavljeni. Karies je e- na najbolj razširjenih bolezni, saj jo ima okrog 95 odst. odraslih. Ne prizanašajoa Iiu di otrokom, saj ima bO odst otrok piškave zobe. Druga množično razširjena zoba ^ lezen je tako imenovana pa-radeutoza. Pri tem gte za kronično obolenje tkiva, ki obdaja zobno korenino. Pa-radentoza napada najbolj pogosto ljudi, ki so stari štirideset let in več; za njo obolevajo ženske v večji meri kot moški. Ali lahko zobne bolezni povzročijo tudi obolenja drugih organov? Da. Gniloba, ki se ustvarja v zobeh in na njih, prehaja po krvnem obtoku in po prebavilih v druge organe in jih na ta način več ali manj okužuje. Mikrobi, ki se pojavljajo na zobeh, zlasti velja to za pa-radentozo, pridejo v preba»ni trakt, kjer lahko povzročajo najrazličnejše bolezni, na primer gastritis (vnetje želodca), vnetje črevesa in celo slepiča. Ce pridejo mikrobi v pljuča, izzovejo lahko v njih gnojna vnetja, a znani so tudi pri-jmeri, ko so težki astmatiki o-[zdraveli, čim jim je zobni zdravnik ozdravil ali izdrl piškav zob. Zaradi tok sinov, ki jih izločajo v kri zobni mikrobi, pride lahko do izčrpanosti organizma, kar ima za posledico shujšanje. Piškavi zobje tudi lahko povzročijo zastrupljenje krvi z usemi u-sodnimi posledicami. Kaj je pravzaprav karies? Na to vprašanje ne more nihče pravilno odgovoriti, zlasti kar se tiče osnovnih vzrokov tega obolenja. Dolgo časa so bili mnenja, da so povzročitelji piškavosti mikrobi, toda v novejšem času so učenjaki dokazali, da temu ni tako. Nekateri raziskovalci so mnenja, da je karies živčna bolezen. Razume se pa, da gre pri tem le za hipotezo, ki ni dokazana. Za pnrndentozo mislijo nekateri, da je to neke vrste avitaminoza, kot na primer skorbut, kjer je dokazano, da gre za tipično avitaminozo. Pri paradentozi sicer včasih opažamo, da gre ze pomanjkanje vitaminov, zlasti velja to za vitamin A in C, vendar pa to pomanjkanje ni edini činitelj, ki povzroča bolezen. Pri nastanku paradentoze i-majo prav gotovo važno vlogo nekatere notranje bolezni, predvsem motnje v presnavljanju ter motnje v delovanju žlez notranjic, nadalje razna zastrupljenja s svincem m živim srebrom. Edino, kar zatrdno vemo o paradentozi, je, da je ne povzročajo ne bacili in ne virusi in da ni nalezljiva. Statistike nam kažejo, da se bolezen dostikrat tudi podeduje. Pri paradentozi se vnamejo dlesni, ki otečejo, pomodre in zelo rade krvavijo, zobje se začnejo majati na pritisk prihaja iz njih gnoj, končno pa izpadejo. Pa-radentozo je treba zdraviti, ker lahko preide na druge zobe, poleg tega pa postane ko-tišče, iz katerega obolevajo po krvotoku drugi organi, kar •tna lahko za posledico oralno sepso, to pomeni zastruplje- nje krvi, ki ima svoj vir v ustih in zobovju. Kdaj je treba začeti z nego zobovja? Se pred rojstvom. Zobje se prično tvorit i že po štiridesetem dnevu embrionalnega razvoja človeka. Da bo imel otrok dobre zobe, mora mati hraniti dojenčka na prsih, kajti materino mleko je bogato hranilo, ki vsebuje tiste sestavine, ki so potrebne za formiranje zobovja. Ali bonboni in sladkarije res škodujejo zobovju? Da in ne; to je odvisno od okoliščin. Ce otrok zobe takoj o-pere, sladkarije ne škodujejo. Opasne pa postanejo, če njihovi ostanki obležijo v listih, zato je škodljivo jesti bonbone in sladkarije pred spanjem. Kako je s tobakom? Ali povzroča karies? Tobak oziroma kajenje nima nikake zveze s kariesom, le zobem daje grdo rumenkasto barvo. Ko govorimo o zobeh, ne smemo pozabiti, da zobovju škodujejo nagle temperaturne spremembe, na primer hitre izmenjave vročih in mrzlih pijač in jedil. Take nagle spremembe povzročajo na zobeh razpokline, ki imajo za posledico karies. Kaj je boljše za nego zobovja, paste ali praški? Vseeno. Važna je samo tehnik a čiščenja, in sicer mnogo bolj kot pa sestavine praškov in past. Kako moramo zobovje ščetkati? Zobe moramo ščetkati vertikalno v smeri gondoli. Ščetkati moramo tudi dlesno (zobno meso), in sicer zelo energično. Horizontalnega ščetkanja se moramo ogibati, zlasti še pri p aradentozi. Ne smemo pozabiti ščetkati tudi jezik, a po končanem ščetkan ju moramo zobe in u-sta splakniti z vodo, kateri smo dodali ščepec soli. Zob ne smemo prati z mlačno vodo, temveč z mrzlo ali vročo vodo; mlačna voda namreč mehča gingivo. Zobe moramo umivati po vsaki jedi; če je to nemogoče, pojej mo vsaj e-no jabolko, ker jabolko čisti zobe. Kakšna mora biti zobna ščetka? Ščetka mora biti trda, ozka in ne predolga. Narejena naj bo iz ščetin in ne iz umetnega materiala. Dr. S. B. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dobili boste nezaželene obiske ki vas bodo odvrnili od vašega dela. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Po zelo dolgem času boste spet videli osebo, ki vam je bila zelo pri srcu. DVOJČKI (od 21. 5. do 22. 6.) Pomislite prej na svoj zaslužek, predno se odločite za čezmerne izdatki.. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Bodite trdni in previdni glede o-sebe, ki vam le hlini naklo-rienost. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Kljub ljubezni, ki vam jo izkazujejo, se boste čutili osamljeni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne delajte si skrbi zaradi nekega dela, ki more počakati. TEHTNICA (od 23. 9. do 23 10.) Majhne nevšečnosti v dru. žini. Dobili boste pismo, ki vas bo razveselilo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Prišli si boške na čisto glede svojih čustev in dvomi bodo izginili. • STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Bodite previdni v poslovnih stvareh, zlasti če bi morali na pot. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne utrujajte se preveč: po možnosti menjajte opravila. VODNAR (od 21. I. do 19. 2.) Laskalo vam bo zaupanje, ki ga bodo pokazali do vas. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Popolno soglasje in razumevanje z ljubljeno osebo. Danes zvečer bo Radio Ljubljana oddajal ob 23,10 skladbo prof. Pavleta Merkuja, ki bo s tem doživela svojo prvo izvedbo. Ob tej priložnosti smo se na avtorja o-brnili s prošnjo, naj nam kaj pove o tem delu. Concertino za mali orkester je moj orkestrski prvenec, če izvzamemo Baročno uverturo, ki je kasnejša orkestracija skladbe iz 1. 1950. Prej sem pisal izključno komorno glasbo in tudi v Con-certinu pride dovolj do izraza moja ljubezen do komorne glasbe; iz orkestrske mase, ki se le mestoma oglaša v celoti, izstopajo namreč pogo-stoma posamezna glasbila s solističnimi jjložki ali po nekaj glasbil z izrazito komorno fakturo. Concertino sem posvetil svojemu dolgoletnemu profesorju kompozicije Vitu Levi-ju v znak hvaležnosti za vse znanje, ki mi ga je posredo-val. in v znak priznanja. Skladbo se artikulira v štirih stavkih- Dva osrednja stavka sta nastala L 1954 in sta v glavnem še tonalna, dva skrajna stavkS sta pa nastala tri leta pozneje in sta pretežno atonalna. Prvi, Mo-derato, je bitematičen: prva tema, ki jo ob začetku igrajo prve violine ob spremljavi o-stalih godal, se javlja še večkrat v obliki variacije: medtem ko ostane melodija vseskozi nespremenjena, se spremljava vedno menja s pestrimi orkestracijskimi pri. jemi; druga tema nastopi le enkrat proti sredini stavka in hoče s svojo pastoralno u-mirjenostjp ustvariti kontrast s prvo, razgibano in ritmično pestro temo. Lahko vam tudi povem, da mi je ta stavek najbolj pri srcu. Drugi stavek, Allegro scherzoso. quas: tih ralzer, je karikatura valčka. Pisan je v sedemčetrtinskem taktu in ustvaril naj bi občutek šepa-stega plesa. Naslednji stavek, Lento, je preprosta pesem melanholičnega značaja in se ne izogiba patetičnega viška Zaključni Allegro utoo naniza v zasnovi tri različne prvine. Prva je ritmična in jo takoj ob začetku prinašajo z močnimi udarci timpani. Druga, ki nastopi takoj za njo. je spevna melodija, ki jo