Celje - skladišče D-Per 582/1988 'občina Šentjur pri celiu 1 1119882552,115 umar j glasilo socialistične zveze delovnega Ijuds blZ VSEBINE: cobi ss o — Uresničevanje resolucije za leto 1987 — Tudi letos letovanje v Selcah — Majska srečanja — Programi, sredstva, kadri JUNIJ 1988 Št. 115 Uresničevanje resolucije za leto 1987 Analiza uresničevanja resolucije za leto 1988 v občini Šentjur kaže različno uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev. Na najpomembnejšem področju — gospodarstvu smo bili v letu 1987 priča nenehnim spremembam v pogojih poslovanja, ob koncu leta pa tudi ukrepom zvezne vlade (zamrznitev cen). Vsi ti ukrepi so najbolj prizadeli predelovalno industrijo, ki je je v šentjurskem gospodarstvu tudi največ. Zaradi tega in seveda tudi nekaterih lastnih slabosti, nam ni uspelo na tem področju narediti kakovostnega premika — ustrezno povečati družbeni proizvod oziroma zmanjšati razliko med SR Slovenijo in občino Šentjur. Od desetih ključnih nalog nismo uspeli povečati izvoza in deviznega priliva, vseh oblik porabe nismo prilagodili razpoložljivemu dohodku. Naloga, ki nas čaka tudi v letu 1988 je priprava programa sanacije okolja. DPS je imela v letu 1987 3 ozde v izgubi, zbori SO pa so zanje izrekli ukrepe družbenega varstva. Ob koncu leta izgub v teh ozdih ni bilo (Tajfun, Toper), žal pa se je izguba v Modi in Elegantu ponovila v letošnjem prvem tromesečju. Kljub že omenjenim težavam in nedoseganju nekaterih načrtovanih ciljev, smo bili v letu 1987 bolj uspešni pri pridobivanju sredstev solidarnosti in drugih ugodnostih za manj razvite. Iz naslova solidarnosti smo v letu 1987 v naši občini združevali 30 odstotkov sredstev za delovanje družbenih dejavnosti. Iz naslova vlaganj za manj razvite so ozdi izkoristili za 192 starih milijard dinarjev, kar predstavlja 10,7 odstotka dohodim. Na področju materialnih SIS pa smo pridobili še okoli 120 milijonov dinarjev solidarnostnih sredstev. Na področju zaposlovanja smo dosegli načrtovani cilj in dosegli dvoodstotno povečanje zaposlenosti. Čeprav izrazito velikih investicij v letu 1987 ni bilo, pa je bilo po stanju 31. decembra 1987 na območju občine v gradnji 20 investicijskih objektov, vendar več kot tri petine vrednosti investicij obsegajo trije objekti: — Alpos Tozd Cevama — orodjarna, — KK Tozd Klavnica — hladilnica, — SIS za ceste — Jezerski klanec. Večjo investicijsko aktivnost je v letu 1987 zavirala šibka akumulativna sposobnost. Analizo uresničevanja resolucije za leto 1987 so na zadnji skupščini obravnavah tudi delegati vseh treh zborov. Nekatere gornje ugotovitve so značilne tudi za rezultate gospodarjenja, dosežene v prvem tromesečju letošnjega leta. Očitno je, da bo v letu 1988 najpomembnejša aktivnost na gospo- darskem področju. Po tromesečju imamo v občini štiri izgubaše (Moda, Elegant, KOP in KK Klavnica), izgube pa so dva in polkrat višje kot v prvem tromesečju leta 1987. Medtem ko za Modo in Elegant ukrep družbenega varstva še velja, bosta morala ostala dva izgubaša pripraviti sanacijske programe. Medtem ko so finančni rezultati poslovanja glede na celotno gospodarstvo zadovoljivi, moramo v zvezi z ukrepi, sprejetimi v mesecu maju, načrtovati in izvesti vrsto aktivnosti za posamezna področja gospodarjenja. Najpomembnejše je gotovo razbremenjevanje dohodka gospodarstva in osebnih dohodkov. Programi teh aktivnosti in predlogi ukrepov so v izdelavi, dotaknili pa se bodo slehernega okolja. To je tudi edino jamstvo, da bomo ob težavah našli tudi ustrezne rešitve. Komite za družbeno planiranje in razvoj Mladi so praznovali Vonj po pomladi — sonce, sreča, hrepenenje, pričakovanje, ljubezen — bolečina, sovraštvo... ne, ne, nikakor ne! Danes je vendar 25. maj — DAN MLADOSTI! Odprem okno in pomislim — kako lep dan, tako svetel, tako prazničen, tako ... tako poseben. Prizadevni organizatorji hitijo po Titovem trgu, potrebno je storiti še to in ono za osrednjo prireditev mladih, ki jo Društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Šentjur — center že tradicionalno, s svojimi stalnimi sodelavci OK ZSMS, Blagovnico MERX, DO KOP, DO VIZ in OZPM pripravlja pod naslovom »MLADOST JE VESELJE IN NOROST«. Spomin mi seže nazaj v otroštvo, k sošolcem, prijateljem ..., vedno smo mladi znali slovesno, dostojno in prijetno praznovati ta dan, čeprav tudi v mojih mladih letih zelo skromno. Zdramim se, zaslišim glasove najmlajših — cicibanov VVO, stopim k oknu — trg je preplavljen z otroci naše prihodnje generacije, ki brezskrbno rišejo v mozaike z barvnimi kredami »svojo« pomlad — svoje mla- dostno izročilo..., pripravili pa so tudi pester kulturni program. V skupinah prihajajo učenci osnovnih šol in mladinci, med njimi naši gostje — učenci in pedagoški delavci iz pobratene občine Požega. Vezi, ki so se stkajs pred 47 leti, ko so občani Požege gostoljubno sprejeli naše prisilne izseljence in jim nudili drugi dom, so tako globoke in pristne, da ne smejo in tudi nikoli ne bodo šle v pozabo. Nehote mi spomin seže k mojim staršem, imela sta težko življenje, bila sta skromna in poštena. Vedno sta nas otroke učila, naj ne pričakujemo od življenja preveč, naj živimo pošteno, naj ljubimo svojo domovino in se borimo za svobodo, saj sta vba v cvetu mladosti doživljala grozote vojne. Prireditev je tekla dalje, na odru so se vrstile razne skupine in posamezniki, ki so s svojimi nastopi hoteli kar najbolj izpopolniti ta dan. Mladi so pripravili pester program, predstavili pa so tudi svoje tehnične izdelke; prodajali in zamenjevali so razne igrače, stripe, lastne izdelke ... — letos je praktično prvič zaživel ta naš »mali šentjurski sejem«. Na trgu so bili postavljeni razni panoji, na katere so mladi risali svoja izročila mladosti. Najbolj so se mi vtisnile v spomin besede, napisane na panoju: »Ljubimo se med seboj mladi: Srbi, Hrvatje, Makedonci, Črnogorci, Slovenci...« Ob teh besedah me je prevzel nepopisen občutek, začutila sem neverjetno moč in postalo mi je toplo v srcu. Naj še na to našo mlado — neučakano generacijo letijo takšni ali drugačni očitki, v svojih srcih razmišljajo zdravo in pošteno in lahko smo na njih ponosni. Ob 15. uri je Blagovnica MERX pripravila modno revijo in obiskovalcem s svojimi predlogi tako pomagala pri lažji odločitvi glede nakupa oblačil za letošnjo sezono. Izredno pohvalna in rekordno obiskana je bila tudi tradicionalna »degustacija — pokušina« raznih izdelkov pod pokroviteljstvom Blagovnice. Približno ob 16. uri — z malo zamude, sta imela svoj glasbeni nastop člana ansambla »Martin Krpan« in najbolj vztrajni obiskovalci so ostali na prireditvenem prostoru do večernih ur. Ne mislim pisati pohvalnih besed organizatorjem te prireditve, naj pa mi bo dovoljeno, da zapišem, da je to društvo eno izmed redkih društvenih organizacij, ki je sposobno s tako minimalnimi sredstvi izpeljati tako obsežno prireditev in pritegniti toliko krajanov — praktično za ves dan na ta naš trg. Kot po vsaki »bitki« je tudi tokrat naš — zjutraj tako slovesno pripravljeni prireditveni prostor ostal zapuščen in pravo smetišče. Toda že naslednje jutro se je zopet svetil v vsem svojem sijaju — s ponosom pomislim... prav, da nosi Titovo ime! Irena Delovnim ljudem šentjurske občine čestitamo ob Dnevu borca-4. juliju. Družbenopolitične organizaci je, Skupščina občine in uredništvo Od tu in tam MAJSKE KULTURNE NOVIČKE 7. maj V OŠ Dramlje se je v reviji odraslih pevskih zborov predstavilo 7 zborov iz Šentjurja, Ponikve in Dramelj. Vsakoletna predstavitev naših zborov je pokazala solidno kakovostno raven petja, zaskrbljuje pa majhno število zborovodij, saj so 7 zborov vodili le trije dirigenti. Prireditev so dobro pripravili člani PD iz Dramelj v sodelovanju z OŠ Dramlje. 19. maj Gostitelj letošnje revije otroških in mladinskih zborov je bila OŠ Gorica pri Slivnici. Na odru kulturnega doma se je zvrstilo skoraj 500 pevcev iz vseh OŠ naše občine. Po mnenju profesorja Goršiča, so zbori pokazali veliko znanja in glasovne čistosti, v nekaterih izvedbah pa je bilo čutiti premalo odločnosti. Poieg osnovnošolcev sta v reviji sodelovala še zborček WO in prvič tudi Glasbena šola. 22. maj PD iz Dobja pri Planini že vrsto let sodeluje s šentjakobskim gledališčem iz Ljubljane. Vsako leto v Dobju pripravijo eno svojih uspešnic. Letos so uprizorili Zdravnika po sili, komedijo, ki je prijetno razvedrila hvaležno in polnoštevilno občinstvo v kulturnem domu v Dobju. 