VESTNIK ES?K
LETO I.
Koper, 23. marca 1956
ŠTEV. 19
VSEBINA
Statut občine Izola
Odloki občinskih ljudskih odborov
—	Odlok o začasnem finansiranju Občinskega ljudskega odbora Piran v I. tromesečju 1956
—	Odločba o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda Uprava komunalnih dejavnosti Piran
—	Odlok o spremembi in preimenovanju ulic in trgov na področju mesta Izola
—	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnem finansiranju proračunskih potreb Občinskega ljudskega odbora Pivka v I. tromesečju 1956
—	Odlok o občinski dokladi za leto 1955 za občino Pivka
—	Odlok o ustanovitvi komunalnega in kmetijskega sklada v občini Pivka
—	Odlok o izenačenju pravnih predpisov bivših občinskih ljudskih odborov na območju sedanjega Občinskega ljudskega odbora Pivka
—	Odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve v občini Ilirska Bistrica
Poročilo s sej svetov OLO Pojasnila k sestavi zaključnih računov Opozorilo veterinarske inšpekcije Sklic seje OLO
Statut občine Izola
Na podlagi 7. Člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55) je Občinski ljudski odbor Izola na seji dne 13. februarja 1956 sprejel
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah Statuta občine Izola z dne 20. 3. 1955, tako da se prečiščeno besedilo tega statuta glasi:
STATUT OBČINE IZOLA
I.	Občina Izola
-,	1. člen
Občina Izola je temeljna politično-teritorialna organizacija samoupravljanja delovnega ljudstva in temeljna družbeno gospodarska skupnost prebivalcev na območju te občine.
Občina Izola je v sestavu okraja Koper.
2.	člen
Območje občine Izola obsega:
1.	mesto Izola katastrsko občino: Izola
2.	druge katastrske občine in naselja:
Izola, (del)
Korte (del)
Lazaret (del)
Naselja:
Izola (del)
Cetore, Izola okolica (Ba-redi, Grbci, Sv. Jakob, Košterlag, Šared, Salet, Lončan), Malija, Strunjan (del)
Korte (Medoši)
Semedela (del) (Viližandel)
3.	člen
Delovno ljudstvo v občini izvršuje pravice in dolžnosti po občinskem ljudskem odboru, po krajevnih odborih in drugih organih občinske samouprave ali pa neposredno s tem, da voli predstavniške organe občine in odpoklicuje njihove člane, kakor tudi na zborih volivcev in z referendumom.
Pri izvrševanju pravic občine se opirajo organi občinske samouprave na organe samoupravljanja v gospodarskih organizacijah in zavodih ter na druge organe družbenega upravljanja.
4.	člen
Občina izvršuje vse pravice in dolžnosti pri vodstvu družbenih zadev, izvzemši pravice in dolžnosti, ki so z ustavo ali z zakonom določene za okraj, republiko ali federacijo, ter tiste pravice in dolžnosti, ki pripadajo samoupravnim gospodarskim organizacijam in družbenim ustanovam.
9.	člen
Samoupravljanje delovnega ljudstva v občini je zagotovljeno z ustavo in se izvršuje v skladu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federativne ljudske republike Jugoslavije.
6.	člen
Delovno ljudstvo občine izvršuje pravice samoupravljanja v zadevah, ki so skupne občinam v okraju, po svojih predstavnikih v okrajnem ljudskem odboru in v drugih oblikah samoupravljanja.
Pravice in dolžnosti organov okrajne samouprave do organov občinske samouprave so določene z zakonom.
7.	Člen
Občinski ljudski odbor je temeljni organ oblasti delovnega ljudstva.
Občinski ljudski odbor je najvišji organ oblasti v občini Izola v mejah svojih pravic in dolžnosti.
Občinskemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave v občini, kolikor za upravne organe, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti okraja, ljudske republike ali federacije, ni z zakonom drugače določeno.
8.	člen
Občina ima zlasti tele pravice In dolžnosti:
—	skrbi za izravnavanje osebnih interesov posameznih državljanov s splošnimi družbenimi interesi;
—	zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in za stalno zboljševanje življenjskih in kulturnih razmer v občini;
—	usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne in socialne potrebe občine;
—	skrbi za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov s splošnimi družbenimi interesi; pospešuje razvoj gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov in povečanje storilnosti dela;
—	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je v splošni rabi, in drugo splošno ljudsko premoženje, ki je prepuščeno občini; varuje družbeno in osebno last-nino;
—	samostojno razpolaga z dohodki občine, določa obveznosti gospodarskih organizacij do občine; vpeljuje določene doklade;
—	ureja samostojno po lastnem preudarku zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino;
—	izvršuje zakone in druge predpise, keliker te ai
Stran 150
BRADN! VESTNIK
Štev. 19 — 23. marca 1956
izrečno dano v pristojnost drugih organov, zavodov in organizacij;
—	doioča organizacijo in poslovanje občinskih organov in zavodov, ter skrbi za zakonitost njihovega deia;
—	organizira komunalne in druge občinske službe;
—	skrbi z^ splošno zdravstveno varstvo in za zboljšanje zdravstva;
—	skrbi za splošno obvezno šolanje in za strokovno izobraževanje; zagotavlja pogoje za kulturni razvoj ;
—	skrbi za socialno varstvo;
—	skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost dela občinskih upravnih organov;
—	nadzoruje zakonitost dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov;	*
—	skrbi za javni red in mir v občini;
—	obravnava vprašanja iz pristojnosti okraja, republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij; daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju.
Pravice in dolžnosti občine Izola izvršujejo občinski ljudski odbor in drugi organi občinske samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi.
14.	člen
Zaradi kar najširšega sodelovanja državljanov pri občinski samoupravi in zaradi izvrševanja posameznih zadev, ki imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja, se ustanovijo na območju občine Krajevni odbori.
15.	člen
Občinski ljudski odbor in krajevni odbori se morajo pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe.
16.	člen
Občinski ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev.
17.	člen
Občinski ljudski odbor mora dajati pravno pomoč državnim organom.
18.	člen
Občina Izola je pravna oseba.
19.	člen
Sedež občinskega ljudskega odbora Izola.
20.	člen
je
v mestu
9.	člen
Občini pripadajo za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom.
10.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti občina po svojem ljudskem odboru in po drugih organih občinske samouprave:
1.	samostojno sprejema družbeni plan in proračun;
2.	sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov;
3.	ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode;
4.	neposredno uporablja zakone in druge predpise s tem, da vodi upravni in upravno-kazenski postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji in izvršuje upravna opravila, kolikor to ni dano v pristojnost drugih organov;
5.	razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, nad katerimi ima po zakonu pravico nadzorstva;
6.	organizira izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev;
7.	zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v občini;
8.	zagotavlja delovanje občinskih služb s tem, da postavlja strokovne uslužbence in da skrbi za njihovo izpopolnjevanje in za njihove pravice;
9.	daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo*
10.	vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravtc, če so s predpisom ali z drugim aktom višjih organov kršene njene, z zakonom določene pravice.
11.	člen
Občina Izola ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice.
12.	člen
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje občina na pod-agi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov.
13.	člen
Razmerja med občinskim ljudskim odborom in med drugimi organi občinske samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za občino, 'se določajo z zakonom in s tem statutom.
Občinski ljudski odbor ima svoj pečat; pečat obsega grb in ime Ljudske republike Slovenije, ime okraja in ime ljudskega odbora.
II.	Občinski ljudski odbor
Ì. Sestava ljudskega odbora
21.	člen
Občinski ljudski odbor ima 31 odbornikov.	'
Volitve odbornikov se opravijo po zakonu o vj-iitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
2.	Delo ljudskega odbora
22.	člen
Ljudski odbor obravnava temeljna vprašanja xi imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj in življenje občine; izdaja predpise in potrebne ukrepe za njihovo reševanje.
23.	člen
Ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na sejah odbora, izvršilne in upravne zadeve praviloma po svojih svetih, upravne zadeve pa tudi po svojih upravnih organih.
Sejo ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku ali pa če to zahteva najmanj petina odbornikov, komisija ali svet ljudskega odbora ali predsednik okrajnega ljudskega odbora Koper.
Občinski ljudski odbor samo na seji:
1.	sprejme statut občine;
2.	sprejema odloke;
3.	sprejema občinski družbeni plan in proračun in
čun'ale	račun o izvršitvi občinskega prora-
4.	sprejme regulacijski načrt občine in njenih na-
seiij*
Ravnava jlelo svetov in drugih organov ljudskega odbora m daje smernice za njihovo delo*
"javlja akte svojih svetov in postica;	ki so bili izdani izven upravnega
oro^čunJ	* okrajnemu družbenemu planu,
proračunu m okrajnemu regulacijskemu načrtu;
8. sprejme poslovnik občinskega ljudskega odbora
ka LudskJa	Prednika podpredsedni-
^ ^ ^	Predsednike in člane svetov ter
člane odborniških komisij;	"vtriuv ter
Štev. 19 — 23. marca 1956
URADNI VESTNIK
Stran 151
10.	voli in razrešuje sodnika za prekrške ter njegovega namestnika;
11.	odloča o vprašanjih, ki so v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov;
12.	razpisuje volitve za posamezne ljudske odbornike;
13.	ustanavlja gospodarske organizacije in zavode;
14.	izvršuje pravice, ki so dane ljudskemu odboru glede postavitve oziroma razrešitve direktorjev gospodarskih organizacij in upravnikov (direktorjev) zavodov;
15.	odloča o najetju občinskih posojil in prevzemu poroštev za posojila gospodarskih organizacij;
16.	odloča o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ljudskega odbora in o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora;
17.	postavlja in razrešuje tajnike ljudskega odbora, šefe upravnih organov ljudskega odbora in inšpektorje;
18.	odloča o organizaciji upravnih organov in o sistemizaciji delovnih mest;
19.	sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine;
20.	razpisuje občinski referendum;
21.	določa območja, za katera se sklicujejo zbori volivcev;
22.	opravlja druge zadeve, za katere je določeno z zakonom ali s tem statutom, da jih opravlja ljudski odbor samo na seji.
25.	člen
Ljudski odbor lahko ustanovi gospodarske organizacije in zavode po lastni pobudi ali na predlog krajevnih odborov, delovnih kolektivov, družbenih organizacij ali državljanov.
Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin ustanovi podjetje ali. zavod, če se dajo posamezne potrebe boljše in laže zadovoljiti s skupnimi sredstvi več občin.
26.	člen
Ljudski odbor sklepa na svojih sejah o upravnih zadevah (upravni postopek) samo v primerih, za katere je to predpisano z zakonom ali z uredbo.
Ljudski odbor odloča o upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa izda za to zadevo pristojni upravni organ ljudskega odbora.
27.	člen
Ljudski odbor lahko veljavno sklepa, ' če je na seji navzočih večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov, razen v tistih primerih, za katere je zakonom ali s tem statutom predpisana posebna večina.
Občinski statut sprejme ljudski odbor z večino glasov vseh odbornikov.
28.	člen
Ce obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člani sveta, ki niso ljudski odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
29.	člen
Natančnejše določbe za svoje delo na sejah predpiše ljudski odbor s poslovnikom.
30.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov se objavljajo v ^Uradnem vestniku okraja Koper*.
V tem listu se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje, oziroma razrešuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov.
31.	člen
Odlok in odredbe, občinskega ljudskega odbora začnejo veljati z dnem objave, če ni v samem predpisu drugače določeno; ne more pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, kot je bil objavljen.
Družbeni pian in proračun veljata za vse leto, za katero sta sprejeta, če v njih samih ni drugače določeno.
3.	Odborniške komisije
32.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti, sestavi ljudski odbor iz svojih članov stalne in začasne komisije.
