402
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Dol^o se je že govorila, da bode deržavni minister iz ministerstva stopil in na njegovo mesto prišel vitez Schmerling, ki je bil minister ob časa, ko smo ustavo (Jionštitucijo) imeli, in je sedaj predsednik c. kr. najvišje sodnije* na Dunaji. Čeravno do 9. t. m. se „Wien. Zeit.u ni oklical željno pričakovane novice. da je gosp. Schmerling že izvoljen deržavni minister, je vendar gotovo, da  bo.
—   Druga reč, ki je pretekli teden ne le samo na Dunaji, temuč tudi povsod drugod zvonec nosila, je pravda Richterj e va, ktere konec seje približal. S\ bilo tedaj čuda, da v četertek in petek je bila sodivnica polna, da se je vse terlo. Po zaslišanih vseh pričah in zvedencih je v četertek c. kr. deržavni pravd ni k besedo poprijel in blizo 6 ur govoril ter si dokazati prizadeval, da je Richter vseh treh hudodelstev kriv, zavoljo kterih ga je cesarska deržavna pravdnija zatožila, namreč da je goljufal, krivične vpise delal in ljudi podkupoval, da so njemu v dobiček prestopili službeno oblast. V petek pa je govoril Richterjev zagovornik dr. Berger, eden najslavniših advokatov. Pet ur je govoril in sicer tako, da je vse zamaknjeno bilo v njega in nazadnje je donel tako očiten glas zadovoljnosti po sobi, da je gosp. predsednik mogel opomnili poslušavce, naj bojo mirni. Zagovornik je najpred si prizadjal dokazati, da tožuo pismo prezlo meri v politično pravdo; v drugem delu pa je od konca do kraja overgel vse, česar je zato-ženec obdoižen, in si je njegovo čisto nedolžnost dokazati prizadjal. Ker je zoper to g. deržavni pravd »Hi še enkrat govoril v pondeljek popoldne, ni danes se znana sodba. Kakošna bo, vsak radovedno pričakuje. — Veliko manj je pa ljudem mar za tistih 7 judov, ki so založeni, da so tudi v lanski vojski pri volovski kupci i velike goljufije uganjali, in kterih pravda se je 4. dan t. m. začela.
—   Tudi vladui časnik ??YVieu. Ztg.w je te dni določno
403
rekel, da vse je prazna govorica, kar se govori o tem, da avstrijanska vlada  misli  Beneško  Lahom   prodati.
—   Njih veličanstvo cesarica EI izbe t a je po tele-grafnem naznanilu od 4. t. m. iz Lizbone, 29. dan novembra srečno in popolnoma zdrava prišla v Madciro. kjer bo čez zimo ostala.
—   Na Dunaji bivajoči Slovani bojo prihodnji pust napravili v*opet slovanski  ples, in sicer 5. svečana.
Iz Stajarskega. V Štajncu so bile 4. dan t. m. žalostne homatije. Kakor praski časnik „Gr. T." piše, so vinorejci iz okolice štajarske že več časa mermrali zavolj novega vinskega daca. Ko 4. dan t. m. cesarski davkar, da bi s eksekucijo sterjal vinski davek, pride s 4 žandarji najpoprej v sosesko Trog, so se jim zoperstavili prebivavci iz soseske Trog in Greisdorf poleg Stajnca s cepci, vilami in kosami; žandarji so hitro poklicali še drugih 8 žandarjev iz bližnje okolice wa pomoč. Tak hud boj je bil, da je en kmet pri tej priči smert storil, trije drugi so prejeli zlo nevarne rane, 8 do 10 pa jih je večali manj ranjenih; tudi enega hudo ranjenega žandarja so v Stajnc nesli, 4 drugi pa so tudi veliko skupili. Drugi dan ob eni popoldne je kompanija grenadirjev regimenta Wimpflen-ovcga primarši-rala v Štajnc. Od vseh bližnjih krajev je privrelo ta dan veliko ljudstva skupaj, pa zgodilo se ni nič. Kmetje so rekli, da se ne uperajo zoper davek, ki ga imajo po novi postavi plačati, ampak le zoper to, kako se ta davek pobira; zlasti ne morejo zapopasti, zakaj tudi taki, ki le vodo ali k večernu v gostivnici kozarec vina ali mošta pijejo, vinski dac plačati morajo; tudi se boje, da bi utegnilo po-beranje tega davka čedalje sitniši biti, in zatega voljo se župani branijo davek razpartevati, ker se boje sovražtva. — Tako pišejo graški časniki.
Horvaško. Iz Zagreba se piše ^Casu", da je škof 8trosmajer darova/ 50.000 goid. za napravo j ugos 1 a ven-skega vseučelisča.