27. maj Že nekaj časa v Šentjurju niso videli folklorne prireditve, zato je bil folklorni večer v dvorani kulturnega doma Šentjur več kot dobrodošel. V večeru slovenskih plesov in šeg, pod naslovom Na slovenski grudi sem jaz doma, so nastopili folkloristi PD Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja in kot gostje, folklorna skupina Anton Tane iz Laškega. V uro hi pol trajajočem nastopu so lahko obiskovalci videli plese iz Prekmurja in Goričkega, Bele Krajine ter z Gorenjskega in Kozjanskega. Za še bolj vedro razpoloženje pa so poskrbeli veseli muzikantje obeh folklornih skupin. A. K. Glasbena šola »Skladateljev Ipavcev« Šentjur obvešča, da bo vpis v malo glasbeno šolo, pripravnico in v instrumentalne oddelke 20. in 21. junija od 12. do 16. ure, v prostorih Glasbene šole. OBVESTILO Sekretariat Skupščine občine ŠENTJUR sporoča, da je RESOLUCIJA O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA občine ŠENTJUR PRI CELJU za leto 1988 objavljena v Uradnem listu SR Slovenije št. 17, z dne 11. maja 1988. POBIRANJE PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV ZA OPREMO MRLIŠKE VEŽICE V ŠENTJURJU Krajevne skupnosti Šentjur-center, Šentjur-okolica in Blagovna obveščajo svoje krajane, da bodo njihovi pooblaščeni predstavniki v času od junija do septembra 1988 pobirali prostovoljne prispevke za nabavo opreme v novi mrliški vežici. Nova vežica je bila dokončana v mesecu maju iz sredstev krajevnega samoprispevka in SIS. Da pa bi vežico predali svojemu namenu, jo je potrebno še opremiti. Odbor za izgradnjo mrliške vežice je prepričan, da boste dali svoj prispevek v denarju in tako omogočili, da bi bil ta novo zgrajeni objekt tudi uporaben. Prosimo tudi delovne organizacije, skupnosti in vse druge, naj s svojimi prispevki (tudi v opremi) pripomorejo k ureditvi vežice. Sredstva lahko nakažejo tako posamezniki kot delovne organizacije in drugi na izločen žiro račun: Gradnja mrliške vežice Šentjur 50770-762-16775. Odbor, ki spremlja gradnjo bo po končani ureditvi javno poročal o darovalcih ter o višini zbranih prispevkov. Za vsak prispevek, pa naj bo še tako skromen, a iz srca dan, se že v naprej zahvaljujemo in se zavezujemo, da ga bomo strogo namensko uporabili. ODBOR ZA GRADNJO VEŽICE V ŠENTJURJU Motel MERX Šentjur bo prav gotovo v mesecu juniju letos izkazal dobre poslovne rezultate. Pripravil je slavje ob sklenitvi zakonske zveze za šentjurskega obrtnika. Še dobro, da so mu dovolili slavje v motelu. Ker ga na občini v Senjurju po »predpisih« niso hoteli poročiti na njegovo željo v popoldanskem času, so to z veseljem opravili v sosednji občini. (Pa še res je!?) Namesto portreta Visoka priznanja so prejeli Vlado Gorjup Na osrednji regijski slovesnosti v počastitev 13. maja — Dneva varnosti, so predsedniku naše občinske skupščine Vladu GORJUPU izročili PLAKETO VARNOSTI, najvišje priznanje, ki ga podeljuje Zvezni izvršni svet za zasluge in prispevek h krepitvi varnosti SFRJ in za razvijanje in pospeševanje sistema varnosti in družbene samozaščite. Na tej slovesnosti so Branku MIHEVCU, načelniku oddelka za notranje zadeve in Cvetu ERJAVCU, načelniku oddelka za ljudsko obrambo, podelili BRONASTI ZNAK zaslug za varnost, ki ga podeljuje Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije. Občinski komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Šentjur pa je 18. maja na sprejemu, ki ga je pripravil predsednik občinske skupščine za aktivne in upokojene delavce organov za notranje zadeve, izročil pet posebnih priznanj tega organa. Priznanje »13. maj« podeljuje komite vsako leto za dosežene rezultate na področju varnosti in družbene samozaščite. Letos so to priznanje dobili: Stanko ARZENŠEK, komandant OŠ TO; Marjan GRADIŠNIK, ravnatelj OŠ F. Malgaj Šentjur; Rihard STOPINŠEK iz Planine pri Sevnici; Stane VENIGER, PM Šentjur in Janez KOŠAK, tajnik KS Loka pri Žusmu. M. K. Ciril Žmahar Predsedstvo SFRJ je z Ukazom št. 38 z dne 6. maja 1988 odlikovalo Cirila ŽMAHARJA iz Šentjurja z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO. Ciril Žmahar je diplomiran inženir agronomije, zaposlen je v Kmetijskem kombinatu Šentjur, kjer opravlja vrsto let najodgovornejša dela, znan pa je tudi kot angažiran družbenopolitični delavec. Visoko državno odlikovanje je dobil v znak priznanja za zasluge in uspehe pri delu, predvsem na področju oblikovanja kmetijske politike v občini in širše, pomembne za socialistično graditev države. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo z željo, da bi bil Ciril Žmahar tudi v prihodnje tako uspešen in ustvarjalen pri svojem delu. M. K. Kaj pa kabelska TV? Spomladi smo vas, dragi bralci Utripa, obvestili o anketi za priključitev na kabelsko televizijo. Odziv v Šentjur-centru in okolici je bil proti pričakovanju slab. Anketnih listov se je zbralo le kakšnih 280, pričakovali pa smo jih več kot 500. Iz rezultatov ankete smo ugotovili, da jih velika večina želi imeti priklop na CA TV. Krajevna skupnost bo sicer še zbirala anketne liste, vendar bo odločitev o nadaljevanju aktivnosti sprejela po tem, ko bo zbranih dovolj možnih kandidatov. Sicer pa se s podobnimi aktivnostmi in enakimi problemi ukvarjajo tudi v drugih okoljih. Veliko je še odprtih vprašanj glede vzdrževanja. Na zadnjem strokovnem srečanju v aprilu so nas predstavniki Republiškega komiteja za informiranje seznanili, da potekajo intenzivni pogovori z lastniki posameznih satelitskih programov. Nekatere države oziroma družbe so namreč že podpisale pogodbe o brezplačnem gledanju tako imenovanih tujih programov. Z nekaterimi pa potekajo prav v teh mesecih dogovori. Vprašanje je, ali bodo tudi ti lastniki dovolili brezplačno spremljanje TV signalov. Če bodo zahtevali določene obveznosti, se lahko zgodi, da bodo signali blokirani s posebno šifro in bo možno spremljanje tujih prgramov le s plačilom, ki ga bodo seveda določale mednarodne družbe. Kakšne bodo dokončne odločitve, bo bržkone znano do konca tega leta. Vsaka preuranjenost pri izgradnji kabelske in satelitske televizije se lahko sprevrže v nov Feni, in to na račun dosedanjih plačnikov. Upajmo, da bomo dobili informacije o pogajanjih naše vlade s tujimi družbami. Drago Slakan Mladi v SLO Konec aprila so se v Dramljah na občinskem tekmovanju »mladi v SLO in DS« pomerile najboljše ekipe 7. in 8. razredov osnovnih šol Šentjur. V tekmovanju, ki je obsegalo testiranje teoretičnih znanj SLO in DS, praktično delo in reševanje testov in znanja prve pomoči, poznavanje zdravilnih in užitnih rastlin, streljanje z zračno puško, gašenje z vedrovko in orientacijski tek, je sodelovalo 10 učencev iz vsake osnovne šole, tako da je vsaka šola sodelovala s po dvema ekipama. Tekmovanje, ki ga vsako leto organizira O K SZDL je tokrat odlično izvedla osnovna šola Mi- loš Zidanšek Dramlje. V lepem in sončnem vremenu je tekmovanje potekalo v dobrih pogojih, posebno orientacijski tek na 6 km dolgi poti po drameljski okolici. Še uvrstitve: prvo mesto je pripadlo skupini učencev 8. razreda OŠ Franjo Vrunč iz Slivnice, ki so se na medobčinskem tekmovanju 28. maja v Šmartnem ob Dreti v občini Mozirje pomerili z ostalimi najboljšimi ekipami občin Celje, Laško, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Žalec, Velenje in Mozirje. Na tem tekmovanju je naša najboljša ekipa dosegla četrto mesto. Čestitamo! Ž. F. Tudi letos letovanje v Selcah Otroci iz občine Šentjur bodo tudi letos letovali v Selcah. Selce so manjše turistično mesto, v katerem ima »Centar za odmor i rekreaciju djece i omladine — Karlovac« svoje turistične zmogljivosti. Že več let v tem centru — po vsakoletnem podpisu pogodbe med Občinsko zvezo prijateljev mladine in centrom — letujejo tudi otroci iz občine Šentjur. Dekada, ki je določena za letošnjo sezono traja od 19. do 30. avgusta. V letovanje je vključenih 40 predšolskih otrok iz