Vsaka zadeva, ki se predloži ljudskemu odboru, da o njej odloči na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odborniški komisiji, če ljudski odbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
33.	člen
Občinski ljudski odbor ima stalne odborniške komisije:
1.	mandatno imunitetno komisijo, ki ima tri člane;
2.	komisijo za volitve in imenovanja, ki ima pet članov;
3.	komisijo za gospodarstvo, ki ima pet članov;
4.	komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima pet članov ter
5.	komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima tri člane. Ljudski odbor lahko ustanovi tudi druge stalne
komisije.
34.	člen
Mandatno-imunitetna komisija obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborniška mesta in z verifikacijo mandatov na novo izvoljenih odbornikov ter o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija za volitve in imenovanja proučuje, oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh organov, ki jih voli oziroma razrešuje ljudski odbor, ter predloge za imenovanja oziroma postavitve in razrešitve uslužbencev, ki jih imenuje, ^postavi oziroma razrešuje ljudski odbor, in o tem poroča ljudskemu odboru; razpisuje natečaj za uslužbence ljudskega odbora in postavlja tiste uslužbence, ki jih ne postavi ljudski odbor.
Komisija za gospodarstvo obravnava predloge občinskega družbenega plana in sklepnega računa ter
predloge predpisov in ukrepov s področja gospodar^ stva in financ in o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija za predpise in organizacijska vprašanja obravnava vse predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema ljudski odbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje drugih komisij; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih ljudskega odbora in o tem poroča ljudskemu odboru.
35.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi.
Komisija za prošnje in pritožbe v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo lahko zahteva od občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa v taki zadevi in predlaga ustrezne ukrepe.
Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi s prošnjo oziroma pritožbo.
36.	člen
Predsednik in podpredsednik ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih od-borniških komisij.
Stran 132
URADNI VESTNIK
Štev. 16 — 23. marca MK%
4.	Predsednik ljudskega odbora
37.	člen '
Predsednik ljudskega odbora se voli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj pet odbornikov.
38.	člen
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik sklicuje in vodi seje ljudskega odbora, skrbi za izvrševanje njegovih sklepov ter vsklajuje delo svetov in komisij ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red svoje seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posameznih predpisih v njegovo delovno področje.
39.	Člen
Predloge predpisov in drugih aktov pošiljajo sveti ljudskemu odboru po predsedniku, predsednik pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji.
40.	člen
Če misli predsednik občinskega ljudskega odbora, da kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven pravnega postopka, nasprotuje zakonu, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Če ostane svet pri svojem stališču, predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vrašanje ljudskemu odboru, da o tem odloči na svoji prvi prihodnji seji.
46.	člen
Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zopei; tajnika ljudskega odbora in zoper sodnike za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo
47.	člen
Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih je sprejel ljudski odbor na seji, in akte, v katerih zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik ljudskega odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta.
43. člen
Ljudski odbor ima podpredsednika; ta se voli na enak način kot predsednik.
Podpredsednik nadomešča predsednika, če je ta začasno odsoten ali zadržan.
Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja, v mejah, ki jih določi ljudski odbor.
49. člen
Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade; ta se mu plačuje mesečno vnaprej.
Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta. ki znaša 30 dni.
Staina mesečna nagrada in plačan letni dopust pripadata tudi podpredsedniku, če je stalno zaposlen z opravljanjem svoje dolžnosti.
5.	Sveti
1)	S tava in področje 50. člen
Občinski ljudski odbor Izola ima tele svete:
1.	Svet za splošno upravo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov.
41.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju iz svojega področja poročilo za sejo ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ ljudskega odbora izven upravnega postopka, in predlaga ljudskemu odboju, da o njem odloči.
42.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od iefov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi po ^ naravnost od njih samih, potrebne po-° Posameznem vprašanju iz njihovega področja ah pa jim naroči, naj o posameznem vpra-
oj^fsvjti"" "°"""° '° "'° """''"Sa °db°r,
43.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko v nujnih pri-mer.h ,menuje Han. upravne komisije, k, J, no področje je določeno s predpisom višjega držav-T^° imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji
44.	člen
Drin^h^-^	odbora ima pravico v nujnih
ods?^n ali ^ sejo sveta, če je predsednik sveta ta	^ ^	zahtevo predsednik sve-
ta ne skliče. Predlog za dnevni red seje-da v tem primeru predsednik ljudskega odbora. s v ^m pn
45.	člen
nalosrzrt^r^^^^^'"'°^ ^daja ljudski milici naloge za vzdrževanje reda in miru v občini in nalo-
hud^rjah^^ "Pravne izvršbe posameznih aktov ju skega odbora m njegovih organov.
Predsednik ljudskega odbora lahko pooblasti lai
"°"""	l
ijuask.ga odbora in njegovih organov.
sestavljajo predsednik m 10 članov*
3.	Svet za kmetijstvo, ki ga sestavljajo predsednik m 6 elanov.
4.	Svet za ribištvo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 elanov.
5.	Svet za komunalne zadeve in urbanizem, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov.
6.	Svet za stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik m 6 članov.
7.	Svet za prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo
predsednik m 8 članov.	^ ^
8.	Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo, ki ea sestavljajo predsednik in 8 članov;
T	in otroka, ki ga sestav-
ljajo predsednik m 6 članov;
10. Svet za delo in delovna razmerja, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov;	^
^ Potezne delavnosti lahko občinski ljudski odbor z odlokom ustanovi, tudi druge svete. ^
31. člen
Svet za splošno upravo opravlja zadeve s področia organizacije m dela upravnih organov ljudskega Jd bora. razen tistih zadev, ki spadaj, v pejročjTdjugih svetov, zadeve matične službe in tudi zadevi vajstja dili"?	varnosti prometa, varnosti iju-
' p4^°r^nr '°"""
darstva vodnega gospodariva inlm,ne ' S«'""* knJiMva"* """""st"" spravlja zadeve s področja
bistvi" r""š^° "Pravija zadeve s področja ri-
Štev. IS — 2Z. marca 1956
URADNI VESTNIK
^tran 193
Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja šolstva in predvojaške vzgoje v šolah; zadeve splošnega izobraževanja; organizira v ta namen tečaje in opravlja zadeve s področja drugega prosvetnega in kulturnega dela.
Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo opravlja zadeve s področja zdravstva, socialnega skrbstva (socialno pomoč, skrbništvo in podobno) in zadeve invalidskega varstva.
Svet za varstvo matere in otroka opravlja zadeve s področja varstva matere in otroka.
Svet za delo in delovna razmerja opravlja zadeve s področja delovnih razmerij.
52.	člen
Predsednike in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane sveta pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta.
Ljudski odbor lahko zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da mu dajo predloge za ciane svetov.
Če predsednik sveta ni odbornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, če je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, nima pa pravice glasovati.
Predsednik, podpredsednik in uslužbenci ljudskega odbora okraja Koper in občine Izola ne morejo biti člani sveta.
Nihče ne more biti član v več kot dveh svetih.
2)	Pravice in dolžnosti
53.	člen
Sveti ljudskega odbora na svojem področju:
1.	skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov in smernice, ki so jih izdali za to upravičeni organi za izvrševanje teh predpisov; skrbijo, da se izvršujejo predpisi občinskega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh predpisov;
2.	izdajajo odredbe na podlagi in v mejah zakona in drugih splošnih predpisov višjih državnih organov in svojega ljudskega odbora, če so s temi predpisi za to izrecno pooblaščeni;
3.	obravnavajo načelna vprašanja iz svojega delovnega področja, usmerjajo delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvrševanje svojih sklepov;
4.	predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in druge akte in da odredi potrebne ukrepe;
5.	dajejo komisiji za volitve in imenovanja predloge za volitve, imenovanja, postavitve in razrešitve, če so za to pooblaščeni;
6.	predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev zavodov;
7.	dajejo predpisano pritrditev oziroma potrditev iz pristojnosti ljudskega odbora, razen če spada to v izključno pristojnost ljudskega odbora ali drugih organov;
8.	dajejo proračunski komisiji predloge predračunov dohodkov In izdatkov upravnih organov in predračunskih zavodov; obravnavajo predloge predračunov finančno samostojnih zavodov in posebnih skladov, ki se potrjujejo skupno s proračunom in dajejo mnenje o teh predlogih;
9.	opravljajo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni ali z drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom ali z drugimi predpisi ljudskega odbora dane v njihovo področje.
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru.
Ljudski odbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta; vsak drug akt sveta, razen če je bil izdan v upravnem postopku, pa lahko spremeni s svojim aktom ali pa naroči svetu, naj svoj akt spremeni sam po danih smernicah.
Pri sprejemanju novega akta se more svet držati smernic, ki mu jih da ljudski odbor.
(e ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice.
54.	člen
Sveti odločajo v upravnem postoku samo, če so za to pooblaščeni z zakonom ali s predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila, z odlokom okrajnega ljudskega odbora ali z odlokom občinskega ljudskega odbora.
Z odlokom okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku.
Svet odloča s sklepom v upravnih zadevah, upravno odločbo pa izda upravni organ ljudskega odbora, ki je pristojen za te zadeve.
55.	člen
Predlog družbenega plana In predlog proračuna se objavita, da se omogoči organom upravljanja gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, zborom voiivcev in krajevnim odborom, da dajo svoje pripombe in predloge.
Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega besedila družbenega plana ali proračuna ne upošteva, mora svet za gospodarstvo oziroma komisija za proračun predložiti občinskemu ljudskemu odboru skupno s predlogom družbenega plana oziroma proračuna.
56.	člen $
Če kakšna zadeva s področja enega sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet pred odločanjem povprašati za mnenje drugi svet.
Če je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, da o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo, mnenje predsednik ljudskega odbora. Svet, ki se ne strinja z mnenjem predsednika, lahko zahteva, naj o tem odloči ljudski odbor.
3)	Delo svetov
57.	člen
Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja na sejah.
Predsednik sveta obvesti o sklicanju seje predsednika ljudskega odbora.
Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi članom sveta najmanj tri dni pred sejo.
Seje sveta se iahko udeležijo tudi člani ljudskega odbora, ki niso člani sveta. Ti imajo pravico sodelovati v obravnavi, nimajo pa pravice glasovati.
Seje sveta se mora udeležiti šef ustrezne organizacijske enote; svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora zaradi potrebnih pojasnil.
58.	člen
Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od šefa ustrezne organizacijske enote, naj poroča o delu organizacijske enote ali da posamezno vprašanje s področja sveta pripravi za sejo sveta.
59.	člen
O seji se vodi zapisnik; podpišeta ga predsednik sveta in zapisnikar. En izvod zapisnika je treba najpozneje dva dni po seji po tajniku ljudskega odbora dostaviti predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora določi, kateri uslužbenec bo pisal zapisnik o sejah sveta in opravljal drugo administrativno delo v zvezi z delom sveta.
60.	člen
Zapisnik o delu sveta obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članoy sv*ta.
Štev. 19 — 23. marca 1956
Ztran 154
URAON! VESTHHK
61.	člen
Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta, mora svet v okviru svojega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organa.
62.	člen
Pri opravljanju zadev s svojega področja sodeluje svet z gospodarskimi in družbenimi organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju.
Te organizacije in zavodi imajo pravico dajati svetu predloge in pripombe o posameznih vprašanjih iz njegovega področja. Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih.
63.	člen
Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o izvrševanju zadev in o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa mu mora predložiti najmanj enkrat letno.
64.	člen
Svet lahko sprejme svoj poslovnik; poslovnik sveta potrdi občinski ljudski odbor.
65.	člen
Svet lahko ustanovi komisije za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravljanje predlogov za svet. Komisija Sveta ne more izdajati odločb.