prinašajo vse violine, medtem ko ostala glasbila spremljajo to melodijo s prejšnjo ritmično prvino. Po krajši izpeljavi in ponovitvi melodične prvine se oglasi še tretja, zelo razgibana melodija v hitrih no. tah, ki se večkrat ponavlja v piskalih, godalih in tolkalih. Po vmesni epizodi širše spevnosti, ki se stopnjuje do kričečega vrha, nastopijo v izpeljavi nove epizode s ponovnim prikazovanjem vseh treh glavnih prvin. Ob zaključku izpeljave je drugi vrh, kjer nastopijo vse te prvine družno. Coda 7 ritmičnimi igrami v vsem orkestru še stopnjuje razpoloženje do močnega in odsekanega zaključka. Mislim, da ni treba posebej naglašati, kako sem vesel te izvedbe z mladim orkestrom RTV Ljubljane, v katerem igra tudi nekaj mojih prijateljev in bivših u-cencev, in z dirigentom Sa-mom Hubadom. Zelo me tudi veseli, da bo tej moji praizvedbi sledila v isti oddaji praizvedba Koncerta za dva klavirja in godalni orkester Primoža Ramovša. Poleg prijateljstva na-ju namreč druži marsikatera sorodnost v izrazu in oblikovanju zvočne snovi ter istovetnost pogledov na umetnost, ki sva ji enako vdana. Kaj je ta strahotna slikaf ~ Ogledaloi nabrežinskih kamna strokovnega tečaja Goriško - beneški dnevnik Pomemben sbtd predstavnikov aotranjih komisij Predstavniki vseh sindikalnih struj zahtevajo gospodarske ukrepe za napredek pokrajine Izvolili so komisijo, ki bo proučila možnosti zaposlitve v CRDA in v SAFOG in delovanje INAM • V Rim bodo poslali delegacijo V nedeljo dopoldne je bil V kino dvorani «Moderno» v Gorici shod notranjih komisij vseh podjetij naše pokrajine, k. so ga organizirale notranje komisije CRDA iz Tržiča. Na tem izredno važnem zborovanju, katerega so organizatorji sklicali z namenom, da vskladijo akcijo za rešitev proizvodne krize, v katero so zašla kovinarska podjetja in prikažejo razmere v tekstilni, kemični in drugih industrijah, so bili poleg sindikalnih predstavnikov ' UIL in Delavske zbornice tudi poslanec Raffaele Franco in Marangone, predstavniki IN AM iz Tržiča in Gorice in drugi. Prisoten je bil občinski odbornik iz Gorice Peternel. Solidarnostne brzojavke so poslali inž. Solari, Pelle-giini in drugi. Uvodno poročilo je imel član notranje komisije CRDA Cosani, ki je prikazal razmere v vseh treh oddelkih. Sledila je obsežna diskusija, v katero niso posegli le kovinarji iz Tržii^, ampak tudi predstavniki Tiotranjih ko- Ker je nedeljska predstava odpadla, bo SNG gostovalo v Doberdobu v soboto 20. junija ob 20.30. uri s pravljično igro v štirih dejanjih Pepelka misij SAFOG, tekstilcev in kemičnih delavcev. Zelo zanimivo je bilo stališče nekega delavca iz Tržiča. ki je poudaril, da bi morale vse sindikalne organizacije podpreti tako važno odločitev notranjih komisij CRDA. Kakor je znano, je pokrajinsko vodstvo CISL svoje sodelovanje odpovedalo, medtem ko je tržiška CIST, pristala na organizacijo shoda in ga aktivno podprla, ker se zaveda njegovega pomena. Pokrajinski tajnik UIL Vin-cenzo pontini je pozval delavce. naj bodo enotni ter poudaril pravičnost njihove borbe, kadar zahtevajo normativne in gmotne izboljšave, ki so logična posledica dobičkov, ki si jih kopičijo delodajalci. Pokrajinski tajnik Delavske zbornice Fulvio Bergomas je kritiziral odnos tukajšnjih o-blasti in ustanov do sindikalnih organizacij in notranjih komisij. Rekel je, da ni prav, riti ni demokratično, če prefekt noče sprejeti delegacije notranje komisije, nikakor pa tako ne sme ravnati ravnatelj INAM. Le-ta delegacije delavcev ni hotel sprejeti in se je omehčal šele na njeno cdločno zahtevo. Njegovo ravnanje ni dopustno, ker deluje INAM z denarjem delav-cev. Svoj govor j® zaključil s pczivom, naj se krepi enotnost delavcev v notranjih komisijah, ki so zaradi sindikalne razcepljenosti edini enotni in reprezentativni delavski organ. . , Zelo zanimive so bile izjave delavke podgorske tekstilne tovarne, ki je rekla, da nimajo nobene svoje predstavnice izven proizvodnje, da bi lahko skrbela za sindikalne potrebe delavk; poleg tega krši ravnateljstvo demokracijo v podjetju s tem, da predhodno pregleda vsako tiskovino ali ‘proglas, ki ga sindikati pritrdijo na oglasno desko. Predstavnik sindikata kemičnih delavcev je govoril o tržaških kemičnih tovarnah in še prav posebej o SOLVAY, kjer v zadnjih desetih letih delavce odpuščajo ali jih s pritiskom silijo k upokojitvi, s tem se je število znižalo cd okoli 800 na 500, ne da bi sprejeli na delo niti enega delavca. Izvolili so komisijo predstavnikov CRDA in SAFOG za vprašanje dela, razširjeno komisijo pa za vprašanje delovanja INAM. Na koncu so vsi soglasno potrdili predloženo resolucijo, ki vsebuje predloge sindikalnim organizacijam in lokalnim oblastem. Zahtevajo od ministrstva za državne udeležbe, da pove. kako bo s proizvodnjo v CRDA in v SAFOG, kako bo v delovnimi mesti v teh podjetjih, z zaposlitvijo suspendiranih delavcev. Ker bodo v kratkem razpravljali o proračunu državnih podjetij, bodo predstavniki notranjih komisij CRDA in SAFOG odšli V Rim r.a razgovore. Krajevne oblasti naj ob pomoči sindikalnih ciganizacij, trgovinske zbornice in drugih organov zahtevajo od vlade da se v naših krajih zgradijo državna ali z; sebna podjetja, v katerih naj se zaposlijo brezposelni in mladina Odobravajo se vsa »redstva za dosego obnove delovnih pogodb ter se zahte- va sodelovanje vseh strok. Se-1 ji so tudi tokrat zastavili vse nat naj odobri zakon «erga omnes«, katerega so že sprejeli v poslanski zbornici. V vseh podjetjih goriške pokrajine naj se ustanovijo notranje komisije. Od glavnega in pokrajinskega ravnateljstva INAM zahtevajo, , naj sprejmeta načrt, ki ga je marca sprejel pokrajinski odbor INAM, S tem v zvezi bodo poslali v Rim delegacijo. ——*»------ Najdeni predmeti Poveljstvu mestnih stražnikov so pošteni najditelji izročili v varstvo naslednje predmete: Lovski nož, dve ženski torbici, bankovec, bencinske bone ter zlato zaponko. Kdor dokaže, da so predmeti njegova last naj se zglasi na poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št. 7. Odpadke vozite na staro smetišče Ker so navozili dovolj materiala na zemljišče pri hiralnici v Ul. Brigata Re, se bodo odslej dalje odlagali odpadki na smetišču pri Majnici. # * * .Pri «Treh kronah* je bila letna skupščina zveze pionirskih čet, ki so izbrali arhitekta prof. Maksimiljana Fabianija za svojega častnega predsednika. «»------- Nov vozni red avtobusov ATA Avtobusi ATA vozijo od včeraj dalje po novem voznem redu. Vozni red velja še vedno za stare proge in za sedaj se ne upošteva sprememb, katere namerava družba uvesti v bližnji prihodnosti, kot smo o tem že pisali. Ponovitev šolske prireditve v Ul. Croce V nedeljo zvečer je bila ponovitev prireditve slovenskih srednjih šol na 'šolskem dvorišču v Ul. Croce. Kljub sla-b?mu vremenu in izrednemu obisku prve predstave je bilo tudi tokrgt zelo veliko ljudi. Program je bil isti: nastopi; pevskih aboroč strokovne, nižje gimnazije in učiteljišča ter igra «Cudežne gosli.* Profesor. svoje sile, da je prireditev vsestransko uspela. Se posebej moramo pohvaliti prizadevnost prof. Saurinove in Frankove, ki sta naučili balet v igri »Čudežne gosli*. »»-------- Vpisovanje za «Veliko puntarijo» ZSPD organizira avtobus na gledališko predstavo »Velika puntarija*, ki jo bodo prikazali v Novi Gorici v soboto 20. junija ob 20. uri. Vpisovanje na ZSPD ter v kavarni Bratuš do 17. t. m.. Vožnja 200 lir, vstopnina 120 din. «»—— Učni uspehi na učiteljišču in liceju Na šolski oglasni deski v Ul. Croce so objavljeni učni uspehi dijakov iz učiteljišča in liceja: 1. učiteljišče: izdelala je Gra. cijela Ricca, dva dijaka imata popravne izpite, dva sta zavrnjena; 2. učiteljišče: izdelal je Jožef Vidmar, 6 dijakov ima popravne izpite, 1 je zavrnjen; 3. učiteljišče: vsi dijaki imajo popravne izpite; 4. učiteljišče: vsi dijaki so pripuščeni k maturi: * * * 1. licej: izdelali so Walter Appe, Marija Ceščut, Venceslav Devetak, 5 dijakov ima popravne izpite, 1 je zavrnjen; 2. licej; izdelali so: Franc Cernic, Marijan Cernic, Silvan Kerševan, Maksimilijan Ger-golet, Ksaverij Kleidienst, Lucija Komac, Franka Vižintin, 3 dijaki imajo popravne izpite; 3. licej; vsi dijaki so pripuščeni k maturi. 