male šole in 160 učencev od 1. do vključno 7. razreda osnovnih šol. Letos bodo iz letovanja izpadli učenci 4. razredov, ker imajo po šolskem programu obvezno šolo v naravi od 30. avgusta dalje, prav tako v tem centru. Za letovanje se otroci prijavijo razredniku v šoli oziroma vzgojiteljici v VVO. Vsaka šola oziroma VVO mora takoj ustanoviti komisijo za letovanje otrok, ki bo opravila izbor otrok za letovanje; komisijo sestavljajo: — svetovalni delavec (ki je odgovoren za celotno akcijo na šoli), — član DPM iz KS, ki ga delegira DPM, — razredniki (oziroma vzgojiteljice) razredov, kjer so se otroci prijavili, — predstavniki šolske skupnosti, ker ti najbolje poznajo dejanske razmere otrok. V letovanje naj bi bili vključeni predvsem otroci iz socialno ogroženih družin in otroci, ki so kako drugače prizadeti (zdravstveno, mentalno, vzgojno zanemarjeni, nimajo možnosti letovanja s starši itd.). Ker prispevajo za letovanje sredstva po SaS interesne skup- no:l‘i občine Šentjur, bodo starši prispevali povprečno po 50.000 dinarjev na otroka. Tisti, ki bodo letovali iz kategorije samoplačnikov plačajo po 100.000 dinarjev. Otroke bo spremljalo 11 vzgojiteljev za delo s šolskimi otroci, do 4 vzgojiteljice za delo s predšolskimi otroci (glede na število prijav iz VVO — 10 otrok 1 vzgojitelj) ter en pedagoški vodja in en učitelj telesne vzgoje. Slednja morata pripraviti program dela, ki mora biti časovno opredeljen in mora zajemati vse dejavnosti, ki se odvijajo na letovanju. Pred odhodom na letovanje morajo imeti vsi izbrani vzgojitelji roditeljski sestanek s starši otrok. Za organizacijo in izvedbo roditeljskih sestankov je zadolžen pedagoški vodja. Vsi izbrani vzgojitelji se morajo. na letovanju ravnati po Pravilniku o letovanju šolskih in predšolskih otrok ter upoštevati Navodila vzgojiteljem za delo na letovanju. Za njihovo delo jim bodo v okviru ÖZPM — komisije, dodeljene nagrade. Oceno o uspešnosti dela vzgojiteljev sprejme po zaključku letovanja predsedstvo OZPM na predlog komisije. Ves program letovanja bo pripravljen za otroke z željo, da bi bila vsebina njihovega bivanja v koloniji bogata, pestra in da bi se razšli z željo, da se še in še srečujemo. Le tako bo naša vzgojno izobraževalna bilanca pozitivna. Zadovoljni bodo otroci, njihovi starši, kolektiv vzgojiteljev s pedagoškim vodjem in organizatorji! KOMISIJA ZA REKREACIJO ŠOLSKIH IN PREDŠOLSKIH OTROK Slivničani za razvoj turizma Skupščina KS je 6. marca 1988 imenovala komisijo za razvoj turizma v naši KS v sestavi: Florjan POTRATA — predsednik Martin CMOK — član Ernest ZIDANŠKI — član Andrej MAZEJ — član Rafko VODEB — član Jože BELE J — član Glede na čas, ki je pred nami, je komisija sklicala že prvo sejo, na kateri so sprejeli plan dela komisije in posamezne zadolžitve. Prve naloge komisije: 1. V aprilu so v celotni krajevni skupnosti potekale akcije čiščenja in urejanja okolja, za Panorama Slivnice lepši videz naših vasi. Ta oblika čiščenja naj bi ostala stalna, komisija za turizem pa bi spremljala in nagrajevala vasi, ki so v čiščenje okolja vložile največ truda. 2. Razpisujemo registracijo zainteresiranih kmetij, ki bi se želele vključiti v naslednje oblike turizma: — kmečki turizem s stanovanjem in hrano, — kmečki turizem s stanovanjem brez prehrane, — oddajanje vikendov za bivanje turistov, — organiziranje kmečkih piknikov z domačo hrano in pijačo, — vse druge oblike turistične ponudbe. Prijave zbirata tajnik KS in tajnica turističnega društva Vera KOKOŠAR v Gorici. Pogoje za omenjene prijave bo dala komisija pri ogledu prostorov, ki naj bi bili namenjeni turistom, vsekakor pa pridejo v poštev kmetije na višje ležečih območjih okoli jezera, z urejenim dostopom. Turistično društvo in komisija za turizem bosta skupno opravila oglede vseh prijavljenih kmetij, in po izdelam turistični ponudbi iz našega območja poskrbela, da se bo naša vključila Nabori 88 V maju so bili v naši občini nabori mladincev, rojenih 1970. leta. Nabor pomeni mladim fantom še vedno prav poseben dogodek v življenju, čeprav ga ne obeležujejo več tako hrupno in praznično kot nekoč. Današnja dekleta »neodštelanih« fantov ne odklanjajo več tako, kot nekoč njihove babice. Že dolgo ne velja več, da bi se mladinci smeli šele po naboru vključevati v »zrelo« fantovsko družbo in tako tudi kdaj brez staršev zaviti v domačo gostilno, ali pa pozno zvečer pohajati okrog. Kje so že tisti časi! Letošnji nabori so bili vsaj v nečem spet tisti »stari«. Določitev sposobnosti za vojaško službo se je po nekaj letih zopet odločala v navzočnosti nabornika. Brali pa smo tudi, da so v nekaterih občinah fantje organizirali spet tiste stare — že pol pozabljene prihode na nabor — na okrašenih loj trških vozovih ob vriskanju in harmoniki. Lep običaj. Morda ga bo kdaj še tudi pri nas organizirala katera od naslednjih fantovskih generacij. Letošnjega nabora se je udeležilo 156 mladincev. Priprave nanj so tekle skozi vse leto. Ob- V ponudbo turistične zveze Slovenije. Ker je okolje v katerem živimo še premalo poznano, bo komisija poskrbela za ustrezno reklamno ponudbo. Komisija si je zadala nalogo povezovatelja vseh zainteresiranih, ki želijo razvijati turizem ob jezeru in Ribiško družino Voglajna, ki to dejavnost že uspešno izvaja. 3. Imenovana je posebna komisija v sestavi: Rafko VODEB — predsednik Jože FRANC — član, Franc FRECE — član, ki bi pregledala vse vasi naše KS in podala pismeno mnenje o možnostih še lepšega videza in o ohranjanju kultumo-zgodo-vinskih objektov po vaseh (stare hiše, kapele, križi, kašče, razna druga znamenja). Velik poudarek je komisija dala varstvu voda, ki pritekajo v iezero, zato pozivajo k urejevanju gnojišč in odpravljanju divjih odlagališč smeti. Predsedniki vaških skupnosti so zadolženi, da tesno sodelujejo s komisijo, od katere bodo dobili tudi strokovna navodila. PREDSEDNIK KOMISIJE ZA RAZVOJ TURIZMA Florjan Potrata segale so zdravstvene preglede, ki so jih izvajali zdravniki iz našega zdravstvenega doma, testiranje psiholoških sposobnosti posameznika, najrazličnejše ankete o sposobnosti in znanju nabornika, pa njihove želje in nagnjenja za razporeditev. Na osnovi vseh skrbno zbranih podatkov je naborna komisija opravila svoje delo v dveh dneh. Pred njo so se v tem času drug za drugim zvrstili vsi naborniki, ki jim je komisija v večji meri upoštevala zaupane želje po služenju v posameznih rodovih in službah v JLA. Žal prav vsem ni mogla ustreči, saj bi bilo tako preveč voznikov motornih vozil, pa tudi mornarjev, kar so bile pogoste želje velikega števila nabornikov. Navzočnost mladincev na naboru je zelo olajšala delo naborni komisiji, da je uspela v največji meri ugoditi željam posameznikov, istočasno pa zadovoljiti tudi potrebam JLA, postaviti vsakega nabornika na pravo mesto tudi glede na njihove psihofizične sposobnosti. Saj morajo biti nabori v tem pogledu tudi del naše splošne kadrovske politike. E. C. Srečanje z Jožetom Šmitom Učenci OŠ Franj Vrunča Slivnica pri Celju smo se srečali s pesnikom Jožetom Šmitom. V kulturnem domu smo mu ob zaključku bralne značke pripravili kratek kulturni program. OPZ, MPZ in vsi učenci smo si prizadevali, da bi pesnika Jožeta Šmita že pred obiskom spoznah iz njegovih del, ki jih je napisal za mlade in odrasle. Pesnik nam je povedal veliko zanimivega o življenju, o pisanju, nastajanju pesmi. Zanj smo pripravili nekaj vprašanj, na katere je z veseljem odgovoril. Srečanje z Jožetom Šmitom mi bo ostalo v lepem spominu. Metka Žurej OŠ Franja Vrunča Slivnica pri Celju Majsko srečanje učencev in učiteljev pobratenih občin V maju — mesecu mladosti smo učenci in pedagoški delavci osnovnih šol Franja Malgaja Šentjur, Franja Vrunča Slivnica, Blaža Kocena Ponikva, Miloša Zidanška Dramlje, Kozjanski odred Planina in WO Šentjur, sprejeli v goste naše drage prijatelje — učence in učitelje iz pobratene občine Požega iz Srbije. Gostje so prišli iz centralne osnovne šole Emilije Ostojič iz Požege, podružničnih šol Prili-pac, Roge in Dobrinja ter vrtca iz Požege. Naša srečanja so resnično tradicionalna, saj trajajo skoraj že dvajset let. Vzniknila so ob ideji vlaka