6.	Upravni organi
1)	Vrsta in pravice
66.	člen
Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev, ter za opravljanje administrativno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti, ima ljudski )dbor odseke, uprave, upravne zavode, upravne komisije, inšpekcije, krajevne urade in druge upravne organe.
Za opravljanje komunalnih služb in posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve
t
67.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja. izdajajo upravni organi odločbe v upravnem postopku, nadzorujejo izvajanja zakonov in drugih predpisov, opravljajo upravna dejanja in izvršujejo upravne ukrepe, za katere so pooblaščeni.
68.	člen
Upravni organi občinskega ljudskega odbora opravljajo vse upravne zadeve iz pristojnosti ljudskega odbora. razen tistih posameznih zadev, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s tem statutom dane v področje ljudskega odbora, sveta ali drugega posameznega organa občinskega ljudskega odbora.
69.	člen
Zadeve s svojega področja opravljajo upravni organi samostojno na podlagi in v mejah zakonov, predpisov višjih državnih organov in predpisov občinskega ljudskega odbora ter v skladu s splošnimi smernicami, ki jih da občinski ljudski odbor in njegov svet.
Pri izvrševanju posameznih upravnih opravil in ukrepov izven upravnega postopka se morajo upravni organi ravnati po navodilih ljudskega odbora in njegovih svetov.
Občihski ljudski odbor in pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsako odločbo upravnega orea-na občinskega ljudskega odbora, razen če je bila izdana v upravnem postopku.
Pri izdaji novega akta se mora upravni organ ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet.
70.	člen
Vsi upravni organi občinskega ljudskega odbora sodelujejo drug z drugim pri opravljanju zadev iz svojega področja.
Administrativno poslovanje upravnih organov vsklajuje tajnik ljudskega odbora.
71.	člen
Temeljni upravni organi in zavodi se ustanavljajo, odpravljajo in združujejo s statutom, ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora.
Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov in zavodov predpiše občinski ljudski odbor z odlokom.
V okviru teh organov in zavodov so lahko odseki, referati in druge notranje organizacijske enote ter inšpekcije.
2)	Tajnik ljudskega odbora
72.	člen
Tajnik ljudskega odbora načeljuje administraciji, organizira njeno delo in nadzoruje njeno poslovanje.
Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora.
Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezno vprašanje s področja poslovanja uprave ter personalna vprašanja s področja sveta oziroma komisije. Ce svet oziroma komisija to odkloni, sporoči to tajnik predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku ljudskega odbora.
73.	člen
Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti tele zadeve:
1.	skrbi za organiziranje in za redno, pravočasno in pravilno poslovanje upravnih organov ljudskega odbora ter vsklajuje delo posameznih odsekov, uprav in drugih upravnih organov po njihovih starešinah;
2.	daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom;
3.	udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavanju, nima pa pravice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora. če misli, da kakšen akt sveta ni v skladu z zakonom. z drugimi predpisi višjih državnih organov ali z odloki ljudskega odbora;
4.	poroča ljudskemu odboru o poslovanju upravnih organov ljudskega odbora in o ukrepih, ki jih je storil zaradi odprave pomanjkljivosti;
5.	razporeja v skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora v posamezne osnovne organizacijske enote ljudskega odbora;
6.	izdaja odločbe oziroma odloča o uslužbenskih razmerjih glede uslužbencev, za katere je pristojen po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmerjih delavcev;
7.	odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega odbora za disciplinske nerednosti; sproži disciplinski postopek zaradi prestopkov uslužbencev in določi, kdo bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške;
8.	določa razpored letnega dopusta za uslužbence in delavce;
9.	opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih višjih državnih organov in ljudskega odbora v njegovo delovno področje; pravico kaznovanja za disciplinske nerednosti lahko tajnik prenese na starešine temeljnih upravnih organov.
74.	člen
Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov občinskega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora pa o vsakem takem pri-
Štev. 19 — 23. marca 1956
URADNI VESTNIK
Stran 155
meru takoj obvestiti predsednika sveta in predsednika ljudskega odbora.
Če misli tajnik ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka nepravilen aii da bi lahko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora.
75.	člen
Tajniku ljudskega odbora pomaga potrebno število uslužbencev pri opravljanju upravnih in strokovnih zadev iz njegovega področja ter zadev v zvezi s pripravljanjem sej ljudskega odbora in z delom odborniških komisij.
3)	Temeljni upravni organi in zavodi
a)	odseki
76.	člen
Občinski ljudski odbor Izola ima tele odseke:
1.	Odsek za splošne zadeve in proračun;
2.	Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve.
77.	člen
Odsek za splošne zadeve in proračun opravlja splošno pisarniško službo in zadeve narodne obrambe; opravlja zadeve v zvezi s krajevnim redom in mirom, z varnostjo krajevnega prometa, s podajšanjem delovnega časa v gostiščih; vodi knjige državljanskih stanj; sprejema prijave in odjave bivanja; opravlja zadeve v zvezi z organizacijo požarne varnosti in s službo protiletalskega varstva; pripravlja predlog proračuna in sklepnega računa in opravlja računovodsko delo; upravlja upravne zadeve s področja zdravstva, socialnega skrbstva (socialne pomoči varstva matere in otroka, skrbništva in podobno), invalidskega varstva, socialnega zavarovanja, dela in posredovanja dela; upravne zadeve s področja šolstva, kulturnih zavodov, prosvetnih in kulturnih delavnosti ter telesne in predvojaške vzgoje; opravlja zadeve zemljiških premoženjsko-pravnih razmerij in druge splošne upravne zadeve, ki ne spadajo v deiovno področje odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve oziroma uprave za dohodke.
Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prom&ta, kmetijstva, gozdarstva, ribištva, gostinstva in turizma), financ, prometa, gradbeništva, vodnega gospodarstva, urbanizma in komunalnih zadev.
78.	člen
Službo tržne inšpekcije, kmetijske inšpekcije, veterinarske inšpekcije, gradbene inšpekcije in sanitarne inšpekcije opravljajo inšpektorji v okviru ustreznih odsekov.
Inšpektorji samostojno opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom.
Za opravljanje posameznih zadev inšpekcije lahko ljudski odbor v okviru posameznih odsekov ustanovi inšpekcije kot posebne organizacijske enote.
79.	člen
Na čelu posameznega odseka je šef odseka.
b)	Uprave
80.	člen
Občinski ljudski odbor ima:
1.	upravo za dohodke; ta odmerja in izterjuje davke in druge davščine državljanov, nadzoruje, kako vplačujejo družbene prispevke gospodarske in druge organizacije ter vodi upravno-kazenski postopek za finančne prekrške po posebnih predpisih;
2.	stanovanjsko upravo; ta opravlja vse upravne zadeve po predpisih o upravljanju stanovanjskih hiš, kolikor teh zadev ne opravljajo drugi posebni organi.
Na čelu uprave je šef uprave.
c)	upravni zavodi
81.	čien
Ljudski odbor lahko v skladu s predpisi višjih državnih organov s posebnim odlokom ustanovi upravne zavode za opravljanje posameznih tehničnih in strokovnih služb iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora.
Na čelu upravnega zavoda je upravnik (direktor) zavoda.
č) upravne komisije
82.	člen
Občinski ljudski odbor lahko za izvajanje posameznih upravnih nalog ustanovi posebne upravne komisije.
Občinski ljudski odbor lahko pooblasti upravne komisije za vodstvo upravnega postopka in za izdajanje odločb samo v takih zadevah, za katere je to določeno s predpisi občinskega ljudskega odbora, Če se odloča po prosti presoji.
83.	Člen
Občinski ljudski odbor ima tudi druge upravne komisije, ki so določene z zakonskimi predpisi, kot na primer proračunsko komisijo, davčno komisijo, komisijo za ocenitev zapuščin, komisijo za volilne imenike in druge komisije.
Te upravne komisije opravljajo zadeve, ki so jim dane s predpisi višjih državnih organov, na podlagi katerih so postavljene.
Poleg nalog, ki jih ima po zakonu, določa proračunska komisija predlog proračuna in sklepnega računa in ju predloži občinskemu ljudskemu odboru.
4.	šefi odsekov, šefi uprav in inšpekcij ter upravniki (direktorji) upravnih zavodov
84.	člen
Šefi odsekov, šefi uprav in inšpekcij ter upravniki (direktorji) upravnih zavodov na področju ustreznega upravnega organa:
1.	vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe, postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ijudski odbor ali svet;
2.	organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta.
V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo šef odseka oziroma šef uprave.
85.	člen
Sef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in o ukrepih, ki jih je storil za izboljšanje dela.
7.	Poseben občinski organ
Sodnik za prekrške
86.	člen
Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh prekrških določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kakšen drug državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške.
87.	člen
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje ljudski odbor.
Za sodnika za prekrške in za njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto in najmanj pei iet upravne ali sodne prakse.
Ce se na razpis za mesto sodnika za prekrške ne javi nihče, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, se za sodnika za prekrške izvoli oni udeleženec natečaja, ki je najprimernejši za opravljanje te službe.
Strta IM
TUtATMUT VR3TNTK
&ttv. 1* — 23. marca 1956
8.	Uslužbenci ljudskega odbora
88.	člen
Uslužbenci ljudskega odbora so državni uslužbenci.
Status uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je odkazano.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in ob osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic; pri tem se morajo ravnati po zakonih in navodilih pristojnih organov.
Uslužbenec ni dolžan izvršiti nezakonito smernico ali naročilo. V takem primeru mora uslužbenec opozoriti na nezakonitost izdane smernice oziroma naročila; če pa organ, ki je izdal tako smernico ali naročilo, tako izvršitev pismeno ponovi, jo je uslužbenec dolžan izvršiti, razen, če bi izvršitev pomenila kaznivo dejanje ali če bi se s tem hudo oškodovali državni interesi; v takem primeru pa mora uslužbenec obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora ter predsednika ali tajnika Okrajnega ljudskega odbora Koper.
89.	člen
Delovna mesta in pogoje glede strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta pri organih občinskega ljudskega odbora predpiše občinski ljudski odbor * s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Koper.
Če v dveh mesecih ni izdana odločba o pritrditvi, se šteje, da je pritrditev dana.
90.	člen
Za tajnika občinskega ljudskega odbora se lahko postavi, kdor ima dovršeno pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse.
Za postavitev tajnika veljajo ustrezne določbe tretjega odstavka 87. člena tega statuta.
91.	člen
Uslužbenci se lahko postavijo samo na sistemizirana delovna mesta (89. člen).
92.	člen
Uslužbenci občinskega ljudskega odbora se postavljajo na podlagi razpisa. Natečaj razpiše komisija za volitve in imenovanja.
Komisija iz prejšnjega odstavka presoja, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom in z razpisom, ter predlaga za postavitev oziroma postavi izmed kandidatov, ki izpolnjujejo te pogoje, tistega. k: je najprimernejši za posamezno službo. Komisija mora v svojem predlogu za postavitev navesti imena vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje.
Na podlagi izida razpisa postavi občinski ljudski odbor tajnika, starešine osnovnih upravnih organov in inšpektorje, druge uslužbence pa postavi komisija za volitve in imenovanja.
Kdor se je potegoval za razpisano mesto ali je njegov pravni interes prizadet, se lahko pritoži zoper akt o postavitvi, če misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, ali da postavljeni ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani z zakonom in razpisom. Če organ, ki odloča o pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen, po predpisanem postopku, razveljavi akt o postavitvi in razpis, v drugih primerih pa razveljavi samo akt o postavitvi.
93.	člen
Za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora, starešin osnovnih upravnih organov in zavodov ter inšpektorjev občinskega ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora.
Za postavitev uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, ki je določena za delovno mesto, za katero se postavijo, ah izpita, na podlagi katerega se ta izobrazba prizna, je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega
ljudskega odbora. Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazbe, se smejo postaviti na določeno delovno mesto samo kot vršilci dolžnosti.
