TRST, četrtek 19. aprila 1956 Let0 XII. . št. 94 13332) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93 808, 37-338 &?TV0: UL' MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-10« IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. Vij|„e v ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm ni 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn: 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100. polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod K), mesečno 21 d . Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna za1®203 ' -J • Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z-375 • izdaja Založništvo tržaškega tiska D. zu HjjVl DAN BIVANJA BULGANINA IN HRUŠČEVA V LONDONU Mganin in Eden poudarila skupno željo Bi izboljšanju n tl nos m/ im; d ohmna državama 9®nln je še dejal, da želi izboljšanja odnosov tudi z ZDA, Francijo in drugimi avami ter dodal, da hoče SZ kot miroljubna država preprečiti, da bi nova ®UIi yojn WaV; a za vedno uničila civilizacijo - Sovjetska državnika sta že obiskala ne londonske znamenitosti - Prva neuradna večerja z ministrom Edenom \ 'Ordž, ,,'-J- ,' ~ Na križar-miniti !.1 sta sovjet-'U Bul- ?111 .Predsednik mar-!°vietslte znin prvi sekretar dane. j Hruščev prispe- 5 dopoldne v Port- 'i«, Ze pri Southsea belila s°vjetska križarka ? ji -j salvo 21 strelov, ki H..°Vor'le angleške o-* Port,-, r*je, Ob prihodu Svile "'J111 s° križarko po- 'adiink-k6 t0P°v ter tulje-Buu J Klh siren. Baanin 1° Hruščev sta stokaj j.,an.Sleška tla ob 11,45. prvi lord admi-f® se ; Cilcennin. Bulga. Nom A6 nato pozdravil z a.',1',troitiea^'n8om’ državnim u Fore‘gb Officeu, ki»l v | Hayterjem, britan-J»i iti ‘eposlanikom v Mo-. syiem ra*om Georgeom iTiorn’ v.r7l°vnim poveljnL Ntiiu ar>ške baze v Port-?e? »stal em ko ie Hru- f® tu-—. y ozadju, je Bulga-častno četo. Ta-5ta se sovjetska 1 aut- r ostale osebno- v 4 avl usiaie osei C m na?°bili Odpeljale ua sta ?lieno postajo, od j 0|>l na° 12.40 s posebnim >■ p. ?°tovala proti Lon-% ČZ odhodom se - je v Sostif 1 kako so sovjet-l ‘Hce . sedli za majhne C/ Bul.--ega vagona, ta- > Bp.?an'n sedel nasproti «’e“,sProtim5U’ sin Hruščev a itia bamestniku zuna-pmikb a SZ Andreju In*' ^*ak s sovjetskimi ».^KaA 5pel v London ob k1 hiti P°staji sta čakala mi-i.Oanji predsednik Eden ter Jv4. 7 ‘hinister Selwyn ili?'1 Bult,Vlaka ie naJprej ^4 'Banin in nato o- i, «Po V sv°3i dobrodošlici dRioi 2enevski konferenci So dogodkov. Med lovori bomo razih,1" 0be,lVPraianiih’ ki ZS' 1 {'aian; ?Ve državi in tudi 'KbW “‘, ki zadevajo mir S..C,tania v svetu,,. Po-'tiu' Sa °nienil, da je to Sr*5 ^sovjetska voditelja C*i s,- ?k° Britanijo, je k,ivil- JMstrski predsednik ?am. da bomo po razo- m° opravili med zJtti Bovori sposobni izmed našima . naiima narodo- m*'*'• v ruščini od- nnjriu °rSpodje> k0 se siru kjj|.kj0v B-denu zahvaljujem !l,,ktti u Prisrčen sprejem, ivu. Sovi-f hajbolj vroč po- BULGANIN A SS' S' ega ljudstva in 5. BriK°- ■ B°ji do naroda S* -ne ' vlad, zdr ralj >?Q I;'H«tVlI j % ^tvo ln Vladi* ^0Vjet" e kakor tudi na,š njenemu veli-ter britanske. .Ofita 1.6WJ‘ uu ^ največje spo- ^ik Se nanaša zlasti S idltuJTealizauije na pod-Tili.'Poia,- ’ znanosti in teh. S,I'I«k!n na prestano zadnjo vojno e,hu sovražniku je EDEN v Sovjetski zvezi še zelo živ. Želimo, 'da bi mogli izboljšati naše prijateljske odpose z Veliko Britanijo kakor hudi z ZDA, Francijo in drugimi državami. Koristi naših dveh narodov zahtevajo, da se med našima državama vzpostavi prijateljstvo, ki bo moglo prispevati k zagotovitvi miru na svetu. V zadnjih mesecih so bili napravljeni napori za zmanjšanje mednarodne napetosti, vendar ostaja še dolga pot, ki mogoče ni lahka. V naših dveh državah sta različna politična in gospodarska sistema. Toda ker moramo živeti na istem planetu, nam ie razlike ne smejo biti ovira, da ne bi živeli kot dobri sosedje ter skupno delali za napredek vseh. V korist naših dveh držav je, da se ndši trgovinski odnosi razvijajo in da si izmenjavamo informacije o .raziskavah na znanstvenem. tehničnem in kulturnem področju. Sovjetska zyeza je miroljubna država, ki hoče preprečiti, da bi nova vojna za vedno uničila civilizacijo. Ni dvoma, da tudi ljudstvo Velike Eritanije, ki se še spominja krutosti vojne, zeli mir in varnost. Upamo, da bodo naš obisk in naši osebni stiki prispevali k zmanjšanju mednarodne napetosti ter o-mogočlli prijateljske odnose med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo.« Za tem so se gostje odpeljali v Hotel Claridge. Proti 18. uri sta Bulganin in Hruščev na avtomobilih zapustila Hotel Claridge ter obiskala mesto. Najprej sta se ustavila v Westminsterski opatiji, kjer sta se vpisala v knjigo častnih gostov. V Westmin-sterski opatiji je sovjetske goste sprejel dekan dr. Alan Don, ki jima je razkazal razne dele slavne stavbe, kjer je bilo toliko kronanj in kje? je pokopanih veliko število britanskih suverenov in slavnih ljudi. Razen groba Neznanega vojaka sta Bulganin in Hruščev obiskala tudi grobe Nevvtona in Darwina ter «je-ruzalemsko sobo« najstarejši del opatije, ki jo je zgradil j skega stika je prišlo danes Edvard Spoznavalec. zvečer na nepričakovan način Takoj zatem se je sprevod I med »neuradno« večerjo, ki avtomobilov odpravil v «Ro-yal Festival Hall«, največjo prireditveno dvorano angleške prestolnice, kjer je ravnatelj hipermoderne dvorane gostom razjasnil akustiko prostora. Ob 18. uri sta sovjetska gosta prispela v katedralo sv. Pavla, kjer ju je sprejel londonski škof dr. Wand. Tukaj sta se ustavila četrt ure, nakar sta se odpravila v Do-wer. General Stiwell, čuvar dvornih draguljev, je gostoma pokazal devet kron, med katerimi sta tudi kroni kraljice matere in kraljice Elizabete, razna žezla, meče itd. Potem sta Bulganin in Hruščev obiskala mesto, kjer je bila usmrčena Ana Boleyn. Zatem sta se zopet vrnila v Hotel Claridge. Do prvega angleško-sovjet- jo je pripravil zunanji minister Selwyn Lloyd v Hotelu Claridge. Ta večerja namreč ni bila določena po uradnem sporedu obiska. Z britanske strani so bili razen zunanjega ministra na večerji še ministrski predsednik Eden, državni minister lord Reading, britanski veleposlanik v Moskvi Hayter in dva tolmača. S sovjetske strani pa so bili na večerji predsednik vlade Bulganin, Hruščev, njegov sin, nameetnik zunanjega ministra Gromiko, sovjetski veleposlanik v Londonu Malik, namestnik ministra za zunanjo trgovino Kumikin ter en tolmač. Neki britanski predstavnik je izjavil, da večerja ni imela uradnega značaja in da ni bilo uradnih političnih razgovorov. Prvi komentarji J*roti pričakovanju tisk v glavnem sodi, da ne gre za bistvene spremembe, vendar pa da bo razpustitev prispevala k uspehu obiska ISulganina iu Ifruščeva v Londonu - Uradnih komentarjev pa še ni Beograd se ne strinja s pozitivno oceno delovanja IU BEOGRAD, IS. — Razpustitev Kominforma ocenjujejo v Beogradu kot pozitiven sklep, ki bo koristil ne le nadaljnjemu razvoju komunističnih partij, temveč tudi socialističnemu in demokratičnemu gibanju v svetu. Ta sklep je logična posledica razvoja dogodkov v delavskem gibanju, je pozitiven dogodek v sodobnem dogajanju. Istočasno pa v Beogradu n« soglašajo z ugotovitvijo bivših članic Informbiroja, da je ta organ odigral pozitivno vlogo v mednarodnem delavskem gibanju. «Borba» v svojem komentarju poudarja sklep o razpustitvi Kominforma in med drugim pravi: «Mi ne moremo soglašati s formulacijo o pozitivni ocenitvi članic Informbiroja v sklepu o razpustitvi Kominforma. Naše izkušnje nas učijo, da so ta orrjan izkoriščali za nepravilno politiko do Jugoslavije, ki je našla svoj izraz v obeh resolucijah Informbiroja proti J ugoslavi ji-y> «Borba» zakl ju- PO NEGATIVNIH OCENAH VLADNIH KROGOV RAZPUSTITVE IU Prispevek k osamosvojitvi socialističnih strank in s tem k socialistični enotnosti Tako ocenjuje razpust levo krilo PSOI - Pozitivna ocena La Mal-fe - PSI in Socialistična internacionala - Nov znak spora meti demokristjani - Glede ločitve IRI bo verjetno prišlo do kompromisa (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Po sinočnjih negativnih ocenah razpusta Kominforma, ki so jih podali predstavniki vladnih krogov, zlasti podpredsednik vlade Sa-ragat, so poleg voditeljev povedali svoje mnenje med drugimi tudi voditelj levice PSDI poslanec Zagari, namestnik tajnika PSDI. republikanski voditelj La Malfa in drugi. Zagari je izjavil, da je bil Kominform izraz politike vodilne države in s tem orožje hladne vojne. Zaradi tega njegov razpust ni toliko posledica pomiritve kolikor sestavni element pomiritve same. Razpust nikakor ne pome ni prispevek k zrahljanju Socialistične internacionale, temveč njeno okrepitev. Pakt o enotnosti akcije med PSI in KPI, ki je bil sklenjen v. o-zračju hladne vojne, je zaradi tega postal tudi njen instrument. Sedaj pa je ta pakt prenehal biti formalno predstavnik mednarodne hipoteke nad delavskim razredom in do tudi v bistvu prenehal biti v isti meri, v kateri bo socialistična mednarodna politika konkretno postala popolnoma avtonomna do ZSSR. «Da bi mogla ta samostojnost postati neoporečna, je potrebno ustvariti socialistično enotnost v Ithliji v okviru ob. Slivna ocena izjave SZ s^ndonu in Washingfonu lQrsUjoeld dobil egiptovski in izraelski pristanek na sporazum za pre* 9 Sovražnosti - Komentarji tiska sovjetske izjave o Bližnjem vzhodu Visite’ 8- ~ Predstavili ie zunanjega mi-J*tlH sP°>'očil, da je Hvf dobii Hammar- f . Dfist., eB>ptovski in iz-na sporazum V? ‘Dor * sovražnosti. 8ane/:£!lma bo morda Hammarskjoeld z izraelskim j, »ni ^bon. predsednikom tVl t£> * katerim sta LUc^dni, 0 sovjetski iz-»' A?* (y>m vzhodu. Glav->U bo ostal v F« !,rietri0 petka >n bo “ odpotoval v h ask je Hammar-sestal JV^vno S* Si0tl dlte ii ."bstrs^hcai za jutri V h °Bi i ■Ka sveta. Po-G.wJav*3ajo. da «e hiinf1?0 Posvetovati V*Cjifa*govn ’ preden na-vHSm tazn e- Morda bc v&S «0Jiavlial‘ ,udi 'J1 t? °hii tebski izjavi. V z naklonje- JK Pou?a aovjetsko iz- V kb hbru ■ nujnost o-'kJt -teislr. ln rešitve a-V»>a8a Spora. Do-VJ* k bti0 * sovjetska Proučitev». Za. V v i; da ni nobene '‘bi' o Zahr, ? angleške Wd°e tristranske 'lAj * Zhaltiem. vzhodu in > ' ‘Preit ni.' da bi to *V ‘ti,- ženile druge java konstruktiven element, ki’ bo prav gotovo olajšala rešitev vprašanja Srednjega vzhoda. Zatrjuje _ se, da se moskovsko stališče o tem vpraašnju vsaj z dveh vidikov približuje washingtonskemu: 1, obe prestolnici menita, da je treba vprašanje rešiti v okviru OZN, 2. obe državi zavzemata nevtralno stališče do obeh spornih strani na Srednjem vzhodu. Kar se tiče druge točke, izjavljajo v Wa-shingtonu, da je z moskovsko izjavo »zmanjkala Egiptu podpora, na katero je računal«. Sovjetska zveza poziva na spoštovanje sporazuma o demarkacijski črti in ne razmejitve, ki jo določa razdelitveni načrt, katerega egiptovska vlada edino priznava. Z moskovsko izjavo pade tudi eden od argumentov izraelske propagande v ZDA, ki je zatrjevala, da Sovjetska zveza vodi arabsko-komunistično koalicijo, proti kateri se mora Izrael sam boriti. Francoski tisk komentira danes poleg razpustitve Kominforma predvsem sovjetsko izjavo o Srednjem vzhodu. «Au-rore« pravi, da sovjetska izjava »jemlje upanje, ki so ga lahko še imeli nekateri arabski voditelji glede avtomatične podpore SZ v spopadu proti Izraelu«. Neodvisni »Pa-risien Libere« pa je bolj skeptičen in izreka zaskrbljenost zaradi bližnjih sovjetsko-bri-tanskih razgovorov v Londonu. »Samo dejstvo, da se bo govorilo o Srednjem vzhodu, piše list, predstavlja velik uspeh z.a Sovjetsko zvezo. Ali bo morda potrebno čakati na Molletovo potovanje v Moskvo 14. maja, da se bo Fram cija lahko razgovarjala o Vzhodu s Sovjetsko zvezo?« «Pot razgovorov med dvema, s°. da je iz- po kateri se zdi, da mislijo »&,> Iv«, i. JS »y<8*dnkm vVhr V ln. 'zYedenci v ' ’>1'i.i>'lne*a i?iu niso ?e 'hja pa besedila iz- kreniti atlantski zavezniki, bi lahko zbudila spomin na zgodovino Horacijev in Kuraci-jev». «Combat» pravi, da so še vedno ovire, in ugotavlja, da Dulles z ene strani poudarja, da nudijo Združeni narodi edini sprejemljiv okvir za morebitno rešitev, medtem ko je Molotov izjavil, da to vprašanje nima važnosti. Ali ni morda končni cilj Sovjetov na tem kakor na drugih področji^, položiti temelje za velike sovjetsko-ameriške razgovore, pa najsi bo tudi na daljne razdobje?« »Liberation« zatrjuje, da stališče, ki ga je zavzela Sovjetska zveza, »odpira pot za možno t rešitve krize«. Pomočnik načelnika tiskovnega urada v Beli hiši Murray Snyder je v vezi z včerajšnjo sovjetsko izjavo danes izjavil; *V Washingtonu se še vedno proučuje sovjetska izjava. Toda če ta izjava dokazuje dejansko željo in jasno razpoloženje Sovjetske zveze, da podpre napore OZN, bo predsednik Eisenhower z zadovoljstvom pozdrgvil to sovjetsko podporo«. Mollet pooblaščen zahtevati zaupnico PARIZ, 18. — Ministrski svet je pooblastil Molleta, da postavi vprašanje zaupnice med debato o skladu za starostne pokojnine. Debata o tem se bo začela v skupščini prihodnji teden. Na seji vlade so razpravljali tudi o mednarodnem položaju. Vlada je tudi sklenila prepovedati manifestacije in pro-timanifestacije 23 aprila, ko bo stoti rojstni dan bivšega maršala Petaina. novljene Socialistične internacionale, ki bo prevzela nove naloge, katere se postavljajo pred njo«, je zaključil Zagari. Republikanski prvak La Malfa pa je dejal, da bi bilo tvegano jemati sleherno važnost razpustitvi ali pa ji po drugi strani pripisati odločilno važnost. La Malfa predvideva. da bo prišlo sedaj do nadaljnjih sklepov v mednarodnem okviru, kakor tudi v notranji politiki komunističnih strank. «Na nagnjenem terenu revizije stalinizma se ni mogoče zaustaviti, kajti v tem primeru bi sovjetska politika prišla v nevarnost, da ne bi mogla doseči nobenega koristnega rezultata in da bi povečala sum, namesto da bi ga odstranila.