bratstva in enotnosti, ki je povezan z dnevi izselitev Slovencev v Srbijo, kjer so pri domačinih naši izseljenci našli svoj drugi dom. Tudi v tem majskem prisrčnem srečanju starih znancev med pedagoškimi delavci in številnih novih poznanstev med učenci obeh probratenih občin, se je potrdilo tradicionalno prijateljstvo med slovenskim in srbskim narodom, tista iskrenost in tovarištvo, ki ne pozna sedanjega trenutka političnih razprtij. Resnično se je potrdila tako med učenci kot učitelji misel enega izmed gostov, ki je takole rekel: »Naše druženje ponovno potrjuje, da niso razdvojeni naši bratski narodi, ampak je srž razdora v različnih političnih pogledih, ki žal igrajo na strune nacionalizma«. Kljub različnosti v razvoju na področju vzgoje in izobraževanja smo izmenjali dosti poeno- tenih strokovnih in pedagoških mnenj tako ob ogledih centralnih OŠ Miloša Zidanška Dram-nje in Franja Vrunča Slivnica in tovariških srečanjih na omenjenih šolah ter pikniku v Dramljah. Žal pa se je potrdilo mnenje vseh, da ima naša družba do vzgoje in izobraževanja kot vitalnega faktorja razvoja obeh narodov premalo razumevanja, kar nas pedagoške delavce globoko zaskrbljuje, predvsem sedanji mačehovski restriktivni ukrepi. 51 učencev in 19 učiteljev in vzgojiteljev naših prijateljev iz Požege je ob sproščenem vzdušju, ki ga v tem trenutku nismo najbolj vajeni, preživelo z nami tri prelepe dneve — lahko rečem ure vzgoje v resničnem bratstvu in enotnosti. Množica učencev in staršev gostiteljev je zadnji dan kljub poznim nočnim uram pospremila skupno z nami prosvetnimi delavci naše drage prijatelje na dolgo pot domov v Srbijo, s prijetnimi spomini in željami za boljši jutri obeh narodov. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem učencem in njihovim staršem, ki so sprejeli v goste svoje vrstnike, prav tako pa tudi vsem pedagoškim delavcem, ki so sprejeli v goste svoje stanovske kolege, vsem delovnim organizacijam občine Celje in Šentjur, ki so nam materialno priskočile na pomoč, prav tako SO Šentjur in DPO Šentjur. Franc Krampi sladoleda. Ogledali smo si tudi Celje. Zadnji večer nam je ob prijateljskem klepetu prehitro minil in Biljana je morala na vlak. Vsi smo jo pospremili do železniške postaje. Slovo je bilo najtežje. Najprej solz ni bilo, a ko je vlak počasi speljal, teh nisem mogla več zadržati. PO SRCIH SMO SI ENAKI Prilipac — Slivnica. Vez, ki nas druži že leta, je nastala med vojno. Druži nas in nam daje nalogo, da jo ohranimo. Vsako leto je srečanje z učenci iz Prilipca v Srbiji lepše in prijetnejše. Tudi letos smo naše prijatelje iz Srbije pričakali na železniški postaji, med obiskom smo jim razkazali naš kraj, njegovo okolico in enega od športnih centrov. Ni nam bilo dolgočas- V petek me je Biljana poklicala že od doma. Zadovoljna je bila z obiskom. Prijateljica Biljana je prišla tokrat z osnovno šolo k meni zadnjič na obisk, saj obiskuje že 8. razred. A najini družini se že dogovarjata, da se vidimo še to poletje. Barbara Rataj no. Spoznali smo, da smo si po srcih enaki, pa čeprav govorimo različna jezika. Dva dneva našega srečanja sta minila v naj lepšem razpoloženju. Prehitro je prišel dan slovesa. Z žalostnimi očmi sem spremljal vlak, ki se je počasi oddaljeval s postaje. Bilo mi je težko, saj sem se z gosti iz Srbije tako spoprijateljil, kot bi bili skupaj že celo otroštvo. Sebastjan Bevc KAKOR, DA BI SE POZNALI ŽE VRSTO LET V torek, 24. maja so prišli k nam učenci in učitelji iz pobratene Požege. Na železniški postaji jih je pričakala množica Šentjurčanov. Najprej smo se odpravili v šolo, kjer so se gostje okrepčali s kosilom. Po petnajsturni vožnji so bili prijatelji utrujeni, zato so se razdelili po domovih. Naslednjega dne so bila na vrsti športna srečanja, pred njimi pa je bila v šoli manjša proslava, kjer so gostje prejeli darila. Popoldne smo preživeli na Titovem trgu, ogledali pa smo si tudi tovarno Elegant. V če- ŠE SE BOMO VIDELI Maja so nas obiskali osnovnošolci iz pobratene Požege. Ostali so tri dni. Ves čas njihovega bivanja pri nas smo se gostitelji trudili, da bi bili čim bolj gostoljubni in da bi naši gostje spoznali čim več naših krajev. V Šentjurju smo si skupno ogledali tovarno Elegant, modno revijo in koncert Vlada Kreslina. Zadnji dan njihovega bivanja pri nas smo se z avtobusi odpeljali na Roglo. V tem znanem športno-rekreacijskem centru so trtek smo se skupaj odpeljali na Roglo in pravo prijateljstvo je bilo že stkano med nami. Popoldne je hitro minilo in bližala se je ura odhoda. Na železniški postaji se je kljub pozni uri zbralo veliko ljudi. Čeprav smo se poznali le slabe tri dni, je bilo opaziti skoraj v vsakem očesu solzo. Še zadnje besede in stiski rok in prijatelji iz Požege so odšli na vlak. Slovo je bilo težko, kot bi se poznali vrsto let in čeprav so odšli, bodo vedno ostali v naših srcih. Anita Hvalec poleg hotela tudi lepi športni objekti, nad katerimi so bili gostje zelo navdušeni. Po vrnitvi z Rogle so se naši gostje pričeli pripravljati na vrnitev v Srbijo. Zvečer smo se zbrali na železniški postaji v Šentjurju, kjer smo se poslovili. Seveda je takrat steklo mnogo solza. Ali se bomo še kdaj videli? Prav gotovo. Saj bo vlak med pobratenima krajema vozil še mnogo, mnogo let. Barbara Romih S PRIJATELJEM OSTANEVA NA ZVEZI Osnovnošolci o obisku vrstnikov Mesec maj. Mesec mladosti, veselja, ljubezni in prijateljstva. Iz Požege v Srbiji so prišli k nam učenci in učitelji pobratene Osnovne šole Emilije Ostojič. Bila sem gostiteljica učenke Biljane Radovanovič, prijateljice, ki je bila v Šentjurju že drugič. Prvič je prišla pred dvema letoma. Svoje goste smo sprejeli na železniški postaji. Še isto popoldne sem Biljano popeljala po Šentjurju, kjer sem ji predstavila svoje prijatelje. Naslednji dan sva najprej odšli v šolo na sprejem, kjer so vsi gostje dobili majhna darila. Po sprejemu so se vrstila športna tekmovanja. Biljana je tekmovala v košarki, v kateri je ekipa Požege izgubila, a le z majhno razliko. Kosili sva doma. Ogledah sva si modno revijo, ki je bila obema zelo všeč. Po reviji je odšla vsa naša družina skupaj z Biljano v Rogaško Slatino, kjer smo si ogledali lepote tega turističnega kraja. Zvečer sva odšli v motel, kjer sva s prijatelji kegljali. Veselja ni manjkalo, saj smo se tam zadržali dalj časa. Zadnji dan gostovanja sva z Biljano zaradi daljšega bedenja zjutraj malo dlje spali. Sredi dopoldneva smo odšli na izlet v Logarsko dolino. Malo nam je ponagajalo vreme, a se je izboljšalo. Biljana je bila zelo navdušena nad lepotami alpske doline in predvsem slapa Rinke, izpod katerega je prišla vsa mokra. Kosili smo v naravi. Na poti proti domu smo se ustavili še v Bistroju in se posladkali z veliko skodelico V Šentjurju so gostovali učenci in učitelji iz Požege. Gostil sem prijatelja, ki mu je bilo ime Stojan. Bil je suh, rjavih in gladkih las, rjavook in zelo visok. Izkazal se je kot dober športnik. Postala sva prava prijatelja. Ogledala sva si peste* kulturni program na Titovem trgu. Naslednji dan smo šli na Roglo, sam pa sem ga peljal še na Rif-nik in na Celjski grad. Izmenjala sva telefonski številki in naslova. Poslal sem mu že pismo in upam, da mi bo odgovoril. Kljub temu, da Stojan ne govori slovensko, jaz pa precej slabo srbsko, sva se dobro razumela. Ob slovesu mi je bilo težko. Mitja Mastnak Vabilo Občinski odbor ZZB NOV Šentjur vabi v počastitev dneva borca na tovariško srečanje borcev, aktivistov, mladine in občanov 1. julija 1988 ob 20.30 ob tabornem ognju pri športnem parku v Šentjurju. Ob podelitvi Dobrotinškovih priznanj bo kulturni program učencev OŠ F. Malgaja Šentjur, mladine s folklornimi plesi. Vabljeni! Komunisti zborovali 16. marca so se šentjurski komunisti sešli na programsko volilni konferenci. Razen opravljenih dodatnih volitev v občinski komite, bistvenih novosti ni bilo. Sekretar bo vsaj še eno leto ostal Martin Vodušek, predsednik pa Stane Lesnika. Kot je bilo pričakovati, se je največ razpravljalcev dotaknilo problemov na področju razvoja gospodarstva in s tem položaja, ko se je šentjurska družbeno politična skupnost znašla na neslavnem zadnjem