Zoper odločbo personalne komisije, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na državnega sekretarja za občo upravo in proračun LRS.
94.	Člen
O razrešitvi uslužbenca, ki ga je postavil ljudski odbor, odloči ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pa komisija za volitve in imenovanja.
Za odpoved uslužbencem ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora Koper.
95.	člen
Odločbo o postavitvi in razrešitvi tajnika ljudskega odbora, starešin temeljnih upravnih organov in inšpektorjev izda predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izda tudi drugo odločbo o službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno.
III.	Krajevni odbori
1.	Sestava in volitev
98.	člen
Na območju občine Izola se ustanovijo krajevni odbori za tale krajevna območja:
1.	Korte
za naselje Korte;
2.	Cetore
za naselje Cetore;
3.	Malija
za naselje Malija.
97.	člen
Krajevni odbor sestavljajo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, za katero je ustanovljen krajevni odbor in določeno število članov, ki jih izvolijo volivci tega območja na zborih volivcev.
Krajevni odbor ima pet do devet članov. Število članov določi občinski ljudski odbor.
98.	člen
Ce se opravijo za območje krajevnega odbora zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja, določi občinski ljudski odbor število članov krajevnega odbora, ki jih volijo volivci na posameznem zboru, in sicer sorazmerno s številom prebivalcev z območja posameznega zbora volivcev tako, da se voli vsak član krajevnega odbora na enako ali približno enako število prebivalcev.
99.	člen
Za člana krajevnega odbora je lahko izvoljen vsak državljan, ki je vpisan v volilnem imeniku inf stalno živi na območju krajevnega odbora.
100.	člen
Za izvolitev članov krajevnega odbora skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora.
Kandidate za tiste člane krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, lahko predlaga vsak na zboru navzoči volivec.
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.
Glasuje se javno z dviganjem rok.
Predsedstvo zbora volivcev vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja.
101.	člen
Zbor volivcev, na katerem se volijo člani krajevnega odbora, se lahko opravi samo, če je navzočih vsaj desetina vseh volivcev z območja, za katero se opravi zbor, najmanj pa 30 volivcev.
102.	člen
Tisti člani krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, se volijo na novo po vsakih splošnih volitvah v občinski ljudski odbor.
Zbor volivcev lahko vsak čas razreši člana kra-
3t*v. M — M. marca 1936
t'RADX! VRSTNIK
Stran 157
jevnega odbora, ki ga je Izvoli! in Izvoli namesto njega drugega.
2.	Todročje krajevnega odbora
103.	(len
Krajevni odbor obravnava zadeve, ki imajo neposreden pomen za kraj in za občino in daje občinskemu ljudskemu odboru predloge in mnenje za rešitev takih vprašanj.
Ce gre za pomemnejše vprašanje, ga mora krajevni odbor poprej predložiti zboru volivcev v obravnavanje.
104.	člen
Krajevni odbor samostojno opravlja tele zadeve:
—	skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov v kraju kot na primer: krajevnih cest in ulic, javnih vodovodov in vodnjakov, napajališč, javne razsvetljave, prkov in podobno; nadzoruje, da se uporabljajo ti objekti v skladu s predpisanim redom;
—	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je* dano kraju v uporabo;
—	skrbi za pravilno izkoriščanje krajevnih pašnikov in za to, da se pašniki uporabljajo po določenem redu, izterjuje predpisano pašnino;
—	nadzoruje delo poljskih čuvajev;
—	skrbi za čiščenje in vzdrževanje krajevnega trga, ulic in uličnih kanalov v kraju; nadzoruje izvrševanja obveznosti, ki iz tega izvirajo za državljane;
—	skrbi za upravljanje krajevnega pokopališča;
—	skrbi za organiziranje ukrepov zoper požar, poplavo in druge elementarne nesreče; organizira izvrševanje ukrepov za zavarovanje pred takimi nesrečami.
Občinski ljudski odbor da lahko s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Koper s posebnim odlokom v delovno področje krajevnega odbora tudi druge zadeve.
Pri upravljanju splošnega ljudskega premoženja in pri opravljanju služb lahko krajevni odbor odreja potrebne ukrepe.
če krajevni odbor katere od naštetih zadev ne izvrši ali ne izvrši pravočasno, jo lahko izvrši občinski ljudski odbor sam.
105.	člen
Krajevni odbor sodeluje pri izvajanju zakonov in drugih predpisov na svojem območju. V ta namen krajevni odbor:
—	pomaga občinskemu ljudskemu odboru oziroma njegovim organom pri organiziranju in izvrševanju vseh zadev, ki jih opravlja občinski ljudski odbor na območju krajevnega odbora;
—	seznanja državljane na zborih volivcev ali pa neposredno z odloki in drugimi predpisi občinskega ljudskega odbora in njegovih svetov ter s predpisi drugih državnih organov;
—	spremlja izvajanje teh predpisov in predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovilo pravilno izvrševanje teh predpisov;
—	na zahtevo občinskega ljudskega odbora, njegovih komisij in svetov daje mnenja in predloge o posameznih vprašanjih iz njihove pristojnosti;
—	predlaga skrbnike za mladoletne in druge osebe. ki se postavijo pod skrbništvo;
—	spremlja delo uslužbencev krajevnega urada ter drugih uslužbencev občinskega ljudskega odbora, kadar delajo na območju krajevnega odbora, in predlaga občinskemu ljudskemu odboru za izboljšanje njihovega dela.
106.	člen
Vse zadeve iz svojega področja opravlja krajevni odbor na podlagi predpisov, zadeve, ki niso urejene s predpisi, pa v skladu s krajevnimi običaji.
107.	člen
Občinski ljudski odbor nadzoruje delo krajevnega odbora.
Občinski ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte, ki jih izda krajevni odbor izven upravnega postopka.
108.	člen
Krajevni odbor odloča v upravnih zadevah v mejah svojega delovnega področja s sklepom, upravno odločbo pa izda krajevni urad.
Krajevni odbor lahko, namesto da bi se izdala upravna odločba, sporoči stranki svoj sklep o upravni stvari tako, da ji da v pogled sejni zapisnik, v katerem je vpisan sklep. S podpisom na izvirniku sejnega zapisnika in s pristavkom dneva potrdi stranka, kdaj ji je bil sklep sporočen.
Ce območje krajevnega odbora ne spada v območje krajevnega urada, sporoči krajevni odbor stranki svoj sklep o upravni stvari po določbi drugega odstavka tega člena
Zoper odločbo oziroma sklep po prejšnjih odstavkih ima stranka pravico do ugovora na občinski ljudski odbor v osmih dneh potem, ko ji je bila odločba dostavljena oziroma sklep sporočen.
Na podlagi ugovora izda pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora odločbo in jo dostavi stranki, ki je vložila ugovor. Zoper to odločbo ima stranka, ki z njo ni zadovoljna, pravico do vseh pravnih sredstev, ki so po veljavnih predpisih dovoljena zoper odločbe, izdane v upravnem postopku na prvi stopnji.
109.	člen
Sredstva za izvrševanje nalog krajevnega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu.
Krajevni odbor ima lahko predračun dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna krajevnega odbora je predsednik krajevnega odbora.
Občinski ljudski odbor lahko določi, da se dohodki od krajevnih pašnikov, de! občini pripadajočih dohodkov od komunalnih zavodov na območju krajevnega odbora in tudi del drugih občinskih dohodkov, ki se dosežejo na območju krajevnega odbora, uporabijo samo za potrebe kraja.
Krajevni odbor mora predložiti zboru volivcev v obravnavanje predlog za porazdelitev in uporabo (načrt razdelitve in uporabe) sredstev iz proračuna krajevnega o($3ora.
110.	člen
Z dohodki iz posebnega krajevnega prispevka, ki je na zakonit način vpeljan za potrebe kraja, razpolaga krajevni odbor.
3.	Način dela
111.	člen
Krajevni odbor dela na sejah.
Na prvi seji si izvoli krajevni odbor predsednika. Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje.
Dnevni red seje določi krajevni odbor na predsednikov predlog.
Krajevni odbor sprejema sklepe z večino glasov svojih članov.
112.	člen
Krajevni odbor mora dati najmanj enkrat letno občinskemu ljudskemu odboru poročilo o svojem
delu.
113.	člen
Dolžnost predsednika in članov krajevnega odbora je častna družbena služba.
114.	člen
Upravno izvršbo sklepov krajevnega odbora izvršuje občinski ljudski odbor praviloma po krajevnih uradih. Krajevni odbor lahko izvršuje svoje sklepe tudi sam.
IV Zbori voiivcev
115.	člen
Na območju občine Izola se sklicujejo zbori volivcev za območja krajevnih odborov (96. člen) in za območja sledečih zaselkov: Pregavor, Baredi, Šared in Šalet.
V mestu Izola se sklicujejo zbori volivcev v 8 vo-livnih enotah.
S sklepom občinskega ljudskega odbora se lahko
Stran 158
UK ADUTI VESTNIK
Štev. 19
23. marca 1956
določi, da se na posameznih območjih, naštetih v prejšnjem odstavku, sklicujejo zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja.
116.	člen
Občinski ljudski odbor mora najmanj enkrat letno, krajevni odbor pa najmanj vsakega pol leta enkrat poročati zboru volivcev o svojem delu
117.	člen
Odborniki občinskega ljudskega odbora morajo najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in o delu občinskega ljudskega odbora na zborih volivcev v volilni enoti, v kateri so izvoljeni. Poročati morajo tudi, če zahteva to od njih zbor volivcev ali najmanj desetina volivcev.
Če skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora, ga začne in vodi do izvolitve zbo-rovega predsedstva predsednik sam ali pa odbornik, ki ga on določi; če skliče zbor volivcev krajevni odbor, ga začne in vodi do izvolitve zborovega predsedstva član krajevnega odbora, ki ga določi krajevni odbor.
O zboru volivcev se napravi zapisnik, ki se mora takoj posiati občinskemu ljudskemu odboru.
118.	člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece.
Zbor volivcev lahko skliče tudi krajevni odbor. O sklicanju mora obvestiti ' predsednika občinskega ljudskega odbora.
Predsednik občinskega ljudskega odbora oziroma krajevni odbor mora sklicati zbor volivcev, če to zahteva najmanj desetina volivcev ali okrajni ljudski odbor.
119.	člen
Krajevni odbor skrbi za izvršitev skiepov zbora volivcev in poroča o tem na prihodnjem zboru volivcev.
V mestu Izola skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev občinski ljudski odbor.
Na vsakem zboru volivcev je treba po izvolitvi predsedstva zbora prebrati zapisnik prejšnjega zbora volivcev.
120.	čien
Občinski ljudski odbor lahko predloži posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavo zboru voiiveev.
Odtoki občinskih
OBČINA PIRAN
Na podiagi 24. člena Statuta občine Piran, 2. in 29. člena Temeljnega zakona o proračunih (Ur. 1. FLRJ štev. 13-147/54) in 1. točke Odloka o začasnem finansiranju federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ štev. 57/613-54) jb Občinski ljudski odbor Piran na svoji sedmi redni seji dne 4. februarja 1956 sprejel
ODLOK
O 1ZPREMEMBI ODLOKA O ZAČASNEM FINANSIRANJU IZDATKOV (OKRAJNEGA) OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA PIRAN V PRVEM TROMESEČJU 1956 Z DNE 29. DECEMBRA 1955, KI SE V PREČIŠČENEM BESEDILU GLASI:
ODLOK
O ZAČASNEM FINANSIRANJU OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA PIRAN V PRVEM TROMESEČJU 1956
I.	člen
Do sprejetja proračuna Občinskega ljudskega odbora Piran za leto 1959 se bodo proračunske potrebe Občinskega ljudskega odbora Piran začasno finansi-
Občinski ljudski odbor mora, preden odloči o pomembnejših vprašanjih iz svoje pristojnosti, zahtevati mnenje zbora volivcev, zlasti preden sprejme odlok:
1.	o občinskem družbenem planu in proračunu.