« Tudi namestnik tajnika PSDI predvideva, da bi razpustitev mogla imeti ugoden vpliv na proces zedinjenja socialističnih strank pod pogojem, da bo PSI razumela. da so časi zreli za enotnost v socializmu in demokraciji, 1 ki je edino sredstvo, da pride delavski razred do političnega vodstva države. Zdi se, da je omemba PSI prišla o pravem času, kajti v zvezi z govoricami, da se Nennijeva stranka prav sedaj izredno dosti zanima za članice Socialistične internacionale, je Nenni zanikal možnost vstopa PSI v Socialistično internacionalo, češ da ie njena članica tudi japonska socialistična stranka, ki ima prav takšen pakt z japonskimi komunisti kot PSI s KPJ. Vendar pa je Nenni dejal, da vprašanje obstaja, in «ko vprašanje obstaja, je iskati pot za njegovo rešitev«. Nenni torej ni izključil možnosti vsaj tesnejših stikov s članicami Internacionale, Nadaljnji razvoj teh stikov pa bo vsekakor v veliki meri odvisen od volilnih izidov zlasti, ker se predvideva okrepitev PSI. l^ledtem je prišlo do novega vidnega znaita notranjih razprtij med demokristjanski-mi poslanci, katerih vodstva je včeraj določilo imena sedmih poslancev v evropsko ou-svetovalno skupščino. Danes je zbornica o tem razpravljala in samo eden ie prejel zadostno število glasov: Piccio-m, čeprav so morali dvakrat glasovati. Zato se bo glasovanje jutri nadaljevalo. Razen štirih demokristjanov ,ta predlagana še Simonini od ESDI, La Malfa od PRI in Malagudi od PL1. Slednja dva sta prejela okrog 30 glasov premalo, kar pomeni, da je okrog 30 demokristjanskih poslancev, ki pripadajo desnici stranke, glasovalo proti kljub predhodnemu sporazumu. Socialisti so s svoje strani zahtevali, da mora biti zastopana v delegaciji italijanskih parlamentarcev v evropski skupščini tudi opozicija. Toda zahtevo je zbornica odklonila, pri čemer so se desničarji vzdržali glasovanja. Nato je prišlo na vrsto razpravljanje o zakonskem načrtu za ustanovitev ministrstva za državne udeležbe. Segni je v daljšem govoru dejal med drugim, da bo vlada izpolnila obljubo glede ločitve IRI od Confindustrie, pri čemer pa ni postavila nobenega roka za izvedbo svojih obvez. Spričo stališča socialistov in komunistov. ki so pripravljeni, da Segnijevim besedam zaupajo, je celo možno, da bo prišlo do kompromisa, če vladni rok za ločitev IRI ne bi bil predolg. Kako daleč zaupa levica Segniju, pa bo pokazala jutrišnja razprava. Teže je seveda z Malagodijem, ki je pripravljen pristati le na nekakšno splošno obvezo in se noče vezati I na noben rok. Seveda Se gni na to ne more pristati,] ker bi omogočil levici, da bi ’ kršenje cbvez vlade izkoristila v volilni propagandi. Zunanji minister - Martino sc je vrnil iz Strasburga in bo imel že predvideni sestanek z diplomatskimi predstavniki Italije v državah Bližnjega vzhoda. Nato ^.ho diplomate sprejel Gronchi. A. P. V Španiji zaprli 34 tovarn san SEBASTIANO, 18. - -Civilni guverner pokrajine Guipuzcoa je danes ukazal zapreti nadaljnjih 15 važnih industrijskih podjetij v San Sebastianu, Pasajesu, Renteri-ji, Tolozi, Villfranci in Bea-sainu. Med temi tovarnami je tudi tovarna vagonov in železniškega materiala v Bea-sainu. Tako je sedaj na ukaz oblasii v baskovskih deželah zaprtih že 34 tovarn. Tovarne bodo ostale zaprte, dokler ne bo sklenjen dogovor o vprašanju plač. Poviški, na katere so že pristali nekateri podjetniki po lastni iniciativi, bodo razveljavljeni, in proti delodajalcem, ki bi hoteli obdržati v veljavi že dogovorjene izboljšave, bo oblast na- TssnelSe sodelovanje ZDA i TEHERAN, 18. — ZDA so sporočile svojo udeležbo v gospodarskem odboru bagdadskega pakta. Ameriški opazovalci v Teheranu so izjavili, da ni nobene bližnje možnosti, da bi ZDA vstopile v bagdadski pakt kot enakopravna članica, Na včerajšnji seji je ameriški opazovalec izjavil, da so ZDA pripravljene razpravljati o programu obširnejšega gospodarskega sodelovanja v koordinaciji z bagdadskim paktom. Ti v ta JersevB Eisenhovver pred Umijem WASHINGTON, 18. — Prr marne volitve v Ne\v Jerseyu bi naj pokazale, kolikšna je Eisenhowerjeva popularnost po njegovi postavitvi veta na načrt poljedelskega zakona. Če je moral rezultat teh volitev dati tozadevni odgovor, potem je Eisenhovver lahko z njim zadovoljen. Zanj je namreč glasovalo 266.558 volivcev, medtem ko je demo- čuje. da je potrebno, da se za nadaljnji razvoj delavskega gibanja proučijo zgodovinska dejstva, da se z marksi-stigno-lenmističnega stališča analizirajo pojavi in dogodki m iz tega izvlečejo koristni sklepi m nauki za bodočnost. «Bolitika» prav tako poudarja sklep o razpustitvi, v katerem vidi odstranitev še ene ovire v medn.arodnem sodelovanju, ki jo je ustvaril stalinizem. Čeprav je bil ln-formbiro malo pomemben čir nitelj, je vendarle sluiil kot sredstvo za vsiljevanje določenega sistema posameznim drzuvam in gibanjem in bil sinonim politike, ki ni prispevala k mednarodnemu sodelovanju niti k izboljšanju odnosov med državami. V zvezi z ugotovitvijo članic Informbiroja, da je Injormbiro odigral apozitivno vlogo v razvoju in krepitvi stikov in izmenjavo izkušenj in. da je upošteval konkretne pogoje vsake d riaves, «Politilcu» u-gotavlja, da je Jugoslavija najbolj občutila, da Inform-biro ni odigral te vloge. MOSKVA, 18. — Sovjetski listi objavljajo danes besedilo uradne izjave, ki govori o razpustitvi Kominforma. V diplomatskih kfogih v Moskvi ugotavljajo, da razpustitev ni bila nobeno presenečenje, ker se je pričakovala. Kar se tiče trenutka, ki so ga izbrali, da objavijo razpu-titev, so zahodni krogi mnenja, da je ta izbira prav gotovo tudi v zvezi s potovanjem Bulganina in Hruščeva \ eliko Britanijo. Moskovska »Pravda« komentira razpustitev Kominforma pod naslovom «Važen sklep«. »Konec delovanja Kominforma, piše list, narekuje nujnost, da se med komunističnimi strankami iščejo oblike povezave in sodelovanja, ki naj bodo primerne sedanjemu položaju. Njen edini namen je razvoj in okrepitev mednarodnega aelavvkega gibanja« List nadaljuje: »Glavna dolžnost komunističnih strank je preprečiti razkol v delavskem gibanju in uresničiti e-nolnost delavskega razreda v borbi za mir in socializem. V sedanjem trenutku se kažejo perspektive glede enotnosti delavikih strank in organizacij, v prvi vrsti enotnosti komunistične in socialistične stranke. Potrebno je. da se z ene in druge strani tipa teren.« Zatem poudarja list, da so razne tendence (socialistične in katoliške) in različni organizmi (sindikalni in drugi) periodično sodelovali, da so se organizirali mednarodni kongresi in da so se izmenjavale delegacije, ter dodaja; »Ni vzrokov, da bi se stvari razvijale drugače med kratični senator Kefauver dostopila s svojimi sankcijami, bil le 99.397 glasov. Tudi v Evropskem svetu zahteve za revizijo politike Govorniki poudarjajo predvsem qospodarsko plat sodelovanja Grški delegat ostro obtožuje britansko politiko na Cipru STRASBURG, 18. — Na današnji nočni seji posvetovalne skupščine evropskega sveta so govorili tudi o ciprskem vprašanju, pri čemer je prišlo tudi do malega incidenta, ko je predsednik Dehousse prekinil grškega delegata. Grški delegat Kalias je v začetku seje poudaril, da evropski svet ne sme ostati brezbrižen glede usode ciprskega prebivalstva, ki se mu danes jemlje pravica do samoodlo-čanja. Obsodil je vedno bolj zatiralne ukrepe britanske vlade in deportacijo nadškofa Makariosa. O tem je za njim govoril tudi delegat Drulia, ki ga je predsednik večkrat prekinil Drulia je poudaril, da je Ciper grški otok, in je odločno obsojal surove metode britanskih oblasti na otoku. Pripomnil je, da Angleži uvajajo na otoku posebne davke, da plačajo stroške okupacije. Tedaj mu je predsednik odvzel besedo. Zatem je govoril britanski delegat o stališču njegove vlade do tega vprašanja in je dejal, da ima Velika Britanija «dolžnost vzdrževati red na tem otoku, ker gre za bazo, ki ima veliko strateško važnost za Zahod«. Govoril je na dolgo in široko, da bi opravičil angleške zatiralne ukrepe na Cipru. Med debato o mednarodni politiki se je francoski zunanji minister Pineau izrekel za ustanovitev Evrope na širši podlagi in ne na podlagi »Evrope šestih«. »To, kar se imenuje Evropa šestih, je pripomnil Pineau, ni in ne bo nikoli Evropa Lahko je samo začetek širšega sodelovanja, ki ga želimo uresničiti«. Govoril je zatem o Eurato-mu in je pripomnil, da je on za ustvaritev organizma, m ugodno sprejeto koncesijo«. Laburistični «Daily He-rald« pa označuje sklep za «postransko vprašanje«. V nekaterih londonskin krogih vidijo v razpustitvi Kominforma novo «prijetno iznena-denje«. ki naj spremlja potovanje Bulganina in lirušče-va. Včerajšnje presenečenje je namreč bila izjava o Srednjem vzhodu. Predstavnik Foreign Offi-cea pa je izjavil, da je Kominform že zdavnaj prenehal imeti kakršen koli pomen in je zgubil svojo prvotno važnost. Na prošnjo, naj bi komentiral razpustitev te organizacije, je predstavnik Foreign Officea s svoje strani vprašal: «Ali ni morda res. da je zadnji sestanek Kominforma bil leta 1946?» Ko so ga vprašali, ali razpustitev tega organizma predstavlja prispevek ,k miru. je odgovoril z latinskim pregovorom: #De mortuis ni-hil nisi bene«, dodal pa je takoj, da ne gre za uradno izjavo. «New York Times« in tudi drugi ameriški listi ugotavljajo. da prihajata razpustitev Kominforma in sovjetska izjava o Srednjem vzhodu v trenutku, ko Bulganin in Hruščev prihajata v Veliko Bti-tanijo. «Je senzacionalna gesta.« piše «New York Times«, ki prihaja v psihološko najbolj koristnem trenutku in ki ima namen ustvariti kolikor mogoče ugodno ozračje za uspeh obiska Bulganina in Hruščeva«. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je izjavil, da razpustitev Kominforma »absolutno nič ne spreminja v tem, kar se tiče funkcioniranja mednarodnega komunizma«. Dodal je, da sklep o razpustitvi Kominforma ameriški specializirani u-radi sedaj proučujejo. Na vprašanje novinarjev je predstavnik nato izjavil, da mu ni nič znanega, da bi a-meriška vlada nameravala povabiti v ZDA maršala Zuko-va. Tudi francoski tisk obširno komentira sklep o razpustitvi Kominforma. «Aurore» pravi, da «se bo to zdela gesta pomiritve pred novimi stiki med Vzhodom in Zahodom«, pri tem pa dodaja, da se niso pozabile «spremembe smeri Moskve po letu 1939 in zlasti razpustitev Kominterne leta 1943, ki se je nato znova porodila v drugi obliki«. «Fi-garo« je mnenja, da gre za propagandistične namene. Gla silo SFIO «Populaire» samo »registrira« razpustitev Kominforma: »Sedaj pričakuje- mo, piše list. da se vrne svoboda milijonom ljudi v ljudskih demokracijah, ki jih še vedno bremeni kolektivna diktatura Kremlja« «Franc Tireur« našteva vzroke, ki so po njegovem mnenju narekovali razpustitev Kominforma: «Prvi vzrok je nedvomno želja sovjetskih voditeljev, da likvidirajo ves sovjetsko-ju-goslovanski spor. Qd dneva, ko so Stalinovi nasledniki začeli . zagovarjati besedo koeksistenca in so obsodili politiko blokov, je tudi simbolični obstoj organizma, ki je temeljil na borbi med dvema taboroma postal anahronističen. Toda Kremelj hoče pokazati tudi nevtralnim državam Evrope, Azije in Afrike, da komunizem ni več izvozno blago, in spodbujati socialistične ctranke na dvogovor ter na enotnost s komunističnimi strankami. Tedaj, ko bo slepo ubogljivost nadomestila odkrita kritika tega ali onega dejanja Kremlja in v satelitskih državah neodvisnost. ki naj se primerja «vsaj» jugoslovanski, tedaj se bo lahko govorilo o temeljitih spremembah« TITOVE IZJAVE O SOVJETSKI POLITIKI To, kar sedanji sovjetski voditelji delajo, je skraj> no pogumno in ne bi se moglo napraviti več" ki bi bil dostopen vsem, ki bi želeli sodelovati. Kar te tiče gospodarske plati, je Pineau sporočil, da bo Francija rta zasedanju NATO v Parizu predložila načrt za gospodarsko pomoč nezadostno razvitim deželam Gre za načrt, ki bo upošteval že obstoječa zavezništva, dvostranske ali večstranske pogodbe in ki bo skušal koordinirati v okviru Združenih narodov že izvršene in nove napore. Grški zunanji minister Teo-tokis je govoril o položaju na izhodnem Sredozemlju in je poudarjal nujnoet novega političnega in gospodarskega načrta za gospodarsko pomoč manj razvitim deželam. Francoski delegat De Menthon je zahteval revizijo zahodnega stališča. Dejal je, da je Sovjetska zveza zmagala na vseh frontah in da je postala razsodnica miru in vojne na Srednjem vzhodu. Zavzemal se je za zavezništvo evropskih držav, ki pa naj ne bo samo vojaško, pač pa politično. eocialno in gospodarsko. 5. maia sestanek isoslovanskn llaliianske aospadarske komlsiie BEOGRAD, 18. — V Beogradu se bodo 5. maja začeli razgovori jugoslovansko-itali-janske gospodarske komisije, katere ustanovitev predvideva trgovinski sporazum, ki je bil podpisan lani 21. marca v Rimu. Na sestanku bodo proučili trgovinsko izmenjavo v zadnjem letu in predložili potrebne ukrepe za zboljšanje medsebojne trgovine. BRIONI, 18. — Pri včerajšnjem razgovoru s skupino francoskih novinarjev, ki so sedaj na obisku v Jugoslaviji, je maršal Tito na nekatera vprašanja izjavil, da bo prvi smoter njegovega bližnjega obiska v Franciji navezati osebne stike s francoskim predsednikom republike Coty-jem in s člani francoske vlade, da si z njimi izmenja misli o vprašanjih, ki so skupna obema državama, in o mednarodnih vprašanjih. «Sodim, da zlasti po zadnjih izjavah Molleta, obstajajo možne stične točke in velika podobnost stališč«, je dodal maršal Tito. Kar se tiče Alžira, je maršal Tito izjavil, da razume težave Francije in da se mu zdi možna mirna rešitev tega vprašanja. Zanikal je zatem govorice, da bi on utegnil posredovati v alžirskem vpia-šanju. O arabsco-izraelskem sporu je maršal Tito izjavil, da je tudi na tem področju želeti mirno rešitev, da pa se ta ne bo mogla najti izven Združenih narodov. V zvezi z novo usmeritvijo sovjetske politike je maršal Tito izjavil med drugim: »Spreminjanje stalinskih metod bo terjalo mnogo dela in ne sme se pričakovati, da se bo to, po 24 letih stalinizma, lahko naglo izvedlo. To, kar sedanji sovjetski voditelji delajo, je skrajno pogumno in ne bi se moglo napraviti več.« Na vprašanje o zmanjšanju vojaških kreditov v Jugoslaviji je Tito izjavil, da bo do tega zmanjšanja prišlo letos »Ob ustvaritvi oboroževalne industrije, je dejal maršal Tito, so vojaški izdatki znašali '22 odstotkov narodnega dohodka. Ta odnos je danes od 10 do 11 odstotkov, ker je bila vojaška industrija ustvarjena in se narodni dohodek viša. Vendar pa, je dodal maršal Tito, bomo izvedli razorožitev samo v okviru splošne razorožitve.« komunističnimi strankami. N dvoma, da bodo po razpustitvi Kominforma komunistične stranke v s-voji borbi za o-brambo interesov delavskega razreda in miru našle nove sile, ki bodo dovolile, da koordinirajo svoje delovanje. «Pravda« zaključuje: »Komunistične stranke, iti imajo v svojih vrstah 30 milijonov članov in ki so že zmagale, bodo ponovno zmagale zaradi svoje vere v Lenina, ki je pokazal delavskemu razredu pot osvoboditve.« Londonski tisk označuje razpustitev Kominforma na splošno za ukrep brez važnosti, katerega namen je napraviti vtis na zahodne države ob obisku sovjetskih voditeljev v Londonu. »Times« pravi, da je Kominform postal «nepotrebno orodje«, in dodaja, da se je po Stalinovi smrti delovanje Kominforma omejilo na izdajanja njegovega tedenskega glasila. Vendar pa dodaja, da »njegovo prenehanje kot mednarodne organizacije predstavlja pomemben ukrep. Tako kot razpustitev Kominterne pred vojno, predstavlja razpustitev Kominforma koncesijo mednarodnemu mnenju in zlasti tistim zahodnim državam, ki so bile mnenja, da so take organizacije naperjene proti zakoniti oblasti demokratičnih držav«. Kons-ervativni «Daily Tele-graph« tudi pravi, da »razpustitev Kominforma ni nič drugega nego svečana gesta ki naj napravi vtis na zahodne države, zlasti pa na Britance pred obiskom Bulganina in Hruščeva. Vendar pa ni ta ukrep take vrste, da bi ošibil nadzorstvo, ki ga sovjetska vlada ima nad sate litskimi državami in nad komunističnimi etrankami v zahodnem svetu«. Konservativni «Daily Mail« izjavlja, da je razpustitev Kominforma bila sklenjena iz treh vzrokov: #1 kot prijateljska gesta Bulganina in Hruščeva do Zahoda 2. da se ugodi Titu, 3. da se poudari opustitev politike Stalina, ki je Kominform u-stvaril«. «Daily Worker» pa objavlja vest o razpustitvi na bil v decembru 1. 