4. gimnazija: izdelali so: Marija Lavrenčič, Danilo Pintarj Daša Tomažič, 3 dijaki imajo popravne izpite l je zavrnjen; 5. gimnazija: vsi dijaki so pripuščeni k maturi. Nesreča Štandrešcev v nedeljo na gradu V nedeljo zvečer sta se z grada vračala na svojem motornem vozilu 20-letni mehanik Andrej Mucci in 16-letni dijak Milan Marvin, oba iz Standreža, ko so se jima na strmen klancu Drevoreda D’Annunzio utrgale zavore. Fanta sta komaj ikočila z vozila, ko je to z veliko brzino treščilo v zid neke hiše. Muc- ci je po padcu obležal nezavesten na tleh, medtem ko je bil Marvin laže ranjen. Y bolnišnici Brigata Pavia so zdravniki ugotovili Mucciju pretres možganov, zlom lobanje in levega gležnja. V bolnišnici bo moral ostati mesec dni, medtem ko so Marvina samo obvezali in bo ozdravel v nekaj dneh. Kino v Goriči CORSO. 17.00: «Fuorilegge del-la polizia*, P. Cavin in M. Heyes. VERDI. 17.00: »Sant Bluens*, črnski glasbeni film. VITTORIA. 17.30: »Gojenke v tabareju*, A. Panaro, F. In-terlenghi. CENTRALE. 17.00: «Jekleni pekel*, G. Ulmer, A. Walmy. MODERNO. 17.00; »Trknje- nec*. Predstavniki notranjih komisij in javnih ustanov v kino dvorani Nagrajenci in nagrajenke strokovne šole in nižje gimnazije v družbi podravnatelja Stefana Bukovca in prof. risanja Renerjeve in Frankove Razstava risarskih del srednje in strokovne šole Nagrajeni so bili Edi Bratuž, Dino Pellizo, Jožica Martinčič, Jožko Žabar, Irma Barbarino in Tatjana Šekli V soboto 13. t. m je bila otvorjena razstava risb strokovne in nižje srednje šole. Gre tu predvsem za šolska c (la, v katerih nam otroci prikazujejo deloma znanje, ki so si ga pri celoletnem učenju pridobili, deloma bogastvo ?:jihove fantazije. Pri ogledovanju moramo zato risbe ločiti v dve ali morda celo tri skupine, da lahko pravilno o-cenimo trud naših otrok. K prvi skupini naj prištejemo geometrijske risbe ter stilizirane narodne in druge ornamente, k nasprotni skupini pa deta, ki so popolnoma proste in so res odsev otroške duše. Nekam v sredino med tema dvema skupinama pa lahko postavimo risbe, ki so sicer proste, vendar nas spominjajo na že videne stvari in so služile otrokom predvsem kot vaja. Ne moremo se tu spuščati v podrobnosti, ker imamo pred seboj nekaj sto risb in bi nam vzelo preveč prostora, omenimo naj. samo nekaj imen in nekaj primerov, ki -■o posebno vzbudili našo pozornost. 1. nagrado za nižjo srednjo šc.lo (najboljši učenci so namreč prejeli nekaj nagrad, ki jih je dala na razpolago šol- V Čedadu, Doberdobu in Podgori Trije koncerti - trije uspehi Slovenskega okteta Pogled na del množice v Doberdobu, ki Je z navdušenjem spremljala petje Slov. okteta Slovenski oktet je v petek koncertiral v Čedadu na povabilo članov društva »Amici della mušica*. Številno občinstvo je z velikim zanimanjem poslušalo svoje goste, ki so želi res velik uspeh. Peli so domače in tuje pesmi. Bilo je dosti iskrenega ploskanja, ki je izražalo priznanje nadvse kvalitetnega in hvaležnega občinstva. Lepe pozdravne besede je izrekel predsednik društva prof. De Lorenzi. Kolikšno zanimanje je vladalo za nastop okteta so dokazovali tudi veliki lepaki, ki so jih nalepili po zidovih tega starega beneškega mesta. Kakor smo že poročali, je i berdobu, so peli narodne in cktet potem nastopil še v Doberdobu, v nedeljo popoldne pa v Podgori, Akoravno nedeljsko' popoldansko vreme ni bjlo kflo ve kako naklonjeno prirediteljem koncerta, saj ;e še popoldne precej deževalo, je bilo že samo dejstvo, da se je pričelg proti 18. uri vremeniti, dovolj tehten raz-!rp5, da so ljudje v velikem šievilu, ki je preseglo najbolj optimistična pričakovanja, napolnilo plesišče v Parco dei Principi. Bilo Je veliko Podgorcev, Pevmcev, Steverjan-cev in meščanov, samih ljubiteljev okteta, ki jim petje tako ugaja, da ne zamudijo ifebenega njegovega nastopa v naših krajih. V Podgori, pa tudi v Do- pmetne. Slišali smo češko narodno »Ne trkaj na okno*, slcvaško »Oj, gora, gora*, bolgarsko «Pojdi, pojdi, mama*, špansko narodno pesem, italijansko »La montanara* in vedno lepo, Podgorcem pa še posebno pri srcu zaradi spomina na pokojnega Bratuža, rusko narodno «Monotono zvoni zvonček*. Od domačih pesmi so zapel: makedonsko »Bolen mi leži*, slavonski ples #Kolo», »Flosarsko* in venček koroških narodnih «Juhe, pojdem u Škufce*. Lepo je občinstvo spiejelo Simonitijevo priredbo rezijanskih narodnih pesmi ter milo primorsko narodno »Nocoj pa, oh, nocoj* Omeniti moramo še gorenjsko na- rodno »Moj očka ’ma konjiča dva* in «Ribniško», brez katere si skoraj ne moremo misliti nastopa ljubljanskih pevcev. Izredno močan vtis je napravila na poslušalce kozaška narodna pesem o Ata-nsnu. Na splošno željo občinstva so pevci zapeli še dve pesmi. V imenu hvaležnega občinstva sta deklica in deček izročila nastopajočim lep šop rdečih nageljnov, zahvalil pa se je vodja zbora tov. Pogačnik, Vsi trije koncerti, za nas gc riške Slovence pa še posebej koncerta v Doberdobu in v Podgori, sta bila izreden umetniški dogodek, kakršnih smo imeli bolj malo v zadnjem času s področja vokalno umetnosti, ki sta nas znova prepričala, da je naša pesem tista velika in lahko bi rekli, skoraj edina sila, ki združuje ljudi in krepi njihove zavest o narodni pripadnosti. Zaradi tega naj tudi mi skupno z občinstvom, ki se j? poslavljalo od dragih gostov, zakličem*,. »Na svidenje!* ska blagajna) je prejel Edi Bratuž iz I. A razreda, ki nam v svojih delih kaže izredno pridnost in veliko veselje do risanja in je zato nagrado resnično zaslužil. 1 nagrado za strokovno šolo je pa prejel Dino Pelizzo, dijak II. A razreda, ki nam keže precejšnjo spretnost in dobro obvladovanje barv ter bo morda tudi stopil na u-n.etniško pot, če se bo znal poglobiti v svoj lastni svet in se otresti zunanjih vplivov. Nadaljnji dve nagradi za strokovno šolo sta prejela še Jožica Martinič iz II. B razreda ter Jožko Žabar iz I. A rezreda; za nižjo srednjo šolo pa Irma Barbarino iz III. razreda in Tatjana Šekli iz II. B razreda. Komisija, ki je te nagrade razdelila je hotela z njimi predvsem poplačati maljivost in vztrajnost nagrajenih dijakov ter jih spodbuditi k nadaljnjemu delu, ter se ni držala načel, ki so običajna za otroške razstave. Moramo zato omeniti še risbe, ki, čeprav niso bile nagrajene, vsekakor zaslužijo priznanje, ker so res pristen izraz otroške duše. »Na ulici ob dežjus Ane Ceščut, »Gričevje,> Du-rana Lutmana, «Tihožitje» (relief v mavcu) Vladimira Klemše, «Na trgu» Lucijana Kogoja, zanimivo študijo «Po-neči* Roberta Trpina. Posebej Pa moramo omeniti še »Na trgu» Andreja Sakside. Razstava je dostojno in o-kusno pripravljena in nas že razporeditev risb samih takoj opomni, da imamo pred se-bo; dela dveh šol: prav ta različna razporeditev izredno poživi razstavni prostor, ki bi morda drugače človeka zara-ai velikega števila risb nekoliko utrudil Ob koncu moramo še pohvaliti obe profesorici risanja g. Noemi Renerjevo ter gospodično Vido Frankovo, ki sta nam z deli njima zaupanih otrok pokazali, da s o naši otroci v dobrih rokah ter da sta jih vestno vodilj pri prvih korakih na poti spoznavanja. Zahvaliti se jima moramo za trud pri razstavi sami, ki brez dvoma ni bil prav majhen. o. c. • #»------- Umrl zaradi posledic padca Včeraj ob 10.30 je v bolnišnici Brigata Pavia umrl zaradi možganske kapi 75-letni u-pokojenec Massimiliano Di Prvovrstni izdelki učene e v (V J**t J1 ' j ■*■;* f? &* ’ ■ i strokovnih industrijskih tečajev v Dolini, Križu in Nabrežini čedno je perilo za otroke, lepi natelju šole prof. Kosovelu is strokovnemu inštruktorju An kletu Grudnu ter vsem uče? Bon iz Ul. Balilla št. 13. Moža so prejšnji četrtek sprejeli v bolnišnico, ker se je pri padcu v stanovanju potolkel po glavi in zgornjem delu telesa. — a« — O Včeraj ob 21. uri je bila prva predstava cirkusa Togni. Cirkus je razpel svoj ogromen šotor na Rojcah. Predstavo si je vredno ogledati, ker ima marsikaj takega, kar doslej v Gorici še nismo videli. «»- — TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 25,6 stopinje ob 16. uri, najnižja 16,4 stopinje ob 4.10. Vlage 78 odstotkov. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel. 25-76. lllltIHIIlllMIIIIIIHItlllllltlltllllllllllltlllllltllMIIIIIimillHilllHIlimMlimilUMIIHimitmMIIIIII Včeraj smo si ogledali razstave izdelkov učencev strokovnih tečajev v Dolini, Križu in Nabrežini. Kakor vsako leto, nas so razstave na strokovnih šolah presenetile zaradi kakovosti razstavljenih predmetov, ki pričajo o uspehih učencev in požrtvovalnosti profesorjev. Zlasti pa so te razstave veliko zadoščenje ne samo učencev in profesorjev, ampak tudi staršev, ki se lahko na svoje oči prepričajo, kaj vse nudi strokovna šola njihovim otrokom. Začnimo pri Dolini. V pritličju dolinske šole razstavljajo svoja dela učenke strokovnega tečaja. Na lepo urejenih mizah se vrstijo ročna dela, prti z narodnimi motivi, strokovne risbe vzorcev, pirhi s slovenskimi narodnimi motivi, čedne torbice, kvačkane bluze, pletenine, blazine itd. Učenke drugega in tretjega razreda pa razstavljajo o-kusne likerje, pecivo, vloženo sadje in zelenjavo. Učila so se skozi vse šolsko leto; zdaj njihove mamice vidijo ,kaj so se naučile V drugi učilnici razstavljajo svoja dela dečki. Ze od daleč se vidi, da je to deški oddelek: na mizi sredi sobe šestila, primeži, črtala itd., med njimi pa izstopa priprava za prikazovanje prostorskega raztezanja kovin, ki so ga napravili učenci 3. razreda. To je fizikalno učilo, ki so ga napravili sami učenci in bo osta. lo v šoli kot učni pripomoček. Moramo jim čestitati, ker so zares mojstrsko opravili svoje delo. Na stenah so številne prostoročne risbe, tehnične risbe, na mizah razni izdelki, zraven njih pa stoli, mize v sodobnem slogu, omarice, naslanjači itd. Tudi v Križu razstavljajo deklice strokovnega tečaja zlasti prte z narodnimi motivi, risbe, pecivo, vloženo sadje, okrasne narodne motive, vzorce krpanja, jopice z narodnimi motivi, razno perilo, čipke, lepe risbe z okrasnimi motivi in risbe čipk, ki so prav mojstrska dela. Dečki pa so pripravili razne vrste žag, šestila, klešče, tehnične risbe, okusne mizice, omarice in šahovnice. V Nabrežini imajo deklice prav lepe prte z narodnimi motivi, čipke, bordure narodnih ornamentov, ki so všite na bluzah in srajcah, krila in obleke, ki so si jih same napravile za svoje potrebe. Na stenah je vse polno risb, iz katerih je razvidno, da na šoli poučuje prof. Saksida. Prav Iz koprskega okraja 17 štipendij za italijanske nar. manjšine Kdaj bodo oblasti v Trstu razpisale štipendije za slovenske dijake? Komisija za štipendije o-krajnegu ljudskega odbora Koper je razpisala za pripad-7iike italijanske narodne manjšine 17 štipendij za študij v a univerzi v šolskem letu 1959-60. Na fiiozofski fakulteti so razpisane naslednje štipendije: dve za študij slovenskega jezika, dve zu študij italijanskega jezika, ena za študij angleškega jezika in ena za študij zgodovine. Na naravoslovno-matematič-ri fakulteti: za študij matematike dve mesti in eno za študij biologije-kemije. Na višji pedagoški šoli: za Študij matematike dve mesti, angleščine eno mesto, i-tnlijanščine dve mesti in zgodovine dve mesti. Na ekonomski fakulteti e-no mesto. Razpis izrecno določa, da morajo biti prosilci za te štipendije italijanske narodnosti, saj poleg vsakega razpisanega mesta navaja nedvoumno «pogoj Italijani). O razpisu teh štipendij je bilo že govora v zvezi z napori oblasti, da se izboljša himna predvaja danes 16. t, m. z začetkom ob 18. uri Vistavision Paramount film: «BHznjica Igrajo: ROBERT IVARS, GEORGANN JOHNSON in uredi pouk na italijanskih srednjih šolah v Jugoslaviji, 20 kar pa je ’ predvsem zapreka v pomanjkanju profesorico. Seveda pa ne gre za izključno šolsko vprašanje, saj se oblasti trudijo, da so državljani italijanske narodnosti prisotni povsod, kar ni mogoče tega doseči v polni meri, če italijanska manjšina ne fazpolaga z 'zadostnim številom univerzitetno izobraženih pripadnikov. Ko čitamo v slovenskem tisku objavljeni uradni razpis •štipendij koprskega okraja, na katerem se kar sedemnajstkrat ponavlja »pogoj I-talijan», se samo od sebe postavlja vprašanje, kdaj bodo italijanske oblasti na našem področju razpisale štipendije, kjer bomo lahko brali »p ogoj Slovenec». so prti, okusno je razstavljeno pecivo, poleg kateregž šot'v steklenicah vabljivi likerji, ki so jih pripravile učenke. Zenska dela so razStaVljeVui v dveh učilnicah; v tretji pa je moški oddelek. Na stenah tehnične risbe, na mizah pa izdelki praktičnih mizarskih in kamnoseških vaj. Vrstijo se šahovnice, mizice itd. Predvsem pa je zanimiva razstava kamnoseškega oddelka. Pri tem je treba izreči vso pohvalo rav- cem. Tu so pepelniki razi oblik in iz vseh vrst kraškega mrambrja in nadstavki, n* drugi strani pa krasne vaze i# dva nagrobna spomenika, 1 so jih izdelali sami učenci. Taki izdelki bi lahko bili n* kakršnikoli razstavi, v vil ali v zasebnih stanovanji#-Razstavljena dela bodo Pf0" dali, izkupiček pa bo v koris šole. Razstava izdelkov industrijskega strokovnega tečaja v (dečki) Razstava izdelkov industrijskega strokovnega tečaja v (deklice) Razstava izdelkov industrijskega strokovnega tečaja v (dečki) Mojstrovine malih kamnosekov industrij*11®** Razstava ročnih del deklic industrijskega strokovnega čaja v Nabrežini Slovo od šolskih klopi maturantov slovenskega učiteljišča Šolsko leto je pri kraju. Maturanti Slovenskega učiteljišča v Trstu so se še enkrat zbrali da so obudili spomin na mnoge prijetne, pa tudi bridke ure srednješolskega življenja, da se poslove od svojih profesorjev, svojim naslednikom pa izroče v skrbno varstvo ključ skrivnostne skrinje vseh njihovih tajnosti. Vsakemu profesorju so namenili ((odkrite* besede, prizanesli pa niso niti tretješolcem. Kakor vsako leto, je bjlo tudi letos smeha v obilju, a na kraju, 'ao so v učilnici ob spremljavi klavirja odjeknile prisrčne besede slovesa, se je mats tero oko zarosilo... .ufi, Mnogo sreče pri n?a ni# dragi učiteljiščniki, po i*P „\e pa naj vam bo pot v življe čim prijetnejši!! .. \l. Na sliki: Božidar Tint* ' , letnik) črta «karakterisl' profesorjev in študentov* Vesti iz Jugoslavije Koča Popovič danes v Grčiji Jugoslavija je prva predlagala balkansko ueatomsko področje razmer na primer sodelovanja z .BEOGRAD, 15. '— Državni llik za zunanje zadeve Ju-Bilavije Koča Popovič bo ju-odpotoval na uradni ob-* v Grčijo. V zvezi s tem •Siskom v beograjskih poli-biih krogih poudarjajo tra-'C1onalno prijateljstvo med u8oslavijo in Grčijo, ki je *°nja leta postalo posebno sodno. To dokazuje med dru-tudi delo mešane jugo-'Ovansko - grške komisije, . )e pred dnevi končala 'v°j* delo s parafiranjem *te sporazumov o gosposkem sodelovanju, o teh-**8i pomoči, o obmejnem "OBletu, o sodelovanju na Nročju elektrogospodarstva, 'odnega gospodarstva, turiz-s’ kulturnega sodelovanja, P?avne pomoči in ureditvi Edsebojnih terjatev. V raz-I''°)U tega sodelovonja so u. ar)eni taki odnosi, ki so •^membni činitelji stabiliza-političnih “alkanu ^ed državami z različnimi "ižbenimi sistemi in prispe-Vsk borbi za mir. j*0 vesteh iz Aten vlada v ^kem glavnem mestu veli-J aanimanje za obisk odgo-,'0rnega funkcionarja jugoslo-anske zunanje