mestu po družbenem proizvodu na prebivalca v letu 1986. Razpravljale! so ugotavljali, da za takšno pe-šanje v razvoju nismo krivi samo v Šentjurju, temveč je velik del odgovornosti treba pripisati tudi nesprejemljivim predpisom, ki spremljajo naše združeno delo. Prav tako so menili, da je pri vseh posameznikih, v prvi vrsti pa pri komunistih, treba zaostriti odgovornost na slehernem mestu. V najtežjem položaju so se znašle gradbene delovne organizacije, saj primanjkuje dela. Seveda pa tudi predstavniki iz vrst Vzgojno izobraževalnega zavoda in zdravstva ne morejo razumeti, da je vsakdanje zaostajanje v tej dejavnosti v naši občini že doseglo kritično točko. Zato so si določene naloge za premagovanje težav zapisali v svoj program, ki so ga ob nekaterih konkretnih dopolnitvah tudi sprejeli. Menili so, da je nujno treba proučiti vse možnosti, ki jih dajejo predpisi o skladnejšem regionalnem raz- Na eni od sej občinskega komiteja ZKS Šentjur pri Celju so ob vsebinskih pripravah na programsko volilno konferenco največ pozornosti posvetili programu dela te organizacije za letošnje in prihodnje leto. Pri tem so člani komiteja opozorili na zelo težak položaj ter razmere, ki vladajo v združenem delu. Najbolj nas moti to, da se pogoji gospodarjenja spreminjajo tako hitro, da se razmeram niti ne moremo sproti prilagajati, kaj šele kakovostno ustvarjati novo vrednost. V organizacijah združenega dela se borimo za tržno gospodarjenje, je menil eden izmed razpravljalcev Viktor Hrastnik, sicer direktor delovne organizacije Alpos. Ker so razmere izredno kritične, počasi izgubljamo potrpljenje. Rezerve so še, vendar delavci že počasi postajajo apatični. Zidanje inflacije nas ne vodi nikamor, še najmanj pa iz krize. Zaradi vsakodnevnih sprememb predpisov ni jasno, kako naj najbolje pripravimo zaključne račune. O vseh teh težavah je spregovoril tudi Ivan Jager, ki je še posebej opozoril na velike razlike v istih panogah v slovenskem prostoru, ter se zavzel, da moramo vsi komunisti vztrajati, da delavci delamo, ustvarjamo in delimo pod enakimi pogoji — opozoril pa je, da s tem ne misli uravnilovke. Za tako velike razlike pri nas tudi odgovornost komunistov v celi Sloveniji ne more biti izvzeta. Kot najmanj voju. Druga pomembna naloga iz tega programa pa je opredelitev bonitet za vlaganje v šentjursko gospodarstvo (davčne olajšave). Teh nalog bi se komunisti v izvršnem svetu šentjurske občine morali lotiti že v mesecu aprilu 1988. Na seji so bili navzoči tudi predstavniki medobčinskega sveta ZK in centralnega komiteja, ki pa so se v svojih razpravah bolj dotaknili trenutnih družbenih gibanj v Sloveniji in Jugoslaviji. Dan pred programsko volilno konferenco so na kolegiju direktorjev izoblikovali team, ki naj bi pripravil in vodil nekatere konkretne aktivnosti, ki bi našo skupnost pripeljale iz težav in položaja, v katerem smo. Pri tem so komunisti na konferenci predlagali (kar je bilo tudi sprejeto), naj se v ta team vključijo tudi tisti strokovnjaki, ki živijo v Šentjurju, pa so zaposleni kot vodilni ljudje v večjih delovnih organizacijah izven občine, saj imajo določene izkušnje, znanje in ugled. Treba je zapisati tudi to, da komunisti niso imeli pripomb na opravljeno delo v preteklih dveh letih, pa čeprav bi lahko na nekaterih področjih napravili več. Prav ničesar pa niso na konferenci spregovorili o delu krajevnih skupnosti oziroma osnovnih organizacij, ki delujejo na terenu. Mar to pomeni, da problemov ni, ali pa, da te organizacije slabo delajo? Drago Slakan razvita občina v SR Sloveniji bo moral biti Šentjur najbrž deležen več pozornosti, in v organizacijah združenega dela do takšnih vprašanj niso nekritični. Ob obravnavi osnutka programa dela občinske organizacije, ki je letos prvič izredno kakovostno pripravljen, so člani komiteja menili, da ga je moč v celoti uresničiti. Program je mobilizacijski, saj so določeni cilji, konkretne naloge, prav tako pa tudi nosilci in roki za uresničitev. Iz pripravljenega osnutka naj naštejem najpomembnejše cilje, ki pa bodo v 00 ZKS do programsko volilne konference verjetno še dopolnjeni. Te naloge so: 1. Ustavitev oziroma zmanjšanje zaostajanja v razvoju občine Šentjur 2. Kadrovska krepitev 3. Izboljšanje gospodarjenja v občini 4. Izboljšanje delovanja družbenopolitičnega sistema 5. Izboljšanje obveščanja 6. Idejno politično usposabljanje Člani občinskega komiteja so menili, da je program dobro zastavljen, saj so določeni nosilci in roki, ter je neuresničevanje moč sproti ugotavljati, kar pomeni tudi ugotavljati odgovornost za slabo delo. Občinski komite je obravnaval tudi priprave na programsko volilno konferenco; kjer bodo poleg sprejema programa dela opravili še nadomestne volitve v OK ZKS in njegovo predsedstvo. Člani komiteja so tudi menih, da je treba največ pozornosti posvetiti vsebini dela. Osnovni cilj mora biti, da se gospodarsko hitreje razvijamo, pri tem pa kljub zadnjemu mestu ne smemo ostati sami. Na programsko volilni konferenci so delegati ZPM pregledali svoje delo od leta 1983 in zastavili programsko usmeritev do leta 1992. Ob zelo ugodnem uresničevanju preteklega dela bi bilo treba posebej opozoriti na okolja, kjer so na novo ustanovili društva prijateljev mladine. To so DPM Dramlje, Slivnica, Planina, Dobje, Ponikva in Šentjur-center z okolico. V okviru zveze prijateljev mladine so delovali v svetu pionirjev, komisiji za rekreacijo otrok, odboru za novoletno praznovanje otrok, odboru za bralno značko ter v komisiji za delo s starši. V naslednjem obdobju si bo občinska zveza s svojimi organi predvsem prizadevala za krepitev vloge DPM v krajevnih skupnostih. Razvijanje sodelovanja med društvi in organizacijami, ki se ukvarjajo z mladimi, bo imelo pomembno mesto. Dejavnost bo usmerjena v delo z mladimi ter za otroke skupaj s starši. Društva bodo v krajevnih skupnostih delovala po programih, ki jih bodo sama pripravila in svoje delo usklajevala v občinski zvezi prijateljev mladine. Naloge so razdeljene vsem organom zveze — predsedstvu, nadzornemu odboru, svetu za organizacijo kadrovskih vprašanj, svetu za delo s pionirji, komisiji za delo s starši, odboru za novoletno praznovanje otrok, komisiji za rekreacijo šolskih in predšolskih otrok, odboru za bralno značko in odboru za kulturno in likovno dejavnost. Predvsem je treba pohvaliti, da nekateri organi, odbori in Od 19. do 22. maja smo imeli člani moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev v gosteh mešani pevski zbor Erkel Ferenc iz Szegeda na Madžarskem. S tem zborom nas vežejo več kot desetletne prijateljske vezi, ki so nastale iz preproste potrebe, spoznavati kulturo, običaje in ljudi sosednjih narodov. To je bilo že šesto srečanje naših zborov. Pred dvema letoma smo bili mi gostje tega zbora na Madžarskem. Naši gostitelji so se tokrat izredno potrudili. Naši gostje so prispeli v četrtek. Pričakali smo jih na cestninski postaji v Dramljah in jih popeljali do motela, kjer jim je prizadevno osebje motela pripravilo nadvse prisrčen sprejem in dobro kosilo. Po nastanitvi v internatu na kmetijski šoli, so si gostje ogledali tovarno TOLO, nato pa sn>o se odpeljali na Rifnik na ogled izkopanin. Zvečer je bilo družabno srečanje obeh zborov na kmetijski šoli. Bili smo veseli, da so se tega srečanja udeležili tudi pred- Prav gotovo bo programsko volilna seja občinske organizacije o vseh teh vprašanjih, na katera so opozorili člani komiteja, dala tudi določene usmeritve in konkretnemu programu občinske organizacije pridala še kaj. Drago Slakan komisije delajo že vsa leta izredno aktivno in prizadevno, za kar gre posebna zahvala mentorjem v šolah ter samoiniciativnosti posameznih komisij, ki so vodile akcije z mladimi. Pri vseh dejavnostih takšnega ali drugačnega pomena pa se pojavlja vprašanje sredstev. Občinska zveza je financirana iz sredstev interesnih skupnosti — iz skupnosti otroškega varstva, občinske izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, telesno kulturne skupnosti in občinske zdravstvene skupnosti. Tako naj bi se za leto 1988 zbralo nekaj več kot 4 stare milijarde, kar je za obseg in pomen