1954 usmr-prvi etrani, toda v članku gen >j>a »leningrajska afera Nekaj podrobnosti o Jeningrajski aferi' LENINGRAD, 18. — Predsednik izvršnega odbora leningrajskega občinskega sveta Smirnov je dopisniku agencije France Presse povedal nekaj podrobnosti o »leningrajski aferi«, o kateri se je najbolj slišalo med procesom proti Abkumovu, bivšemu šefu državne varnosti, ki je dali partijski organizaciji Leningrada. Berja se je v preiskavi poslužil prepovedanih metod in tako so številne osebe priznale svojo krivdo za dejanja, ki jih niso storile. Smirnov je dostavil, da so bili rehabilitirani vsi nedolžni, ki so bili v tej aferi obtoženi, ter so se vrnili na svoje domove. Ne da bi povedal se kake nadaljnje podrobnosti o njih, je Smirnov vendar dejal, da so se vrnili na svoja mesta, bodisi kar zadeva pripadnost partiji bodisi njihove funkcije in civilne pravice. Smirnov je tudi dejal, da bo leningrajska partijska organizacija še naprej na prednjih stražah sovjetske KP Vsi sklepi XX. kongresa, naj bodo kakršni koli, bodo imeli za leningrajske komuniste zakonsko moč. V nadaljnjem razgovoru s francoskim novinarjem je Smirnov med drugim dejal, da pričakuje Leningrad letos čez milijon inozemskih turistov. Medtem ko se mnogim političnim opazovalcem zdi čudno, zakaj ni poleg Bulganina in Hruščeva na obisku v Angliji tudi Molotova, bi se moglo mogoče to pojasniti po članku diplomatskega urednika pariškega lista «Le Monde«, ki trdi, da ima v rokah avtentični tekst znanega govora Hruščeva. Omenjeni diplomatski urednik namreč navaja med drugim; «Med živečimi osebami, ki so bile predmet večinoma nedirektnih kii-tik Hruščeva, je tudi Molotov. Na tajnem glasovanju je Molotov glasoval proti Hru-ščevu. Lahko se zgodi, da bo kmalu objavljen odstop Molotova. Značilno je, da ne spremlja Bulganina in Hruščeva v London.« V svojem govoru je baje Hruščev med drugim povedal tudi to; Po nemirih v vzhodnem Berlinu 1. 1953 je prišel Berja na sestanek CK partije oborožen z dvema pištolama ter z majhnim oboroženim spremstvom. Na naslednji sestanek je prišel brez spremstva, vendar pa še oborožen. Tedaj so ga drugi člani CK zgrabili in razorožili. Berja je že dolgo časa koval načrte, tako je baje povedal Hruščev, da bi si osvojil oblast pomočjo policije, toda za njegove načrte je pravočasno izvedela vojska. pod naslovom na enem stolpcu brez vsakega komentarja. Manchester Guardian« ugotavlja, da je že zdavnaj »naloga povezave med komunističnimi gibanji prešla od Kominforma na Svetovno sindikalno zvezo, zaradi česar ni bilo nobene koristi, da bi obdržali pri življenju ta element trenja tudi zaradi tega, ker so v njegovi razpustitvi nekateri krogi videli važno je bila zopet omenjena na zadnjem kongresu sovjetske KP, Pred 8 leti sta namreč prvi podpredsednik vlade SZ Voznesenski ter sekretar sovjetske KP Kuznecov »izginila«. Smirnov je izjavil, da je vso to afero zgradil sovražnik ljudstva Berja, da bi se iznebil nekaterih tovarišev, ki so mu bili na poti, kot n. pr Voznesenski, Kuznecov in še nekateri drugi, ki so pripa- Parlamentarci FLRJ jutri zopet v Beogradu SOFIJA, 18. — Jugoslovanska parlamentarna delegacija je danes obiskala predsednika ministrskega sveta Antho-na Jugova. Člani so se okrog pol ure razgovarjali s predsednikom Jugovom in še z dvema njegovima namestnikoma. Nocoj so delegati prisostvovali predstavi «Aide» v sofijski operi. Jugoslovanska parlamentarna delegacija se v petek vrača v. domovino, VREME VČERAJ Naj višja temper atu«r a 14,4, naj-nižja 11,8. 2račni tlak 1011.9 raste. veter 17 km, vlaga 58 i-dst., padavine 2,1 mm. nebo 8 desetin poi blateno, morje lab no razgibano. temperatura morja 10,4. PREDVOLILNI SESTANKI NEODVISNE SOCIALISTIČNE ZVEZE Številna udeležba volivcev na sestankih pri Sv. Jakobu, v Skednju in Ul. R. Manna VeliKo zanimanje za bodoče volitve - DemoKristjansKo listo, na Kateri je tudi Bartoli, bodo odobrili v nedeljo - Volilna potrdila že raznašajo Sinoči je bil v Skednju predvolilni sestanek pristašev NSZ, Katerega se je udeležilo lepo število domačinov, ki so z velikim zanimanjem sledili govoru predstavnika Neodvisne sociaiistK-ne liste, ob koncu pa so se mnogi prijavili kot podpisniki liste. Govornik je predvsem poudaril velik pomen najnovejših dogodkov in razvoja v socialističnem svetu, ki jasno potrjujejo naše pravilno stališče in so jamstvo za nadaljnjo krepitev in razvoj socialističnih sil. V okviru teh dogodkov, je dejal govornik, moramo presojati tudi položaj na našem ozemlju. £0 teh uvodnih ugotovitvah je govornik omenil napore NSZ, da bi na teh volitvah prišlo do skupnega nastopa vseh tukajšnjih socialističnih in demokratičnih sil, kar pa se žal še ni moglo uresničiti. Upati je, da bo v novem občinskem svetu prišlo do tesnega sodelovanja vseh naprednih sil, ki se morajo uveljaviti v borbi proti monopolu reakcionarnih krogov in predstavnikov velekapitala. Ker ni moglo še priti do enotnega nastopa na volitvah, nastopamo z .Neodvisno socialistično listo«. Za uresničitev teženj tržaškega delovnega ljudstva, za re-itev gospodarskih, socialnih in narodnih vprašanj, se bomo vztrajno borili snupno z drugimi naprednimi in demokratičnimi silami. Imeti moramo popolno zaupanje, da se bodo te socialistične in demokratične sile vedno bolj uveljavile in s tem prepričanjem bomo tudi šli na volitve. Veliko število volivcev od Sv. Jakoba je sinoči napolnilo tudi dvorano v Ul. Mon-tecchi 6, kjer je bil predvolilni sestaneK »Neodvisne socialistične liste«. Na zborovanju je govoril tov. Kenda, ki je poudaril potrebo, da se delovno ljudstvo v sedanjih pogojih čim bolj poveže, saj bo le na ta način lahko vodilo učinkovita borbo za socialne in gospodarske zahteve in za obrambo narodnostnih pravu.* tukajšnjega življa. Za tako u-činkovito borbo obstajajo vsi pogoji, saj se stalno krepijo napredna delavska gibanja po vsem svetu in tudi v Italiji. V Trstu se vodiini krogi, ki so vsa povojna leta gospodarili v tržaškem javnem življenju, najbolj boje taKe enotne in napredne borbe vsega delovnega ljudstva in se zato na vse pretege trudijo, da bi ločili Slovence in Italijane. Daljši govor, katerega so številni prisotni pozorno poslušali, je govornik zaključil z ugotovitvijo, da je pred nami bodočnost, v kateri bomo rešili vrsto vprašanj, ki nas sedaj teže. Po govoru se je razvila živahna diskusija, v kateri so bila pojasnjena nekatera vprašanja in zlasti odnos do »Tržaške zve-e». katere predstavniki v preteklih letih niso dovolj dosledno zastopali interese delovnih ljudi niti niso ščitili pravic Slovencev, Tudi v prostorih v Ul. Rug. gero Manna je bil sinoči predvolilni sestanek, na katerem je Branko Pahor orisal volilni program »Neodvisne socialistične liste«. Po govoru se je razvila živahna diskusija, v kateri so prisotni spraševali zlasti o razvoju po znanih dogodkih v SZ m razpustitvi Kominforma ter o pokrajinskih volitvah. Po zadnjih vesteh je že gotovo, da bo na demokristjan-ski listi ponovno kandidiral dosedanji župan Bartoli. Hkrati pa bo letos kandidiral tudi tajnik pokrajinskega odbora KD prof. Romano. Poleg tega bodo demokristjani letos vključili v listo nekaj novih imen. V glavnem pa bodo ponovno kandidirali dosedanji svetovalci in odborniki. Kot smo že poročali, bodo demokristjani šele v nedeljo uradno objavili svojo kandidatno listo. Na osnovi tega pa je že sedaj gotovo, da KD v Trstu noče niti za las spremeniti svoje dosedanje politike na vseh področjih mestnega življenja. Ponovna vključite-' župana Bartolija v de-mokristjansko listo za tržaške občinske volitve je tudi med mnogimi člani KD izzvala nezadovoljstvo, ker so bili prepričani, da bo njihovo vod-stv, skušalo vsaj v prihodnosti menjati dosedanjo poli- tiko. , Znano je, da je Bartoli odkrit nasprotnik proste cone, da je vseskozi podpiral genovsko pomorsko politiko na škodo Trsta, da je vedno nasprotoval vsakršnemu gibanju za gospodarsko obnovo mesta, obsojal delavske stavke in zapore srednjih in malih podjetij, da je v občinskem svetu, ki mu je predsedoval, zanikal opoziciji najosnovnejše pravice, zavračal vsako sodelovanje in konstruktivno kritiko opozicijskih svetovalcev, da te izvajal najbolj strupeno diskriminacijsko politiko proti tržaškim Slovencem in da je s svojim skrajno šovinističnim nastopom oviral vsako sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi občani. Hkrati pa je ob vsaki priložnosti skušal sejati mržnjo do Jugoslavije in s tem zmanjšati pomen in učinek zbližanja 11 izboljšanja odnosov med obema državama Za pbkrajinske volitve pa bodo demokristjani kandidirali poleg dosedanjega predsednika pokrajina odv. Tanasca tudi člana vsedržavnega sveta KD dr. Bologno, dosedanjega občinskega svetovalca in vodjo demokristjanske skupine v tržaškem občinskem svetu prof. Gregorettija, dosedanjega občinskega odbornika dr. Rinal- dmija, ki bo kandidiral tudi na listi za občinske volitve. Ta dvojna Rinaldinijeva kandidatura pomeni, da ga Bartoli ne mara več v odboru. V glavnem torej ostane skoraj vse pri starem. Včeraj pa se je Bartoli vrnil iz Rima s polnim košem »obljub«, kot je to njegova navada. Hkrati pa so sporočiili, da se bo jutri sestal medministrski odbor za obnovo in razpravljal o ponovni ustanovitvi pomorska proge Trst - Daljni vzhod. V teh dneh se je pojavila na tržaški politični porornic: tudi stranka nacionalnega socializma, ki bo nastopila na občinskih volitvah. Ta stranka združuje skrajno desničarske fašistične elemente, ki so za- pustili MSI, češ da ne vodi dovolj »odločne politike«. Gre za misinske odpadnike, ki bodo delali preglavice le dosedanjim misinom. Včeraj je občina začela raz. pošiljati volilna potrdila. Kot poročajo, so bila volilna potrdila razposlana volivcem I., II., III. in XIV. volilnega o-krožja. Zasedanje notranjih komisij podjetij sklopa IRI v Livornu 2>. aprila bo v Livornu vsedržavno zasedanje članov notranjih komisij podjetij sklopa IRI, FIM in Cogne, izvoljenih na listi CGIL. Na zasedanju bodo razpravljali o tem, kako naj ohranijo e-nostnost notranjih komisij in učinkovitost njihovega delovanja, tako da bi res pred- stavljale vse delavstvo v tovarnah in podjetjih. Prav tako bodo razpravljali o ukrepih za preprečevanje diskriminacij in za uresničenje demokratičnih metod pri urejevanju delovnih odnosov v okviru splošne politike podjetij, ki so pod državnim nadzorstvom in ki bi morala pospeševati tehnični, gospodarski in socialni napredek. Vse to pa seveda zahteva odcepitev ustanove IRI od Conf. industrie. Sestanka notranjih komisij sklopa IRI se bo udeležilo tudi predstavništvo tovarniških odborov struje CGIL iz Trsta. Italijanska zveza pomorščakov (FILM) sporoča, da je premestila sVoj sedež s Trga Goldoni 3 v Ul. Zonta 2 v prostore nove Delavske zbor-1 ameriški nice CGIL tel 23-998 in 23-675.1 Schroeder in Morgan. ObvesHlo NSZ Podpisnike in kandidate uNeodvisne socialistične listen za tržaško občino obveščamo, da bo podpisovanje kandidat-I ne liste v prisotnosti notarja v naslednjih dnevih, krajih in urah: KRIZ danes, četrtek 19.4. ob 19. uri. PROSEK (za Prosek in Kon-tove!) danes, četrtek 19.4. ob 20. uri. OPČINE (za Opčine in Bane) jutri, petek 20.4. ob 19. uri. PADRICE (za Trebče, Pa-driče in Gropado) jutri, petek 20.4. ob 19.30. BAZOVICA jutri, petek 20.4. ob 20. uri. LONJER (za Lonjer in Ka-tinaro) jutri, petek 20.4. ob 20.30. TRST (za vse okraje mesta) v soboto, 21.4.56 od 17. do 21. ure na sedežu NSZ v Ulici sv. Frančiška 20-1. Podpisniki in kandidati naj prinesejo s seboj osebno izkaznico. O Pokrajinski odbor za razširitev produktivistične tehnike obvešča, da bo danes zvečer v veliki dvorani trgovinske zbornice konferenca o temi «Načrti in programi v gradbeništvu«. Govorili bodo inženirji Tuttle, NA LETOŠNJIH OBČINSBOH VOLITVAH BO SODELOVALO 14 STRANK IN GIBANJ NA POBUDO MINISTRSTVA ZA DELO Odložitev stavke tiskarskega osebja dnevnikov Danes se zopet pričnejo pogajanja med založniki in sindikalnimi predstavniki s posredovanjem ministrstva Zveza tiskarskih delavcev I zastavo in se odpravil nazaj CGIL, UIL in CISL sporoča- v vas. jo, da so se po posredovanju* Toda očitno je izgubil orien- Sklepi odbora za volilno premirje glede propagande v volilni kampanji Prepovedano lepljenje plakatov po zidovih - Vprašanje radijske propagande in propagande po zvočnikih - Obvestilo vladnega generalnega komisariata Sinoči se je na občini prvič sestal odbor za volilno premirje, ki ga sestavljajo predstavniki naslednjih strank in gibanj: Italijanska liberalna stranka. Tržaška unija, Komunistična partija, Stranka nacionalnega socializma, Slovenska demokratska zveza, Neodvisna socialistična zveza, Italijansko socialno gibanje, Italijanska socialistična demokratska stranka, «U-nita Popolare«, Krščanska demokracija, Monarhistična nacionalna stranka, Radikalna stranka, Italijanska republikanska stranka. Nacionalno gospodarsko gibanje in Italijanska socialistična stranka. Na sestanku so razpravljali o propagandi z lepaki, o radijski propagandi in o dodelitvi trgov za volilna zborovanja. Hkrafi pa so se sporazumeli. da bodo spoštovali volilni zakon do njegovega vstopa v veljavo. Zato so sklenili, da bodo stranke lepile propagandne lepake samo na občinskih oglasnih deskah. dokler ne bo občina postavila nove posebne oglasne deske, kot to predpisuje zakon o volilni propagandi, I litičnih strank in gibanj, ki ki bo stopil v veljavo šele | bodo sodelovala v volilni 26. aprila. Zato bodo do nedelje nalepile lepake samo tiste stranke, ki bodo imele v nedeljo volilna zborovanja, in sicer; Italijansko soeialno gibanje, Italijanska socialistična demokratska stranka, Krščanska demokracija, Italijanska ‘ socialistična stranka skupno z »Unita Popolare« in Neodvisna socialistična zveza. Poleg tega so sklenili opozoriti stranke, gibanja, organizacije in ustanove, ki niso predložile ovojih kandidatnih list, naj spoštujejo volilno premirje. Ob zaključku so tudi sklenili, da bodo zaprosili ravnateljstvo tržaškega radia za radijsko volilno propagando. Nato so predložili občini prošnjo, naj bi zgradila na Trgu Goldoni. Trgu Garibaldi, Trgu sv- Jakoba in pred sodno palačo posebne govorniške odre za volilna zborovanja. Poteg tega bo odbor za volilno premirje zaprosil vse tržaške časnike, naj bi v posebni rubriki objavljali volilna zborovanja vseh strank in gibanj. V zvezi s predvčerajšnjim sestankom predstavnikov po OB PRISOIftOSlI DVEH POLICIJSKIH A GL MO V M. Lavrenčič so pokopali Velika množica ljudi na pogrebu - Svojcev niso obvestili, du se je pokojnica obesila - Še nobenega uradnega poročila g Včeraj točno ob 14 30 so pokojno Marijo Lavrenčič por. Zorzin z Lonjerske ceste, ki je v nedeljo izvršila v koronejskih zaporih samomor, odpeljali v spremstvu velike množice ljudi na zadnjo pot do pokopališča pri Sv. Ani, kjer bo končno našla svoj mir. Zorzinovo so ekupno z njenim možem in njeno sestro Kristino, ki je živela pri njej, obtožili umora svaka Antona Zorzina, zaradi česar so lani decembra vse tri aretirali in jih poslali v koronejske zapore- Sedaj je bila še v teku formalna sodna preiskava in če smemo verjeti govoricam, so Marija Zorzinova kakor tudi ostali zanikali zločin. Sicer ni nihče v okolici njenega stanovanja verjel obtožbi, toda proti njej, vsaj tako kaže, so bili razni indiciji in prav zaradi teh so že staro žensko spravili v ločeno celico. Govori se, da so jo imeli v samici, odkar je preiskavo vzel v roke mlad preiskovalni codnik, to je od januarja do pretekle nedelje. Da je življenje v samici Zorzinovo potrlo, je jasno, in zelo možno je, da se je prav med štirimi stenami odločila, da sama prekine trpljenje in muke. V nedeljo ponoči, potem ko je bila nekaj dni za-sliševana kar po 7 ur, je svoj tragični načrt izvedla in se obesila. Zenska je stalno trdila. da je nedolžna in tudi svojo hčer je rotila, naj ne verjame obtožbi. »Berto (to je njen mož) je ubil Tonina.