politike. A-tnski tisk posveča zadnje r' Številne komentarje ob-Hu Koče Popoviča. Časopisje ugotavlja, da bosta Po-in Averof poleg podpi-'a 12 sporazumov, ki bodo Prispevali. k zboljšanju sosed-pjh odnosov, imela važne pomične razgovore s področ-'.a Medsebojnih odnosov Gr-in Jugoslavije in o ne-aterih važnih mednarodnih •Prašanjih in političnih pro-amih, ki zanimajo obe dr-‘Svi, V zvezi s tem grško časo-jj‘sie posebno poudarja važ-,°st vprašanja izgradnje ra-fteih oporišč in ideje o ne-'omski coni na Balkanu. Gr-časopisje kaže polno ra-'“hievanje za jugoslovansko ‘blišče o tem važnem in ob-“Hjivem vprašanju. Ugledni ‘.r&l list «Eleutheria» v zve-1 s tem vprašanjem med dru-Ugotavlja: ^-jugoslovanski načrt za dez- j^bizacijo in nasprotovanje “šoslavije izgradnji raket-'b oporišč v sosednih drža-je naravno nadaljevanje ,*n°vnih načel njene politi-ki se zoperstavlja voja-t blokom in teži po nai-“Ijubni in aktivni koeksi-"»nci*. Neodvisni list «Vi- Brionih stalnega jugoslovanskega zastopnika pri OZN dr. Vidiča, zatem pa jugoslovanskega veleposlanika v Italiji Mihajla Javorškega Predsednik republike maršal Tito je prav tako sprejel predsednika revolucionarnega gibanja Bolivije Viktorja Asa Estensora. Predsednik republike je poslal danes mednarodni konferenci dela v Ženevi čestitko ob proslavi 40. obletnice MednaročTne organizacije dela. Maršal Tito je izrazil željo za uspeh organizacije z ugotovitvijo, da se je mednarodna organizacija dela izrazila kot pomembni či-r.itelj v zboljšanju pogojev dela in življenja delovnih ljudi. «Ona je znala — poudarja Tito — prilagoditi se zahtevam časa in razmeram, v katerih je delovala in prepričan sem, da bo korakala vzporedno s tehnično revolucijo, ki bo prispevala k nadaljnjemu razvoju in produktivnemu dvigu življenjskega standarda v svetu«. «Na ta način — zaključuje Tito — bo Mednarodna organizacija dela dala svoj prispevek mednarodnemu razumevanju in sodelovanju, ki sta osnovi za razvoj utrditve miru v svetu in za nadaljnji napredek človeštva«. Danes je prispel z Dunaja v Beograd pakistanski finančni minister Mohamed Shoaib. Minister Shoaib bo gost državnega tajnika za finance Nikola Ninčeva. Med bivanjem v Jugoslaviji se bo pakistanski minister razgovar-joi z jugoslovanskimi zastopniki o gospodarskih odnosih in o razširitvi trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Pakistanom. mm ikssbS /-i-.. isfešig • ............. 7$ V' . , •'•'V-'?- ■■■ »»BS Tito na slovesni otvoritvi tovarne Tomos v Kopru (Nadaljevanje s 1. strani) dat socialistične družbe in socialistične- dežele Ko danes potujemo skozi te dele Slovenije, motamo resnično prizimti, da je bil napravljen ogromen korak rtuvrej. Zakaj?. N4p je to mo pel storiti? Vi sami, mladi ljudje, polhi nth>dušenja. delovni Ijad-je. ki ustvarja in z nardUše-njem, TaTverujejo"v"siioje last-ne sposobnosti, in ki verujejo v svojo bodočnost. To so ljudje, ki vedo, da Ustvarjajo zase*, je poudaril Tito. ♦ Ko sem danes šel skozi našo tovarno, sem pri najbolj kompliciranih strojih opazil samo mlade ljudi — skratka mladino. Nisem sicer slišal, kolikšno je število mladincev izpod 25 let, toda slišal sem, da je povprečje 20 let. To vam more biti, tovariši, dejansko v ponos, da imamo danes tako veliko število, lahko rečem ogromno večino mladih ljudi, ki ustvarjajo tako komplicirane stroje, kot so to na primer motocikli, avtomobili in podobno. To je prav tisto, kar krepi naše globoko zaupanje v jutrišnji dan, ker vit :mo, da se je naša mladina prav pošteno oprijela dela, da obvlada najsodobnejšo tehniko. Ko sem šel mimo najbolj kompliciranih strojev — na te stvari se tudi sam nekoliko razumen, ker sem kovinar — sem mislil, da so ti detarci, ki delajo pri teh strojih, visoko-kvalifjcirani, če ne vsaj kva-lijičirani. Kasneje sem slišal, da so to priučeni delavci, ki so se v izredno kratkem času naučili streči kompliciranim strojem. To pa je prav tisto, kar predstavlja našo največjo zmago, da v naši mladi socialistični državi mladina tako hitro obvlada najsodobnejša proizvodna sredstva in je to tisto, kar nam daje svetlo perspektivo za neliko bodočnost naših novih generacij». Nato je maršal Tito govoril o odnosih v tej in drugih to-varnah in poudaril, da se je proizvodnja v zadnjih dveh letih dvignila za 30 odstotkov. Nato je še dodal: • Prav tu je bila ustvarjena najsodobnejša organizacija de- Ladja ttGiuiio Cesare« v newyorškem pristanišču med stavko italijanskih pomorščakov Zaradi stayke pomorščakov Cesaroni še taka na odhod iz Venezuelska sodna policija je izročila tudi 5 milijonov, ki so jih našli pri Cesaroniju CARACAS, 15. — Preteklo nedeljo bi morali pripeljati v Italijo Enrica Cesaronija, ki je sedaj v zaporu v Venezueli, ker je vodil tolpo pri zloglasnem roparskem napadu v Ulici Osoppo v Milanu, ko so odnesli okrog 100 milijonov. Tega niso mogli izvršiti, ker je čezoceanska ladja ♦Anto-nietto Usodimare», na katero bi morali vkrcati Cesaronija, blokirana v pristanišču Cri- »o ugotavlja, da grško jav-htnenje popolnoma razu-'** stališče Jugoslavije. “rško časopisje nadalje u-"tavlja, da je Jugoslavija pr-J* Predložila, da se balkan- 0 Področje spremeni v ne-^ °ttisko področje in da je napačna trditev, da Ju-s'avija v tem pogledu so-v4,1aa s Sovjetsko zvezo, tem-nasProtn°. da je SZ spre-* 3 jugoslovansko stališče, britanski kmetijski mini-John Hare, ki je bil *®st tajnika za kmetijstvo j,eznega izvršnega sveta ‘®vka Komarja, je odpoto-i danes iz Jugoslavije v r°Pdon. Britanski minister je ,ft°či na 1 'ajavil, Umor iz maščevanja po osemnajstih letih ari.šu Pečarju, ker je bilo pod njegovim vodstvom v kratkem času resnično veliko narejenega. Prepričan sem in verjamem, ko pravi, da se bo tudi to še naprej izpopolnjevalo, kajti od produktivnosti dela je odvisna življenjska raven vseh vas, prav tako kot je od produktivnosti delovnega ljudstva Jugoslavije in delavskih kolektivov odvisna prosperiteta vse naše skupnosti, vseh naših ljudi. Srečen sem, ko sem zvedel, da ho ta tovarna velikega pomena ne samo za Koper, temveč tudi za razvoj vsega njegovega zaledja. Verjamem v to in to ne samo v nadaljnji razvoj in razširitev te tovarne, temveč v izpopolnitev in razširitev tudi vseh drugih tovarn. Zdi se tni, da imate v koprskem okraju že kar precej podjetij. Kakorkoli ste na primer šele pred kratkim začeli delati na področju ladjedelništva, že resno tekmujete v tem, da bo vaša proizvodnja čim cenejša. To je za mlad kolektiv, če je to mogel doseči, vsekakor zelo pohvalno». Po slovesnosti je sledila zakuska v eni izmed tovarniških dvoran, medtem ko je moralo zaradi dežja odpasti zborovanje, ki je bilo napovedano pred tovarno. «« ------ Zanimiva razstava ob Kardeljevem obisku v Upsali STOCKHOLM, 15. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj se je sestal danes z voditelji šved-snega sindikalnega gibanja in drugih delavskih organizacij. Na sestanku so se razgovar-jali o aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. Razgovorov se je udeležil tudi generalni tajnik švedske socialdemokratske stranke Aspling. Edvard Kardelj je obiskal včeraj staro švedsko univerzitetno mesto Upsala, kjer si je ogledal znamenito univerzitet-sko biblioteko, ki z 1.500.000 knjigami spada med najbogatejše zbirke te vrste na svetu. Kardelju na čast je bila prirejena v eni izmed dvoran razstava knjig, ki so vezane na Jugoslavijo; med njimi je prva slovenska gramatika Adama Bohoriča iz 1584. leta in delo znanega švedskega pesnika Karla Snoljskega, potomca Janeza Znojilška, ki se je v 17. stoletju preselil na Švedsko. — «»---------------- Sergej Kraigher v Londonu LONDON, 15. — Tajnik za industrijo zveznega izvršnega s\eta Sergej Kraigher je prispel danes na petdnevni uradni obisk v London. Kraigher se bo med bivanjem v Londonu sestal z britanskim ministrom za trgovino Ecclesom in obiskal nekatere nove naselbine na londonskem pod-' rečju. Umrl je pisatelj Vincenzo Caldarelli RIM, 15. — Kmalu g po 11. uri je na kliniki patološke medicine rimske poliklinike umrl pisatelj Vincenzo CardareUi. Rodil se je v Tarquiniji 1. maja 1887. Bil je novinar in pisatelj. Sodeloval je pri glavnih časopisih in periodičnih publikacijah. Leta 1919 je s skupino književnikov, med katerimi je bil tudi Antonio Bal-dini, ustanovil revijo *La Ron-da», ki je imela velik vplivna italijansko književno življenje. Bil je glavni urednik tednika »Fiera letteraria*. Med njegovimi glavnimi deli naj omenimo *Prologhi» (1916), *Viaggi nel tempo* (1920), *I1 sole sulle eitta* (1939) in *Poesie*, ki jih je dokončno zbral leta 1942. 