INCIDENCA IN EPIDEMIOLOGIJA
Rak mod je redek tumor, saj ga je samo 1% vseh malignih
tumorjev pri mo{kih. Pomemben pa je zato, ker je
najpogostej{i rak pri mladih mo{kih, starih od 20 do 35 let.
Po 40. letu se pojavi zelo redko, po 60. letu starosti pa
skoraj ne ve~.
V Sloveniji in v drugih dr`avah incidenca nenehno nara{~a,
jasnega vzroka za to pa {e vedno ne poznamo. Po podatkih
Registra raka za Slovenijo je zbolelo v letih 1963 - 1967 za
rakom mod povpre~no 14 mo{kih letno, v letih 1993 - 1996
`e 64, leta 1997 pa smo registrirali 75 novih bolnikov. V
Sloveniji je obolevanje za rakom mod v vseh regijah
pribli`no enako. Razmerje med obema najpogostej{ima
histolo{kima vrstama, seminomi in neseminomskimi
tumorji, je ostalo pribli`no enako. 
Vzrokov za nastanek raka mod danes {e ne poznamo. Vemo
le za povezavo med rakom mod in kriptorhizmom. Moda se
v razvoju zarodka spu{~ajo iz trebu{ne votline v mo{njo; ~e
modo ostane v trebu{ni votlini, govorimo o kriptorhizmu.
Modo lahko kjerkoli na tej poti zastane. Po mnenju
nekaterih avtorjev nastane rak pri enem od 40 mo{kih z
zaostalim modom v trebu{ni votlini in pri enem od 80
mo{kih z zaostalim modom v dimeljskem kanalu. Z drugimi
besedami: mo`nost za nastanek raka je pri nespu{~enih
modih od 10- do 14-krat ve~ja kot pri normalno le`e~ih.
Tveganje za nastanek raka je ve~je, ~e se je zaostalo modo
spustilo {ele po ve~ letih, zato bi morali opraviti korekcijo
kriptorhizma najkasneje do 2. leta otrokove starosti. 
Mo{ki, ki so preboleli raka na enem modu, imajo ve~
mo`nosti, da ga dobijo tudi na drugem. Med mo`nimi
dejavniki pove~anega tveganja omenjajo {e genetsko
obremenitev, razna vnetja in po{kodbe, raziskujejo pa tudi
mo`ne povezane z zgodnjo puberteto, s starostjo matere ob
porodu, s kajenjem matere med nose~nostjo, z
ionizirajo~im in elektromagnetim sevanjem in z
onesna`enostjo okolja.
Glede na {tevilne in raznolike dejavnike tveganja nimamo
u~inkovitega na~ina prepre~evanja bolezni. Edina mo`nost
je zgodnje odkrivanje. To pa najla`e dose`emo z
ozave{~anjem mladih mo{kih, {e posebej tistih, ki so imeli
ali pa {e imajo nespu{~eno modo. Priporo~amo
samopregledovanje in v primeru kakr{nekoli spremembe
takoj{en obisk pri zdravniku. 
ZGODNJI ZNAKI RAKA MOD
Moda so v primerjavi z drugimi organi lahko dostopna za
pregled, zato nikakor ni razumljivo, zakaj pride tako veliko
bolnikov prvi~ k zdravniku, ko je modo `e zelo veliko in se
je bolezen `e raz{irila. Vsaka sprememba v modu mora
mo{kega in tudi zdravnika opozoriti na morebitno
bolezensko dogajanje. Tudi zdravniki mnogokrat ne jemljejo
dovolj resno tumorskih sprememb na modu in bolnika tudi
po ve~ mesecev zdravijo zaradi domnevnega vnetja.