« je etalno pravila, »tako so mi rekli na policiji«. Vest o smrti Zorzinove je sorodnikom, oziroma zetu pokojnice sporočil osebno vodja letečega oddelka dr- Manga-no, ki pa ni pojasnil vzrokov. Doma so spočetka mislili, da gre za Kristino, ki je zaradi neozdravljive bolezni v bolnišnici, kjer so ji po mnenju zdravnikov šteti dnevi življenja. Toda v mrtvašnici, kjer so videli mrtvo Marijo, je izginil vsak dvom. Da se je obesila, pa sorodnikom ni nihče povedal, a so to zasumili zaradi znaka okoli vratu. Potrdilo o tem pa so dobili včeraj med čitanjem časopisov. Sedaj je še vprašanje, če so o zadevi obvestili moža pokojnice, ki je v zaporu. Ne zetu in niti hčeri niso dali dovoljenja, da bi govorila z njim. Seveda o zadevi oblasti niso izdale nobenega uradnega obvestila, kar nas preseneča in kar je tudi nezaslišano. Na vsak način je potrebna ostra preiskava, da ugotovi, kaj je prisililo Zorzinovo, da si je vzela življenje. Precej ostrih opazk je padlo včeraj med pogrebom na račun dveh policijskih agentov. ki sta ob strani spremljala mrtvaški voz. Na vsak način bi morale policijske oblasti, če to že hotele poslati agente, ravnati bolj taktno in dodeliti agente v civi-lu- Čudno je tudi vedenje cerkvenih oblasti, ki so predvčerajšnjim zvečer izdale dovoljenje za cerkveni pogreb oziroma za blagoslovitev medtem ko so včeraj zjutraj to preklicale. kampanji, je generalni vladni komisar dr. Palamara izdal sinoči naslednjo objavo: V zvezi z volilno kampanjo ob bližnjih volitvah so se predstavniki strank na predvčerajšnjem sestanku na vladnem komisariatu dokončno dogovorili in so prevzeli v imenu svojih strank naslednje obveznosti: 1. Volilni shodi. — Da se zagotovi spoštovanje demokratičnih svoboščin, so se stranke obvezale skrbeti za to, da se izogibajo njihovi pr Staši vsemu, kar bi utegnil« kakor koli motiti volilne .hode d u-gih strank. Zaradi tega se na pr. no, bodo smeli približevati shodom premični zvočniki niti --druge naprave, ki bi utegnile motili redni potek omenjeni.-i volilnih zbo-rcvanj. 2- Vsebina volilne pioprgan-de. — Kljub svobodi tiska v najširšem smislu besede, se bo vendar morala kutika o-mejiti, bodisi na shodih ali v volilnih proglasih, tako da se ne prelevi v napade, ki utegnejo žaliti človeško osebnest ali škodovati spoštovanju do nje ali do drža/e. 3. Hišna propaganda, — Ne bo nikakršne propagande po hišah, da se izogne vsakemu najmanjšemu sumu, da se na tak način skuša dognati politična usmerjenost posameznikov in da se ne bi dalo niti najmanjšega povoda za motenje hišnega miru družin. Ta obveznost s-e tiče tudi razdeljevanja in prodaje privatnih brošur, letakov, emblemov itd. po hišah. Temu dogovoru so podvržene vse stranke in vse organizacije, tudi če se ne udeležujejo neposredno volilne borbe. 4. Zvočniki. — Da ne bo trpel javni in zasebni mir zaradi volilne propagande, se smejo uporabljati zvočniki samo takole: a) Nepremični zvočniki: v Času od vključno 15- maja do vključno 25- maja se bodo omeli uporabljati nepremični zvočniki samo od 12. do 13. in od 19. do 21- ure. Število nepremičnih zvočnikov, s katerimi bo lahko razpolagala vsaka posamezna stranka, se bo določilo naknadno. Ojačevalci se bodo smeli uporabljati med javnimi shodi le v čašu, za katerega je bilo izdano dovoljenje za u-porabo trga, kjer se vrši shod. b) Premični zvočniki: teh zvočnikov se bo lahko posluževalo samo zato, da se napovedo shodi. V zadevne o-glase se lahko uvrsti kako propagandno geslo. Taki oglasi so dovoljeni na dan, ko se vrši shod in dan prej. Zvočnik mora utihniti, ko se avto .ustavi in se sme oglasiti šele potem, ko se začne spet premikati. V primeru poslu-ževanja premičnih zvočnikov za organiziranje letečih shodov, bo treba prej o tem obvestiti oblasti javne varnosti, da poskrbe za varnostno službo. Uporaba zvočnikov, bodisi nepremičnih ali premičnih, je podvržena predpisanemu pred hodnemu dovoljenju oblasti javne varnosti. Uporabljanje teh zvočnikov se bo smelo dovoliti samo do 24. ure 25. maja t.l. 5. Stalni odbor za volilno premirje. — Da bi se vskla-dile posamezne manifestacije volilne propagande zaradi nadaljnjega sporazumevanja med strankami glede uporabe trgov in določitve časa posameznih shodov in da bi se lahko rešili morebitni spori med strankami glede normalnega poteka volilne borbe, se je ustanovil stalni odbor, ki ga sestavljajo zastopniki vseh strank, ki se neposredno udeležujejo volitev. V smislu predloga samih strank se je poverila prej omenjenemu odboru tudi naloga, da u-rejuje stensko propagando, dokler ne bo stopil v veljavo zadevni posebni zakon- Ta odbor ima svoj sedež v tržaški občinski hiši. Prvi sestanek odbora za upravo rotacijskega fonda Danes se bo prvič sestal odbor za upravljanje rotacijskega fonda, ki bo razpravljal o bančni konvenciji c »Cassa di Risparmio« in zakladnim ministrstvom ter o pravilniku odbora samega. Novi funkcionar pri prizivnem sodišču Pred dnevi je prišel v Trst, kjer je nastopil novo službeno mesto, novi glavni tožilec pri tržaškem prizivnem sodišču dr. Carlo Vallerani. Visoki sodni funkcionar je bil prej v Perugi ter je sedaj prevzel mesto premeščenega dr. Mattere. Predvčerajšnjim so v kabinetu prvega predsednika prizivnega sodišča dr. Consal-va priredili novemu funkcionarju sprejem, med katerim sta spregovorila nekaj pozdravnih besed prvi predsednik in tožilec dr. Colotti. ministrstva za delo založniki dnevnikov premislili in ne smatrajo več svojih predlogov, ki so jih dali predstavnikom delavcev na seji dne 14. t. m., za dokončne. S' tem pristajajo založniki na pogajanja o spornih točkah. Prvi sestanek obeh strank bo da-nes popoldne ter se ga udeležijo tudi predstavniki ministrstva za delo. Zato se stavka, ki je bila napovedana za 20., 21. in 22. t, m„ odloži v pričakovanju rezultatov pogajanj. Sestanki in skupščine Delavske zbornice CGIL Jutri ob 18 30 bo v dvorani krožka poštarjev skupščina, ki jo sklicuje pokrajinski sindikat poštarjev nove Delavske zbornice CGIL. Na skupščini bo govoril predstavnik odbora osrednje sindikalne organizacije Natale Di Piazza o reformi ureditve za osebje, o novih mezdnih pogojih in o prehodnih normah. Tajništvo nove Delavske zbornice CGIL sklicuje za ponedeljek 23. t. m. ob 18.30 v dvorani v Ul. Tiziano Veeel-lio 4-6 sestanek sindikalnega aktiva, na katerega so vabljeni člani izvršne komisije, člani glavnih odborov vseh sindikalnih strok in vsi sindikalni aktivisti. Na sestanku bodo razpravljali o naslednjem dnevnem redu: 1. kampanja za pridobivanje novih članov; 2. priprave za proslavo 1. maja. Ker je izgubil orientacijo Italijanski vojak zašel v Dutovlje Zvedeli smo, da so jugoslovanski obmejni organi izročili preteklo nedeljo na bloku pri Fernetičih italijanskim obmejnim organom nekega i-talijanskega vojaka, ki je zašel preko državne meje globoko v notranjost jugoslovanskega ozemlja. O stvari smo zvedeli na« slednje podrobnosti: PreLekli četrtek ali petek so imeli v hribih nad Velikim Repnom vaje nekateri oddelki italijanske vojske. Ko so z vajami končali, je eden izmed oficirjev poslal nekega vojaka v hrib, kjer bi moral ta vzeti veliko rdečo zastavo. ki je označevala namišljeno «vojno» področje. Vojak, star okoli 20 let, po rodu nekje iz Južne Italije, je res odšel v hrib nad vasjo, vzel NA KRIŽIŠČU UL. CRISP1 IN Ul, TllVUiUS Huda prometna nesreča ob trčenju avta in motorja tacijo. kajti namesto da bi se odpravil proti Velikemu Repnu, je šel po poti, ki vodi k jugoslovanski meji. Nemoteno je prekoračil mejno črto in se spuščal vse globlje v jugoslovansko področje, dokler ni prišel v Dutovlje. Lahko si je misliti presenečenje tamkajšnjega prebivalstva, ko se je na cesti pojavil s puško oborožen italijanski vojak, ki je vprašal. «če je še daleč do morja«. Vtem se je vojaku približal neki miličnik, ga razorožil in kas« neje so vojaka odpeljali v Koper. Po dveh dneh so vojaka zo-pet spremili v Sežano, kjer so ga izročili italijanskim obmejnim organom. 0 šoli pri Dom ju Kakor poroča nedeljski «11 Piccolon, je Lega Nazionale podarila učencem italijanske šole pri Domju italijansko zastavo med ceremonijo, kateri so prisostvovali zastopnik šol-skegfi skrbništva, didaktični ravnatelj, učitelji in predsednik «Lega Nazionale» odv. Harabaglia, ki je v svojem nagovoru omenil »dolgo tradicijo» ustanove «Lega Nazionale)) v obrambo italijan-stva teh krajev. Ob koncu članka pa, kot želo ose, je neresnična opazka proti slovenski šoli pri Domju. Clankar namreč pravi, da je v isti stavbi tudi slovenska šola. ki pa da šteje le polovico kot jih je vpisanih na italijanski, in da vsako leto beleži padec. V italijansko šolo je vpisanih 70 otrok, v slovensko pa 48, kar ni le polovica, ampak dobri dve tretjini. Glede vsakoletnega padca vpisov pa moramo upoštevati dejstvo, da padec vpisov beležijo tudi po drugih šolah zaradi padca rojstev v letih, ki pridejo v poštev. Glede večjega števila vpisanih otrok v italijansko šolo pri Domju pa je vsem znano, da je to treba pripisati dotoku novih prišle-cev-ezulov. To so dejstva, ki jih prav gotovo pozna tudi pisec omenjenega članka v listu «11 Piccolo». a jih, zamolči in tako potvarja resnico. Podaritev zastave in zadevna ceremonija pa dokazujeta, da Lega Nazionale načrtno nadaljuje raznarodovalno delo na slovenskem ozemlju, kar je res njena tradicija. Tako si ta ustanova zamišlja «o-bratnbo italijanstva» teh krajev, a ne samo pri Domju, tudi po drugih pristno slovenskih vaseh, kjer prireja razne tečaje, da bi poitalijančila našo mladino. Oblasti pa ji seveda pri tem nudijo tudi moralno pomoč. Vozač lambrete se ja rešil z nekaj praskami, medtem ko so njegouo sopotnico sprejeli na nevrološkem oddelku Včeraj okoli 20.30 so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 49-let-no Marijo Čendak por. Gre-goris iz Ul. Fonderia 3 in 39-letnega uradnika Jurija Orla iz Ul. Gambini 35. Medtem ko so tega po izpranju prask na nosu, obeh zapestjih in levem kolenu odslovili s prognozo okrevanja v 4 ali 6 dneh, so morali Gregorisovo sprejeti na nevrološki oddelek. Zenski so namreč zdravniki ugotovili udarce na glavi s podplutbo na tilniku in možganskim pretresom, zaradi Cesar so si pridržali prognozo. Kakor so ugotovili, sta O-rel in Gregorhova postala žrtvi prometne nesreče. Orel je bil namreč namenjen s svojo lanibreto, na kateri je sedela tudi Gregoriseva, po Ul. Crispi proti mestu, ko je trčil na križišču z Ul. Ti-meus v avto Opel, last 48-letnega Pavla Tedesca iz Ul. Tarabocchia 5. Nezgoda med igro V spremstvu matere Jolande Capodiferro iz Ul. Loren-zetti so včeraj proti večeru pripeljali v bolnišnico 7-letne-ga Sergija Novotnyja, katerega so morali zaradi zloma stegnenice leve noge ter prask na obrazu sprejeti s prognozo okrevanja v 60 dneh na ortopedskem oddelku. Otrokova mati je povedala, da je Sergij med igro padel z visoke ograje, hi obdaja hišo, v kateri stanujeta. Nesreča na delu Včeraj zgodaj popoldne so morali zaradi opeklin prve stopnje na obrazu ter rane nad levim očesom sprejeti na dermatološkem oddelku 18-let-nega Danila Lupinca iz Praprota pri Nabrežini. Mladenič, ki se je zatekel v bolnišnico z zasebnim avtomobilom, je zdravnikom povedal, da je v delavnici Per-tot v Ul. Bovedo v Barkov-ljah, kjer je bil zaposlen pri varjenju, nepričakovano eksplodirala neka posoda, ki je bija nedaleč od njega. Po mnenju Lupinca, ki bo verjetno okreval v 5 ali najkasneje v 8 dneh, je eksplozijo povzročila iskra varilnega aparata. Podlegla poškodbam Včeraj zjutraj je na ortopedskem oddelku, kamor so jo sprejeli 6. t. m„ 88-letna Marija Burovič vd. Zupar iz Ul. Petrarca podlegla poškodbam. Starka je tistega dne padla v svojem stanovanju in si zlomila stegnenico leve noge. Usodna padca Pri padcu s stopnic električne kabine v pristanišču Duca dAosta si je 37-letni Bruno Bertassi iz Ul. Valdirivo včeraj popoldne zlomil mečnico in v bolnišnici, kamor so ga odpeljali z rešilnim avtomobilom, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 20 ali 40 dneh na ortopedskem oddelku. * * 4* Zaradi padca v 3 metre globoko jamo v Ul. del Friu-li, pri čemer se je udaril v glavo, so včeraj zvečer sprejeli na II kirurškem oddelku 30-letnega Giordana Cerofci-ja iz begunskega taborišča na Proseku. Zdravniki so si pri; držali prognozo. Ker |e prehitro zavrl V trenutku ko se je 34-letna Onorina Moro por. Coelli z Lonjerske ceste 26 peljala s filobusom št. 5 proti mestu, je šofer v Ul. Conti nepričakovano zavrl, kar je presenetilo mnoge potnike in seveda tudi Coellijevo, ki je padla na tla in se potolkla. V bolnišnici, kamor je odšla takoj po padcu, so ji nudili vso potrebno zdravniško pomoč in jo nato s priporočilom nekajdnevnega počitka odslovili. Prst mu je odsekalo Med delom v livarni 1I.VA je kavelj žerjava nepričakovano odsekal 52-letnemu Mariju Klatovvskemu iz Ul. Alfie-ri zadnji člen prslanca desne roke, zaradi česar se je mož zgodaj popoldne zatekel v bolnišnico. Zdravniki so ga pridržali na II. kirurškem oddelku, kjer so mnenja, da bo okreval v 15 ali 20 dneh. ( OLEPAClSČA~) GLEDALIŠČE VERDI Danes bo v gledališču Verdi drugi koncert Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Sergiuja Celibidacheja, Na sporedu so Reznicekova Donna Diana - uvertura, Debussyjeva lbe-ria in Bartokov Koncert za orkester PODPORNO DRUŠTVO »DIJAŠKA MATICA« v Trstu sklicuje 20. aprila 1956 ob 20. uri v Trstu, v Ul. Roma 15-11. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročila odbornikov 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Volitev upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča 5. Razno Vabimo članstvo, da se občnega zbora udeleži. Odbor F otografije s plesa Glasbene Matice so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 2». r otografije z nastopa najralajših PD «1. Cankar« so na ogled pri vratarju v Ul. Montecchi 6. 00 VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 18. aprila se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 11 oseb, poroke pa ni bilo nobene UMRLI SO: 76-letni Giullo Ponga, 65-letna Katarina Božič vd. Meršit. 25-letna Flavia L leva, 79-letna Neža Kovič por. Brajer, 69-letnl Antonio Vasari, 55-letna Giovanna Carpani, 72-letpa Rosalia Riizzardj vd. Giop-po, 88-letna Marija Burovič vd. Zupar. 76-letni Dimitri Peco, 94-letnl Luigi Acouavita, 75-letni Filippo Amoroso. NOČNA SLUŽBA LEKARN V APRILU Davanzo. Ul. L. Bemlnl 4: Uiu-stl. Strada del Friuli 7 (Greta); Millo. Ul. Buonarroti 11: Mtzzao, Trg Venezia 2: Tamaro-Neri Ul. Dante 7: Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoli k Skednju. Danes, ČETRTEK IS. apd|a Ema, vd., Tiboradj ob Sonce vzide ob 5.14 in z ,un, 18.56. Dolžina dneva U« 2(A vzide ob 12.53 in zaton Jutri, PETEK 20. “P1™ Marcelin, šk.. Dr«g‘ tfli Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 21. aprila 1956 ob 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 BESEDE IN KRETNJE... NASTOP GOJENUEV IGRALSKE IN BALETNE ŠOLE SNG Prodaja vstopnic od četrtka 19. t. m. dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom prireditve pri blagajni dvorane. V nedeljo 22. t. m. v BORŠTU ponovitev BESEDE IN KREM... Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje priredi: 19. aprila 1956 ob 20. uri v Kopru tragedijo v treh dejanjih «Henrik IV.» 20. aprila 1956 ob 15. uri v Kopru tragedijo v treh dejanjih «Henrik IV.» 21. aprila 1956 ob 20. uri v Divači, Ivan Cankar: «Martin Kačur« 22. aprila 1956 ob 16. in , ob 20. uri v Sežani, Ivan Cankar: «Martin -Kačur« 23. aprila 1956 ob 20. uri v Postojni, Ivan Cankar: «Martin Kačur« SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU priiedi v nedeljo 22. t. m. ob 17. uri v dvorani stadiona «Prvi maj« KONCERT moškega zbora PD »Bojan« iz Dornberga Vstopnice bodo v prodaji od srede naprej na sedežu v Ul. Roma 15-IL, tel. 31-119, dnevno od 9. - 12. in od 15. - 18. ure Rossetti. 15,00: ((Izprijena mla- dina«. J. Dean, N. Wcod. Exce!sior, 15.00: ((Tetovirana vrtnica«, A. Magnani, B. Lanca-ster. Fenice. 15.00: «Cebelja matica«. J. Cravvford. B. Sullivati. Nazionale. 