2e leta je stalno prebival v Rimu. Nagrade ki jih je vredno dobiti V Pisi sta bili podeljeni nagradi za poezijo in , pripovedništvo, ki ju podeljuje umetniški krožek «La Soffitta«. Zlata poševna stolpa sta prejela za poezijo Maria Clara Cataldi iz S. Agate Militello (Messina) ter za pripovedništvo Antonio Candio iz Florence. V Bariju pa je prejel szlato vejico« ter nagrado mesta Barija v višini milijona lir na IX. razstavi sodobnega slikarstva Domenico Canta-tore. Nagrado 500.000 lir je prejel Fernando Tro-so, 400.000 Enrico Pao-lucci, 300.000 Silvio Do-daro; nadaljnjih 12 nagrad znaša 1,150-000 lir. Sofija Loren pojde h gledališču? Med Lollo in Sofijo se je zopet vnela polemika zaradi oblin. Prvo salvo je sprožila Lollo, ki je očitala svoji tekmici, da se posti, da bi se vzdržala v pravih merah. Sofija je potem z Dunaja odgovorila kar na tiskovni konferenci. Med drugim je dejala, da ima tudi ona obline, a j-ih skriva, zato da so bolj zanimive. Sofija Loren pa je že prej tudi povedala, da se namerava posvetiti gledališču. V ta namen bo baje omejila svojo filmsko dejavnost ali jo pa sploh ukinila. Neokusne šale z milansko igralko Več neumnih šal sl je nekdo privoščil z igralko Giuliano Rivera v Milanu; po mnenju igralke je lahko to samo kak norec. Dobila je najprej številna obvestila, ki so ji najavljala, da bo umrla, včeraj so ji pa prišli v hišo uslužbenci pogrebnega zavoda jemat mero za krito. Neki milanski list pa je celo objavil kratko osmrtnico, ki so jo dali v list »žalujoči prijatelji«, da je nenadoma umrla Giu-liana Rivera. Belgijke se ne morejo imenovati Paola Tudi v Belgiji imajo hazadnjaški predpis, po katerem morajo starši izbirati imena otrok iz seznama, ki sta ga sestavili cerkev in država (ta seveda pod vplivom cerkve). Ze tedaj, ko se je švedska princesa A-strid poročila z bivšim kraljem Leopoldom, je bilo mnogo hrupa zaradi imena Astrid, ki ga oblasti niso hotele priznati, dokler se po protestu vse javnosti le niso uklonile. In ko so sedaj nekateri starši pohiteli, da bi dali novorojenkam ime Paola, kakor se imenuje italijanska princesa Ruffo, nevesta kraljevega brata Alberta, so doživeli presenečenje: svoje deklice bodo lahko imenovali samo Paula, ker imena Paola ni v omenjenem seznamu. toŠKO KRANJEC: Povest o dobr «Rad bi le vedel, zakaj se tako pretvarjaš! Ko sem te 'te videl, si me skoraj preslepil, celo zdaj me često obide fin j a, da se motim, a se moram na kraju samo zasmejati«. Peter ga je gledal začudeno in vprašujoče. »O «em pa 'orite?» «0 meni?« se je Peter še bolj čudil. «V kaki zvezi pa je fienoj to, kar pripovedujete o nekem pretvarjanju. Nikakor 1 ne morem razumeti«. . ____________ "Kaj bi se lovila!« je vzkliknil Jožef. »Kar se mene t ce li ni treba bati. Niti svo.i' ženi ne bi Poved^ tega’ tudi hudo ima, da bi vedela, kdo si. Saj sefn ^ marsikaj »»tal zaradi tebe in zadnjič sem komaj u^LP^nicam pri barjih, vendar ti vse to mimo oprostim- Nič se ti ni tre r*di tega skrivati. Da ti povem imravnos^t kar s mislirn^ ;i za trenutek nisem podvomil, da nisi Peter Kost , . nisem več dvomil, odkar si se spet • Hileen Jožef Koštrca pa se je zmotil, če je -JS« mu j t/a tako hitro in zlahka ugnal ali vsaj P^enetU. N ?tca se ni zganila na njegoveni obrazu^azen^ da ^ ^ brodušno nasmihal, kakor bi hotel reč , »CMPetru Koštrci sem v vaši hiši že mnogo sl^al lri me Vedno imelo, da bi poizvedel kaj več o njem. A j Posebej mika, kaj je z njim in kakšne vrste* ^vek j am> Jožef se je moral nasmehniti tujcu. 1 ’ ^•Jal, «da te nadvse občudujem. Mislim, da bi z kakršnega nosiš zdaj po svetu, prevaral še svojo mater, če bi jo še imel. Saj se mi močno zdi, da si že sam prepričan, da nisi Peter Koštrca, toliko časa in tako spretno se pretvarjaš. Seveda je čisto pametno in tudi potrebno, da se skrivaš in se nočeš izdati. Pa ne glede na vse sitnosti, ki bi si jih lahko nakopal, če bi slehernemu pripovedoval, da si Peter Koštrca, je v naši hiši dobro, da ne poveš svoje resnične bitnosti; zakaj Ana je v dno duše prepričana, da si nemara še kakšno nadzemsko bitje. To vse zaradi', tist^a tisočaka, ki si ga nama pustil ob prvem obisku v t*j podobi. Kakor ima rada pravega Petra Koštrco, a tebe seveda še bolj, bi bila le hudo razočarana, če bi se ti in Peter Koštrca združila res v to, kar sta, namreč v Petra Koštrco. A tudi zaradi vseh-drugih, ki so pri hiši, je bolje, da se pretvarjaš. Prepričan sem, da te zdaj nič več ne mika, da bi se spuščal v kake pustolovščine, zlasti kar se tiče Korenove Marte. In prav o tem sem hotel govoriti s teboj na samem. Nekoliko grdo si napravil; ne morem si predstavljati, kaj te je napotilo k temu. Za vsako družino na svetu velja pač to, če se ne prikrade kdo tretji v njo, da svoje stvari enostavno sama izpelje do kraja, s trudom ali z lahkoto, z ljubeznijo ali s prepirom; do kraja mora iti vse. Ti pa si neoženjen človek in ti je lahko najti si žensko, a ne samo eno, temveč kolikor ti drago. Saj jih je dovolj in če se napraviš, kakor si bil prej, bo redka, ki bi se te branila. Kakšen smisel pa ima, da se Peter Koštrca, ki ga ljudje poznajo in cenijo, spušča v družinske stvari? Vsak dober razbojnik mora paziti na svoj ugled bolj kakor najboljši navaden človek. Ti si se pa zapletel v to mirno družino in ako nisi doslej imel sovražnikov, jih boš imel poslej. A še posebej bi te opozoril na to, da je Ivan moj najboljši prijatelj. Razumem, če se mlada ženska zagleda v tujega moškega, razumem tudi, če ima kaj z njim, zakaj težko si predstavljam pravo žensko, ki ne bi z eno nogo hodila zunaj zakona, bodisi ves čas ali pa samo včasih in priznati moram, da to samo še poudarja žensko privlačnost, ljubkost in polnost, da se je moški še bolj oklene. Toda z obema nogama pa ne sme nikdar stopiti iz zakona. Marta pa je storila tako in čaka zdaj, da prideš in jo povedeš v svet.« Petrove oči so visele na Jožefu in poslušal ga je še dovolj zbrano. Zdelo se je, da je konec koncev stvar le doumel, zaradi česar je rekel takole: «Za božjo voljo, Jožef, kakšne stvari pa mi podtikate?! Saj Marto komaj tu pa tam vidim; kako bi mogel imeti pri tem karkoli z njo?!« «Saj ne mislim to za zdaj,« je zamahnil Jožef, itemveč za čas, ko si bil, bi rekel, v pravi podobi pri nas, s svojim pravim obr d»o»^in s svojim pravim imenom.« Peter !,ga je nekaj časa gledal, nato je bilo videti, da mu ni^se to prav nič jasno, zaradi česar je rekel: V «Rujšt se meniva o čem drugem, čemur bom kos in o čemer se bova laze sporazumela. Zakaj to, kar mi podtikate, in čeprav vse to samo slutim, nima z mano nikake zveze Ustavil sem se pri vas... pravzaprav bi težko pojasnil, zakaj sem se zadržal tako dolgo tu. Ugaja mi. Zahotelo se mi je, da se ustavim v tem lepem in mirnem kraju. Našel sem vse,’ kar sem si želel. Priznati moram, da je kaj prijetno sedeti pri vaši peči, greti si hrbet, ki mislim, da se nam bo spomladi vsem olupil, ter se meniti. Poleg tega mi Katica včesih zapoje in zdi se mi, da lahko pesem človeka še najbolj spomni na to ali ono lepo ali pa tudi grenko stvar v življenju. Vse to je tako drugačno od onega, kar bom srečal spomladi po svetu, da se mi bo prečesto stožilo po vaši nizki hiši in vašem dobrem srcu. že zadnjič sem si dejal, ko sem sedel prav na tem štoru, da se bom, ako se bom že kam zatekel, zatekel edino v ta kraj, k vama; seveda, ako bo to mogoče. Zakaj zdaj me najbrž dolgo ne bo, vama pa tudi ni odmerjeno predolgo življenje; tako se bomo težko še kdaj srečali.