delovanja vsekakor premalo. Največ terjajo stroški letovanja, stroški novoletne obdaritve otrok ter drugi stroški redne dejavnosti (razna srečanja, likovna kolonija, bralna značka, dotacije društvom itd.). Glede na to, da je obseg delovanja izredno širok, pa zvezi vse do sedaj še ni uspelo zaposliti profesionalnega delavca — sekretarja vsaj za polovičen delovni čas. Problem je bil (in je še) predvsem v pomanjkanju denarja, pa tudi zaradi omejitev pri zaposlovanju. Ob tem da ta zveza opravlja pomembno poslanstvo, ki je dolgoročno velika naložba v vzgojeni kader, ki se ob aktivnostih tudi usposablja za življenje, bo ta problem v prihodnje treba rešiti, kar je tudi velika želja vseh, ki v tej organizaciji delajo. Novoizvoljenemu vodstvu zveze, posebej predsednici Slavi Kovačičevi in sekretarki Majdi Kopovi pa želimo čim več uspeha. Drago Slakan stavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja v Šentjurju in tako dali srečanju pomen, ki mu gre. Delavcem kmetijske šole smo dolžni posebno zahvalo za gostoljubje in za prijetno počutje naših gostov. Naslednji dan so naši gostje za dva dni odpotovali v Medvejo ter se v nedeljo, vsaj po naših vtisih, zadovoljni vrnili v svojo domovino. To srečanje je bilo načrtovano že leta 1987, vendar je takrat odpadlo zaradi pomanjkanja denarja. Letos nam je to uspelo po zaslugi kulturne skupnosti, ZKO ter delovnih organizacij v Šentjurju, Celju in Velenju. Tudi člani zbora smo prispevali dokajšen delež. Zadovoljni smo, da je obisk uspel in hvaležni vsem, ki so to omogočili. Menimo, da je prav, da se naš zbor javno zahvali članoma Radu Frecetu in Jaku Tanšku, ki sta prevzela skrb tudi za dobro počutje gostov na morju. J. č. Programi, sredstva, kadri... Gostje iz Madžarske pri nas Program občinske zveze DPM Letni koncert Ipavcev Zborovodja moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev profesor Edi Goršič je za pevsko sezono 1987/88 sestavil program, ki je bil povsem drugačen od lanskega. Zastavil si je povsem novo programsko pot; iz objektivnih razlogov je predvidel nekoliko manj vaj in tem razlogom podredil izbor pesmi, ki so bile tokrat za odtenek manj zahtevne, vendar zelo pevne in za večino poslušalstva odlično sprejemljive. Prvih devet pesmi je bilo zajetih iz standardnega programa zborovske literature slovenskih skladateljev, med katerimi sta bili poslušalcem najbolj všeč Ipavčeva Na ples in Jerebova O kresu. Drugi del programa je bil povsem drugačen in je bil naravnan na slovenska »vinska in pivska« besedila po narodnih melodijah v priredbi R. Gobca (kar pet) ter Ipavca in Žepiča. To so razgibana in pestra besedila, z melodijami, ki so širokemu krogu poslušalcev zelo blizu. Učinkovitost teh pesmi je z izbranimi pesmimi in citati o vinu in pivcih prisrčno spremljal igralec SNG Borut Alujevič. Ena izmed kitic se glasi: Lepe so pesmi in dejstva o vinu, toda upoštevanja vredna je resnica da železo se spozna v ognju, človek pri vinu. Solista Štefan Gajšek in Drago Horvat sta svoje sole solidno izvedla. Pohvaliti velja tudi korepetitorja Petra Krča. Pokrovitelj koncerta je bilo podjetje Vinag iz Maribora, ki ga je zastopal direktor mag. Jože Protner, ki je dirigentu in pevcem čestital za posrečen izbor in odlično izvedbo koncertnega programa. Ernest Rečnik Uspelo koncertiranje Dirigent profesor France Klinar, ki vadi ženski pevski zbor Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja in moški pevski zbor Oton Župančič iz Ponikve je hkrati predstavil oba zbora na koncertu v šentjurski cerkvi, naslednji dan na Sladki gori ter teden dni pozneje še v cerkvi na Ponikvi. Ženski pevski zbor, ki si je pod mojstrskim vodstvom profesorja Klinarja prejšnji mesec v Mariboru prislužil srebrno odličje, je zapel šest pesmi, ki so bile zahtevne, odlično izvedene in so v celoti zadovoljile hvaležno poslušalstvo. Za ponkovški moški pevski zbor je zborovodja izbral izredno pevne in prijetno, zveneče pesmi šentjurskih rojakov dr. Benjamina, dr. Gustava in dr. Josipa Ipavca, ki jih je zbor brezhibno- izvedel. Iz obeh zborov je zborovodja sestavil mogočen sedemdeset-članski mešani zbor, ki je že na pogled nudil prikupno sliko. Zbor je zapel sedem pesmi znanih slovenskih skladateljev. Kot zadnjo so ob spremljavi orgel zapeli mogočno zborovsko skladbo iz Verdijeve opere Nabucco, ki je v akustičnih cerkvenih prostorov zazvenela izredno. Pohvaliti moramo predvsem zborovodjo, ki je vložil v vadbo vse svoje velike glasbene sposobnosti, in seveda tudi pevke in pevce, ki so dobrega pol leta disciplinirano prihajali k vajam. S temi tremi koncerti koncertna sezona še ni končana, saj čaka zbore še vadba pesmi za skupni nastop v Šentvidu pri Stični. Ernest Rečnik Dopisujte v „Utrip” „Kaj pa zdravje” na Planini 12. maja letos je na OŠ Kozjanski odred Planina pri Sevnici potekala občinska pionirska konferenca pod geslom »kaj pa zdravje«. Udeležili so se je predstavniki vseh petih centralnih šol in treh podružnic. Vsako šolo so zastopali po trije delegati, ki jih je spremljal mentor pionirske organizacije. Po uvodnih formalnostih je dr. Janez Šmid konferenci prikazal sedanjo zdravstveno problematiko pri nas in poudaril pomen zdravega življenja in ustreznih higienskih in prehrambenih navad za ohranitev zdravja mladih ljudi. Delegati so nato poročali, kaj so sklenili na šolskih pionirskih konferencah. Zavzemali so se za ohranitev zdravega okolja in za izboljšanje higienskih in prehrambenih navad. Veliko učencev doma ne zajtrkuje, premalo skrbe za čiščenje zob, zato so posledice hude. V vseh šolah tudi ni prostorskih pogojev za umi- vanje zob in želiranje. Predolgo sedenje pred televizorjem kvari telesno držo in krajša čas za spanje. Sedenje pri šolskih urah prekinjamo z »minuto za zdravje«, na katero tu in tam še pozabljajo. Rekreativni odmor se tudi iz objektivnih razlogov premalo izkorišča za temeljito telesno aktivnost in sprostitev. Mladi se še ne zavedajo dovolj, kako škodljivo je kajenje in uživanje alkohola. Delegati so v razgovoru razkrili še vrsto nepravilnosti in nakazali tudi nekaj predlogov za boljšo zdravstveno preventivo. Vse bolj je prevladalo spoznanje, da je zdravje največje bogastvo vsakega človeka. Za ohranitev zdravja pa si je treba nenehno prizadevati. Konferenca je izvolila še svoje zastopstvo za pionirsko konferenco v Celju, ki bo obravnavala enako problematiko v okviru naše republike. Novinarski krožek na OŠ Planina SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU OBJAVLJA RAZPIS I. za zbiranje vlog za dodelitev posojila iz stanovanjskih sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za obnovo ali prenovo lastne stanovanjske hiše upokojencev in invalidov. Za posojila bo v letu 1988 na voljo 2.500.000 dinarjev. Do posojila so upravičeni upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče v občini Šentjur, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so lastniki ali solastniki stanovanjske hiše in prebivajo v hiši, za katero prosijo za posojilo, — da si s pridobljenim posojilom izboljšajo svoje stanovanjske razmere, — da so kreditno sposobni, — da imajo potrebno dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za gradbene zadeve, če gre za takšna dela, za katera je dovoljenje potrebno. Vloga naj vsebuje osnovne podatke prosilca, namen, za katerega bo posojilo uporabljeno in dovoljenje občinskega upravnega organa, če gre za takšna dela, za katera je dovoljenje potrebno. II. za zbiranje vlog za dodelitev posojila iz stanovanjskih sredstev borcev NOV za obnovo in prenovo lastne stanovanjske hiše. Za posojila je v letu 1988 na voljo 1.700.000 dinarjev. Do posojila so upravičeni borci NOV, ki imajo stalno prebivališče v občini Šentjur, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so lastniki ali solastniki stanovanjske hiše in prebivajo v hiši za katero prosijo za posojilo, — da si s pridobljenim posojilom izboljšajo stanovanjske razmere, — da so kreditno sposobni, — da imajo potrebno dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za gradbene zadeve, če gre za takšna dela, za katera je dovoljenje potrebno. Vloga naj vsebuje osnovne podatke prosilca, namen, za katerega bo posojilo uporabljeno in dovoljenje občinskega upravnega organa, če gre za takšna dela, za katera je dovoljenje potrebno. Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš se dajejo največ za dobo 10 let, po 6-odstotni obrestni meri. Rok koriščenja kredita je eno leto. Vsi prosilci, ki želijo sodelovati v objavljenih razpisih, naj vložijo pismene vloge za dodelitev posojila najkasneje do 30. julija 1988. Po tem roku vlog Samoupravna stanovanjska skupnost ne bo več sprejemala. O rešitvi vlog bodo prosilci obveščeni najkasneje do 30. avgusta 1988, izid razpisa pa bo objavljen v občinskem glasilu Utrip. Najin prijatelj Za dan mladosti so prišli v našo šolo učenci in učenke osnovne šole Prilipac iz Srbije. Tudi z bratom sva dobila v goste enega od dečkov. Ime mu je bilo Slobodan, pisal pa se je Pavlovič. Imel je črne lase, rjave oči in bil je zelo prijazen deček. Takoj smo se spoprijateljili. Rad je igral košarko in nogomet. Z bratom sva mu pokazala tudi ribiško kočo ob Sliv- niškem jezeru in Rogaško Slatino. Čas njegovega obiska je minil in kar prehitro se je moral vrniti v svoj rodni kraj — Prilipac. Odpeljali smo ga na železniško postajo v Šentjur in se od njega in njegovih tovarišev poslovili. Vlak je počasi odpeljal iz postaje, mi pa smo še zadnjič pomahali v slovo v upanju, da se bomo še kdaj srečali. ZK o uresničevanju programskih ciljev Občinski komite ZK v Šentjurju je še pred dopusti sklical na delovni razgovor sekretarje osnovnih organizacij ZK v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Namen posveta je bil predstaviti glavne naloge Zveze komunistov v naslednjem obdobju, posebej še zaradi sprejetih ciljev s programsko volilne konference. Komite je na osnovi teh ciljev želel ta del programa dopolniti še z nekaterimi nalogami, ki naj bi bile odraz aktivnosti v neposrednih okoljih na terenu. Poleg tega pa je bil bistveni poudarek dan operacionalizaciji programa. Bistvene naloge nas v prihodnje čakajo na naslednjih področjih: 1. Kadrovska krepitev v vseh strukturah in na vseh ravneh. Vse aktivnosti in uspešnost so odvisne od ljudi, to je od dobrih kadrov. V naši družbenopolitični skupnosti moramo upoštevati nekatera merila, ki veljajo v poslovnem svetu. Opažamo pa premajhno ambicioznost. Dobri kadri odhajajo. Komunisti ugotavljajo, da je pretok kadrov premajhen. Prav tako ni rezervnih struktur in pri odhodu posameznikov se v kolektivih že pojavljajo težave. Predvsem nas skrbi odhod kadrov v razvite centre, saj se v več kot 90 odstotkih primerov ti kadri ne vračajo več-v občino. Seveda pa so še druge težave, kot so stanovanjski problemi, možnost napredovanja itd. Zato je treba v 00 ZK v delovnih organizacijah okrepiti mišljenje, da je naš razvoj odvisen od kakovostnih kadrov. Občinski komite bo za reševanje te problematike organiziral razgovor s kadroviki. Stanje na tem področju morajo oceniti v vseh 00 ZK v DO in tozdih. 2. Zboljšanje delovanja družbenopolitičnega sistema. Ob pripravljanju tez za razvoj naj bi se vendarle dogovorili, kaj se da in kaj je brez škode racionalizirati in opustiti. Pri tem bo treba narediti korak naprej in opraviti ustrezne pogovore v SIS ter skupščinskem sistemu. Tudi razpravo o ustavnih predlogih, ko bodo ti že dovolj čvrsti, bo treba izvesti. V šentjurski občini naj bi takšno razpravo predvidoma izvedli jeseni. Za to bomo izdelali ustrezne predloge. 3. Področje informiranja je prav tako eden izmed zastavljenih ciljev. Sama opredelitev do tega naj bi bila po programu sicer že izvedena, vendar pa v ustreznem organu pri OK SZDL še niso pripravili ocene, kot je bilo sprejeto. 4. Področja idejno političnega usposabljanja se v Šentjurju lotevamo na več načinov. Tudi v predvidenem programu naj bi del usposabljanja izvajali v jesenskem obdobju. Usposabljanje naj bi teklo skozi neposredno delo, skozi politično, ki je v prvem ciklusu zelo uspelo, ter z usposabljanjem članstva, za kar naj bi organizirali predavanje za več OO ZK skupaj. Prav tako pa so pomembne študijske seje, ki se jih lotevajo na primer v 00 ZK na sodišču. Sekretarji so se z občinskim vodstvom dogovorili za naslednje konkretne naloge: a) Za izvajanje programa naj se uporabljajo metode pogovorov s posameznimi člani ZK in z odgovornimi ljudmi, ustanoviti je treba posebne delovne skupine. Ugotavlja se namreč, da bi na ta način laže in uspešneje uresničevali vse naloge. b) Tudi v 00 ZK naj si komunisti za lažje delo operacionalizirajo program in ga sprejmejo na svojih sejah. c) Vodstva 00 ZK naj na svoje seje vabijo člane OK ZKS, da jim pri delu pomagajo. Zato se lahko tudi predvidijo skupne seje s predsedstvom OK ZKS in 00 ZK. d) Pri opredelitvi reševanja določenega primera je treba točno določiti roke, pobude in nosilce. e) V KS se naj pri nadaljnji prenovi ZK in aktivnostih vključi tudi komuniste, ki niso vključeni v to 00 ZK, ampak samo živijo na teh območjih. V Zvezi komunistov nam mora biti prenova lastne organiziranosti v ospredju. V razpravi so sekretarji opozorili, da nam čas_ ne dopušča, da bi pisali programe za veliko časa v naprej, saj nam življenje prinaša vsakodnevne spremembe in se moramo tudi v 00 ZK prilagajati času in problemom. Vodstva 00 ZK in komuniste same bo pred dopusti prav gotovo ta aktivnost v marsičem spodbudila, kar pomeni, da jeseni ne bo treba te naloge še enkrat opravljati ampak jih sproti izvajati, ter preverjati njihovo težo v praksi. Drago Slakan Veterinarska inšpekcija občinskega inšpektorata občine Šentjur pri Celju izdaja po uradni dolžnosti na podlagi 107. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS, št. 37/85) in drugega odstavka 112. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86), v upravni zadevi — ukrepi za preprečevanje in zatiranje stekline na območju občine Šentjur pri Celju, naslednjo ODLOČBO 1. Celotno območje občine Šentjur pri Celju se proglaša za okuženo s steklino. 2. Na območju občine Šentjur pri Celju se odreja kontumac in pobijanje potepuških psov ter mačk. 3. V času kontumaca morajo biti vsi psi privezani ali zaprti, mačke pa zaprte; kadar imetniki živali (lastniki oziroma oskrbovalci) vodijo živali na sprehod, jih morajo imeti na vrvici, psi pa morajo imeti tudi nagobčnik. 4. Lovske organizacije morajo v svojih loviščih izvajati pokončevanje lisic in druge divjadi, ki lahko prenaša steklino, ter potepuških psov in mačk; oziroma, če ni izpolnjen pogoj iz 3. točke te odločbe. 5. Za nadzor nad izvajanjem kontumaca se pooblašča veterinarsko higiensko službo Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje in lovske organizacije, ki gospodarijo z lovišči na območju občine Šentjur pri Celju. Pooblaščeni iz prejšnjega odstavka izvajajo tudi pokončanje potepuških psov in mačk ter neregistriranih in necepljenih psov. 6. Prepove se odiranje trupel psov, mačk in lisic ter drugih živali, ki so sumljive, da so okužene s steklino. Odiranje živali iz prejšnjega odstavka lahko dovoli pristojna veterinarska inšpekcija potem, ko ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa 12. člen Pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje stekline pri živalih (Ur. list SFRJ, št. 34/80). 7. Lovskim organizacijam je dovoljen lov s psi, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini in so imuni proti tej bolezni. 8. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano — Republiška veterinarska uprava v Ljubljani, v roku 8 dni po vročitvi odločbe. Veterinarski inšpektor Milan Čretnik, dipl. vet. »vladajočim«): prvič: »Ne obračunavajmo z delegati, temveč s pojavi!« »Če imate čas, da spregledate vzroke in posledice v katere ste zapleteni, se boste srečali z resnico!« drugič: »Tisti, ki ne trpi, lahko svetuje trpečemu potrpežljivost!« tretjič: »Bojimo se drug drugega, zato bi morali spoznati, kaj v resnici smo in česa bi se morali bati!« četrtič: »Tesnobe se znebimo, če obračamo pozornost, in poskušamo samega sebe prepričati, da bo rezultat tak kot želimo!« petič: »Največja dobrota je razvajanje ljudi s svobodo, ljubeznijo in RESNICO!« prvič: »Za skupno ustvarjalno delo 3. Vam in meni: je hotenje in znanje premalo, če nisi s sodelavci iskren prijatelj!