Klini~ni znaki raka mod so v ve~ini primerov zelo jasni,
samo pomisliti je potrebno na mo`nost tumorja. Poznamo
ve~ razli~nih, toda zna~ilnih znakov bolezni:
· modo je na otip trdo in nebole~e, v celoti nekoliko
pove~ano in po~asi raste. Bolnik ob~uti le pove~ano te`o
in nelagodje;
· okrogla, nebole~a zatrdlina v enem delu moda, ki je
lahko dolgo nespremenjena, nato se nenadoma pove~a in
postane bole~a;
· tumor se lahko pojavi v obliki akutnega vnetja, z mo~no
bole~o zatrdlino v modu (ne v obmodku!), ki ne reagira
na antibioti~no zdravljenje.
· Prve znake bolezni lahko dajejo zasevki v trebu{nih
bezgavkah ali v plju~ih. Ti bolniki pridejo z bole~inami v
kri`u, v ledvenem predelu in v trebuhu, kjer lahko v
globini otipamo trdo, pogosto nebole~o bulo, ali pa
za~ne bolnik te`ko dihati in izka{ljuje kri. V modu ne
otipamo nobene zatrdline.
Med prvimi znaki se v~asih pojavi {e oteklina obeh dojk ali
pa se pove~ajo bezgavke v levi nadklju~ni~ni kotanjii. Zato
velja pravilo, da moramo vedno pregledati celega bolnika.
DIAGNOSTIKA
Preiskave za potrditev tumorja in ugotavljanje razse`nosti
bolezni so preproste, za bolnika nebole~e, razmeroma
poceni in jih lahko hitro opravimo. Najhitrej{a pot do prave
diagnoze je pregled moda z ultrazvokom. Ta preiskava nam
lahko v skoraj 100% potrdi tumor. Z ultrazvokom in
ra~unalni{ko tomografijo pregledamo {e bezgavke v
retroperitoneju, kamor se bolezen najprej raz{iri; rentgenski
pregled prsnih organov nam poka`e morebitne zasevke v
plju~ih in v mediastinumu. Vsakemu bolniku {e pred
operacijo primarnega tumorja odvzamemo kri za dolo~itev
tumorskih ozna~evalcev. 
Dolo~amo tri vrste tumorskih ozna~evalcev: alfa-fetoprotein
(AFP), beta-horiogonodotropine (BHCG) in laktatno
dehidrogenazo (LDH). To so posebni, najpogosteje
beljakovinski izlo~ki tumorskih celic, ki jih lahko z ustreznimi
laboratorijskimi metodami doka`emo v bolnikovem
serumu. Ti podatki so izredno pomembni za zdravljenje in
ONKOLOGIJA / pregledi
Marjeta Stanovnik
Rak mod – zgodba o uspehu
4
za kasnej{e spremljanje bolezni. ^e so tumorski ozna~evalci
pred operacijo tumorja na modu zvi{ani in se po operaciji
ne vrnejo na normalo, lahko sklepamo, da ima bolnik
drobne zasevke, ki jih z rentgensko ali ultrazvo~no
preiskavo {e ne moremo odkriti.
Bolniku s tumorjem na modu ne smemo
izrezati samo tumorja, ~etudi je ta zelo
majhen, ampak moramo odstraniti celo
modo z nadmodkom, semenskim
povesmom in ovojnicami vred.
HISTOLOŠKE VRSTE TUMORJA
Rak moda nastane iz germinalnih celic
kanal~kov, to je celic, iz katerih se
razvijajo semen~ice. Zato se rak mod
imenuje tudi germinalni rak. Germinalna celica se lahko
spremeni v maligno na katerikoli stopnji razvoja iz   mati~ne
celice v semen~ico. Na osnovi tega lo~imo ve~ histolo{kih
tipov. Pomembni sta dve glavni veliki skupini: seminomi in
neseminomski tumorji. Seminome delimo {e na klasi~ne
(>90%), anaplasti~ne in spermatocitne.
Neseminomske tumorje pa delimo na
zrele teratome, teratokarcinome,
embrionalne karcinome, horiokarcinome
in tumorje rumenjakove vre~ke (»yolk sac«
tumorje). Pogoste so kombinacije ve~ vrst
neseminomskih tumorjev ali kombinacije
neseminomskih tumorjev s seminomskimi.