Cesko. Iz Praga 9. dec. Današnje „Praž. Nov." naznanjajo razglas novoizvoljenega češkega deželnega poglavarja grofa A. Forgača po dohodu svojem v Prago, v kterem med drugim pravi: ?5Spravu oživiti, organv jej i udržeti v čile a razne činnosti, všelikou snahu k obecuemu dobremu podporovati a touž merou napomahati, aby se bona te sily zeme vyvinovaly, — každemu stavu i každemu ja/,yku pojistiti rovne pravo a stejnou oehranu, — všeli-kemu volnemu hnuti zjednati pruchod , pokud z rnezi zakona a radu nevvkračuje, a vsak oboji bez vyminky a pevnou rukou zachovati v platnosti, — totot jsou hlavni myšlenky, ježto mi budou pravidlem meno pusobeni44.
Ogersko. Iz Pes t a 8. dec. Ustaviti nepokojstvo, so sklenili veljavni mestjani sami čuti nad občnim redom; za to pa so terjali, naj se odpravi policija in namesto nje se spet ustanovi mestno kapitanstvo. — Sedaj še le zvemo, zakaj na Ogerskem nočejo cesarskih orlov več: vladni časnik „Pest. Ofn. Zeit." sam pravi, da zdaj, ko so županije (komitati) spet svojo moč zadobile, naj se cesarski orli na županijskih, mestnih in občinskih hišah nadomestijo s poprejšnimi gerbi, le na vojaških in cesarskih hišah morajo tudi vprihodnje ostati.
—   Konferencija v Ostrogonu se bode začela 17. dan t. m. — 98 mož je v ta zbor povabljenih, med kterimi se oahajajo veljavni Deak, Eotvos itd.
—   Vsem ogerskim sodnijam je ukazano, v službenih pismih namesto dozdaj navadnih začetnih besed pisati: „Njih veličanstvo naš apostoljski kralj".
Iz Verone. „Mil. Zeit/' piše: Vidi se, da smo se v poslednji vojski veliko naučili od Francozov. Unidan je fzm. Benedek ogledaval armado; vidilo se je, da se pri vojakih ne gleda več toliko na parado kakor na izurjenost vojaško; tudi pametna naprava je, da zjutraj o megli in mrazu ne gre vojak več teše na svoje delo, ampak da si pred odhodom želodec ogreje  s ceno kavo.   Na Bene-
škem so naše terdnjave gotove, le pri Borgofortu in Ostigli se še sem ter tje kaj popravlja; toliko bolj pa se delajo tabori v južnih Tirolih proti meji  lombardski.
Laško 5. dec. Sardinci noč in dan delajo priprave, da bojo 8. ali 10. dan t. m. začeli bombe metati v Gaeto: general Menabera misli, da v 14 dneh potem bo cela terd-njava razvalina. Če je res, kar se „Morn. Post" piše 4. t. m. iz Pariza, je cesar Napoleon dal kralju neapolitan-skemu vediti, da je ves upor zastonj. S to novico se pa ujema tudi govorica, da je sardinskim vojnim ladijam ukazano se podati v Gaeto in jo od morske strani obsesti. — V Genovi se nabira pod generalom Klapkom magjarsko kerdelo, na jonskih otokih pa gerška četa pod polkovnikom Karatasorn; tudi poljski general Mieroslavski se je ponudit poljsko četo napraviti, pa Kavour je rekel, da je noče. — Milanežki časnik naznanja razglas Garibaldov iz Kaprere od 27. nov., v kterem pravi: wViktor Emnnuel je za Italijo neobhodno potreben; kdor hoče Italijo, se mora na njegovo stran ustopiti. Ali je Kavour ali Kataneo minister, mi je vse eno — čeravno mi je ta ljubši kakor uni — le to želim in vsi Italijani morajo z menoj vred terjati, da Viktor Emanuei  i. sušca stoji na čelu  500.000 vojakov".
Francozko. Iz Pariza. Čedalje bolj spoznavamo, da prenaredbe, ki nam jih je cesar unidan oklica!, celo nič ne bojo spremenile vladnih pravil. Napoleon hoče biti, kar je bil, s a m o o b 1 a s t n i k , in da bi se v deržavni zbor drugi možje volili, ni misliti. — Za gotovo se pripoveduje, da je višjim oficirjem že napovedano, naj bojo pripravljeni prihodnjo spomlad; tudi vojaškim šolam je zapovedano, naj pospešijo svoje nauke in naj kar morejo skerbe, da se mladina nauči nemški jezik — (ali zavoljo Rajna?).
Poljsko. Iz Varšave 1. dec. Včeraj — ko obletnici velike ustaje v letu 1830 — so bile po nekterih ulicah očitne^ demonstracije,  ktere je pa  policija hitro zaterla.
Cerna gora.   S Cetinja 6. dec.   Knez černogorski je unidan svoji straži rekel,   da  bo  k mali  priložnost imela skazati junaštvo svoje,   ki bo določilo  prihodnjo srečo Cer-% nogoreov.    Govori   se,   da je   knez Francozom prepustil G od i nje (selo v Cernici) za  naselstvo.
Turško. Iz Carigrada 7. dec. — Turška vlada je podala vsem namestnikom velikih vlad pisma, v kterih jim zagotovlja, da je veliki vezir obhodil turške dežele in po odpravi mnogih napak v vladarstvu potolažil nezadovoljnost podložnikov.