« Spet je ponudil Jožetu cigareto in dejal: »Kadite! Premišljal sem, kako bi se vama oddolžil, ko pojdem, vendar se mi zdi, da take dobrote ni mogoče poplačati, ker se je ne da preceniti.« Jožef si je prižgal cigareto in premišljal o teh Petrovih besedah, ki ne samo da so bile pametne, temveč tudi vredne nad vse poštenega človeka. Toda prav te besede so mu zmešale sled, za katero se je lovil. Zakaj Peter Koštrca je bil sicer pameten, toda bolj šegav človek in komaj malo sanjar-ski. Vendar mu je rekel: . ^Nekaj bi te še rad vprašal, preden se razideva. Ne zame-tm-ia« • , uJ.ls svoie bistvo — to je celo v redu — samo pre-ri n fS1 da mene ne boš premotil. Tudi ne bom več w LV^le:“.ameJs,i t Napotila sta se iz gozda. Peter je naložil Jožefu butaro drv na pleča, drugo je oprtal sebi; zakaj Jožef je imel vedno pripravljena drva v gozdu in zdaj ni hotel brez vsega domov, čeprav ni prišel sem s takim namenom. »Občudoval sem vašo potrpežljivost,« je govoril Peter, «da nosite ta drva domov, a se vam po vsem zadnjem nič več n« čudim, zakaj lepota, ki je tu doma, in ta čudoviti mir odtehtata marsikaj. Sonce vam prelepo sije, rože cveto, ptice vam hodijo domov pet, kolikor si predstavljam, potem zemlja, ki že zdaj opojno dehti — vse to mora človeka prevzeti in prikleniti nase.« /Nadaljevanje sledi) Z mednarodnih in domačih nogometnih igrišč Pokal prijateljstva» premoči italijanskih v znamenju enajstoric Fiorentina, Juventus in Atalanta zmagali, Milan igral neodločeno, Inter izgubil Nogometni «Pokal prijateljstva* med Francijo in Italijo se je končal s pozirivno bilanco za italijanske enajstorice, ki so v petih srečanjih dosegle tri zmage, en neodločen rezultat in samo en poraz. Posamezne tekme so se končale takole: Milan - Nica 3:3, Fiorentina - Nimes 2:0, Inter Racing 0:3, Juventus - Reims 4:3, Atalanta - Ha-vre 3:2. C LIGA (Skupina A) REZULTATI •Carbosarda-Pro Patria 1:1 BielIese-*Legnano 5:2 *Ozo Mantova-Varese 3:2 •Piacenza-Livoroo 2:2 •Pordenone-Mestrina 2:1 Pisa-»Pro Vercelli 2:1 *Sanremese-Lucchese 1:1 •Sarom Ravenna-Forli 1:1 •Siena-Casale 3:1 •Spezia-Treviso 2:2 Lestvica O. Mant. 39 Siena 39 Spezia 39 Btellese 39 S.Ravenna 39 Livorno 39 P.Vercelli 39 Sanremese 39 Treviso 39 Pisa 39 Forli 39 Carbosarda 39 P. Patria 39 Casale 39 Mestrina 49 Varese 39 Luccbese 39 Legnano 39 Cremonese 39 Piacenza 39 Pordenone 39 23 10 6 23 10 C 19 11 1« 17 12 10 16 13 10 18 8 13 15 12 12 16 9 14 15 11 13 12 17 10 14 11 14 15 8 16 12 14 13 18 15 14 11 13 16 10 14 15 11 11 17 8 13 18 18 7 22 7 13 19 8 9 22 69 28 56 56 27 56 51 37 48 48 39 46 41 36 45 55 41 44 43 38 42 55 50 41 41 38 41 39 39 41 36 34 33 45 46 34 42 39 38 38 46 35 42 33 35 47 38 34 31 45 32 46 64 29 48 75 27 27 53 27 38 66 25 Tekme 21.6.1959 Biellese - Pro Vercelli, Carbosarda - Forli, Casale - Ozo Mantova, Cremonese . Sarom Ravenna, Legnano - Pordenone, Lucchese - Spezia, Piacenza - Sanremese, Pisa - Siena, Treviso-Livorno, Varese - Pro Patria. TOTOCALCIO 1 X 2 1 X 1 2 — X 1 XX 2 1 Kvote: 13 točk — 8.456.000 lir, 12 točk — 358.865 lir. V Trstu je en dobitnik s 13 točkami in 2 z 12 točkami. TOTIP XI 12 2 X IX 1 XII Kvote: 12 točk — 16 545.886 lir, 11 točk — 188.319 lir, 16 točk — 22.438 lir. MILAN - NICE 3:3 NICE, 15. — Srečanje državnih prvakov Francije in Italije se je končalo z neodločenem rezultatom 3:3, Milan je izenačil sicer šele 2' pred koncem. toda nastopil ie z mnogimi rezervami in celo z debu-tanti. Kljub temu je ves prvi polčas pripadal Italijanom, ki so bili prodornejši in vztrajnejši. Ser' i golov je začel v 3' Danova (M.) in nadaljeval v 191- Ferrario (M.), v 30’ pa je zmanjšal razlikb Foix za domače. V drugem polčasu so Italijani zaradi vrččine precej popustili in pobuda je prešla v roke Frančozov, l Svetovni rekorder Piatkovvski o sebi: »Zelo sem srečen, da sem postavil svetovni rekord. Prihodnjič bom poskušal vreči še dalje. Ne kadim, ne pijem in hodim zgodaj spat. Treniram štirikrat na teden in vsakokrat izvedem 30 metov. Treniram po ameriški metodi, mečem tudi kroglo in skačem v višino« vala še Spajič in Maravič, medtem ko Beara skoraj ni imel resnega dela. Partizan je na svojem igrišču pospravil visoko zmago nad zagrebškim Dinamom. Rezultat 4:1 v korist Beograjčanov pa je vsekakor previsoko izražen, saj je imel Dinamo ves čas lahno terensko premoč, ki pa je zaradi zastarele šablone ni znal izkoristiti. Pri Partizanu se je spet odlikoval mladi in mnogoobetajoči Galič. Rijeka je po daljšem času spet prišla do obeh točk na račun Zeljezničara. Rezultat 2:0 odgovarja poteku igre, ki je bila ves čas v rokah domačinov. Vojvodina je s pičlo zmago nad Radničkim obdržala stik z vodilnima enajstericama, kar bo imelo, po vsej verjetnosti le platonično vrednost. Pravo žetev golov pa je izvedel Velež na škodo Vardarja, ki je zaigral povsem re-signirano. Za edino delno presenečenje je poskrbela enajsterica Sarajeva, ki je na svojem igrišču premagala Hajduka, čeprav so bili Splitčani v stalni premoči. Rezultati 21. kola: Budučnost — Crvena zvezda 1:5, Vojvodina Radnički 2:1, Partizan —• Dinamo 4:1, Rijeka — Zeljezničar 2:0, Sarajevo — Hajduk 2:1, Velež — Vardar 7:1. LESTVICA: C. zvezda 21 13 2 5 46:19 29 Partizan 21 13 3 5 37:28 29 Vojvodina 21 12 4 5 14:21 28 Radnički 21 9 4 8 34:25 22 Velež 21 10 2 9 35:34 22 Dinama 21 8 4 9 29:28 20 Hajduk 21 7 6 8 32:34 20 Rijeka 21 8 4 9 29:38 20 Sarajevo 21 7 4 10 23:32 18 Budučnost 21 7 4 10 24:40 18 Zeljezničar 21 5 3 12 22:34 13 Vardar 21 4 3 14 22:44 11 V zahodni skupini druge zvezne lige je bilo v predzadnjem kolu precej presenečenj, za glavno pa je vsekakor poskrbelo Borovo, ki je na svojih tleh premagalo enajsterico Šibenika s 3:0. Ljubljanski Odred je istočasno doživel v Banjaluki poraz proti Borcu (4:2), vendar pa mu je obsta- nek v ligi zagotovljen, ker J* Borovo odigralo že vse tekme in si zaradi tega ne more vec izboljšati položaja. _ Za nič manjše presenečenj je poskrbel tudi Split, ki J prmagal vodilno Slobodo 1 Tuzle s 3:0. Zal pa mu ta zmaga ne more več pomagati__________ prvemu mestu, ker ima Slobo- da še vedno tri točke nasko in bi je tudi poraz v zadnje kolu ne mogel več spraviti o naslov prvaka. V zagrebškem derbiju je Trešnjevka Pre9J gala Zagreb z visokim rez“. = tom in se učvrstila na sredi lestvice. Rezultati: Trešnjevka _ Za- greb 5:1, Borovo — 3:0, Split — Sloboda 3:0, oa-rac — Odred 4:2. LESTVICA: Sloboda 19 13 2 4 40:17 21 Split 19 11 3 Lokomotiva 19 11 3 Borac 19 8 5 Elektrostroj 19 6 8 Trešnjevka 19 8 3 Zagreb 19 7 4 Proleter 19 6 4 19 5 6 Šibenik Odred Borovo 5 46:30 2J 5 42:39 » 6 38:24 2* 5 31:31 2J 8 20:27 9 8 32:42 1* 9 37:47 « 8 23:34 * 19 4 3 12 21:3» JJ 20 5 1 15 24:50 ” •iiiiiitiititHiitHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiaiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiaiiiiHiMiiaiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitMiiHHiiiHi Četrtfinale evropske cone Davisovega pokala Štirje polfinalisti: Italija Francija, Anglija in Španija Italija Je premagala J. Afriko s 4:1, Francija Romunijo s 5:0, Španija Brazilijo s 3:2, Anglija Čile s 3:2 FLORENCA, 15. — Z zmago nad Južno Afriko s 4:1 te je Italija uvrstila v polfinale evropske cone Davisovega pokala, v katerem se bo pomerila s Francijo, ki je izločila Romunijo. Ostala polfinalista sta Anglija in Španija, ki sta izločila Cile oz. Brazilijo. iger posameznikov: Segal (J. Afr.) — Sirota (It) 6:3, 10:8, 4:6. 