Razlika med seminomi in neseminomi ni
samo v morfologiji celic, temve~ tudi v
poteku bolezni in na~inu zdravljenja.
Seminomi se pojavljajo pri nekoliko
starej{ih mo{kih, rastejo po~asneje in
kasneje zasevajo; ob~utljivej{i so na
citostatike in obsevanje.
Redko lahko germinalni tumorji primarno
vzniknejo tudi v retroperitoneju ali
mediastinumu.
Zelo redki so tumorji moda, ki zrastejo iz
opornih, Leydigovih in Sertolijevih celic.
Te vrste tumorjev se v ve~ini primerov
obna{ajo benigno.
DOLO^ANJE STADIJA BOLEZNI IN
PROGNOSTI^NI KAZALCI
Pred za~etkom zdravljenja moramo
pri vsakem bolniku z rakom ugotoviti
raz{irjenost bolezni. S tem dolo~imo
stadij bolezni, ki je pomemben pri
prognozi in izbiri na~ina zdravljenja. Maligni tumorji
najpogosteje zasevajo po krvnih in limfnih poteh, zato
i{~emo zasevke v bezgavkah in parenhimskih organih. Pri
raku moda najdemo hematogene zasevke v 90% v plju~ih,
limfogene pa v retroperitonealnih, mediastialnih in v levih
nadklju~ni~nih bezgavkah. Zasevke v trebu{ni in prsni
votlini i{~emo z obi~ajnimi rentgenskimi preiskavami, z
ultrazvokom in z ra~unalni{ko tomografijo.
Glede na razse`nost bolezni lahko razdelimo seminome in
neseminomske tumorje v {tiri glavne stadije (tabela 1),
pogosto pa uporabljamo tudi razdelitev po prognosti~nih
ONKOLOGIJA / pregledi
5
Stadij I   testis z okolnimi strukturami - T1-4 N0 M0
Stadij I M zvi{ani tumorski markerji po orhidektomiji
Stadij II   lokoregionarne bezgavke - T1-4 N1-3 M0
A - bezgavke < 2 cm
B - bezgavke od 2 do 5 cm
C - bezgavke > 5 cm
Stadij III mediastinalne in supraklavikularne bezgavke - T1-4 N1-3 M1
Stadij IV metastaze v parenhimskih organih - T1-4 N1-3 M1
(plju~a, jetra, kosti, mo`gani) 
Tabela 1. Klini~na razdelitev po stadijih
Dobra prognoza
neseminomski
tumorji: - primarni tumor v testisu ali retroperitoneju V tej skupini je pribli`no
brez visceralnih metastaz izven plju~ in 56% neseminomskih
- AFP < 1000 ng/ml tumorjev.
- BHCG < 5000 IU/l 5-letno pre`ivetje je 92%.
- LDH < 1,5 x normalna vrednost
seminomi: - katerikoli primarni tumor V tej skupini je pribli`no
brez visceralnih metastaz izven plju~ 90% seminomov.
- normalen AFP 5-letno pre`ivetje je 86%.
- kakr{enkoli BHCG ali LDH
Srednje dobra
prognoza 
neseminomski
tumorji: - primarni tumor testisa ali retroperitoneja V tej skupini je pribli`no
brez visceralnih metastaz izven plju~ in 28% neseminomskih
- AFP od 1000 do 10000 ng/ml tumorjev.
- BHCG od 5000 do 50000 IU/l 5-letno pre`ivetje je 80%.
- LDH od 1,5- do 10-kratna normalna
vrednost 
seminomi: - katerikoli primarni tumor V tej skupini je pribli`no
z visceralnimi metastazami izven plju~ 10% seminomov. 
- normalen AFP 5-letno pre`ivetje je 72%.
- kakr{enkoli BHCG ali LDH
Slaba prognoza
neseminomski
tumorji: - primarni tumor v mediastinumu ali V tej skupini je pribli`no
visceralne metastaze izven plju~ ali 16% neseminomskih
- AFP > 10000 ng/ml tumorjev.