2.	o regulacijskih načrtih,
3.	o vpeljavi občinskih doklad in taks.
121.	člen
Občinski ljudski odbor oziroma krajevni odbor mora vzeti sklepe zbora volivcev brez odlašanja v obravnavo in mora o svojih sklepih poročati zboru volivcev na njegovem prihodnjem sestanku.
V. Reierendum
122.	člen
Občinski ljudski odbor lahko razpiše občinski referendum zato, da posamezne odloke in ukrepe, ki imajo neposreden pomen za življenje in razvoj občine, predloži v potrditev volivcev ali pa zato, da se volivci vnaprej o njih izjavijo.
Referendum razpiše občinski ijudski odbor po lastnem preudarku ali na zahtevo petine volivcev v občini; tako zahtevo lahko dajo volivci pismeno ali pa na zboru volivcev. Občinski ijudski odbor razpiše referendum po prejšnji pritrditvi okrajnega ljudskega odbora.
Ce zahtevajo referendum volivci, ga mora ljudski odbor razpisati najpozneje v 10 dneh potem, ko je dobi! pritrditev okrajnega ljudskega odbora.
VI. Končne določbe
123.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Koper s pritrditvijo Komisije za statute Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra 1955.
, Štev. 01-101/1
Izola, 13. februarja 1956.
Predsednik Srečka Aičič, 1. r.
Na podlagi 1. odstavka 62. člena splošnega Zakona o ureditvi občin in okrajev je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 24. februarja 1956 potrdil ta Statut z odločbo štev. 87/15.
i
ljudskih odborov
rale na podiagi tromesečnega proračunskega načrta dohodkov in izdatkov za prvo tromesečje 1956 s sledečimi omejitvami:
a)	sredstva za osebne izdatke se zagotovijo za tiste uslužbence, ki so bili na plačilnih seznamih za mesec december 1955. Plače za novo sprejete uslužbence občinskega ljudskega odbora in zavodov, ki se finansirajo iz njihovih proračunov, se smejo izplačevati s poprejšnjo pritrditvijo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS;
b)	za materialne izdatke državnih organov in zavodov ter za dotacije finančno-samostojnim zavodom m družbenim organizacijam se zagotovi največ toliko sodstev, kolikor so znašali materialni izdatki po tro-mesečnih planih za dobo januar—marec 1953 bivših ij.tdskih odborov, ki spadajo sedaj v območje Občinskega ljudskega odbora Piran.
Za organe in zavede, ki se finansirajo iz proračuna, pa so biii ustanovljeni ali reorganizirani po 31. marcu 1955, določi proračunska komisija občinskega ijudskega odbora višino materialnih izdatkov, ki so nujno potrebni za njihovo delo v dobi začasnega finansiranja.
Operativni in funkcijski izdatki uprave občinskega
Štev. 19 — 23. marca 1956
URADNI VESTNIK
Stran 1S9
ljudskega odbora smejo znašati 50 "/o od izdatkov, ki so bili določeni za te namene v dobi september—december 1955.
c)	Investicijski krediti se smejo določiti samo izjemoma in sicer za dovršitev že začetih del.
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS določi višino sredstev, do katere se lahko finansirajo ta dela.
V tromesečnem planu se ne smejo določiti funk- . cijski izdatki, ki bi vsebovali kredite, namenjene za nabavo opreme.
2.	člen
Proračunski dohodki in izdatki, pobrani odnosno porabljeni v dobi začasnega finansiranja, so sestavni del proračuna Občinskega ljudskega odbora Piran za leto 1956.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v 'Uradnem vestniku okraja Koper«, uporablja pa se od 1. januarja 1956. ,
Štev: 0224-23/1
Piran, 4. februarja 1956
Predsednik
Davorin Ferligoj, 1. r.
Na podlagi 13. točke 24. člena Statuta občine Piran in 1., 2., 7. in 11. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ št. 51-426/53) izdaja Občinski ljudski odbor Piran na svoji seji dne 14. decembra 1955
ODLOČBO
O USTANOVITVI FINANČNO SAMOSTOJNEGA ZAVODA *UPRAVA KOMUNALNIH DELAVNOSTI,
PIRAN
L člen
Ustanovi se finančno samostojen zavod za opravljanje vseh komunalnih delavnosti v občini Piran.
2.	člen
Ime zavoda je 'Uprava komunalnih delavnosti, Piran«. Sedež zavoda je v Piranu.
3.	člen
Naloge zavoda so: vzdrževanje in upravljanje javnega vodovoda, javne razsvetljave, pokopališč, mestnega kopališča, tržnic, javnih stranišč, občinskih cest, ribarnic, javnih tehtnic in javnih hlevov. Nadalje skrbi za čistočo v občini Piran, izvršuje manjša popravila na kanalizaciji, mestnem obzidju, obalnih zidovih, zgradbah splošnega ljudskega premoženja in stanovanjske skupnosti. Zavod opravlja tudi dimnikarsko službo in pogodbeno zaposluje pristaniške delavce.
4.	člen
Zavod gospodari s premoženjem, ki mu je dano v upravljanje po Občinskem ljudskem odboru Piran.
5.	člen
Zavod upravlja upravni odbor, ki šteje 5 članov, vštevši upravnika. Tri člane upravnega odbora in upravnika imenuje ObLO Piran, enega pa delovni kolektiv.
6.	člen
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za komunalne zadeve ObLO Piran.
7.	člen
Zavod ima tele sklade:
a)	sklad za nagrade delavcev in uslužbencev,
b)	sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila,
c)	rezervni sklad.
3.	člen
Ta odločba velja takoj, uporablja pa se od t. januarja 1956 dalje.
Štev. 244/56
Piran, 23. januarja 1956
Predsednik
Davorin Ferligoj, 1 r.
OBČINA IZOLA
Na podlagi 7. člena Zakona o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS št. 10/48 in 20/50) in 6. člena Pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS št. 24/52) ter 24. člena Statuta občine Izola, je izdal Občinski ljudski odbor Izola na svoji seji dne 13. februarja 1956
ODLOK
O SPREMEMBI IN PREIMENOVANJU ULIC IN TRGOV NA PODROČJU MESTA IZOLA
1.	člen
Da bi se izboljšala notranja ureditev mesta v smislu sodobnih komunalnih načrtov o razdelitvi mest na ulice in trge ter zagotovila opredelitev mesta po stanovanjskih enotah kot zaključenih celotah in oboje vskladilo z določilom 6. člena Pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš, se izdaja ta odlok.
2.	člen
Združijo, oddvojijo in obenem preimenujejo se sledeče ulice in trgi:
L Trg Garibaldi in Nabrežje JLA — v Trg JLA.
2.	Mazzinijeva ulica — v Muzcovo ulico.
3.	Trg Mazzini — v Kristanov trg.
4.	Besenghijeva ulica — v Gregorčičevo ulico.
5.	Cararova ulica — v Piransko ulico.
6.	Voitova ulica — v Premrlovo ulico.
7.	Bestiacova ulica in Zamarinova — v Kosovelovo ulico.
8.	Peliccova ulica — v Cegnarjevo ulico.
9.	D'Azeglieva ulica — v Aškerčevo ulico.
10.	Ulica Leonardo D Vinci — v Trubarjevo ulico.
11.	Degrassijeva in Coppova ulica — v Ljubljansko ulico.
12.	Vidalijeva ulica — v Koprsko ulico.
13.	Bonijeva ulica — v Goriško ulico.
14.	Egidiova ulica — v Tržaško ulico.
15.	Manziolijeva ulica — v Smrekarjevo ulico.
16.	Viezolijevo nabrežje in že obstoječe Nabrežje Borisa Kidriča — v Kidričevo nabrežje.
17.	Pugliesova ulica — v Ribiško ulico.
18.	Ughijska vrata — v Istrska vrata.
19.	Tamarova ulica — v Kopališko ulico
20.	Pezarova ulica — v Kumarjevo ulico.
21.	Contessinijeva ulica — v Krpanovo ulico.
22.	Benussijeva ulica — v Garibaldijevo ulico.
23.	Giobertijeva ulica — v Levstikovo ulico.
24.	Frausinijeva ulica — v Trinkovo ulico.
25.	Rossinijeva ulica — v Volaričevo ulico.
26.	Cairalijeva ulica — v Postojnsko ulico.
27.	Manzionijeva ulica — v Plenčičevo ulico.
28.	Marconijeva ulica in Ulica svobode — v Ulico svobode.
29.	Amicisova ulica — v Brkinsko ulico.
30.	Grattonijeva in Matteottijeva ulica — v Bazoviško ulico.
31.	Depasijeva ulica — v Kraško ulico.
32.	Pregavor — v Kosovo ulico.
33.	Matteottijeva ulica nad glavno cesto proti Kortam — v Kajuhovo cesto.
34.	Novi bloki — v Zupančičevo ulico.
3.	člen
Ta odlok stopt v veljavo z dnem objave v 'Uradnem vestniku okraja Koper«.
St. 01-567/1
Izola, dne 15. februarja 1956.
Predsednik
Srečko Vičič Ì r.
Stran 160
URADNI VESTNIK
Štev. 19 — 23. marca 1056
OBČINA PIVKA
Na podlagi 2. točke 24. člena Statuta občine Pivka in 1. točke odloka o začasnem finansiranju federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 57-613/55) izdaja Občinski ljudski odbor Pivka na seji dne 29. januarja 1956
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAČASNEM FINANSIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA PIVKA V PRVEM TROMESEČJU 1956
1.	člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1956, se bodo v prvem tromesečju 1956 potrebe občine Pivka in njenih zavodov financirale na podlagi tromesečnega plana izdatkov za I. tromesečje 1956 z vsemi omejitvami po odloku o začasnem financiranju federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 57-613/55).
2.	člen
Tromesečni plan izdatkov za prvo tromesečje 1956 mora biti izdelan v skladu z določbami odloka Zvezne ljudske skupščine o začasnem finansiranju federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot in politično teritorialnih enot.
3.	člen
Dohodki, ki se dosežejo, in izdatki, ki se izvršijo v času začasnega finansiranja, so sestavni del proračuna Občinskega ljudskega odbora Pivka za leto 1956.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Štev. 01-223/1-1956
Pivka. 29. januarja 1956.
Predsednik
Milan Zakrajšek. I. r.
Na podlagi 1. in 6. člena Temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ št. 19/55) ter 2. točke 24. člena Statuta občine Pivka je Občinski ljudski odbor Pivka na svoji seji dne 19. novembra 1955 sprejel
ODLOK
O OBČINSKI DOKLADI ZA LETO 1955
1.	člen
Za zgraditev zdravstvenih, komunalnih in kulturnih objektov na območju Občinskega ljudskega odbora Pivka se predpiše občinska doklada.
2.	člen
Občinsko doklado plačajo vsi davkoplačevalci temeljne dohodnine, katerih davčna osnova presega din 15.000.— letno.
od 15.000.— do 50.000.— od 50.000.— do 80.000 — od 80.000.— do 120.000 — od 120.000.— do 160 000.— od 160.000.— do 200.000.— od 200 000.— do 250.000 — od 250.000.— do 300.000.— od 300.000 — do 350.000 — nad 350.000 —
6. člen
Za plačevanje in izterjavo občinske doklade veljajo zvezni in republiški predpisi, ki veljajo za plačevanje temeljne dohodnine.
3.	člen
Osnova za plačevanje občinske doklade pri davkoplačevalcih iz kmetijstva in davkoplačevalcih pav-šalistih je temeljna dohodnina za leto 1955.