6:4. Merlo (It.) — Vermaak (J. Afr.) 6:4, 6:2, 6:4. Segal, ki je za svojo ekipo priboril edino točko, je bil vsekakor najboljši med tremi Južnoafrikanci. Sirola sicer ni igral z vsemi svojimi močmi, ker si je Italija zagotovila vstop v polfinale že z včerajšnjo zmago v dvojicah, vendar pa to ne zmanjšuje Segalove- miiititMHimiiiiiiiiimiiiiiiiiilMtiiiliiiiiiiiitiiiiiiiiitnmiiHimiiiiiimiiiiMmiiiMMiiiiiiitiiiim Turnir < Med dvema ognjema » MLADINCI IZ KRIŽA OSVOJILj PR Premagali so Nabrežince m Prosečane Tehnični izid zadnjih dveh ga uspeha. Prvi set je Segal Kakor je bilo najavljeno, se je v nedeljo začel turnir za mladino izpod petnajstih let v zanimivi igri »Med dvema ognjema«, ki ga organizira Slovenska prosvetna zveza. Zaradi slabega vremena so tekmovanja na stadionu «Prvi maj« in v Dolini odpadla, medtem ko so se v Križu vse ekipe potrudile in kljub dežju igrale do konca. V Križu so nastopile nabrežinska, prose-ška in domača ekipa v sledečih postavah: Nabrežina: G. Pertot, Dimi-mitrij Pertot, Plahuta, V. Pertot, Staniša, Gruden in Segato. zaJ>om Pohvaliti Križ: Z. Košuta, Svab, Bogateč, A. Tence, F. Tence, R. Tence, Briščak, D. Košuta, Tretjak, V. Košuta, D. Tence. Prosek: Cuk, Regent, Pertot, Pahor, Rupel, Bukavec. Posamezni izidi so bili: Na-brežina-Križ 2:1. Križ-Prosek 2:0, Nabrežina - Prosek 1:2. Kakor je razvidno iz rezultatov so vse tri ekipe imele isto število točk, in sicer vsaka po eno zmago in en poraz. Kljub pozni uri in napornemu tekmovanju na dežju, so se tekmovalci odločili in sporazumeli s sodnikom, da ponovijo vsa srečanja. Rezultati le-teh pa so bili: Križ -Prosek 1:0, Nabrežina-Križ 0:1, Prosek-Na)>režina 1:0. Končna zmaga je torej pripadla Krije treba borbenost in vztrajnost vseh tekmovalcev, zlasti pa voljo, da vsst srečanj: ponovijo, kljub slabemu vremenu, utrujenosti in težki žogi. hitro odločil v svojo korist, v drugem pa je bila borba zelo izenačena. Segal je igral zelo previdno in po 41’ izbojeval tudi drugi set. V tretjem setu je spet prevzel vodstvo Segal, toda Sirola je z nekaj posrečenimi udarci najprej izenačil, nato prevzel vodstvo in odloči! tretji set v svojo korist. V četrtem setu si je Segal z izvrstnimi servisi zagotovil takoj v začetku prednost. Sirola je obdržal ravnotežje do stanja 4:4, nato pa je Južno-afrikanec z nekaj dobrimi smashi dobil ostala gamesa in z njima tudi dvoboj. V zadnji igri je Pietrangeli-.ia zamenjal Merlo, ki je proti pričakovanju odpravil južnoafriškega prvaka v samih treh setih, čeprav ni igral najbolje. Končni rezultati: 4:1 za Italijo. PARIZ, 15. — Francija je premagala Romunijo z rezultatom 5:0. Zadnji dve igri posameznikov sta se končali takole: Darmon (F.) — Viziru (R.) 6:3, 7:5, 6:2 Haillet (F.) - Tiria (R.) 7:3, 6:2, 6:0. * * * BARCELLONA, 15. — Dvoboj med Španijo in Brazilijo v četrtfinalu Davisovega pokala je bil zelo napet. Najprej sta v nadaljevanju prekinjene igre dvojic Brazilca Fernandez ,n Barnes premagala špansko dvojico Gimeno-Arilla s 6:3 6:2, 9:11, 6:3 in zmanjšala rezultat na 2:1. V prvi igri posa. meznikov zadnjega dne pa je Santana z lahkoto premagal Barnesa in tako priboril Španiji vstop v polfinale: Tehnična izida zadnjega dne: Santana (S.) - Barnes (Br.) 6:1. 6:1, 6:4 Fernandez (Br.) ■ Gimeno (Sp.) 6:1, 7:5, 6:2, Polfinale do 13. julija RIM, 15. — Ker je ameriška teniška zveza potrdila, da bo prvi medeonski finale Davisovega pokala 9. avgusta v Filadelfiji, je moral organizacijski odbor evropske cone anticipi-rati rok za odigranje polfinalnih tekem. Srečanje med Italijo in Francijo bo v dneh 10., 11. in 12. julija v Sanremu, srečanje med Anglijo in Španijo pa v dneh 11., 12. in 13. julija v Barcelloni, dirka po svici Uliana prvi v 4. etapi Junkermann še v vodstvu BELLINZONA, 15. — V 4 etapi kolesarske dirke po Svh ci, Sieben - Bellinzona (208 km) je zmagal Italijan Uliana pred Nemcem Junkermannom, ki je obdržal prvo mesto v splošni klasifikaciji. Vrstni red v 4. etapi: 1. Uliana (It.) 6,22’39” s p. h. 32,700 km, 2. Junkermann (Nem.) isti čas, 3. Defilippis (It.) 6.27’ in 35", 4. Tinazzi (It.) isti čas, 5. Anglade (Fr.) 6.27’36”, 6. Bahamontes (Sp.) isti čas, 7. Dotto (Fr.) 6.27’50”, 8. Fischer-keller (Nem.) 6.34T5”. Splošni vrstni red: 1. Junkermann (Nem.) 18.32’21”, 2. Tinazzi (It.) I8.41’39”, 3. Anglade (Fr.) 18.41’47”, 4. Defilippis (It.) in Bahamontes (Sp.) 18.44’24”. ——«*— PLAVANJE V RIMU F. Dennerlcin 2’23”6 na 200 m metuljček RIM, 15. — Drugi dan plavalnega tekmovanja v Rimu, na katerem so sodelovali tudi francoski in jugoslovanski plavalci, je bilo doseženih nekaj izvrstnih rezultatov. F. Denner-lein je na 200 m metuljček dosegel najboljši letošnji čas na svetu 2 23”6, ki je obenem tudi nov italijanski rekord. Nov italijanski rekord je dosegla tudi Pacifici na 100 m prosto s časom 1'08’A. ITALIJANSKI NOG. POKAL Genoa in Venezia v polfinalu Poleg Interja in sta se v polfinale itcilij311*^^ ga nogometnega pokala uvrstila še Genoa in Vene^z • Genoa je po izenačeni in * ■ lo zanimivi igrj Prema®,;0 Bologno z 2:1 (1:1), _Ve Te. pa je na svojem igrišču P gazila Torino s 5:1. V »aP^ du Venezie se je od1 ain predvsem Calegari, ki )e -s,„u dosegel tri gole. V m°?IaZ. Torina je zadovolji samo M zero in proti koncu tudi nifaci. VOJ AŠKO NOG PRVENSKO Italija na prvem mestu z zmago nad Francijo 2.’1 BOLOGNA, 15. — Z nad Francijo z 2:1 je osvojila mednarodno voj8fng nogometno prvenstvo K°n lestvica v finalu- ^ Italija 2 2 0 0 i Portugalska 2 10 1 o Francija 2 0 0 2 ^ Italija je osvojila medn^f0 v no vojaško prvenstvo letih 1950. 1951 in 1956 .... STRELCI: v drugem P° su v 28’ Bona (It.), V Bourgeois (F.), v 43 “ (It.). Sat- ITALIJA; Mattrel; Losi, ti; Zaglio, Grevi, Gašper', _,a Robertis, Bertucco, Da Lu Pestrin, Bean. j«,. FRANCTJA: Taillandier: ziman. Chorda: Siemecz“ Loiseau, Calleja; 'V'soj)ac[ut Peyroche, Bourgeois. Heutte, Triestina v Avstrijo v sredo 24. junija V 'Vie- Triestina bo gostovala . ner Neustadtu v sredo *4- ^ m. Tajništvo Triestine J® tem smislu dobilo včeraj e smeno potrdilo iz AvstriJ ■ Tržaško moštvo bo nast. lo v Avstriji z najboljšim1 tularci s katerimi tren u razpolaga. Že sedaj pa >ener tovo, da ne bodo nastop111 j0. nardin, ki bo v teh dneh _ končno postal član Rome, -j tul, ki je s Padovo na tur v Franciji ter Massei, s Spalom odpotoval v . (gu Po nekajdnevnem PoC 'e|i bodo igralci Triestine zj* danes s treningom, v Petc., v bo mlado moštvo nastop11 Bologni v nočni tekmi r ziom za pokal «Perrots»- VESLANJE Strau'ino - Lapajne državna prvaka Straulino je s soV0,/f C(ir' Lapajnejem zmagal na 2 Jrr)jc žavnem prvenstvu Ja j,j!o »Zvezda« (Star), ki Je ,jvU ves teden v Tržaškem za jf. in dosegel tako že svoj ■ v0. žavni naslov. Prvega je jil 1. 1938 v Livornu. . je V peti in zadnji voznj ^ zmagala jadrnica Merope r (Straulino-Lapajne) Pre®T,.vol,'1 nicami Brise, Ariu IV.,, ia, Rossa, Andromeda, Vesa1 Rododendro itd. Mer0' Končni vrstni red: 1* gf) pe III. (Straulino-Lapajuct^, točk, 2. Brise 82 točk, j- jro vola Rossa 77, 4. Rodoae 66, 5. Nababbo 63 točk lla' ^ O KOPENHAGEN. n,5;,;J). Udinese-Kopenhagen 2:0 ,e0t P.nln cf o rlngpola V 36 p* Gola sta dosegla v 36’ in 56’ Bettini. , ntr O ANGERS, 15. — Znani gometaš Raymond Kopa, je slej član Real Madn1da,^ t podpisal pogodbo za s Reimsom. „ ,nyiii O MILAN, 15. — S jfV1' rekorder v vožnji na vodi j. com Campbell je danes spel z letalom v Italij0- jjr O DUNAJ, 15. — V P V-teljski nogometni tekmi J ^ gl strija premagala Belgijo (1:2). O KAIRO ■i' 15 _ Na »•-,o narodnem mitingu v Jugoslovani dosegli tri,fiPr ^ Lešek — palica 4,35, M yi-daljina 7,25, Marjanovič šina 1,95. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO ^ Tlaka Tiskarski zavod Z*1