- BHCG > 50000 IU/l 5-letno pre`ivetje je 48%.
- LDH > 10 x normalna vrednost
Tabela 2. Razdelitev germinalnih tumorjev po prognosti~nih
kazalcih - IGCCCG
ZDRAVLJENJE PO STADIJIH IN PROGNOSTI^NIH
KAZALCIH
Pri vseh bolnih z ultrazvo~no dokazanim tumorjem v modu
opravimo najprej ingvinalno orhidektomijo, to je kompletno
odstranitev obolelega moda z ovojnicami, nadmodkom in
semenskim povesmom vred. V izjemnih primerih, ko ima
kazalcih, ki jo je izdelala mednarodna skupina za raziskave
germinalnih tumorjev IGCCCG (International Germinal Cell
Cancer Collaborative Group) in ki je prikazana v tabeli 2.
bolnik samo eno modo, bi lahko, ~e je tumor zelo majhen,
histolo{ka slika ugodna in ~e z ve~ biopsijami preostalega
tkiva moda ne doka`emo tumorskih celic, opravili samo
delno resekcijo in s tem ohranili bolnikovo fertilno
sposobnost.
Po orhidektomiji, ko `e imamo histolo{ko diagnozo in smo
dolo~il stadij bolezni, napotimo bolnike, ki si to `elijo, na
odvzem semena za kriokonzervacijo. Neugodne posledice
zdravljenja so namre~ lahko vzrok za zmanj{ano ali celo
uni~eno oploditveno sposobnost mo{kega.
Nekatere vrste tumorjev zelo hitro zasevajo, zato moramo
za~eti z zdravljenjem ~im prej. Seminomi z neseminomsko
komponento se zdravijo kot neseminomski tumorji.
STADIJ I
^isti seminomi
Glede na prognosto~ne kazalce so mo`ni trije na~ini
zdravljenja: opazovanje brez dodatnega zdravljenja,
obsevanje retroperitonealnih bezgavk ali dve do tri
aplikacije paraplatina. Študije so pokazale, da se pojavijo
zasevki v skupini samo opazovanih v 15-20%. V skupini
bolnikov, dodatno zdravljenih z obsevanjem ali s citostatiki,
bolezen zelo redko napreduje.
Kon~ni rezultati zdravljenja so v vseh skupinah enaki. Na{i
bolniki dobivajo kot dopolnilno zdravljenje Paraplatin, saj
je tako zdravljenje kratkotrajnej{e in za bolnika manj
obremenjujo~e kot obsevanje. Ozdravitev v tem stadiju je
prakti~no 100%.
Neseminomski tumorji
Standardni na~in zdravljenja je enostranska retroperitonealna
nodektomija z ohranitvijo `ivcev, kar omogo~a kasnej{o
nemoteno spolno funkcijo. Ob ugodnih prognosti~nih
kazalcih je mo`no po orhidektomji bolnika samo skrbno
opazovati. V opazovani skupini je mo`nost relapsa bolezni
od 13 do 37%, vendar je glede na uspe{no citostatsko
zdravljenje pre`ivetje pri obeh skupinah pribli`no enako.
Odlo~itev med obema mo`nostma je odvisna od ve~
dejavnikov: mo`nosti komplikacij med operacijo in po njej,
pogleda in izku{enj zdravnika, bolnikovih `elja, mo`nosti
optimalnega bolnikovega sodelovanja pri natan~nih in
pogostih kontrolnih pregledih, upo{tevanja vseh
prognosti~nih pokazateljev in seveda od tehni~nih mo`nosti
(CT, laboratorij).
Tretja mo`nost je dopolnilno citostatsko zdravljenje pri
bolnikih z zelo slabimi prognosti~nimi kazalci in velikim
tveganjem za relaps. S tem na~inom pa {e ni dovolj
izku{enj in je zaenkrat rezerviran samo za {tudije.