4.	člen
Za vse ostale davkoplačevalce, ki plačajo davek v akontacijah, in ki še nimajo davčne odmere za leto 1955, se vzame kot osnovo temeljno dohodnino iz leta 1954.
5.	člen
Lestvica za plačevanje občinske doklade je naslednja:
a)	davkoplačevalci do din 15.000.— davčne osnove ne plačajo občinske doklade;
b)	vsi ostali davkoplačevalci, ki imajo osnovo:
7. člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj, uporablja pa se od
1.	julija 1955 dalje.
Štev. 858/1	Predsednik
Pivka, dne 19. 11. 1955. Miian Zakrajšek, 1. r.
plačajo 50 % od temeljne dohodnine plačajo 80 "/o od temeljne dohodnine plačajo 100 % od temeljne dohodnine plačajo 150 % od temeljne dohodnine plačajo 200 "/o od temeljne dohodnine plačajo 250 o/o od temeljne dohodnine plačajo 300 % od temeljne dohodnine plačajo 350 <% od temeljne dohodnine plačajo 400 "/o od temeljne dohodnine
Na podlagi 10. člena Temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13-147/54) ter 7. točke 10. člena in 2. točke 24. člena Statuta občine Pivka je Občinski ljudski odbor Pivka na seji dne 7. februarja 1956 sprejel
ODLOK
O USTANOVITVI KOMUNALNEGA IN KMETIJSKEGA SKLADA
1.	člen
Ustanovi se poseben komunalni in kmetijski sklad občine.
2.	člen
V komunalni in kmetijski sklad se stekajo:
1.	sredstva občinske doklade;
2.	prispevki gospodarskih in drugih organizacij;
3.	dotacije iz proračuna;
4.	druga sredstva, za katera splošni ali drugi prav-m predpisi ne določajo, da se stekajo v proračun ali v obvezne sklade.
3.	člen
V komunalni in kmetijski sklad, ki se ustanovi s tem odlokom, se prenesejo tudi sredstva občinske doklade bivših občin Pivka in Dolane po stanju na dan, ko začne veljati ta odlok.
4.	člen
Sredstva komunalnega in kmetijskega sklada se smejo uporabljati samo za popravila in vzdrževanje:
a)	stavb in drugih nepremičnin, ki so javnega značaja;
b)	vodovodov, javnih vodnjakov in napajališč;
c)	občinskih poti;
č) javne razsvetljave;
d)	pokopališč.
Pivk n	lahko da Občinski ljudski odbor
^ dfl^?	P^evanje	v višini, ki
jo določi ljudski odbor.
Štev. 19 — 23. marca 1956
URADNI VESTNIK
Stran 161
6.	člen
Sklad upravlja svet za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Pivka na podlagi predračuna dohodkov in izdatkov sklada.
7.	člen
Ta odlok se objavi na oglasnih deskah in v "Uradnem vestniku okraja Koper«.
Odlok začne veljati takoj.
Štev. 321/1
Pivka, dne 7. februarja 1956.
Predsednik
Milan Zakrajšek, 1. r.
Na podlagi 2. točke 24. člena Statuta občine Pivka in 70. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ št. 26/55) je Občinski ljudski odbor Pivka na svoji seji dne 19. novembra 1955 sprejel
ODLOK
O IZENAČENJU PRAVNIH PREDPISOV BIVŠIH OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV NA OBMOČJU SEDANJEGA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
PIVKA
1.	člen
Razveljavijo se naslednji pravni predpisi, ki sta jih sprejela bivša občinska ljudska odbora Pivka in Dolane:
1.	Odlok Občinskega ljudskega odbora Pivka z
dne 5. VI. 1954, št. 621/1, u usposobitvi vodovoda v vasi Slavina in Koče;	/
2.	Odlok Občinskega ljudskega odbora Pivka z dne 5. VI. 1954, št. 622/1, o krajevnem samoprispevku za vas Klenik;
3.	Odločba Občinskega ljudskega odbora Dolane z dne 1. III. 1953, št. 194/1, o kategorizaciji cest IV. reda na območju Občinskega ljudskega odbora Dolane;
4.	Odlok Občinskega ljudskega odbora Dolane z dne 2. III. 1953, št. 173/1, o obveznem veterinarskem pregledu plemenske živine;
5.	Odlok Občinskega ljudskega odbora Dolane z dne 16. VII. 1952, št. 183/52, o nadzorstvu živine, ki se pase;
6.	Odlok	Občinskega	ljudskega	odbora	Pivka	z
dne 8. II. 1953, št. 203/1, o sklicanju zborov volivcev;
7.	Odlok	Občinskega	ljudskega	odbora	Pivka	z
dne 8. II. 1953, št. 202/1, o hišnem redu in miru;
8.	Odlok	Občinskega	ljudskega	odbora	Pivka	z
dne 8. II. 1953, št. 171/53, o krajevnem samoprispevku za vas Zagorje;
9.	Odlok	Občinskega	ljudskega	odbora	Pivka	z
dne 29. XI. 1952, št. 1043/1, o krajevnem samoprispevku za področje Občinskega ljudskega odbora Pivka.
2.	člen
Vsi ostali predpisi, ki sta jih izdala bivši Občinski ljudski odbor Pivka in bivši Občinski ljudski odbor Dolane, ostanejo v veljavi za območja starih občin, razen izjem, ki so navedene v 3. členu tega odloka, v kolikor niso v nasprotju s poznejšimi predpisi višjih državnih organov.
3.	člen
Veljavnost odloka bivšega Občinskega ljudskega odbora Pivka z dne 29. XII. 1953, št. 1236/4, o pokopališkem redu se razširi na celotno območje sedanjega Občinskega ljudskega odbora Pivka.
4.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 857/1-55
Pivka, 15. decembra 1955.
Predsednik
Milaa Zakrajšek, 1. r.
OBČINA
ILIRSKA BISTRICA
Na podlagi 15. in 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52), 9. člena Uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Ur. list LRS št. 21/50) in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list št. 46/51) v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34/55) je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na svoji VI. seji dne 25. januarja 1956 sprejel
ODLOK
O NAJVISJ1 TARIFI ZA DIMNIKARSKE STORITVE
1.	člen
Za dimnikarske storitve v občini Ilirska Bistrica lahko določijo dimnikarski obrati (v nadaljnem besedilu dimnikarji) cene za posamezne vrste storitev največ do višine, ki je določena s tarifo po 2. členu tega odloka.
2.	člen
Za posamezne vrste dimnikarskih storitev se predpisuje tale najvišja tarifa:
1. Odprto kuhinjsko ognjišče	din	50 —
2. Kmečka kuhinja z dvojnim stropom		70 —
3.	Navadni dimniki (bastardni) 4.	Navadni dimniki vseh kurilnih naprav razen naprav pod 1. točko:		40.—
a)	v pritlični hiši b)	v hiši z več nadstropji za vsako na-	"	25 —
daljnje nadstropje 5. Plezalni dimniki:	"	5 —
a)	v pritlični hiši b)	v hiši z več nadstropji za vsako na-	"	50 —
daljnje nadstropje	,,	10 —
6. Dimna cev do 2 m	,,	5 —
za vsak nadaljnji meter	,,	2.—
vzidana cev — meter 7. Dimniki centralnih ogrevalnih naprav-ali parnih pekovskih peči:		5.—
a) do vštetega prvega nadstropja	,,	60.—
b)	za vsako nadaljnje nadstropje c)	od etažnih peči gostilniških in zavod-	"	10.—
skih štedilnikov do 1. nadstropja	,,	30.—
za vsako nadaljnje nadstropje 8. Kanal centralne ogrevalne naprave, pekarske peči, velikih zavodskih štedilnikov in pod.:		6.—
a) do 5 metrov	,,	40.—
b) za vsak nadaljnji meter 9. Štedilniki, vštevši dimno cev do 1 m: a) z eno pečico in kotličem ali dvema	"	20 —
pečicama b) z dvema pečicama in kotličem ali s	"	30 —
tremi pečicami 10. Štedilniki v gostinskih obratih in zavodih: a) mizni, prosto stoječi ali z nastavkom v gostinskih obratih, javnih kuhinjah		35 —
in podobno		80 —
b) mizni veliki, prosto stoječi ali z nastavkom v velikih restavracijah, jav-		
nih kuhinjah in podobno		90.—
11. Grelec vode (bojler)		10.—
12.	Grelci posode 13.	Pralni kotel s kanalizacijo za odvod	"	34 —
dima	„	20.—
14. Običajna železna peč, do 2 m cevi	„	15.—
15.	Peč sistema xLutz« in podobno 16.	Pekovska peč na premog ali drva: a) navadna, vštevši dimnik, kanal in		50.—
duške b) dimnik peči, (poda) za vsako nadalj-	"	80.—
nje nadstropje 17. Parna pekovska peč:		20.—
a) z eno etažo		130.—
b) z dvema ali več etažami 18. Etažna peč za centralno gretje, vštevši	"	160 —
dimne odvode	„	50.—
Stran 162
URADNI VESTNIK
štev. 16 — 23. marca 1936
. Centralne ogrevalne naprave, vštevši dimne odvode: a) z majhnim kotlom do 8 m' ogrevalne površine (do 9 članov)		120.—
b) s srednje velikim kotlom do 15 m' ogrevalne površine (do 14 članov)		140 —
c) z velikim potlom nad 15 m* ogrevalne površine (nad 14 članov)		150 —
Odpiranje in čiščenje lončenih peči z materialom: a) majhne ali srednje		180 —
b) velike	,,	200.—
Izžiganje dimnikov z materialom	,,	200.—
Pregled dimnikov v novih stavbah: 1. Pregled a) v pritličnih hišah do 4 dimnikov		60,—
b) za vsako nadaljnje nadstropje		12.—
c) v hišah z več kakor 4 dimniki	?*	48.—
č) za vsako nadalnje nadstropje	,,,	12 —
11. Pregled 56 "/o popusta od cene iz točke 22/la) do č). 3. člen Za vsa dimnikarska dela, ki se opravljajo ob		nede-
ljah in državnih praznikih, kakor tudi za nočno delo, t. j. od 22. do 6. ure, se lahko zaračuna največ 40 % pribitka veljavne tarife iz 2. člena tega odloka.
4. člen
Za dela, ki jih dimnikar opravi v oddaljenosti nad 2 km od sedeža svojega obrata, sme zaračunati 20 % pribitka na veljavno tarifo, v oddaljenosti nad 5 km pa sme zaračunati 33 % pribitka.
Dimnikar mora na zahtevo plačnika dimnikarskih storitev izdati potrdilo o plačilu z navedbo dimnikarskih storitev in dimnikarskih postavk.
5.	člen
Za dimnikarska deia, ki niso našteta v drugem členu tega odloka, n. pr. čiščenje tovarniških dimnikov, parnih kottov in podobno, se določa zaslužek po medsebojnem dogovoru na podlagi porabljenega časa za opravljeno delo.
6.	člen
Dimniki, dimni odvodi, štedilniki in peči se morajo redno ometati. Čiščenje dimnika, ki je v uporabi, je obvezno vsaj enkrat mesečno.
Če stranka ne uporablja kurilnih naprav, prijavi to dimnikarju v naprej. V takem primeru mora opraviti dimnikar kotrolnl pregled teh kurilnih naprav vsaj enkrat na leto. Za tak primer lahko dimnikar zaračuna največ 50 % tarife iz 2. člena tega odloka, glede na kraj, v katerem so kurilne naprave.
Dimnikar vpiše vsako opravljeno delo v kontrolno knjigo, stranke pa morajo dimnikarju opravljene storitve v kontrolni knjigi potrditi.
7.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000.— din se kaznuje zaradi prekrška:
a)	dimnikar, ki zahteva ali sprejme pristojbino, čeprav ni opravil določenega dela ali kontrolnega pregleda;
b)	dimnikar, ki na plačnikovo zahtevo ne da potrdila o plačilu z navedbo storitev in tarifnih postavk.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 336/1
Ilirska Bistrica, 25. januarja 1956.