15.00: «Zlato pokrivalo«. S. Signoret, S Reggiani. Filodrammatico. 16.00: «Fant». A Sordi, A. Lane, X. Cugat Supercinema. 16.00: »Dober dan miss Dove«, J. Jones Arcobaleno. 15.30: ((Deževje v Ranchipuru«. L. Turner. F. Mac Murray. Astra Rojan. 15.30: »Človek in vrag«, D. Darrieux, G. Philipe. Capitol. 15.30: «Revščina in plemenitost«. S. Loren, Toto. Ob 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Cristallo. 15.30: «Sinovi stoletja«, D. Martin, J. Levvis. Ob 21.0C' «Odnehaš ali nadaljuješ«. Gratlacielo. 16.00: »Atliena In sedmero sestra«, J. Povvell, E. Purdom. Alabarda. 15.30: ((Igralnica«, R. Hudson, A. Baxter. Ob 21.00: «Odnehaš ah nadaljuješ« Ariston. 16.00: «Dežela zvončkov«, S. Loren, C, Dapporto. Ob 21,00: #Odnehaš ali nadaljuješ«. Armonia. 15.00: »Utrdba tiranov«, R. Momtalban, B. St. John. Ob 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Aurora. 16.30: »Privatna vojna majorja Bensona« C. Hestcn J. A dam.s. Ob 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Garibaldi. 15.30: «Norosti na svetu«, E, Pavvlik, H Holt. Ob 20.30: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Ideale. 16.00: «Kapetana», F. Mac Murray, D. Reed. Impero. 16.00: «Lord Brurrnnell«, S Granger. E. TayIor. E^J1'30' ((Odnehaš ali n^^ij?1 G' Kel-Italia. 16.00: «Mogamb°»s '2i.oO: »Odnehaš »k S. Marco. 16.00: ((Kamini«,^ ski odsek«. G Jon ■ ,j' wjj, Ob 21.00: »Odnehaš 1 j uješ«. -,c. „priUtfl Kino ob morju. '5.45. «r , kot je moj mož«. ^ ,qd-M. St. Michel. Ob 31. nehaš ali n.adalju *» Moderno. 16.00: »CloveSi« rliM. la«. G. Merrill, "• nad»-Ob 21.00: «Odnehaš s*1 Savona* 15.30: »Nad t*50**' * Parker, G. niiski P^- Viale. 16.00: ((KalifonU nii*rji», R. Cameron, •« jjUje$i* 21.00: «Odnehaš ah naj }ubez« Vittorio. Veneto. 15.30. je čudovita stvar« -^iHia! J. Jones. Ob 21.00. aii nadaljuješ«. . {jsil*. Belvedere. 15.30: O# J. AHyson. W. ,Hn°SjB*. 21.00: ((Odnehaš ali ""{na In-Marconi. 16.00: «Pravl)i«n Massimo. 15.30: «Vitezi Halden. M. Freeman. ((Odnehaš ah na'^Hmasš 25,1 Novo cine. 16.00: «Dath H. Bagart, M. ^aTeI!;).ne *fll’ Odeon. 16.00: »Izgub1)' ske«, R. Montalban. nim prepov. . Tahitiju’’ Radio. 16.00: »Bobni na D. 0’Keefe. P. Medd ■ J, Venezia. 15.30: »Z^om gi.OO. Payne. L. ScotL, ju ješ«.. ((Odnehaš ali nadaliui^, Skedeni 18.00: «Kajnova. ^3. Ob 2i.00: ((Odnehaš «* ljuješ«. ČETRTEK, 19. “P’11’ 195« 'i itisr i'«siA’,A,*,j.o(i 11.30 Zabavna Predavanje; 12.10 a ^tut; nekaj; 12.45 V 00^ -- - ® vValtlttu !I. 13.30 Kalmanovi,^*n ”Mki: SP*. K—. 18.35 -ri9.” zbori; 19. Sola in vzgoja 12.55 Kmečki kvartet 13.30 Kalmanovi m SP* spomini: 14.05 Makova ^a, ski ples; 17.30 P>f?* za ^ 18.00 Martucci: Konce vir in orkester; ,8njtajny; 'L. zbori; 19.00 Phil ; prilA Sola in vzgoja. £3^,,; JO^ ne melodije: 20-(?,,0 zeot * Vesela glasba: 20.30 ^ pr venske filharmonije, q preu matizirana zgodba; • pia01 L vanje; 22.15 Koncert ^ U Antirzeja VVansovskeg . ganske melodije; mospevi. 1 ” * 1 jg i5 k* 11.30 Operna «las*JaLi po L portaža o motorni d jj: ,K liji; 21.45 Mario Buga* v,ja J, i eografska Pesn'te*!,rnioniie ^ kester Tržaške f|l*l avtorjevim vodstvom. ■i o i’ 11 -.uijah*' 5.°0-6.00 Spored^ ^ Bič’ 6.00 Jutranja glasba, „JgOO __ j.,— (Mtro, -1 d 12 ■ 13.30 Glasba po željah: ba za dobro Jutro, 11.00-12.00 Spored J« ,4 40 2, 13.30 Glasba po željan, sp0r bavna glasba; 15.00-'.®...n iz Ljubljane: l60^.ri,oi: vi; 16.20 Hector Betu10 L,|tt r Italiji, simfonična * ^ .7.15 Odlomki iz f 'Wnie ppJ„ podveze« in ((Hrepenenjioo.!)' bi»: 17.55 Intermezzo, g e Spored iz Ljubljane^.a nita*‘,; OjAVZl cu IZ. a J »' ■j bavne melodije »ur Les Paul: 20.00-2113 g* Ljubljane; 22.15 Ope«' dije igra Billy nj j5 P* bavne melodije: i , glasba. . ri I. «1 V I* ’ "V' |l<5 11.00 Radijski k°JfLatiid](i Za dom in žene; zabavna glasba; H-« .jj zbori pojo pesmi o P* tt- I ^ Opoldanski operni koru ^ Koncertni valčki; s*®, popularnih orkestralni^ p*( 14.30 Nove knjige: ‘ eSl,ii Sj» zanske m množične e-, i ^ Ljubljanski komorni (jtr^dir Zabavna glasba; 15^rtotniTa-ge; literature - Pesmi t-n u{» kovca; 16.00 Glasbene wSan, 17.15 Želeli ste '^sti;U 18.00 Domače aktualU)g3o p Pesem skozi stoletja, ^ i ‘,'Vr žinski pogovori Toličič: Mladostnik m blemi - II. del; I*;"^ popevke: 20.00 Ku' rtgoV p nik; 20.15 Javni v0y • ,f domačih pesmi *n ' jnsah’ ,.*!1 delujejo priljubljeni M°weir solisti; 21.00 Albert«, f. (literarna oddaja), rrriO 'jiit deissohn-Barthold.vj ,„-.ein-b molu op. 49 (Rdbtno Piatigorskv). .» j, tnrKVH"^ p0$ 10.00 Prenos ce.r,tcV Mont'rA"- nirh svečanosti 'e . 17.30 Spored za otroke. ^ sti; 21.00 Odnehaš * - W ješ: 21.50 Igra ork» Hampton. ■ nji poti našo pred pozabno Marijo zor?® roj. Lavrencti se iskreno zahvali*1' ^.j|c> zaiujočjan K®* Trst, 19.4.1956. - > V starosti 89 Jug v ^ nenadoma prenU jozeia iflj*, in Stanko, rte«»: Nives in Sabin®, os(gli ste. pravnuki in niki. 0s V- Genova. Trst. Rome (Ohio). ZAHVALA -.ir h t^ Vsem, ki so z nami sočustvovali 00 gubi naše predrage zene in matere ELZE ŽNIDERŠIČ je najprisrčnejše zahvaljujemo Posebn*vljanS*Lili darovalcem lepega cvetja, pevcem barko in Komornega zbora ter vsem, ki s° ' na zadnji poti, , < ŽALUJOČI Trst, 19. aprila 1959. KEALISTICNA STAL1SCA NENNIJA NA ZASEDANJU CK PSI Dosledno razčiščenje pojmov porok za dosego enotnosti red upravnimi volitvami lit lil ’ katerih važnost tfeba posebej poudarjati, le kot nujno pokazala po-re a po sestavi enotne liste tistih socialističnih sil, 8 erih cilj je, da se zagotove ^darodna pomiritev ter so-li*jVari-'e’ č'm širša udeležba “ stva pri upravljanju držaje' demokratičen razvoj na I* P°dročjih državnega živ-Ja. da se zagotovi spošto-tial ' i2Vaian.'e ustave, sn-ij, "Jj1 'a človeških svoboščin "• v tem cilju se že sklepata ™azumi med PSI (Sociali-(,‘™° stianko), levico PSDl 8'jsnsko socialdemokratsko Ci^"k0)' (Neodvisno so- PopoiU5n° zvez°) ter Unita ,3 ted upravnih volitev, je , e* Nenni, se pričakuje, da 0 omogočile v bodoče neko sbi"'^0 or'entacijo P osni nacionalni politiki, našega nasi j parlamenta in delu vlade, sv°ji zadnji seji je CK v... y sPlošnem določil svoj tildi Program, hkrati pa ie i in to, se zdi. v prvi vršit' proučil splošno politično uUj'ii° tako z roednarodne-*ot nacionalnega vidika. ®aVumljivo, da je bil v tem p, !ru zadnji kongres KP SZ , ®et najbolj obširnega ob-Vnavanja. za razliko od KPI ki Psno njenega vodstva »o a ni hote!o boli določ’ SVe,.j01akniti in je raje po-ja 0 v'ečjo pozornost, vprs-w Iei» upravne politike. Nen-,jj.Pa se je o tem jasno izra-je' )* treba biti zelo ozek, ir,.1 > da bi se v 20. kon-Unj11 ^ SZ moglo gledati tj 0 razčiščenje vprašanja vtem Prtni ku!tu stalina' C nk0., dejansko predstavlja t,e naivažnejših prelomnic Hs atn° za sovjetsko ljudstvo, Kat ei 23 vse delavce sveta. VoditZa nas’ ie nadaljeval k... eIi PSI, v tem kongresu predstavlja za nadaljnjo pomiritev v svetu, je ugotovitev, da v socializem vodijo številna pota in pa to, da vojna ni neizogibna. Osnovno ideološko nasprotje, je dejal, ki je leta 1921 previdlo do razkola, je bilo prav v našem stališču, da predstavljata boljševizem in sovjetski sistem rusko, ne pa hkrati tudi splošno pot v socializem. Potem ko je bil Nenni omenil, da vedo sovjetski voditelji sami najbolje, kako bi neka kritika, ki bi se izčrpala samo v obsodbi Stalina ;n kulta osebnosti, ostala brez vsake zgodovinske resnosti je postavil zahtevo, naj se raje ta kritika razširi na določen celotni sistem. Odkloni, je nadaljeval, do katerih je prišlo v sovjetski delavski demokraciji, in na katerih osnovi se je utrdila vsemogočnost birokratičnega aparata in policije, so v tesni zvezi z določenimi zgodovinskimi koncepti, ki jih je treba proučiti in popraviti. Glasilo neodvisnih socialistov «Risorgimento socialista« pravi s tem v zvezi, da se neodvisni socialisti nikakor ne morejo ne strinjati s temi ugotovitvami, ker so jih neodvisni socialisti ves čas iznašali, dasiravno so se s tem izpostavljali napadom in zasramovanju obeh kominfor-movskih skupin. Končno je Nenni pozval vse člane stranke, da pristopijo s tem v zvezi h kar najbolj popolni avtokritiki, rekoč: «Kar se je zgodilo, je za nas resno opozorilo in pouk, posebno, ker smo večkrat o-mahovali, ali naj, zaradi sovražne propagande in lastnega prestiža, uporabimo pravico in dolžnost kritike. Nikdar ne Kio, je doprinos, ki ga tj,. JlJGOSLOVENSKA RE- >Cr?A MEDJUNAHOUNO ' štev. 3, Beograd, z 10 Vsebino: Dr. Milan 'ktiv!" Pfavni aspekt mirne Jr. koeksistence države. SjU- aksander Magareševič X°tr«deljenje i dr. medjuna- R. Lukič s Pravo, s* v»a priroda medjuna- k ‘Prava (diskusija), Mi- . Pdnog prava (diskusija). Ih, °vič — Neka razma-Pravnoj prirodi me- fW*n:rtiir Jankovič Poginu l7k reviziju Povelje U-ko„=. “> nacija; Vojislav Si- le,." Medjunarodno prav- W*ndi|i; dr. Aleksandar 8a ^ ~~ Svajcarsko civil-MlH S. v°i B. Eisner — llpo-Urodn d'katura o medjuna-^ej|te°ln Privatnoin pravu — Stav,^sp°dahsko raz ^ 1965 — Ljubljana. 195« J®UBL1KA, št. 2 marec . agreb. t K Dekič; BREZ M1LO- r^blk P°Vest. — Izdala DZS, )atla 1955. Pr ustavne retorme stavljata dogmatizem ter kon- litvami, ni dovolj časa na formizem negacijo marksizma«. Proti tem trditvam in ugotovitvam Nennija ni bilo bistvenih ugovorov, ali nasprotovanj. Vprašanj, ki jih je bil iznesel, pa so se bili zatem dotaknili še številni diskutanti. Med temi je poslanec Riccardo Lombardi dejal, da je za italijanske socialiste vsekakor najvažnejše to, kar iz XX. kongresa ni težko povzeti, namreč,- da rešitev notranjih vprašanj ni moč pričakovati v obliki zunanje intervencije, na kar so se doslej zanašali mnogi delavci. Lelio Basso, ki je bil prav zaradi svojih zahtev, da vodi PSI od Kominforma bolj neodvisno politiko, več časa odstranjen od vodstva, pa je v diskusiji opozoril, da se mnogi člani nikakor ne morejo otresti stalinskega vpliva ter mu ostajajo zvesti, vtem ko nekateri drugi začenjajo dvomiti tudi v tiste revolucionarne pridobitve, ki so se bile v SZ dejansko dosegle. Te stvari, je pripomnil, se ne smejo tako postavljati, marveč je danes osnovna naloga v tem, da se vse tiste negativne posledice, ki so se pojavile iz določene diktature; birokratizem, pomanjkanje iniciative od spodaj, konformizem itd., čimprej odpravijo. Kot razvidno, se je v vrstah PSI dokaj energično in brez predsodkov načelo to važno vprašanje, ki je zraven drugega važno tudi zaradi tega, ker je od njegove pravilne ter iskrene analize ter ustreznih zaključkov odvisna nadaljnja perspektiva glede e-notnega nastopa vseh resničnih socialističnih sil v državi. razpolago, da bi se v tem smislu šlo stvari do konca, pa bo to, upajmo, vsekakor storjeno po 27. maju, ko bodo volitve končane. Nova ameriška prisega V kratkem bodo v ZDA u-vedli naslednjo »demokratično« novost: Vsi tisti ameriški državljani, ki žele dobiti po'ni list za potovanje v inozemstvo, bodo morali položiti formalno prisego, da niso nikoli pripadali komunistični stranki. To napoveduje «New York Times«. Sklep so sprejeli v ministrstvu zunanjih zadev. V ameriških uradih za potna dovoljenja se bo polagalo dnevno povprečno 3000 takih priseg. Res čudna so pota človeške neumnosti! SlS.V«. HARiBOk SOS rAHJ 60 H '6k£5TAMtCA /2_SM* lLJUBUANA™BOVLJ£ \ n M **MJSCiN4 003 la e 30 “LAVE >5 M* KOV* GORICA Z a G* GB UfLCVAa 8 Mt* y B 70 PO L* J&osje* is »NINA PJEC/M. C JAK 4 A M W INDlCt 84 M iv 5L 6*01 JAJCE BEOGRAD ZvOkNtK 84 \ \ /ko S TOL A C ki/lUBAA* □ 'vuBRAVlCA 236 MW 30 MtN 24Z 21W S/POVO 76 N vre:< II ■ ZENtCA t8 "V* \ HAJDAMAEK K A KANJ \PE*UCA\ . BfggfT J □ JABLANICA CP\/ENt *OD£ t/0 '“'••O . 120 U 6/STB/co 'OO '1AN0JL0VAC'2/ST\ JA/ZUGA V/, 6 B LA VAT/c EVO °e£NJ 34. S □ GPA60v/CA 30 DRE ZN/CA 48S salakovac So JUGOV/n/L 25 KR Al JE 'pš* UČIČ2 'vta'V' */£>*i. jipNu' i OUBPDV ECO M W vrl A 32, • jKefje i9 KI AVB DVD do>'zzz ?t.t N Cftrrr & b * Tl KV E S SO Sudan-nova neodvisna država B B T£ •*» n e v OBRATU Alt tHAONJt ^ O PROJEKTIRA K P TE ‘N N e • RT P H(J XV v OBRATU AU GR* ON Ji O PROJEKT/BANE R*R 'iO k» O RTA 220 rv # RTP 380 KV — HO KV v OBRATU - — HO KV IV PROJEKTU Pričakuje se, da bo v kratkem prišlo v Ženevi do sestanka med predstavniki, odnosno strokovnjaki za elektrogospodarstvo Zahodne Nemčije, Italije, Avstrije in Jugoslavije. Tu se bo razpravljalo o možnostih zgraditve novih hidrocentral v Jugoslaviji, s čimer bi se tako njej kot omenjenim njenim sosedom zagotovila potrebna električna energija. Gornja karta je vzeta iz mape ((Možnosti izvoza električne energije iz Jugoslavije«, ki jo je leta 1955 izdala v Ženevi Evropska gospodarska komisija. Kot vidimo, bi morali, zaradi nagle graditve v Jugoslaviji, vnesti v karto že mnoge spremembe. Nekatere od označenih projektov namreč v Jugoslaviji že sami grade, druge pa so celo dokončali Sudan pomeni v arabskem jeziku «deželo črnih«. Trenutno je najmlajša republika na svetu. Postal je neodvisna država letos prvega januarja in se tako postavil v vrsto dosedanjih neodvisnih držav afriškega kontinenta; Egipta, Etiopije, Liberije. Libije in južnoafriške Unije- Po svojem obsegu sodi med največje dežele na svetu, ne tako po številu prebivalstva in svoji razvitosti. Geografsko leži v severovzhodni Afriki, južno od E-gipta, zapadno od Rdečega morja. Eritreje in Etiopije. Na jugu meji na Kenijo, Ugando in Be'gijs^' Kongo, na vzhodu na Francosko ekvatorialno Afriko. Obsega okrog milijon kvadratnih kilometrov, je torej večji od Nemčije, Francije in Anglije skupaj. Natančen popis prebivalstva še ni bil izvršen, računa se, da šteje Sudan danes 15 milijonov prebivalcev. Zgodovina sudanskega ljudstva je tesno povezana z zgodovino Egipta in Etiopije. Vse tri dežele leže ob Nilu, PODMORSKA ARHEOLOGIJA NAM OD smemo pozabiti, da je resnica, Glede na to, da pa zdaj, revolucionarna in da pred-1 neposredno pred samimi vo- 2200 let staro «vino-pošast» - Pokopališče ladij iz drugega in prvega stoletja pred našim štetjem na pomorski progi, ki je vodila iz velikega pristanišča Pozzuoli, mimo ligurske in provensalske obale, v Španijo - c Podmorski muzej > profesorja Maiurija m ^ -H m i s- ' ■ v ' <\ IŠi j::"- ' ■ , u - Poleg arheologije na kopnem, ki se je zlasti v poslednjih desetletjih razvila do prej neslutenega obsega in dosegla velike uspehe, obstaja tudi neka nova njena veja, in to je morska, odnosno podmorska arheologija. Ze stoletja se je ribičem posrečilo izvleči s svojimi mrežami, zlasti na obalah Italije, Grčije in Male Azije, predmete, ki imajo arheološko vrednost, kot pa primer Zgoraj: Preprosta bluza iz bombažnega čipkastega blaga ali nglona s kratkimi kimono rokavi; Levo: Bluza iz belega in modrega popeli-na, ki se lepo ujema z modrim jopičem ali z enobarvnim modrim kostimom ISO LETIH PREKINITEV Z BRITANSKO USMERJENOSTJO resen ecen je s Ce j 1on a kipe, vaze, kose arhitekture, zanimivejša neka najdba pred 'il-O Se je razpršil mit o trop- O c in Sumiieve H, fbj v b-ejlonu se danes ne (J 8lte-= niti ®kozi ta m,t' < »‘Oku -zasPanera v ~ liti Več ti tr1 reklamno propa- {.