« drugič: »Če^ si od družbe več želiš, ji moraš tudi sam več dajati!« Namesto navodila za javno rabo pa tole: »Ni le za njih, ki so nad nami, je tudi za nas, ki smo tu in za tiste, ki so pod nami!« M. K. GIP „INGRAD” Celje podeljuje več štipendij za naslednje poklice DIPL. ING. GRADBENIŠTVA DIPL. ING. ELEKTROTEHNIKE DIPL. ING. STROJNIŠTVA DIPL. ING. RAČUNALNIŠTVA DIPL. ORGAN. RAČUNALNIŠTVA ING. GRADBENIŠTVA GRADBINEC SLIKOPLESKAR TESAR KONSTRUKTOR MIZAR STAVBNI KLEPAR STAVBNI KLJUČAVNIČAR MONTER VENTILACIJSKIH NAPRAV MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER VODOVODNIH NAPRAV Za te poklice nudimo višje štipendije in zajamčeno delovno mesto. Štipendisti srednjih šol dobijo še šolsko malico, šolske knjige, delovno obleko in celotne potne stroške. Vpis v triletni program gradnje je še možen. Podrobne informacije dobite na telefonu 33-511 interna 203. Vloge za štipendijo pošljite na naslov: GIP »INGRAD« CELJE Oddelek za izobraževanje Lava 7 63000 CELJE Razmišljanje o nekom Pričujoče misli so se UBODI-LE v pomin na dan sobotnega razudetja 14. maja 1988 ob TV KUKANJU v zvezno skupščino. 1. delegatom Zvezne in vseh drugih skupščin prvič: »Imeti je treba pogum, da poveš tisto, kar večina ve, a o tem molči!« drugič: »Vsi dokumenti so odvisni od moči tistega, ki jih je pisal, pa tudi od tega komu in s kakšnim namenom so bili napisani!« 2. Vsem odločujočim (beri Košarkarji na Poljskem Igralci in člani uprave Košarkarskega kluba Šentjur smo se v maju udeležili turnirja na Poljskem. Tja nas je povabila ekipa KS Pogon iz Ruda Slaška, ki deluje v okviru železarne, ki poslovno sodeluje z DO Alpos. Slednja nam je tudi navezala začetne stike s to ekipo. Potovanje smo organizirali v povezavi z zasebnim avtobusnim prevoznikom Petrom Cocejem. Po tekmovalni plati je naš klub dosegel imeniten uspeh, saj je na turnirju zasedel prvo mesto, igralec Husein Kahvedžič, ki je okrepil našo petorko, pa je bil proglašen za najboljšega igralca turnirja. Poudariti je potrebno, da smo igrali s poljskimi ekipami, ki igrajo v 1. oziroma 2. zvezni ligi. Torej je bila kakovostna razlika ogromna, res pa je tudi, da bi Šentjur s tako okrepljeno ekipo lahko povsem normalno nastopal tudi v slovenski ligi. Bolj kot tekmovalni uspeh pa je pomembno, da smo se s predstavniki KS Pogon dogovorili za trajno sodelovanje in že v avgustu bomo imeli možnost videti to ekipo v Šentjurju. KK Šentjur pripravlja v okviru občinskega praznika »dan košarke«, na katerem naj bi nastopila dva zvezna ligaša in gostje iz Poljske. V uradnih razgovorih med predstavniki kluba so nam ponudili možnost širokega sodelovanja in predvsem izmenjave. Takšni načini sodelovanja in izmenjav so pravzaprav eden redkih načinov, da lahko prebivalci te socialistične države potujejo preko svojih meja. O samem potovanju, organiziranosti košarke in predstavitvi KS Pogon pa morda več v naslednji številki. D. M. Program radia Šmarje pri Jelšah PONEDELJEK: 18.00 Zaključek 15.00 Napoved sporeda, Novice, Obvestila, Reklame 15.29 DIO — vključitev v Radio Ljubljana 16.00 V deželi lipovega lista (turistična oddaja) 16.30 Mladi mladim 17.00 Poročila, Obvestila, Reklame 17.30 Čmo-belo v barvah (filmska oddaja) 18.00 Zaključek TOREK;, 15.00 Napoved sporeda, Novice, Obvestila, Reklame 15.29 DIO — vključitev v Radio Ljubljana 16.00 Športnih sedem dni 16.30 Osem not za sto radosti (zabavnoglasbena kontaktna oddaja) — I. del 17.00 Poročila, Obvestila, Reklame, Osem not za sto radosti — II. del 18.00 Zaključek SREDA: 15.00 Napoved sporeda, Novice, Obvestila, Reklame 15.29 DIO — vključitev v Radio Ljubljana 16.00 Danes v studiu (okrogla miza — v živo) 17.00 Poročila, Obvestila, Reklame 17.30 V dvoje (glasbena oddaja z veznim besedilom — skladbe v dveh različnih izvedbah) 18.00 Zaključek ČETRTEK: 15.00 Napoved sporeda, Novice, Obvestila, Reklame 15.29 DIO — vključitev v Radio Ljubljana 16.00 Kulturni mozaik 16.30 Aktualni četrtek 17.00 Poročila, Obvestila, Reklame Šopek domačih (oddaja domače narodnozabavne in zborovske glasbe z veznim besedilom in gosti) PETEK: 15.00 Napoved sporeda. Novice, Obvestila, Reklame 15.29 DIO — vključitev v Radio Ljubljana 16.00 Skupni koraki (oddaja iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, društev itd.) 16.30 Potujoči mikrofon (lastni posnetki domačih glasbenih skupin, zborov, reportažni zapisi o ljudskih običajih, narečja ipd.) — vsak zadnji petek v mesecu, sicer pa narodnozabavni ansambli 17.00 Poročila, Obvestila, Reklame 17.30 Zabavna podoknica 18.00 Zaključek SOBOTA: 15.00 Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame 15.29 DIO — vključitev v Radio Ljubljana 16.00 Poslušaš-Poslušam (glasbena kontaktna oddaja s sodelovanjem poslušalcev, vmes lažji reportažni zapisi, vključevanje v živo s terena, gosti; uvod v oddajo z Mavrico pozabljenih) 18.00 Zaključek NEDELJA: 09.00 Napoved sporeda — Nedelja z Radiom Šmarje pri Jelšah Propagandna sporočila Naš obraz, iz VVO, iz Društev upokojencev, reportaža (izmenično enkrat mesečno) Rubrika »zanimivosti« 10.00 Poročila, Obvestila Radijska štafeta 11.00 Kmetijska oddaja 11.30 Svetujemo vam 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo iz dela skupščine Delegati občinske skupščine, so se 6. in 8. junija 1988 sestali na sejah zborov občinske skupščine in med drugim obravnavali: 1. analizo uresničevanja resolucije za leto 1987, 2. poročilo o delu Izvršnega sveta SO in posameznih upravnih organov v letu 1987, 3. informacijo o rezultatih gospodarstva ohčine od I—III 1988, 4. poročilo o poteku javne razprave o osnutku sprememb Ustave SFRJ, 5. poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja, 6. osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljišču v območju ZN stanovanjske cone III/l Šentjur, 7. osnutek odloka o spremembi šolskega okoliša OŠ Franja Malgaja Šentjur, 8. osnutek odloka o spremembi odloka o zazidalnem načrtu Dramlje. Opravili so tudi nekaj imenovanj in razrešitev (razrešili so družbenega pravobranilca samoupravljanja, zaradi odhoda na druge delovne dolžnosti, ter imenovali njegovega namestnika oziroma pomočnika) ter določili krajevno skupnost, v kateri bo zaključna slovesnost ob praznovanju občinskega praznika (predsedstvo SO je predlagalo, da bi bila v KS Blagovna). M. K. Solze ob slovesu Občina Šentjur je pobratena z občino Užička Požega. Tudi naša šola je pobratena z osnovno šolo Emilije Ostojič. V torek, 24. maja so nas obiskali učenci in učitelji te šole. Zbrali smo se na železniški postaji v Šentjurju, da pričakamo naše drage goste. Okrog 15.30 je vlak prispel. Peš smo se napotili skozi trg do naše šole, kjer so se gostje okrepčali po dolgi in naporni vožnji, nato pa smo jih odpeljali na svoje domove. Moji gostji je bilo ime Gorica. Začetki sporazumevanja so bili malo težji, vendar nama je večkrat priskočil na pomoč oče. Gorica mi je prinesla darilo, ki sem ga z veseljem sprejela. Dolgo v noč sva se pogovarjali, nato pa utrujeni zaspali. Drugo jutro nas je prebudil oče. Uredili sva se in zajtrkovali, nato pa odšli v šolo. Dopoldan smo imeli športni program, po kosilu pa odšli na Titov trg, kjer smo si ogledali sejem in bogat kulturni program. Obiskali smo tudi tovarno Toper — obrat Elegant, kjer so nas pogostih, naše prijatelje pa tudi obdarili. Vrnili smo se na Titov trg in si ogledali modno revijo ter koncert Vlada Kreslina. Ob 20. uri sva se z Gorico odpravili domov na večerjo. Po večerji smo se s prijateljicami sestali na igrišču in razvili zanimiv pogovor. Začelo se je mračiti in doma naju je čakala postelja. Po kosilu sva se sprehajali po Šentjurju in si ogledali kulturne znamenitosti. Andreja Kok Joj, kaka žeja! Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov. Uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik Ferdo ŽAGAR, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Dušan VODEB, Darinka ŽEKAR. (Grafično oblikovanje Drago Slakan). Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: Železniška tiskarna Ljubljana. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Rokopisov in fotografij ne vračamo.