Predsednik
Anton Gustinčič, i. r.
Poročijo s sej svetov OLO
SKUPNA SEJA SVETA ZA GOSPODARSTVO TER SVETA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Namen skupne seje Sveta za gospodarstvo ter Sveta za kmetijstvo m gozdarstvo, ki je hita T. t. m. je bit, da razčistijo nekatere pereče pro-oteme nase trgovinske mreže in da se pogovorijo o ukrepih za izvedbo odkupa kmetijskih pridelkov. Sejo je vodit podpredsednik OLO Franc , t o b u c a r. Razen čianov obeh Svetov so poleg sekretarja okrajnega konuteja ZKS Alberta Jakopiča-Kajtimira in predsednika OLO Albina nujca seji prisostvovati tudi predsedniki občinskih ljudskih odborov, zastopniki Okrajne zadružne zveze, Trgovinske zbornice in drugi.
Po uvodnem poročilu Trgovinske zbornice imamo v našem okraju približno 420 prodajaln; pomeni, da pride ena prodajalna na 248 prebivalcev vendar s tem ni rečeno, da je trgo-vmska mreža dovolj gosta. Take številke bi mogle površnega opazovalca zavesti, kajti ponekod je zelo občut-pomanjkanje posameznih speci-trgovin ne samo v potrošniških središčih, ampak tudi na podeželju, saj so nekateri kraji skoraj brez njih in morajo ljudje tudi po deset kilometrov daleč do prodajalne. Povečati svojo mrežo je torej prva naloga naše trgovine. Drugo vprašanje pa je tehnična urejenost in higiena v lokalih. To velja zlasti za prodajalne živilske stroke v mestih In tudi na podeželju.
povsem opravičene kritike rr t*. seji slišati na račun izbi-re blaga. Dogaja se, da med letom pogosto primanjkuje nekaterih živil m potrebščin, ki jih iz naših krajev celo izvažamo in so pripombe trgovskih podjetij, češ, da zavira normalno napolnjevanje zalog pomanjkanje potrebnih obratnih sredstev v dolo-cenih primerih neopravičene. Zlasti veliko kritike je bilo slišati zaradi dejstva, da se nekatera grosistična m izvozna podjetja branijo oskrbo-vati domači trg, in zdi se, da so glav-ni krivci za nezadostno oskrbo potrošnikov. Jasno je, da moramo tr-
govinsko mrežo izpopolniti tam, kjer to zahtevajo krajevne razmere, to pa je predvsem dolžnost večjih podjetij.
Veliko nepravilnosti je bilo slišati tudi na račun cen. kajti neredko so cene pridelkov In predmetov, ki jih proizvajamo doma, višje kot na oddaljenih tržiščih naših kupcev. S tem vprašanjem se bodo morali potrošniški sveti temeljito ukvarjati, kajti neredko naletimo pri tem tudi na monopolistične težnje. To je zlasti občutno na obalnem področju našega okraja, ki je izrazito turistično in ima glede na izbiro, kvaliteto, pa tudi cene, posebne zahteve.
Čudno je tudi dejstvo, da je marža pri trgovini na debelo znatno višja kot pri trgovini na drobno. To je edinstven in povsem zgrešen primer ^uj ti go vina na debelo ne bi smela imeti večje marže od trgovine na droono, kjer so stroški s prodajo blaga mnogo večji. Ta podatek nam pove, da se torej sredstva akumulirajo v glavnem pri trgovini na debelo.
V nadaljevanju so Člani obeh Svetov razpravljali še o kvalifikacijah v trgovini zaposlenih ljudi. To vprašanje Še vedno ni ustrezno rešeno čeprav se je stanje v zadnjem letu bistveno izboljšalo. Na delo v trgovi-m zaposlenih vpliva tudi tarifna po-
m	Poletij, ki vselej
ni najboljša. Zdi se, da je v trgovini
precejšnja težnja k izenačevanju postavk. To vetja zlasti za trgovino na drobno. Čudno je tudi to, da imajo nekvalificirani delavci v trgovini na debelo kar za 40 višje plače kot v trgovini na drobno, medtem ko je razlika pri visokokvalificiranih le za 10 */«, čeprav bi tu morala biti razlika bolj občutna. Plačni sistem v trgovini bo treba popraviti, kajti trgovski pomočnik, ko napravi šolo in postane kvalificirani delavec, ostane v tem do konca svojega službovanja in si ne more pridobiti višje kvalifikacije, razen če ne prevzame kakšne višje funkcije v podjetju. O tem je republiška trgovinska zbornica že razpravljala in zdi se, da bo letos to vprašanje urejeno. To je nujno potrebno, kajti z zaskrbljenostjo lahko ugotavljamo, da v trgovinski mreži primanjkuje strokovnega kadra in to bo z leti še bolj občutno.
Ko so v nadaljevanju razpravljali trga s svežimi ribami, so bili elani obeh Svetov mnenja, da je treba napraviti revizijo tržišča pod-jetij za izvoz rib in da se s potreb-nimi ukrepi zagotovijo potrebne količine svežih rib za domači trg. Tukajšnje prebivalstvo in turisti, ki ^ Jiaše kraje, si ne morejo kupiti svežih rib po želji. Ulovna iibiska podjetja dajo poredko na trg - rnsnjše količine rib, da pri teni o kakšni načrtni oskrbi trga sploh ne motemo govoriti.
Za tem ko so obširno razpravljali o delu potrošniških svetov, Katere naj bi izvolili tudi pri prodajalnah kmetijskih zadrug iz vrst članov, so v ^n!?f^eyanju načeli še vprašanje obratnih kreditov v trgovini Koeficient obračanja sredstev se je zvišal na 11,74; krediti so ostali v glavnem nespremenjeni, medtem ko je trgo-inorala veliko več blaga prodati. Tudi v tem je iskati vzrok za ne-dovoljno izbiro blaga, podjetjem je
Štev. 19 — 33. marca 1936
URADNI VESTNIK
Stran 163
nujno nuditi potrebne kredite za nakup dopolnilne opreme in za povečanje izbire blaga.
Po končani razpravi o stanju trgovine so izvolili posebno komisijo za sestavo sklepov in smernic s tea posvetovanja; le-te bomo objavili v prihodnji številki Vestnika.
Nato so razpravljali o predlogih komisije, ki je proučila vprašanje odkupa kmetijskih pridelkov. Pravilna ureditev tega odkupa je namreč osnova, na kateri lahko razvijamo, skladno s potrebami proizvajalcev in potrošnikov, celotno trgovinsko politiko. Pravilna ureditev odkupa je tudi ena izmed nalog splošne ekonomske politike, ki teži za stabilizacijo trga in s pocenitvijo blaga za dviganjem življenjske ravni delovnih ijudi.
Komisija je ugotovila, da so pri nas že ustvarjeni pogoji za izvajanje odkupa kmetijskih pridelkov potom zadrug. To pa nalaga upravnim organom okraja in občin velike odgovornosti za odpravo pomanjkljivosti, ki so se dosedaj pojavljale pri poslovanju nekaterih zadrug.
V	svojem poročilu je komisija ugotavljala. da pri prenosu težišča odkupa s podjetij na zadruge ne gre samo za spremembo načina poslovanja, ampak tudi za okrepitev vloge zadrug na vasi. Poleg tega ugotavlja poročilo, da je treba s primerno povezavo zadrug s trgovinskimi podjetji, ki imajo predelovalne obrate, smotrneje povezati proizvodnjo domačih pridelkov s trgom. Sem spada zaščita istrskega in kraškega pridelka vina pred raznimi potvorbami in podobno. Po posvetovanju s prizadetimi organi je komisija sestavila predlog za odkup važnejših kmetijskih pridelkov, razen za les,
V	razpravi so nekateri poudarjali, da zadruge dosedaj niso mogle pravilno opravljati svoje vloge na vasi prav zato, ker so se sredstva, ki jih je ustvarjal promet blaga med vasjo in mestom, stekala v razna podjetja, namesto da bi ostala pri zadrugi za krepitev določene panoge. Nekateri člani obeh Svetov so pri tem izrazili bojazen, češ da niso vse zadruge sposobne, da bi prevzele odkup kmetijskih pridelkov na svoja ramena, ker si doslej niso mogle ustvariti zadostnih materialnih sredstev in ne bodo kos nalogam, ki jim bodo dane z novo odkupno politiko. Dobra organizacija odkupa zahteva primerna skladišča, prevozna sredstva, strokovni kader itd., česar pa zadruge še nimajo v zadostni meri, To so brez dvoma objektivne težave, pred katerimi pa ne smemo kloniti. Sklep skupne seje obeh Svetov je, da je treba te pomanjkljivosti čimprej odpraviti in zadrugam omogočiti, da takoj prevzamejo ves odkup glavnih pridelkov našega okraja, zlasti pa zelenjave, vina in živine.
Glede na odnose zadruge do proizvajalcev na eni in kupcev na drugi strani, je prevladovalo mnenje, da je zadruga skupina proizvajalcev, ki je odločilna za določanje ustreznih odkupnih cen. Zadruga bo prodajala blago na trgu po cenah, ki nastanejo po svobodnem delovanju zakona ponudbe in povpraševanja. Delovanje tega zakona naj bo čimbolj sproščeno, saj bo le-to pripomoglo k stabilizaciji trga. Sredstva, ustvarjena z razliko med odkupno in prodajno ceno, naj se zbirajo pri zadrugi in jih bo le*ta porabila za razvoj kmetijstva na svojem področju.
To so v glavnem načela in smernice, ki jih je dala razprava na skupni seji Sveta za gospodarstvo ter Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, ki jih moramo uveljaviti, saj pomenijo krepitev vloge zadrug pri organizaciji in pospeševanju kmetijske proizvodnje. Predlogi komisije, naj zadruge prevzamejo ves odkup sadja, zelenjave, živine, grozdja in vina, so bili v celoti potrjeni. Glede na odkup mleka sedanja oragnizacija v celoti ustreza, medtem ko bodo o odkupu lesa še podrobneje razpravljali. Proučiti bo treba tudi vprašanje ktavnic. Giani obeh Svetov so ob koncu sprejeli tudi priporočilo ob-
činskim ljudskim odborom, naj o organizaciji odkupa kmetijskih pridelkov podrobno razpravljajo na posvetovanjih z zadrugami in s posameznimi skupinami trgovin.
Pri zadnji točki dnevnega reda skupne seje obeh Svetov je bilo načeto še vprašanje razmejitve med gozdnimi in poljedelskimi površinami in vprašanje letošnjega plana sečnje.
Letošnji plan sečnje je v glavnem postavljen v enaki višini kot je bil lani. Na sektorjih občine Sežana, Hrpelje in Divača je plan sicer nekoliko višji, zato pa je drugod upoštevan primanjkljaj lesne mase. Plan zajema približno 67 "/c prirastka in je sestavljen v globalu, zato bo morala Uprava za gozdarstvo na podlagi katastra in podatkov o razpoložljivi lesni masi določiti količine za posamezne občine. Osnutek piana je bil soglasno potrjen.
Vprašanje razmejitve med gozdnimi in poljedelskimi površinami je pogostokrat na terenu vzrok za spore, kajti na nekaterih površinah razmejitev ni določena in tudi vpisi v kataster ne ustrezajo več dejanskemu stanju. Sicer so to manjše zadeve,
Na šesti seji Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je bila 16. t. m., so med drugim razpravljali o letošnjih načrtih Zavoda za pospeševanje kmetijstva in o škodi v oljarstvu zaradi pozebe.