Ozdravitev bolnikov z neseminomskimi tumorji v I. stadiju
bolezni je blizu 100%.
STADIJ II
Seminomi
V stadiju II A se zdravijo enako kot v stadiju I, v stadiju II B
in II C pa enako kot neseminomi.
Neseminomski tumorji
V stadiju II A opravimo pri bolnikih retroperitonealno
nodektomijo. Ob histolo{ko potrjenih zasevkih v
bezgavkah dobijo bolniki dva kroga dopolnilne
citostatske terapije. ^e zasevkov ni, dodatno zdravljenje ni
potrebno.
V stadiju II B in II C je potrebna najprej uvodna citostatska
terapija, s katero zmanj{amo tumorske mase v
retroperitoneju. ^e po citostatikih tumorji izginejo in se
normalizirajo tudi tumorski ozna~evalci, je zdravljenje
zaklju~eno. ^e pa so ostanki tumorskih mas ve~ji od 2 do
3 cm, jih je treba operativno odstraniti. Ali bo potrebno
nadaljevati s citostatiki ali ne, je odvisno od histolo{kega
izvida odstranjenih bezgavk.
Ozdravitev v tem stadiju je pri seminomih in neseminomih
med 80 in 90%.
STADIJ III IN STADIJ IV
Bolniki s seminomi in neseminomskimi tumorji, pri katerih
je bolezen napredovala, potrebujejo najprej intenzivno
citostatsko terapijo za zmanj{anje tumorskih zasevkov v
bezgavkah in parenhimskih organih. Standardna in do sedaj
najuspe{nej{a kombinacija citostatikov vsebuje cisplatin,
etopozid, bleomicin in ifosfamid. Kombiniramo lahko dva
ali ve~ citostatikov. ^e z uvodno citostatsko terapijo
dose`emo popolno remisijo, se pravi izginotje vseh
zasevkov in normalizacijo tumorskih ozna~evalcev,
zdravljenje lahko zaklju~imo, sicer pa operativno
odstranjujemo ostanke tumorskih infiltratov v bezgavkah,
plju~ih, jetrih ali mo`ganih.
^e s kombinacijo citostatske in operativne terapije ne
dose`emo kompletne remisije, lahko poskusimo {e z
visokodozno citostatsko terapijo ob avtologni transplantaciji
kostnega mozga ali uporabi bolnikovih perifernih mati~nih
celic. Za ta poseg morajo biti seveda izpolnjeni dolo~eni
pogoji. S tak{nim multidisciplinarnim na~inom zdravljenja
tudi pri razsejani bolezni dose`emo od 50 do 80%
ozdravitev.
Rak mod je ob~utljiv tudi na obsevanje, vendar imata
kirurgija in citostatska terapija prednost. Bolnike obsevamo
samo v primeru, ~e s prvima dvema na~inoma zdravljenja
ne dose`emo kompletne remisije.
ZAPLETI PRI ZDRAVLJENJU
Bolniki z mo~no napredovalo boleznijo potrebujejo tudi
intenzivnej{e citostatsko zdravljenje. Spremljajo ga
neza`eleni in za bolnika zelo neprijetni stranski u~inki, ki
so lahko takoj{nji ali kasni. Med takoj{nje spadajo: slabost,
bruhanje, inapetenca, alopecija, vnetja sluznic, obstipacije
in diareje, mielosupresija razli~ne stopnje in sepsa.
Kasne posledic zdravljenja trajajo dalj ~asa in so za bolnike
lahko prav tako zelo neprijetne. Najve~ te`av imajo zaradi
periferne nevropatije, zvonjenja in {umenja v u{esih,
Raynaudovega fenomena, motenj spomina in koncentracije
ter hude utrujenosti.
ONKOLOGIJA / pregledi
6
Ve~ino te`av lahko ubla`imo z zdravili, z nego, z ustrezno
prehrano. Za te`je komplikacije je potrebno intenzivnej{e,
tudi bolni{ni~no zdravljenje.