°z e°vinskih družb za 1 N® Ceilonu ie sore. Lahova beseda, ki so Cejlonu je spre. 0sem milijonov oto- [i^K, v teh poslednjih ",VT*' 1 ’ * so na le v svetu vznemirila te ,>neVld3l> rto sedaj lih fen*. p,antaže in tran-C[ £>>«a. Kar so Cej- , ^'ste ljudi, ki Vir).,- . inčune reldad^-^ ”‘h «0 let. C/1 ir,r't£>‘ne K ke Jronte . , i . se vršile pred :*t . so odkrile, da lit1' ' el za mnoge stvari, H* notranJa Pc S,.v cnw,Mnngl lvici- v glavnem >■ d eiloa »S .Vo>itve .Krobi I ene ne bodo pri pomembnejše Cjj Sreob Voli,ve pa so pri ^ ^ n ral' te °P4“ HjL ,e^rijetno presenetil V\af,°Se^anjegH predsed- L Žrtk. q^. i. ______ ^otelavale, nam-Nacionalna stran ’0Zai''ii'-'Vela P°P°ln P°ra j*st novem pari« osem poslanski*' nsedaivjih 54. Sam f9so; jp dobil koma) ne- Ve* kot neki mladi 22-letni študent, ki je bil njegov protikandidat. Tako ni bilo izvoljenih osem bivših ministrov. Cejlon in azijska pihanja Razpoloženje cejlonskih volivcev, katerih število presega 3.5 milijona, je prineslo prepričljivo zmago združeni ljudski stranki, ki jo vodi So-lomon Vest Ridžvej Dijaz Ban-daranaike. Ta opozicijska fronta je obljubljala Cejloncem, da ne bc vodila take politike kot lCotelavala, kar ji je zagotovilo večino na volitvah. V Kotelavalovi vladi, kakor tudi v prejšnjih vladah, ki so si sledile po proglasitvi do-minionskega statusa za Cejlon v letu 1948, so Cejlonci videli Britancem naklonjen-režime. Tudi mimo dosedanjih tes nih stikov z britanskim Com-monivelthom, kot bližnji sosed Indije, jc Cejlon globoko občutil povojna gibanja v Azi ji. Omejene možnosti razvoja pod dosedanjo upravo, tudi mimo britanskih kreditov in sprejemljivih investicij, so se pokazale v še bolj pomanjklji-vi luči spričo naglega razvoja v Indiji in Burmi. Po bandunški konferenci se je tuHi na Cejlonu začelo naglo širiti razpoloženje v prid azijske solidarnosti, izvenblo-kovske politike in mirne koeksistence. Zlasti so se okrepile težnje po hitrejši gospodarski in politični neodvisnosti. Združena ljudska fronta je upoštevala to razpoloženje in brž postala nosilec zamisli o globljih spremembah v notranji in zunanji politiki Cejlona. Solomon Bandaranaike je v predvolilni kampanji nastopal s programom, ki predvideva gospodarske in politične spremembe, in ne le ureditev jezikovnega vprašanja kar je londonski »Ekonomist« nedavno priporočal, verjetno po vzoru jezikovne razdelitve med Indijo in Pakistanom, koi ključ za rešitev notranjih težav. Sef opozicije, ki bo po zmagi na volitvah verjetno sestavil novo vlado, je izjavil, da bo vodil politiko, ki se ne bo približala nobenemu bloku in zboljšal stike z neodvisnimi azijskimi deželami. Napovedal je vzpostavljanje diplomatskih odnošajev z, Moskvo in Pekingom, spričo dejstva, da Cejlon že ima take Stike z drugimi državami. Notranje reforme Po llandaranaikovem programu se bo Cejlon trudil za to, da bo v enem letu postal republika, kar bi pomenilo, da bi se sedanji status dominio-na zamenjal s položajem republike, kot se je to zgodilo z Indijo, ki je ostala v Com-monvvelthu, ah s položajem Burme, ki je izstopila iz britanske skupnosti narodov. Po programu zdruzene ljudske fronte si no‘ranji razvoj zamišljajo v smeri hitrejšega razvoja in • gospodarske ter kulturne osamosvojitve. O-menja se tudi možnost nacio- nalizacije tujih plantaž čaja in kavčuka ter ukinitev britanskih letalskih in pomorskih oporišč v Negombu in Trin-komali. Do sedaj so cejlonsko gospodarstvo usmerjali na proizvodnjo izvoznih surovin, pretežno čaja, kavčuka, sladkorja in riža, medtem ko so rudna bogastva in možnosti industrializacije ostale neizkoriščene. Tipična za cejlonske notranje razmere je tudi okoliščina, da je Bandaranaike smatral že sedaj za potrebno napovedati, da se bo Cejlon razvijal v smeri socializma, kljub temu. da njegova stranka še nima ustreznih izkušenj. Očitno je. da ideje o socialistični družbi, ki jih sprejemajo tudi v sosednih deželah Indiji in Burmi, naletijo na širok odmev tudi pri cejlonskem prebivalstvu. Ce dosedanji razvoj dogodkov v tako imenovanih novih azijskih državah spremljamo z zadostnim realizmom in objektivnostjo, po'em je ne- umestno meriti dogodke na Cejlonu z zastarelim merilom in jih ocenjevati le po tem. ali gredo v korist »Zahoda«, ali v korist «komuoizma». Na Cejlonu je v teku globlji notranji preobrat, ki gre za tem. da se krepi politična in go- spodarska neodvisnost dežele in njenega vsestranskega razvoja. To je del procesa, ki ie razširjen po vsej Aziji, ki poleg poudarjene »azijske solidarnosti« pušča odprla vrata za sodelovanje in sožitje tudi | z neazijskim svetom. in tudi denar. A ko se je začelo z raziskovanjem morskega dna s pomočjo podmorskih kabin ali potapljačev, so se pokazale nove možnosti. Danes, ko ie mogoče doseči globine več tisoč metrov; ko obstajajo lu-di podmorska «motorna kolesa«, popolni aparati za podmorsko slikanje in filmsko snemanje, se odpirajo velike perspektive za podmorsko arheologijo. Od leta 1908 do 1930 so organizirali šest ekspedicij, ki so raziskovale morsko dno pred tuniško luko Madhie. Iz globine 40 m so izvlekli nai-različnejše stvari: veliko število jonskih kapitelov, bronastih predmetov, svečnikov, vaz, amfor itd. Da bi mogli namestiti to veliko arheološko bogastvo, je bilo potrebno urediti pet velikih dvoran v muzeju Alauoi v Tunisu. Kako so vsi ti različni predmeti prišli na morsko dno? Strokovnjaki smatrajo, da se je tu potopila večja rimska ladja, nekako sto let pred našim štetjem. A kljub temu, da je bilo šest ekspedicij in prav toliko »izkopavanj«, niso dvignili vsega z morskega dna. Z raziskovanjem so nadaljevali po drugi svetovni vojni, leta 1943. Ekspedicijo so vodili Francozi, to je «Groupe d’Etudes et Recherches soumarines«, pod vodstvom Tailleza in Cou-teaua. Ta poslednji se je svojim batiskafom FNRS III spustil v globino 4150 m, a ne v arheološke namene. Ko so leta 1948 nadaljevali z raz-iskavanji vzdolž tuniške obale, so po petih dneh odkrili na dnu morja trup rimske ladje. Tu so našli še mnogo amfor.kosov lesa, pa še nekaj kapitelov in stebrov, od katerih so bili nekateri težki več kot tri tone. A niti ta ekspedicija ni povsem izčrpala tega nenavadnega arheološkega vira, kljub temu, da je izvlekla na dan izredno mnogo. Najbolj čudno je to, da se na dnu morja nahajajo nekateri -deli stare arhitekture, stebri, kapiteli in podobno. Znano je, da so nekateri deli kopne zemlje danes pod morjem, in celo nekatera mesta, ki so obstajala pred več tisočletji, a je to bila posledica potresov. V tem primeru pa ne gre za to. Obstajajo dve tezi o tej najdbi pred tuniško obalo. Baje gre za neko rimsko ladjo, ki je prevažala predmete naplenjene v Atenah 86, leta pred našim štetjem, m jih hotela raztovoriti v rimski posesti v Afriki. Toda vprav zato, ker je bila ladja natovorjena s pretežno gradbenim materialom, je nastala druga teza, namreč, da so Rimljani s to ladjo prevažali v Afriko dele za svoje gradnje, to je, da so v Italiji gradili «montažne» dele, ki naj bi jih nato montirali v Afriki. Tako naj bi se bili gradili rimski templji v Afriki, nekako tako, kakor so neki bogati Američani prevažali iz Velike Britanije neke stare gradove in jih doma premontirali iz originalnih delov. Ni potrebno podčrtati kakšno važnost ima za znanost ta najdba pred tuniško obalo. S proučevanjem tega dobivamo nove podatke o stari civili- ltalijansko obalo v Liguriji. Tam so na morskem dnu našli ladjo z vsem njenim tovorom. Tudi ta ladja je iz dobe pred našim štetjem. Ge-novežan Quaglia, ki je tudi lastnik ladij, je žrtvoval del svojih sredstev in potrebno tehnično opremo za te vrste raziskovanja. To je bilo leta 1960. S pomočjo posebne ladje in skupine spretmh potapljačev so iz velike globine izvlekli .iz. te, ladje celo bogastvo. Samo amfor, v katerih se je prevažalo vino, je bilo 728. Izvlekli pa niso vseh. Računajo, da jih je ostalo še več kot 2000. Našli so veliko količino krožnikov in najraz-novrstnega posodja, čaš, zlatih in kovinskih predmetov. Tako se mogli rekonstruirati celoi-no vsebino ladje in življenje na njej. Podoben podvig so izvršili leta 1952 in 1953 v mar-seillskih vodah. Tam so odkrili ladjo, ki je ležala na morskem dnu celih 2200 let. Iz ladje so izvlekli 250(1 am-fo', a to je bila le tretjina tovora. Amfore so bile italijanskega tipa, Vprav te amfore so bile predmet posebnega proučevanja in važen podatek za spoznavanje gospodarskih razmer pred 2200 ieti. Amfore so bile tako d^bro zapečatene, da e bilo vino v njih dobro ohranjeno, kljub temu, da ni bilo več v prvotnem stanju. Slo je za neko tekočino roza barve, v kateri ni bilo več alkohola, pa tudi slana ni bila, kar pomeni, da morska voda ni prodrla vanje niti v 2200 letih! Vodja ekspedicije Couteau je to tekočino pokusil in dejal; »Pili smo vino -pošast, staro 2200 let«. Amfore z morskega dna niso danes več redkost. Imamo mnogo primerov, da sodobni športniki, ljubitelji podmorskega športa, naletijo na amfore in jih odnesejo domov za spomin. Tega je mnogo zlasti na ligurski in pro-vensalski obali, kjer se je pred davnimi stoletji potopilo mnogo ladij. Francoski raziskovalci so prišli do zaključka, da imamo vzdolž ligurske in provensalske obale celo pokopališče ladij, pretežno iz rimske dobe, iz drugega in prvega stoletja pred našim štetjem. Kako bi namreč mogli stalno naleteti na te velike amfore, ki so tipične za tisto dobo? Tod je namreč tekla pomorska proga, ena najglavnejših iz Italije v Francijo in proti Španiji, ker se je takrat plulo pretežno ob obali. Očitno je, da je bil takrat promet vina in olja izredno velik. Na temelju ke-mično-mineraloške analize, ki ima v arheologiji velik pomen, so ugotovili, da amfore, ki so jih našli pred Marseillom, Albengo in Antheo-rom, izvirajo s področja Neaplja. Da je bilo prevažano vino dejansko s področja Neaplja, izhaja tudi iz dejstva, da so bile amfore zapečatene z materialom, ki ga pridobivamo iz vulkanske mase Vezuva. Poleg tega so našli pečate poznanih starih rodbin iz Neaplja. Na temelju teh podatkov so ugotovili, da se je vino tovorilo pretežno v lukah Stabie, Pompeja in Neaplja, a največ v pomorskih skladiščih Pozzuolija. V Italiji se s to novo arheološko vejo peča zlasti prof. Amedeo Maiuri, ki se je povezal z znanim podmorskim šampionom Raimondom Bu-cherom. Ta dvojica ima v načrtu temeljita raziskovanja r.a področju med rtičem Mise-no in Sorrentom, to je okrog Neaplja. Prof. Maiuri smatra, da je to področje pravi podmorski muzej, ki skriva o-gromno bogastvo. Važna je predvsem luka Miseno, kjer je bila za časa cesarja Avgusta močna vojaška pomorska baza za cesarsko tirensko mornarico. Znano je, da je za časa Nerona huda nevihta uničila del te mornarice vprav pred rtičem Miseno, in da so trupi teh ladij tu nekje na dnu morja. Mnogo se pričakuje tudi od morskega dna pred Pozzuolijem, kjer ie bila antična grška luka, in tu je bil — dokler niso uredili Ostije — velik emporij, to je izvozna in uvozna luka, ko je bil Rim na vrhuncu svoje slave. V podmorski arheologiji se danes uporabljajo tudi letala, ki vrše predhodno pregled in analizo iz zraka. Posnetki iz zraka morejo dovesti do izrednih podatkov, največ pa nam seveda nudijo elektronski aparati za jjro-učevanje in raziskovanje morskega dna. ki je zanje osnovni vir blagostanja. Samo skozi Sudan teče Nil v dolžini 3300 kilometrov. S tem, da si je Sudan pridobil neodvisnost, je bila svetovnemu kolonializmu na afriških tleh iztrgana še ena dežela, s čimer je bil storjen pomemben korak na poti postopnega osvobajanja Afrike. Brez dvoma bo primer Sudana spodbuda za vse dežele, ki si doslej še niso uspele priboriti svoje neodvisnosti in svobode. V tem je bistveni del sudanske neodvisnosti, in bo tem večji, čim bolj se bo Sudan notranje utrdil in uveljavil v mednarodnem življenju. Današnji problemi Sudana so isti kot jih imajo vse afriške dežele, ki so dosegle neodvisnost; tu je v prvi vrsti vprašanje odprave stoletne zaostalosti, zatem, oziroma hkrati ustvarjanje pogojev za nadaljnji razvoj, vprašanje ustreznega mesta v mednarodni skupnosti, odnosa do ostalih držav nasploh in sosedov še posebej. Od vsega tega je odvisen notranji razvoj, stabilnost in naglica, s katero naj se Sudan otrese zaostalosti. V nekaj več kot treh mesecih je neodvisnost Sudana priznalo okrog 6o držav. Med temi' so mnoge s Sudanom že vzpostavile diplomatske odnose. Med prvimi sta to storili deželi, ki sta v Sudanu, preden je parlament v Kartumu proglasil neodvisnost dežele, vladali v kondomini-jumu, torej Egipt in Anglija. V Kartum so že prispeli diplomatski predstavniki, Varnostni svet OZN pa je že priporočil, da se Sudan sprejme v to svetovno organizacijo. Seveda si mora Sudan še pred tem organizirati svoje zunanje ministrstvo in diplomatski zbor, ker je prej vse te posle opravljal britanski generalni guverner s svojimi pomočniki. Dornberški pevci v Trstu NOVOSTI S PODROČJA M Tiroksin proti alkoholizmu Eksperimenti, ki so bili iz-ini glavcbol, s pomočjo srca zaciji. V tej arheološki veji je naj- vršeni, ir to z uspehom, na laboratorijskih podganah, so dokazali, da se bodo s pomoč-ji' tiroksina tudi ljudje mogli ozdraviti neke zelo težke bolezni — alkoholizma. Do tega odkritja je prišlo bolj ali manj slučajno. Učenjak dr. Kurt Richter, profesor med.cinske fakultete na baltimorski univerzi, ki se je že dalj časa ukvarjal z vprašanjem zdravljenja alkoholizma, je začel svojim poizkusnim podganam dajati ekstrakt ščit ne žleze, da bi s tem pri teh povečal željo po alkoholnih pijačah. Učinek je bil povsem nasproten onemu, ki se je pričakoval. Ekstrakt je namreč pri podganah povečal apetit za sladkorjem in zmanjšal njihovo zeljo po alkoholu, in to v dokaj radikalnem obsegu. Iste rezultate je dr. Richter dosegel s tem, da je podganam dal injekcije tiroksina. znanega hormona ščitne žleze. To ga je navedlo na to, da je eksperiment ponovil tudi na ljudeh. Prvi rezultati so ugodni, le da do sedaj še ni bilo izvršenih zadostno število eksperimentov, da bi se o tem mogla izreči neka definitivna sodba. Školjkino srce l»ro(i giuvolutlu Skupina ameriških strokovnjakov je pred kratkim iznesla mner.je, da bo v bodoče moč zdraviti migreno, kronič- školjke. Meni se, da je povzročitelj migrene kemična spojina, znana pod imenom acetilholin. Toda. kakšno zvezo ima vse to s školjkinim srcem? Ugotovljeno je bilo, da deluje nanj najmanjši kontakt s to spojino. Dr. Charles Kunk. le, ki vedi omenjeno skupino strokovnjakov je takoj pomislil, da bi se to dalo izkoristiti za ugotovitev, ali v času, ko migrena napada bolnika, ta snov pride v njegov hrbtenični mozeg. To se doseže na ta način, da se v vodo, kjer se nahaja školjka, postavi določena minimalna doza bolnikove hrbtenične snovi. Ce se v njej nahaja acetilholin, povzročitelj bolezni, bi moralo začeti školjkino srce močneje utripati. Sama bolezen bi se s tem, kot vidimo, sicer ne zdravila, vsekakor pa bo to odkritje pospešilo tudi odkritje ustreznega zdravila. V borbi proti ruku Dr. C. P. Rhorias, ravnatelj slavnega »Sloan-Ketterirrgove-ga inštituta«, enega najvažnej ših znan tvenih središč na sve tu za borbo proti raku, je objavil pred kratkim nekatere najnovejše rezultate v borbi proti tej nevarni in zavratni bolezni, ki je doslej se ni moč z uspehom zdraviti. Ti rezultati so naslednji: Odkritje razlik glede kemičnih potreb med rakastimi in normalnimi celicami — od- V nekdanjem Aka- demskem pevskem zboru je pokojni dirigent in mojster glasbene prepesnitve slovenskih narodnih pesmi dosegel zadnje izvirno in pomembno gibanje v slo- venski vokalni glasbi pred nastankom naše paiti2anske pesmi. Akademskega zbora bi več in na žalost tudi mojstra Marolta ne. Vendar So la pokojnega mojstra ni zamrla. Nadaljuje jo nekdanji član tega zbora in mojstrov učenec Cene Matičič, sedanji dirigent moškega zbora »Bojan« iz Dornberga, ki bo nastopil v Trstu v nedeljo 22. t. m. v dvorani na stadionu »Prvi mahi. Glavno težo programa bodo nosile nepozabne Maroltove prepesnitve. kritje metode, s pomočjo katere se lahko vrste raka, ki napadajo ljudi, lahko goje v epruveti, ali na poizkusnih živalih — odkritje zelo učinkovite metode zdravljenja tistih oblik raka na dojkah, ki jili ni moč odpraviti z operativnim postopkom (metoda sestoji v tem, da se bolniku na operativni način odstrani hipofiza) — odkrit je, .da kajenje ne povzroča samo rak na pljučih, marveč tudi v grlu — odkritje, da se z obrezovanjem moških lahko z uspehom prepreči pojav raka na maternici. ArlcrioHklerozit Casopi.je je že poročalo o tem. kako so se na harvadski medicinski fakulteti z uspehom izvršili- znanstveno-medi-cinski eksperimenti, ki jih je opravil profesor omenjene fakultete, William Waddel. Ta je v žile nekaterih starejših pacientov vbrizgal neko posebno vrsto maščob, nakar je lahko ugotovil, da ie iz njihove krvi malone izginila vsaka sled kolesterola. Večina modernih kardiologov je mnenja, da ima ta snov odločilno vlogo pri nastanku in razvoju arterioskleroze. Pri tej bolezni namreč pride dc zoženja krvnih žil ter do zmanjšanja njihove elastičnosti, in to prav zaradi tega, ker se ob njihovih stenah naberejo razne maščobe. Smatra se. ds je med temi najbolj nevaren prav ko-, lesterul. V sedanji mednarodni situaciji se pred Sudanom odpirata dve možnosti: ali se bo v svoji politiki oprl na bandunske koncepcije, se pravi orientiral k neodvisni politiki aktivne koeksistence ter ostal izven blokov, ali pa se bo oprl na eno velikih sil. Sodeč po izjavah sudanskih voditeljev, bo Sudan dal prednost bandunški orientaciji. Sudanski premier Ismail el Azhari je dejal: «Sodelovali smo na bandunški konferenci. Tam smo se obvezali, da bomo podili določeno politiko in tega se bomo v svojih odnosih z zunanjim svetom držali«. Sudan je pristopil k Arabski ligi in s tem odstranil določeno bojazen na egiptovski strani, češ, da bi Sudan utegnil pristopi*i k Com-monsvealthu, o čemer se je nekaj šušljalo. Z Etiopijo je 'Sudan uredil nekatera gospodarska vprašanja, posebno v zvezi z izkoriščanjem Nilovih voda. Podobno tudi z Egiptom. eCvrsto verujem, da bodo Egipt, Sudan in Etiopija v bodoče postali dobri sosedje«, je rekel ob priliki sudanski premier. V času Hammarskjoeldove-ga potovanja po Srednjem Vzhodu, se je sudanski zunanji minister z njim sestal v Kairu, kjer sta razpravljala o pristopu Sudana k OZN. Sudan polaga velike upe v to organizacijo, posebno v zvezi s pomočjo, ki mu jo more ta nuditi, da bi se rešil svoje zaostalosti ter dosegel višjo stopnjo gospodarskega, socialnega in kulturnega napredka. Svojo zunanjo politiko je torej Sudan okviril v načela aktivne koeksistence in spoštovanja listine Združenih narodov, s čimer si edino lahko zagotovi svoj nemoten razvoj, prispevajoč hkrati tudi k utrjevanju miru v svetu in sodelovanju med državami. USPEŠNA BORBA SLOVENSKIH OBČINSKIH SVETOVALCEV Odobritev načrta in finansiranja vodovoda na Oslavje in v St. Maver Izvedba celotnega načrta bi stala okoli 16 milijonov - Z deli naj se čimprej prične Tajništvo goriškega županstva je obvestilo občinskega svetovalca tov. Bogomila Pavlina, da je vlada ugodno rešila zahtevo, naj se napelje vodovod v St. Maver in na Oslavje; za izvedbo celotnega načrta bo potrebnih 16 milijonov lir. Kdor se spominja borbe, ki jo je tov. Pavlin skupno z e-stalimi slovenskimi svetovalci vodil, da bi županstvo napeljalo vodovod tudi v omenjeni vasi goriške občine, ta no prav gotovo znal ceniti pomemben uspeh, ki so ga naši svetovalci dosegli v občinskem svetu. Se prav posebej pa se tega uspeha veselijo prebivalci obeh vasi, ki sami najbolje vedo kako se jim godi v sušnih poletnih mesecih, ko jim v vodnjakih zmanjka voda in jo hodijo iskat k Soči, da lahko napojijo živino. Sedaj, ko sta načrt in finan. siranje odobrena, ostaja še vedno vprašanje tehnične izvedbe načrta, kajti, čeprav »•* vsi prepričani v koristnost vodovoda in njegovo nujnost vo dovodne napeljave v hiši, se bo vendar morda našel kdo, ki bo pomišljal pred napeljavo. Predvsem pa se zdi, da bodo obstajale težave za gradnjo vodohrama na višini 188. kajti županstvo ni plačalo lastniku zemljišča na višini 188 m, kjer so pred dvema letom z vrtalnimi napravami ugotavljali talno vodo, nobene odškodnine za škodo, ki so jo povzročili delavci vrtalnega podjetja. Vse omenjene zapreke pa bo po našem mnenju mogoče odpraviti, ker je želja prebi- ffigjHjftlaas ■1 Je" valstva, da bi imelo vodovod v hiši, zelo močna in jo želijo uresničiti. Županstvo pa naj s svoje strani napravi vse. da se bo ( deli čimjirej pričelo. IZ AZLE V BENEČIJI Otroški časopisi so ga zamikali Pred dnevi se je v Ažli dogodil redek primer. V stanovanje Ermenegilda Venturini-nija se je prikradel mlad tatič. Gospodar ga je zasačil v sobi in ga neprevidno zaprl, tako da je tatiču uspelo zbežati- na streho in od tam na varno. Po prijavi so orožniki začeli s preiskavo in prišli stvari na sled. Mladenič ni nameraval krasti, temveč priti do zaželenih otroških časopisov, ki so jih Venturinijevi otroci vedno prebirali. Ker drugače ni mogel priti do njih, se je prikradel v sobo kar ga je privedlo v neljubo zadrego. Pri izpraševanju je izpovedal, kaj je pravzaprav hotel v tujem stanovanju. Oblasti so mu verjele, toda kljub teinu bo moral odgovarjati zaradi prestopka. ZAHTEVE DELAVCEV V PODJETJIH PROSTE CONE mm naj izplača «unaiantum» 30.000 in pouisa mesečne plače za 5.000 lir 32 uslužbencev Ribi prestopilo od GISL k CGIL - Nezadovoljstvo podgorskih tekstilk zaradi zavlačevanja ravnateljevega odgovora Delavska zbornica (CGIL)»je poslala ravnateljstvu avtopre. prevozniškega podjetja Ribi ter goriški Zvezi industrijcev pismo, v katerem piše, da je prejela pooblastilo delavcev podjetja, naj zahteva od podjetja izboljšanje plač. Zahteva temelji na koristih, ki jih ima Ribi s prosto cono. V sedmih letih je družba imela z olajšavami pri nakupu pogonskega goriva velike koristi. Zahteve veljajo za šoferje na avtobusnih progah, za šoferje KONČNO SO SPOZNALI, DA TAKO NE GRE Davčna pristojnost bo merilo za izdajanje bencinskih nakazil Izvajanje zakona naj se pregleda tudi na drugih sektorjih, ki živijo od koristi proste cone Na račun delovanja upravnega odbora proste cone je bilo izrečeno nešteto kritik, in to ne brez utemeljenih razlogov. Te dni se poznajo prvi uspehi. Sklenili so pregledati celoten seznam oseb, ki prejemajo nakazila za bencin proste cone. Bencinska nakazila bodo odvzeli vsem tistim, k> nimajo v Gorici davčne pristojnosti. Računajo, da bo on bencin proste cone okoli deset odstotkov sedanjih koristnikov- Upravni odbor proste cone bi lahko razobesil ali pa celo dal časopisom v objavo seznam vseh tistih, ki nimajo pravice do nakazil. Upravni odbor Je privedlo do tega koraka dejstvo, da se je število domačih avtomobilistov in motociklistov ter lastnikov večjih prevoznih sredstev od pričetka delovanja proste cone 1949 do danes izredno povečalo in so zato postali kriteriji za razdeljevanje nakazil tako neskladni s stanjem, da so jih morali spremeniti. To bi lahko napravili veliko prej, kajti znano je bilo, da so prav zaradi svole-vrstnega tolmačenja zakona Številni avtoprevozniki izven naše pokrajine vpisali svoja vozila v Gorici, da so prejemali pogonsko gorivo, medtem ko so bili domači lastniki prevoznih sredstev prikrajšani s pogostim zmanjševanjem nakazil. Od pričetka delovanja proste cone do danes bi upravni odbor te ustanove lahko spoznal nepravilnosti, ki so se pojavljale in se še pojavljajo, zaradi katerih se med javnostjo širi val nezadovoljstva. Upamo, da se ne bo ustavil pri bencinskih nakazilih, ampak da bo pogledal tudi v delovanje raznih tovarn, k prejemajo sladkor, kakao -r alkohol brez plačila carine m ne izpolnjujejo pogojev o nameščanju določenega števi o delavcev, ne upoštevajo delovnih pogodb, itd. Akademsko-srednjesolski klub ■ Simon Gregorčič » priredi v soboto 21. a-prila ob 20,30 na sedežu v Ul- Ascoli 1-1., zabavni večer z naslovom «PUSTI ALI VZEMI* Napovedovalec; Bogdan Doberdan tovornih avtomobilov, za pomožno osebje ter uradništvo. Organizacija je obvestila podjetje, da so doslej številna podjetja na področju proste cone izplačala proizvodne nagrade in odobrile mezdne poviške svojim uslužbencem ter zaradi tega smatra, da bo podjetje Ribi upoštevalo zahteve, ki so ,v okviru možnosti podjetja in ki gotovo ni. so pretirane, da jih ravnateljstvo ne bi upoštevalo in s svojim ravnanjem povzročilo nezadovoljstvo uslužbencev. Zahteva vsebuje izplačilo 30.000 lir nagrade v. obliki tuna tantumn, Jci naj se izplača vsem uslužbencem, nadalje naj se povišajo plače za 5.000 lir mesečno, kar naj bi spodbudno vplivalo na delovno storilnost. Zvedeli smo, da je v odseku za prevoz blaga podjetja Ribi 32 zaposlenih delavcev, ki so bili doslej vpisani v CISL, prestopilo v Delavsko zbornico- Predstavniki strokovne organizacije tekstilcev FIOT so sklenili danes obiskati župana Bernardisa. jutri pa prefekta De Zerbija, da jima razložijo položaj delavk v podgorski predilnici ter zahtevajo njuno posredovanje za priznanje zahteve delavk po izplačilu proizvodne nagrade v znesku 25.000 lir. FIOT je že pred vet tedni poslala ravnateljstvu pismeno zahtevo po s-plačilu nagrade, vendar doslej še ni prejela odgovora. Delavke so nezadovoljne z brezbrižnostjo delodajalcev ter so pripravljene svoje zahteve uresničiti tudi s stavko. KINU CORSO. 17.15: »Vojaško sodišče«, cinemascope, G. Cooper. VERDI. 17.00: ((Nevestine solze«, A. Tagliani. CENTRALE. 16.30: »Rop stoletja«, D. Curtis in J. Adams. VITTORIA. 17.00: »Kavalirji iluzije«, H. Lamar, v barvah MODERNO. 17.00: »Šakali«. ZAHVALA Ob hudi izgubi našega ljubega očeta ANTONA SMETA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki »o mu stali ob strani med hudo boleznijo. Posebna zahvala darovalcem cvetja, pevcem ;n vsem tistim, k* so ga pospremili na zadnji poti. JOŽICA, ZLATA in DUŠAN ŠPORTNA AKTIVNOST SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV Tržaški dijaki pred goriškimi v namiznem tenisu in v šahu M namiznem tenisu so zmagali Tržačani z 11:1, v šahu pa s 3:1 V nedeljo je bilo v Gorici sreča-nje v namiznem tenisu med goriškimi in tržaškimi srednješolci. Vsako leto se namreč goriški dijaki srečajo s tržaškimi sovrstnik; v dveh tekmovanjih v Gorici in v Trstu, Taka tekmovanja med sorodnima dijaškima društvoma so prišla že v tradicijo in želeti bi bilo, da bi se tudi v bodoče ohranila, saj se na tak način zamejski dijaki spoznavajo med seboj in gojijo prisrčne stike. V prvem letošnjem srečanju je po dolgem času goriška namiznoteniška ekipa izgubila. Do sedaj je namreč veljala za nepremagljivo in je to svojo nepremagljivost dokazala v številnih tekmah z drugimi tr žaškimi in goriškimi moštvi. Nedeljski poraz pa je preveč občuten, da bi ga morali na kak način opravičiti. Goričani so bili brez vsakega treninga in to se je na tekmovanju tudi poznalo, poleg tega pa so nastopili brez dveh svojih odličnih igralcev Benede-tiča in Bavcona. Zaradi tega je treba, da se za povratno srečanje v Trstu bolje pripravijo. To so sicer tudi že obljubili, ker jim nedeljski poraz nikakor noče v glavo. Tehnični rezultati so sledeči: Patrizio (DSS) - Gruden (ASK) 2:1; Bajec (DSS) - Leban (ASK) 2:0; Sosič (DSS) -Pelicon (ASK) 2:0; Bajec (DSS) - Gruden (ASK) 2:1; Sosič (DSS) - Leban (ASK) 2:0; Patrizio (DSS) - Pelico-n (ASK) 2:0: Sosič (DSS) - Gruden (ASK) 0:2: Patrizio (DSS) Leban (ASK) 2:0; Bajec (DSS) - Pelicon (ASK) 2:0. Dvojice: Patrizio-Bajec (DSS) - Gru-den-Leban (ASK) 2:0; Patrizio-Sosič (DSS) - Gruden-Pelicon (ASK) 2:1: Bajec-Sosič (DSS) - Leban-Pelicon (ASK) 2:1. Končni rezultat: Društvo slovenskih srednješolcev (Trst) - Akademskosrednješolski klub »S. Gregorčič« (Gorica« 11.1. Poleg namiznoteniške ekipe je nastopila tudi šahovska ekipa ASK «S. Gregorčič«; ki je v dosedanjih tekmovanjih pre-' magala ali remizirala s tržaškimi sovrstniki. Prvo in zadnjo točko za Goričane je dosegel Bednarik, potem je klonil v hudi borbi Reščič, isto usodo je doživel tudi Kuster-le na prvi deski proti izkušenemu prvaku Tržačanov Lakoviču. Na drugi deski je kmalu nato klonil še Goričan Fer-letič, v katerega so bila uprta upanja Goričanov za izenačen rezultat. Tehnični rezultati so naslednji: Lakovič (DSS) - Kusterle (ASK) 1:0; Antonič (DSS) -Ferletič (ASK) 1:0; Pahor (DSS) - Bednarik (ASK) 0:1: Rudež (DSS) - Reščič (ASK) 1:0. Končni rezultat: DSS - Trst — ASK »Simon Gregorčič« - Gorica 3:1. mnrni simiht Pro Gorizia-SAVA 1:0 Pro Gorizia je v nedeljo v Benetkah dosegla uspeh ne samo zaradi zmage, ampak tudi zaradi tega, ker je zmagala na igrišču, na katerem je bilo domače moštvo že celo leto nepremagano. V nedeljo so Benečani bili skoro ves čas v napadu a goriška o-bramba, posebno pa vratar Tomasella, je bila odlična. Goriški napad pa je deloval bolj v zmanjšani obliki, vendar so bile maloštevilne napadalne akcije dobro pripravljene Uspeh teh akcij so Goričani dosegli v peti minuti drugega polčasa, ko je Mazzero dosegel edini gol tekme. S tem je Pro Gorizia dokazala, da je upravičeno na drugem mestu. Nasproti 48 točkam Bolzana jih ima 39, medtem ko ji sledijo Dolo, Trento in CRDA s 35 točkami. V nedeljo bo Pro Gorizia igrala na domačem igrišču proti Sacilese. Tekma bi morala biti za Goričane lahka. Juventina Edera 1:1 Zdelo se je, da se bodo Ju-ventinci težko dvignili po hudem porazu pretekle nedelje v Romansu, a zgodilo se je prav nasprotno. V borbi s precej močno ekipo iz Trsta jim je uspelo zaustaviti elan gostov in doseči izenačenje, ki po pravic. povedano, odgovarja realni vrednosti obeh enaj-storic. Pripomniti pa moramo še. da se je juventinskih napadalcev držala še precejšnja smola, saj bi bil lahko končni rezultat v njihovo korist. V prvem polčasu ni prišlo do gola, zaradi izenačene igre obeh enajstoric. V drugi minuti drugega polčasa pa so gostje zabili prvi gol in 'a uspeh so znali odlično izkoristiti. ker so se postavili trdno v obrambo. Da so se trdno držali dokazuje tudi dejstvo, da so juventinci zabili gol izenačenja v zadnji minuti, tik pred sodnikovim žvižgom. Juventina se je s tem izenačenjem povzpela zopet za točko više. V nedeljo bo igrala zopet v Standrežu proti Ponziani. Ostali rezultati so: Sant’An-na - Isontina 3:0. Sagrado -Libertas 2:2. Ronchi - San Gio-vanni 2:0, Ponziana - Mugge-sana 4:1. CRDA - Mossa 3:0, Cormonese - Fortifudo 2:1. Poste - Romans 4:2. Presenečenje v teh rezultatih ie poraz dosedanjega prvaka Muggesa-ne s strani direktnega nasprotnika Ponziane Lestvica je sedaj tale: Ronchi, Ponziana 'n Muggesana 34. S. Giovanni 29 Edera 26, Cormonese 23, Libertas in Mossa 22. Fortitudo in Sagrado 21, Poste 19. Juventina 18, Romans 17, CRDA in SanfAnna 16. IsonUna 12. SABLJANJE Madžari zmagovalci troboja v Parizu PARIZ, 18. — Na sabljaškem troboju med Francijo, Italijo in Madžarsko, ki se je včeraj zaključil v Parizu, je zmagala Madžarska s petimi zmagami pred Francijo s š*irimi in Italijo s tremi zmagami Posamezni rezultati: Floret za ženske: Garilhe (Fr.), Co-lombetti (It.) in Flleck (M) vsaka z eno zmago in enim porazom; Moški - meč: 1. Mouyal (Fr.) 2 zmagi, 2, Sa-kovics (M) 1 zmaga in 1 poraz, 3. Delfino (It.) 0 zmag; Moški - sablja: 1. Karpati (M) 2 zmagi, 2. Lefevre (Fr.) 1 zmaga 1 zmaga 1 poraz, 3. Benvenuti (It.) 0 zmag; Moški - floret: 1. Bergamini (It.) 'i zmagi, 2. Fulop (M) 1 zmaga 1 poraz, 3.' D’Oriola (Fr.) 0 zmag. KOLESARSTVO EIBAR, 18. — Po 5. etapi, v kateri je zmagal Spanec Bo-ver v času 1.29’50” in v kateri so tekmovali na kronometer, je splosni vrstni red kolesarjev v dirki za veliko nagrado Eibar naslednji: 1. Lorono (Sp.) v času 22.38*11". 