Po obširni obrazložitvi Zavoda za pospeševanje kmetijstva v Škocjanu o kontroli semen, analizi zemlje in umetnih gnojil je razvidno, da bo Zavod letos napravil poleg približno 1.160 analiz za servisno službo tudi pedološke raziskave v obmorskih občinah, v načrtu pa imajo še gnojilne poizkuse za krompir, trto, oljke, paradižnik, žita, travnike in sadno drevje. Stroške za vse to delo cenijo na približno 1,736 tisoč dinarjev, kar bodo v glavnem krili iz sklada za pospeševanje kmetijstva. To delo bo Zavod opravil v sodelovanju z Okrajno zadružno zvezo v Kopru, Kmetijskim insti-
Pojasnila k sestavi
Zaradi mnogih nejasnosti, ki se pojavijajo ob sestavljanju zaključnih računov za !eto 1955, dajemo naslednja pojasniia:
Pri popisu zalog se je treba strogo ravnati po predpisih o povprečnih (ponderiranih) cenah. Ko' cena za enoto se v inventuro torej vnaša cena, ugotovijena na osnovi: skupna nabavna vrednost med letom nabavijenega blaga deljena s skupno, med ietom nabavljeno količino.
Ugotavljanje presežkov in pri-mankljajev mora biti v skladu s predpisi (komisijski zapisnik, skiep delavskega sveta, morebitna obremenitev povzročitelja primanjkljaja itd.)
V znesku vkalkuiirane amortizacije za leto 1955 morajo biti upoštevane med letom nastale spremembe. Obveznost do amortizacijskega skiada v določenem mesecu mora Vedno ustrezati zadnji vrstici "predračuna amortizacije in obre-
saj s tem še ni načeto vprašanje celega Krasa. Izkušnje nam povedo, da imamo pri tem največ opraviti s površinami, ki so po katastru označene kot pašniki, a so že poraščene tudi z visokimi gozdovi. Po sredi je tudi vprašanje obdavčitve teh površin, kajti za gozd je treba plačati več davka kot za pašnik. Pri tem so se ciani obeh Svetov zavzetnaii za formiranje posebnih občinskih komisij, sestavljenih iz gozdarskih in kmetijskih strokovnjakov, članov zadruge, predstavnikov občinskega odbora in zastopnikov katastra, ie-te naj bi posamezna vprašanja urejale na mestu samem. Razen tega bi komisije imele za nalogo določiti površine, katere bo Sekcija za pogozdovanje Krasa pogozdovala. Komisija bo morala pri svojem delu upoštevati smer razvoja določenega področja ali vasi. Nujno pa je, da začnejo z delom, saj bodo njihovi zaključki koristni pri izdelavi gozdnega katastra in za načrtno delo sekcije za pogozdovanje. Podobno komisijo, kakršne bodo pri občinah, bodo imenovali tudi pri Okrajnem ljudskem odboru, ki bo vse sporne zadeve reševala v drugi stopnji.
tu torn Slovenije in Agronomsko fakulteto v Ljubljani.
Glede na škodo v oljčnih nasadih po letošnji hudi pozebi je bila imenovana posebna komisija za ' aproksimativno ocenitev škode po posameznih kmetijskih panogah na področju bivšega koprskega okraja. Pri tem so se člani Sveta zavzemali za nakup oljčnih divjakov iz Italije, za obnovo poškodovanih nasadov. Cenijo, da bomo letošnjo pozebo še nekaj let čutili v zmanjšanem pridelku; škodo bo možno natanko oceniti šele poleti. Precej škode je napravila pozeba tudi pri zgodnjih kulturah, zlasti grahu in krompirju, medtem ko zelenjave sploh ni.
Ob koncu seje so razpravljali še o možnostih izgradnje centralne oljarne oziroma o združitvi sedanjih manjših obratov v en večji in o vprašanju vodne skupnosti.
zaključnih računov
sti na osnovna sredstva", ki ga je podjetje predlagalo banki med letom (1/12 letnega prispevka).
Plače (sklad za piace) v prvem obdobju (pred uveijavitvijo tarifnega pravilnika) predstavlja vedno obračunski sklad za plače, pri čemer je treba obenem upoštevati Člen 10/a (Ur. list FLRJ 56/53), t. j. plače izračunane na osnovi 208 urnega delavnika in obračunskega sklada določenega za ieto 1954 oziroma za ves čas, dokler ni stopi! v veljavo tarifni pravilnik; vse po kategorijah kvalifikacij.
Iz tako ugotovljenega sklada za piače je treba po sestavi obračuna po starih instrumentih izločiti izdatke, ki so sicer bremenih skiad za plače, sedaj pa bremenijo materiaine stroške oziroma dobiček (Člen 18 in 39 Uredbe o skupnem dohodku gospodarskih organizacij — dnevnice, boleznine do 7 dni itd.) Za dei plač, ki bremeni dobiček (člen 39) in skupni znesek prl-
SVET ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Stran 164
URADNI VESTNIK
Štev. 19 — 23. marce 1956
spevka za socialno zavarovanje se dobiček poveča (tudi za prispevek za socialno zavarovanje na dnevnice in druge izdatke po čl. 18), zmanjša pa se obračunski sklad za piače.
V drugem obdobju (po uveljavitvi tarifnega praviinika) se všteje v skiad za piače tudi dodatek 500.— din, ki pa ne gre v osnovo za razdelitev dobička med OLO in pod jetjem. V to osnovo tudi ne gredo izdatki po čt. 31/b Uredbe o skupnem dohodku gospodarskih organizacij. Osnova za delitev dobička med OLO in podjetjem so torej ie piače po tarifnem pravilniku, določene po času a!i učinku za dejansko opravljeno delo.
Za podjetja, ki obračunavajo sklad za plače na osnovi določene-nega odstotka za promet, pripominjamo nasiednje: odstotek na promet določa višino skiada za plače, pri čemer se seveda istočasno upoštevajo predpisi o obračunskih pia-čah oziroma plačah po tarifnem pravilniku. Ce odstotek na promet ne krije piač, ker je bii določen prenizko, bodisi zaradi majhnega prometa, se smatra preplačilo kot preplačane plače (terjatev, ki bremeni konto 14). V koiikor dovoiju-je odstotek na promet večje izplačilo, kot znaša dejansko dosežena razlika v ceni — tu gre za primer, da dejansko doseženi dohodek ne krije vseh skupnih stroškov, vključno piače po tarifnem pravilniku, je treba več izplačane piače smatrati za izgubo podjetja.
Nagrade vajencev bremenijo izdatke, predvidene v členu 10/a (Uradni iist FLRJ 56/53), oziroma v členu 31/b (Uradni list FLRJ 54/54). Prispevek za socialno zavarovanje za vsa izplačila vajencem se piača ne glede na predpisano višino vajeniške nagrade v odstotku, predvidenem za vajence (samo zdravstveno zavarovanje — tolmačenje Zavoda za socialno zavarovanje).
Giede prispevkov za socialno zavarovanje se je treba ravnati po predpisih uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja (Ur. 1. FLRJ 12/55). Razen v izjemnih primerih je treba obračunavati tudi na stalne in občasne honorarje.
Tarifne postavke v plačilni listi se morajo absolutno ujemati s postavkami v tarifnem pravilniku. Morebitna odstopanja morajo biti odobrena od komisije za plače pri OLO.
Zamudne obresti bremenijo ne giede na vrsto obveznosti, ki so bile prepozno placane, sklad za prosto razpolaganje. Ta skiad bremenijo tudi zamudne obresti, plačane dobaviteljem za nepravočasno plačane redne dobave biaga (okrožnica Državnega sekretariata za go-
spodarstvo št. 9883 z dne 18. decembra 1935).
Doigoročna in investicijska posojila se smatrajo za garantirana posojila, Če so se sredstva črpaia iz okrajnega investicijskega sklada. Anuitetna odplačiia teh dolgoročnih kreditov se torej obravnavajo kot anuitete po garantiranem kreditu, ne glede na zadevno klavzulo v odločbi o odobritvi kredita. To izhaja iz dejstva, da je OLO odobraval sredstva za investicije ie tistim gospodarskim organizacijam, katerih investicijske programe je tudi odobril in smatra! za umestne.
V teh pripombah k biiancam za ieto 1935 smo navedli !e tiste probleme, ki so se pojavili med razpravo o zaključnih računih kot najbolj pereči. Vprašanja, ali so zadružna podjetja doižna plačevati obresti na osnovna sredstva nismo načeli, ker Državni sekretariat za gospodarstvo pojasnjuje s svojim tolmačenjem št. 2285/54, na
Veterinarska inšpekcija je ugotovila na področju Valdoltre v občini Koper več primerov kokošje kuge. Da se prepreči razširjenje bolezni, opozarjamo vse rejce kokoši v neposredni okolici okuženega območja na naslednje ukrepe:
Rejci naj zapro kokoši v kokošnjake in naj preprečijo prosto gibanje perutnine po dvoriščih in poljih. Veterinarski inšpektor ObLO Koper bo izvršil cepljenje perutnine v okuženem območju in okolici. Cepljenje je breziačno. Vsak rejec je dolžan prijaviti občinskemu ljudskemu odboru Koper vsak primer kokošje kuge. Ravnotako je dolžan prijaviti, če se pojavijo znaki, ki utemeljujejo sum, da je perutnina zbolela ali poginila za kužno bo-ieznijo. Vsak prenos perutnine iz okuženega območja in neposredne okolice v druge kraje je prepovedan.
Opozar jamo na predpise Temelj-
osnovi Uredbe o razdelitvi skupnega dohodka, da so vse gospodarske organizacije, ne giede na ustanovitelja, doižne plačevati obresti na osnovna sredstva, okrožnica istega Sekretariata, izdana pod štev. 8035 z dne 8 oktobra 1955 in sicer na osnovi XHL pogiavja družbenega piana, pa izrecno navaja ie trgovinske in gostinske obrate. Po vsem sodeč bo pravilno, da podjetja in obrati zadružnih organizacij obračunavajo in piačujejo obresti na osnovna sredstva, vendar s to raz-!iko, da se ta sredstva zbirajo pri Zadružni zvezi za pospeševanje kmetijstva in ne v investicijski skiad, kamor plačujejo obresti državna gospodarska podjetja. To stališče je mogoče zagovarjati tudi s predlogom planskih istrumen-tov za leto 1956, po katerih naj bi se zadruge in zadružna podjetja popolnoma izenačila z ostalimi gospodarskimi organizacijami.
Iz Trgovinske zbornice za okraj Koper
nega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. list FLRJ št. 26/54), ki predvidevajo težke kazni za kršenje predpisov. V 22. Členu je predpisana denarna kazen do 10.000.— dinarjev za rejca, ki ne naznani občinskemu ljudskemu odboru pogina perutnine, če so znaki, ki utemeljujejo sum, <ja gre za kužno bolezen.
Veterinarska inšpekcija bo uporabila vsa sredstva, da zatre kokošjo kugo v dosedanjih žariščih in bo naj strožje postopala proti kršilcem predpisov in navodil.
V Statutu občine Ilirska Bistrica objavljenem v 18. številki Vestnika, se drugi odstavek ?6. člena pravilno glasi:
Ki. Odsek za splošno upravo in proračun;
2. Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve.«
Sklic seje OLO Koper
NA PODLAGI 46. ČLENA STATUTA OKRAJA KOPER
SKLICUJEM
8. SEJO OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER, KI BO V PETEK 30. MARCA 1956 V MALI DVORANI GLEDALIŠČA V KOPRU.
ZAČETEK SEJE OB 9. URI.
PREDLOG DNEVNEGA REDA BO ODBORNIKOM OLO POSLAN NAKNADNO.
KOPER, 19. MARCA 1956.	Predsednik OLO
ALBIN DUJC, 1. r.
Opozorilo veterinarske inšpekcije
Izdaja časopisno podjetje «Slovenski Jadran* — Tiska tiskarna «Jadran* — Ureja uredniški odbor OLO
Koper — Odgovorni uradnik Jože Ropotar