Zapleti lahko nastanejo tudi po kirur{kih posegih, vendar so
relativno redki. Po odstranitvi obse`nih bezgavk v trebuhu
lahko pride do ohromitve ali zapore ~revesja, do krvavitev,
tromboz ali plju~nih embolij ali do po{kodbe `ivcev.
Pri popolni odstranitvi bezgavk v retroperitoneju nastopijo
pri ve~ini bolnikov motnje ejakulacije. Z operacijo
odstranimo poleg bezgavk tudi `iv~ne vozle, ki so
odgovorni za pravilen potek ejakulacije. Bolniki ostanejo
brez semenskega izliva. Svoje otroke pa lahko dobijo iz
predhodno zamrznjenega semena. Seme iz bolnikovega
zdravega moda lahko dobimo tudi z elektrostimulacijo ali z
biopsijo.
SPREMLJANJE BOLEZNI
^e se bolezen ponovi, se to najpogosteje zgodi v prvem ali
drugem letu po kon~anem zdravljenju, redko pa tudi po
petih, desetih ali celo ve~ letih. Da bi lahko pravo~asno
ugotovili, ali se je bolezen ponovila, moramo bolnike redno
in skrbno spremljati. V prvih letih po zaklju~ku zdravljenja
jih kontroliramo vsakih nekaj mesecev, po petih letih enkrat
letno {e nekaj let.
PSIHOSOCIALNI PROBLEMI BOLNIKOV IN CELOSTNA
REHABILITACIJA
Rak mod je bolezen mladih mo{kih. Zbolijo lahko `e sredi
{olanja ali kasneje, ko i{~ejo zaposlitev in si ustvarjajo
dru`ino. Poleg strahu pred smrtjo se pojavi {e strah zaradi
motenj v spolnem `ivljenju, postavi se vpra{anje o
potomstvu, ve~ina bolnikov do`ivlja hud strah pred
zdravljenjem in neznanimi posledicami bolezni in
zdravljenja. Zato je zelo pomemben pravilen prvi kontakt
bolnika z zdravnikom in z drugim zdravstvenim osebjem.
Zdravnik si mora pridobiti zaupanje bolnika, to pa lahko
dose`e le s pogovorom, v katerem ga seznani z vsem, kar ta
`eli in mora vedeti o svoji bolezni, o na~inih zdravljenja in
mo`nih posledicah. Izredno pomemben je tudi pravilen
odnos do bolnikovih svojcev.
Tudi rehabilitacija je pomemben del zdravljenja. Ni dovolj
samo premagati bolezen, bolnik se mora ponovno vklju~iti
v normalno `ivljenje, kar je v~asih zelo te`ko. Po
zaklju~enem zdravljenju naj bi bolnik ~im prej dosegel
optimalno telesno, du{evno, socialno in delovno
usposobljenost. Pri mnogih bolnikih, ki so po dolgotrajnem
zdravljenju telesno in psihi~no mo~no iz~rpani, je celostna
rehabilitacija te`ka in dolgotrajna. Zato morajo pri
obravnavi takega bolnika sodelovati strokovnjaki z razli~nih
podro~ij: medicinskega, psihosocialnega in poklicnega.
SKLEP
Zdravljenje raka mod je danes uspe{no. Še posebej uspe{no
je v za~etnih stadijih bolezni, saj skoraj vsi bolniki
ozdravijo. Še ve~, rak mod spada med nekaj redkih vrst
raka, ki so popolnoma ozdravljive tudi v napredovalem
stadiju ali ~e se bolezen ponovi. Seveda pa so uspehi
zdravljenja slab{i pri mo~no napredovali bolezni. @al
prihaja v Sloveniji, pa tudi v drugih dr`avah, k zdravniku {e
vedno veliko preve~ bolnikov z mo~no raz{irjeno boleznijo,
ko je mo`nost popolne ozdravitve bistveno manj{a.
■
ONKOLOGIJA / pregledi
7