2. Bover, 3. Gual, 4. Galdea- no, 5. Gelabert (vsi Španija). Italijanski tekmovalci Pado-van, Ponzini in Astrua so z več kot 1 uro zaostanka na 34., 36. in 37. mestu. CARRARA, 18. — V nedeljo bo na 230 km dolgi progi druga vožnja za cestno prvenstvo neodvisnih. Dirke se bodo udeležili Bortolozzi, ki vodi po prvem tekmovanju, bivši svetovni prvak diletantov San-te Ranucci in drugi kolesarji, ki so se udeležili pravkar zaključene dirke po Siciliji kot Ciancola, Zucconelli, Pellegri-ni, Falaschi, Polo, Cassano, Sartini in Rio. ANTWERPEN, 18. — V drugi 200 km dolgi etapi kolesarske dirke #3 dni« na progi Antwerpen - Malines - Ant-vverpen, je bil vrstni red na cilju naslednji: 1. Van Loov v času 5.14’55”, 2. Plankaert, 3. Elliot (Irs.) 5.15-13”, 4. Vlae-yen, 5. De Bruyne 5.t7’24”, 6. Impanis, 7. Van Nisten, 8. Mo-ser (It.). V splošni klasifikaciji vodi Van Looy sledita mu z istim časom De Bruyne in Impanis. 4. Van Nisten, 5. Moser, itd. Vasco de Gama-Crvena zvezda 0:0 BEOGRAD. 18. — Mednarodna nogometna tekma med brazilijanskim klubom »Vasco de Gama« in Crveno zvezno se je kcnčala neodločeno 0:0. Okrog 20.000 gledalcev je pričakovalo mnogo več od obeh nasprotnikov, k' sta prikazala zanimivo toda neučinkovito igro. Gostje so pokazali vrline južnoameriškega nogometa, hitrost in tehniko, zlasti pa dobro igro z glavo, dober start, razočarali pa so z netočnim streljanjem na gol. To velja sicer tudi za domače. Glavni brazilijanski igralec Ademir ie bil danes le senca nekdanje slave. Najboljši igralec na terenu je bil stari jugoslovanski reprezentativec Rajko Mitič, ki je neumorno gradil igro, toda njegovi soigralci niso znali izkoristit: številnih priložnosti, ki jih je ustvaril s svojim točnim podajanjem. Reims v finalu EDIMBURG, 18. — V povratni polfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov je francoski prvak Reims premagal škotskega prvaka Hiber-niana z 1:0. Ker je Reims zmagal tudi v prvi tekmi z 2:0. se je plasiral v finale, kjer se bo sestal z zmagovalcem dvoboja med Milanom in Real Madridom. PRIPRAVE ZA NEOELJSKO TEKMO Z GRČIJO Slaba igra «kadetov» Bettini namesto ftallij« V včerajšnji trening tekmi je B reprezen tanca premagala Sambenedettese z 1:0 FIRENZE, 18. — V trening. med Milanom in Real Madri- tekmi je danes B reprezentanca Italije, ki bo v nedeljo v Neaplju nastopila proti reprezentanci Grčije premagala svojega nasprotnika Sambene-dettese (vodilno moštvo C lige) s tesnim rezultatom 1:0 (1:0). B reprezentanca je nastopila v I. polčasu v naslednji postavi: Lovati; Farina. Garzena; Emoli, Zannier, Posio; Mucci-nelli, Burini, Galli, (Lojodice) Pbzzan, Brugola. V vratih nasprotnikov je igral rezervni vratar reprezentance Panetti. Gol je dosegel Galli v 13’ na Muceinellijev prediožek. V tem delu igre je napa 1 repre-zentativcev po zasluei Gallija in Mucc.nellija igral se precej dobro, vse dokler ni moral Galli v 28* po trčenju z nasprotnim igralcem zapustiti igrišče. V drugem polčasu so reprezentanti igrali brez Gallija :n brez Muccinellija. Igra je zelo upadla in čeprav je Sambenedettese dalj časa igrala samo z 10 igralci, reprezen-tativci niso bili sposobni izvesti niti ene resnejše akcije proti vratom nasprotnikov. V celoti trening tekma ni zadovoliiia. Najslebši del reprezentance je bil napad, še kolikor toliko dobri pa sta bili kr.ilska in obrambna vrsta-Odlična oba vratarja. Namesto Gallija. kateremu so se zopet povrnile bolečine zaradi nedavno pretegnjen.; mišice na nogi, je bil danes pozno zvečer pozvan v B reprezentanco srednji napadalec Lazia Bettini, medtem ko so levo krilo Fiorentine Prinija opozorili, naj bo pripravljen da lahko, po potrebi vskoči v A reprezentanco. Brez Bergamaschija Milan proh Real Madridu? MADRID, 18. — V jutrišnji polfinalni tekmi za pokal evropskih nogometnih prvakov dom, bosta enajstorici predvidoma nastopili v naslednjih postavah: Milan: Buffon; Beraldo. Pe-droni; Zagatti, Liedholm, Ber-gamaschi (ali Ganzer); Dal-monte. R i c a g n i, Nordahl, Schiaffino, Valli. Real Madrid: Alonso; Atien-za II.. Marquitos; Lesmes II., Munoz, Zarraga; Joseito. Ol-sen, Di Btefano, Rial, G^nto. Pri Milanu je negotov nastop Bergamaschija, ki se ga je včeraj lotila lahna influenca. Tenis v Genovi GENOVA, is. — Drugi dan III. mednarodnega teniškega turnirja v Genovi so bili doseženi naslednji važnejši rezultati: Moški: Stewart - Covi 6:4, 6:3; Brar.ovič - Reyes 8:6, 6:0; Drobny - Ebner 6:1. 4:6, 6:1, Wermaak - Willey 6:2, 6:4; Black - Maggi 4:6, 6:0, 6:1; Si-rola - Marchesini 6:2. 6:4; Hammersley - Segal 6:3, 2:6, 6:2: Stockemberg - Pottinger 6:1, 3:6, 6:2; Sirola - Iftokhar 6:1. 6:2. Zenske: Long - Mitrovich 6:4. 6:2; Bewer - Molinari ods., Gibson - Pumpo 6:1, 6:0; Gibson - Veronesi 6:0. 6:4; Ramo-rino - Migliori 3:6, 6:1, 7:5; PRVA ETAPA MOTORNE KROiNEj>}*E Mendogni na motorju Morini dosegel povprečno hitrost 132.5 to Tudi v ostalih kategorijah dosežene visoke PoV" prečne brzine -Dirkač Benzini hudo poško oven BOLOGNA - VIDEM, 18. — Ob prisotnosti izredne množice gledalcev, je bil danes v Bologni start za prvo etapo IV. motorne krožne dirke po Italiji za serijske in športne motorje. Na startu se je pojavilo 252 dirkačev od 255 prijavljenih. Dirkači. Katere so spuščali v presledkih po pol minute, so že takoj v začetku dosegli velike brzine, ki kažejo na to, da bo tokrat skoraj gotovo dosežena večja povprečna hitrost kot na prejšnjih tovrstnih dirkah. Seveda pa ni šlo tudi brez nesreč, ki pa razen ene niso bile posebno hude. Le dirkača Benziniia iz kategorije 75 ccm so morali sprejeti v bolnišnico zaradi pretresa možganov in je njegovo stanje resno. Ostali padci so se končali z večjimi ali manjšimi praskami in večina dirkačev je dirko nadaljevala. V Vidmu, kjer je bil cilj te prve 394 km dolge etape je dirkače prav tako kot na startu v Bologni, pričakala velika množica meščanov. Prvi je privozil skozi cilj dirkač Riva na motorju «Bianchi* serija 175 ccm s povprečno hitrostjo nad 120 km. kar je izredna hitrost, posebno še če se upošteva, da je motoriste med potjo zajela huda nevihta s točo. Rivi je sledil Pro-fetti iz iste kategorije s še boljšim časom, nato March' in Bertuzzi na motorju Laver-da 100 ccm in kmalu nato Manganelli na motorju Bian-chi 175 ccm. ki je dosegel najboljši čas med serijskimi motorji. Ob 14.17 je privozil na cilj prvi dirkač športne serije Pro-vini (Mondial 175 ccm) v času 2.58’38” in že 17” nato glavni vozač motorjev znamke «Morini» - Mendogni. ki ie dosegel čas 2.58*21” in s tem naj večjo hitrost v kategoriji športnih motorjev. V posameznih kategorijah so v prvi etapi zmagali: Serijski motorji: Kat. 75 ccm - Rippa (Laverda) v času Ktim trn 3.50*18” 102.637 km; Kat. 1T5^ s povprečno 102.637 km: Kat. 10J> * „ . Marchi (Laverda) ■ 111.265 km; Kat. 125 ccm - _ noncini (Rumi) 103.700 km; Kal Manganelli (Bianchi) - 122.632 km. Športni motorji: Kat . - Ghiro (Ceccato) vil. 108.153 km; Kat. 150 1J7JII la (Ducati) 3.21*24 ' t#|Ii km; Kat. 125 c^ ktn; (Ducati) 3.18 08 - ’ . /jjo- Kat. 175 ccm - Mend* rini) 2.58 21” - 132-511 TURNIR KANDIDATOV Smislov pred Geleri6® LEUWARDEN. 18- kolu turnirja V X* ............... svetovno šahovsko v ttr je Smislov po 38 magal Gelerja in !etočke. ^ na vrh tabele s 6- rtije remiji so se k^f^ein * Panno - Szabo. B SpaS Petrosjan in Keres -medtem ko je bila ' ^ Filipom in Pilniko njena- .sl„v 6-! Stanje na tabeli' Sm' gron. točke. Geler. Keres > stein 6 (1). Petrosja Zzabo 5 itd. ^ w Prekinjena Par;'jaJ]Zipo» *e la med Spaskim in je po 49 potezah konc Odgovorni ureO01'1 STANISLAV BEN« Tiska Tiskarski zavod ZT Id1 ŠKRI1J&! predvaja danes ob 18. uri aan ,itilffl: j universall" Kajnova Jlj! Od 21. do 22. ure teievi; uOdnel**^ zijski prenos ali nadaljme predvaja danes 19. t. m. z začetkom * S 1 18. url Vesel, eleganten, razkošen film, poln nepričakovanih domislic. Zloraba očetovstva? . ali upravičena Hannerl, odkritje stoletja Igrajo: HANNERL MATZ. PAUL HORBIGFR. NA COVEN Od 21. do 22. ure televizijski prenos «ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ» laž? adriA' POZOR !!! 3 m volnenega blaga in podloga za moško obleko skupno L 4.950 . 7.480 in „ 10.700 dobite v trgovini LPIRIOT Trsi. III. GinnasliCii 22. lil- oooooo OOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOO01 Vladimir Bartol* MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 57. = Tretje poglavje* Trsi sredi vojne - Prva ljubezen • Zgodba o Šakalu S tisto filmsko zvezdo, ki je v onih letih predstavljala vsaj v Srednji Evropi ženski tip in ideal svojega časa, mislim Heni Porten, nemško filmsko igralko, v katere vitki in vendar polni pojavi in v katere ovalnem obrazu, iz katerega je gledalo dvoje toplih, globokih oči, se je odražala tista nežnost in tista milina, ki ju je terjal od žene takratni okus povprečnega srednjeevropskega zemljana. Vsa dekleta so govorila in sanjala o njej in se nehote z njo istovetila. Filmi, v katerih je igrala, in teh je bilo veliko, so bili najbolj obiskovani in zlasti dekleta so hodila ponovno in ponovno gledat isti trak. Kot doraščajoči deček nisem kina pogostoma obiskoval. Niti mi doma niso dajali denarja, morda pa tudi ni bilo moje zanimanje posebno veliko. Lik filmske igralke Heni Porten se mi je vtisnil bolj v spomin po razglednicah kakor po tistih nekaj filmih, ki sem jih bil morda gledal. Najbolj pa se mi je bil vtisnil v spomin po tem, da se mi je zdela Lina na moč podobna tej filmski igralki. Ne vem, kako bi sodil danes o tej podobnosti. Toda ker pripisuje zaljubljenec svoji izvoljenki vse mogoče popolnosti in ker je filmska igralka Heni Porten utelešala vse ženske popolnosti takratnega pojmovanja in okusa, ni nič čudnega, če sem v svoji zaljubljenosti pritaknil svoji oboževanki tudi vse tiste popolnosti, ki so bile oličene v oni takrat slavni filmski zvezdi. Lahko je ironizirati samega sebe in se suvereno posmehovati lastni mladosti, češ, kako smo bili takrat nespametni in do kolikšne modrosti smo se končno zdaj dokopali. Toda tako gledanje bi nam dalo popačen, neresničen lik človeka in dobe, v kateri je ta človek živel. Samo nepopustljiva in nepodkupljiva ljubezen do resnice more nuditi po možnosti objektivno in neizmaličeno podobo človeka in razmer. Vrh tega bi se mi zdelo posmehovanje nekdanjim čustvom in nekdanjim bolečinam, ki so bila zares in ki so se globoko zajedla v srce in spomin, vse prepoceni sredstvo, da bi se človek z njim postavljal in se kazal važnega v svoji namišljeni modrosti. Imenovali smo te spomine raziskovanje nekega človeka, njegove mladosti ter dobe in razmer, v katerih je ta človek živel. Kakor je v življenju nekega človeka važno vse, kar koli se ga dotakne in vpliva na njegov razvoj in njegovo rast, tako skušamo tudi mi postaviti kamenček za kamenčkom ponovno na isto mesto, na katerem so nekoč stali. Nič naj ne bo premaknjeno, česar se spomnimo, in če kaj bistvenega odpade, naj bo to davek človeški pozabljivosti in zobu časa. S svojo ljubeznijo, z navalom vseh teh čustev, ki so obrnila tako rekoč narobe vso mojo notranjost, sem ostal popolnoma sam. Preden bi se bil razodel ljubljeni deklici, ki se bil rale pogreznil v zemljo. Sorodnikom, sestri, sestričnam in bratrancem se nisem mogel razodeti, ker sem čutil, da bi se mi bili smejali ali me vsaj zafrkavali. Z Ivanom, ki bi me bil najprej razumel, sva se izogibala takim pogovorom. Bil sem vse preveč sramežljiv, da bi bil mogel govoriti o takih intimnostih svoje notranjosti. Kljub temu neprestanemu prikrivanju in zatajevanju pa je bilo vendarle malemu dečku nemogoče, da se ne bi bil ali z razodevanjem ali s trenutnim prekomernim veseljem ali s hipno potrtostjo kdaj izdal Mašenka je gotovo nekaj slutila, saj ni varčevala zmerom s kakim pikrim namigom ali s kakim bolj ali manj nedolžnim zafrkovanjem. In icot se bo pozneje videlo, ji tudi jaz nisem ostal zmerom dolžan povračila. Mladina, ki živi danes, ne čustvuje in ne misli veliko drugače kot je čustvovala in mislila mladina v mojih otroških letih. Toda prav tako, kot se mi takrat nismo zavedali, da ima dotična doba svoj specifični življenjski in torej tudi svoj posebni ljubezenski stil s svojimi izrazitimi tipi in tipičnostmi, tako tudi današnja mladina misli, da se je svet prav zdaj in zanjo rodil in da je bilo vse, kar je bilo poprej, drugačno, staromodno in smešno. Večkrat je bilo že opaženo, da svet napreduje in se razvija v nekakšni navzgor .stremeči spirali. Kdor je ujel dobo pred prvo svetovno vojno še za rep in intenzivno preživel dobo med obema vojnama, se ne bo mogel ubraniti rahlemu začudenju, da se je okus in stil dobe povrnil — v navzgor stremeči spirali seveda — nekako tja, kjer je bil pred prvo svetovno vojno, s primernimi spremembami seveda torej v dobo naših babic. Vzemimo na primer ljubezenski stil, ki je najintimnejši kazalec načina življenja in družbe. Provizorij, kakršno je bilo obdobje med obema vojnama in ki so ga kot takega intenzivno občutili najizrazitejši in najobčutljivejši reprezentanti dobe, ni dopuščal prav tem, da bi se bili v čemer koli ustalili in kjer koli trdno zasidrali. Literatura in najbolj tipični filmi te dobe prikazujejo razočarana in razboljena bitja, ki se zaman trudijo, da bi našla nekje trdnost. Ne boste zlepa našli v teh kulturnih dokumentih časa s seboj zadovoljnih zakoncev, nedolžnih ljubimcev, ki hrepenijo po ustvaritvi doma in družinske sreče. Ljudje te dobe so v tragičnem smislu pustolovci, »skitalci med nebom in zemljo*, da se poslužim izraza enega od najbolj tipičnih reprezentantov te dobe pri nas, Mirana Jarca, ki je padel kot partizan, polni neznane bolečine in razklani v svoji notranjosti, če se dve . njf^p moški in ženska srečata po privlačnosti, zaplameni b* te^.vj »velika ljubezen«, divja, neukrotljiva strast, ki “ po£e> zakonu in domu, temveč ki nosi v sebi že od -0eiie iji ............................ kal svoje tragične smrti. Ljubimci te dobe, ki ustvaritvi doma in družinske sreče, se zde tem '"iLa vVjii nezadovoljnim bitjem banalni, poniglavi in srne„nroeel1!# igralke in veliki igralci te dobe so le redko kdaj P pr0v' i če so, se hitro ločijo. Ljubezen je plamen, ki spfic ričnosti vsega življenja hitro ln burno vzplaim1* neznansko intenzivni strasti, da nato kmalu ugas V vseh dobah so bili ljubimci, ki niso stremeli P »o Kj nitvi svoje zveze. Toda v dobi med obema v°inli0t3e' pf''° taki odnosi resnično «ljubezenski stil* svoje °ored Lit» nasprotje Je bila kakor sedanja tako tudi d°ba ni)' svetovno vojno. Takrat si niti mlado dekle niti če sta bila povsem normalna, nista mogla PredSMi bežni drugače, kakor da Je njen zadnji in edini cj J z n zveza in ustvaritev lastnega doma. Tako si tudi mogel predstavljati cilja svoje ljubezni v čem drUyedUe^l(f v tem, da se bom z Lino, ko se je'bom izkazal v. j,ost ko bom nekaj dosegel, poročil. Bila je ta zaljubil vrste, da si nisem mogel, če sem še tako venomer -olJaJfA' o ljubljeni deklici, niti predstavljati, da bi se z ,,1, u* ^ ali celo objemal. To je bilo, tako sem mislil 1° c ^ njeno zakonu, a do tega uresničitve je bila dolga pot. bi če sta zaljubljenca — ali vsaj eden med n j irIiad*1*®’n»*e,L — j. se drug drugemu približala in ali ^ P sprostila, tedaj navadno poskrbi dobrohotna boginja Priložnost za potrebni prevodnik- plašna, da drugim mušna uoginja rriioznosi za poireDm prevodu*"- . fit>-jji* tak prevodnik prvi opazi in se ga učinkovito P°sl.Vf rtP* ni plahi deček, ki je prvič zaljubljen, v raju je ‘ ki je zavedla Adama. In Adam ni bil v srečo čl°v® pjl ki bi sicer ne bil nastal, — platonik, kakršen Je o katerem tu govorimo. (Nadaljevani•