The largest Slovenian Daily in tke United St»tff. list slovenskih delavcev vAmerikL Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 160. — Stev. 160. NEW YORK, FRIDAY, JULY 10, 1936—PETEK, 10. JULIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, ODPRAVA NRA—NAJVEČJA SKODA ZA DELAVCE DELAVCI MORAJO DELATI PO 8 UR VEČ NA TEDEN, PLAČANI SO PA TAKO KOT SO BILI POPREJ Ameriška Delavska Federacija je sestavila zanimivo statistiko. — -Vsled podaljšanja delovnega .časa je bilo oškodovanih nad pofl milijona delavcev. — Podjetniki pravijo, da so bili vsled konkurence prisiljeni znižati plače. WASHINGTON, D. C., 9. julija. — Včeraj se je splošno domnevalo, da se bo završil razkol v a -meriški Delavski Fronti, dočim je izjavil danes W. Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, da zaenkrat še ne obstoji taka nevarnost. Po današnji seji izvršilnega odbora Federacije, je izjavil, da s svojimi tovariši še vedno upa, da bo mogoče uravnati spor, ki je nastal med njimi in Odborom za Industrijalno Organizacijo CIO). Javnost je napačno obveščena, če misli, da Ameriška Delavska Federacija nasprotuje združenju vseh delavcev ene industrije v veliko organizacijo, kar je cilj CIO. Federacija želi le zaščititi pravice strokovnih organizacij, to je takih, v katerih so kvalificirani delavci te ali one stroke. John L. Lewis, predsednik United Mine Work-, ers in načelnik CIO, omalovažuje izvršilni odbor Federacije ter tudi danes ni nastopil pred njim, da bi branil svojo politiko. Namesto tega je bil danes v Beli hiši, kjer se je dvajset minut posvetoval s predsednikom Roose-veltom. Pozneje je dejal, da v pogovoru s predsednikom sploh ni omenil spora z Delavsko Federacijo, češ, da se mu zdi ta stvar brezpomembna. WASHINGTON, D. C., 9. julija. — Medtem ko se borpba v sporu -med "staro gardo** Ameriške Delavske Federacije in Johnom L. Lewisom in njegovimi tdvariši še ni razletela, je predsednik Delavske Federacije William Green vrgel v javnost drugo bombo, čije razstrelba bo donela do volilnega dne v noverlibru. V Belo hišo je namreč poslal natančno poročilo, iz katerega je razv;idno, da je v prvih desetih mesecih po razveljavi j en ju NRA bilo vsled podaljšanja delovnega časa oškodovanih 4,576,000 delavcev. — Delovne tedenske ure so bile povprečno podaljšane za 8 ur, ne da bi bile tudi zvišane plače. Druge "pridobitve" po odpravi NRA so še: znižanje plač, odprava dodatne plače za nadurno delo, povečan napor posameznega delavca, veljava otroškega dela in obnovitev domdčega dela. Vsled odprave NRA ni bilo nameščenih 839,123 delavcev, ki so upravičeno pričakovali delo, ker bi po tedanjih pravilnikih morali dobiti delo. Poročilo Delavske Federacije je komaj mogoče smatrati za "pobarvano" propagando delavske organizacije, kajti še istega dne je prišlo potrdilo iz ust velikega industrijalca. V Endicott,.N. Y., je Endicott-Johnson Shoe Corporation "z velikim obžalovanjem" naznanila, da je Vsled odprave NRA in njej sledeči konkurenci prisiljena plače svojih vodilnih uradnikov in uslužbencev znižati za 10 odstotkov. Vendar pri tem znižanju ni prizadetih 18,500 delavcev v velikanski tovarni za čevlje.* Predsednik nadzornega odbora te tvrdke, Geo. Johnson, je namreč rekel, da pri tem upošteva 'gospodarsko slabejše" in pristriže plače najprej |am, kjer znižanja toliko ne občutijo. Osrednji Zapad—žrtev s u š e in vročine PREDSEDNIK PRI OTVORITVI rRIBORO MOSTU Jutri bo otvorjen v New Yorku most, ki bo vezal tri okraje. — Tri tisoč policistov bo vzdrževalo red. Yes New York se pripravlja na otvoritev velikega mostu, ki bo vezal tri okraje — Manhattan, Bronx in Queens - Tri-borough Bridge v soboto. Ob tej priliki se bodo na velikem novem stadiju na Randall's Island pričele vežbe za olimpija-do. Na otvoritev bosta prišla tudi predsednik Roosevelt in notranji tajnik Ickes. Za vzdrževanje reda in za predsednikovo varstvo je določenih 3000 policistov. Kot pa so inžinirji ženijalno izdelali za most načrt in ga dogradili, tako je tudi posebni odbor izdelal ženijalen program za slovesno otvoritev. Določil je namreč, da noiben govor ne sme trajati nad tri minute, samo predsednik Roosevelt bo smel govoriti pet minul. Predsednik Roosevelt -se bo pripeljal na Pennsylvania železniško postajo, od koder se bo z avtomobilom odpeljal na Rau-all's Island, kjer se bodo priče svečanosti otvoritve. Opoldne bo most svečano poverjen in po svojem govoru bo £iedsednik takoj odpotoval v Pouglikeepsie, kjer ima važno opravilo. POLJSKA JE POSVARILA NACIJONALISTE t Varšava ne bo dovolila s p r emembe ustave v Gdansku.—Predsednik senata zagotavlja vpo-stevanje Ustave. GDANSK, svobodno mesto, 9. julija. — Poljska vlaida je na nazijskega predsednika senata svobodnega mesta Gdaaisk Artliurja Greiserja, naslovila ostro svarilo, da Poljska ne bo trpela samovoljne in enostranske premembe ustave svobodnega mesta. To svarilo je Greiserju vročil poljski komisar dr. Kazimir Papee, ki se je ravnokar vrnil s. svojega obiska iz Varšave. Papee je posebno opozoril GreiseiiAv da bo Poljska pni-morana protestirati proti^aft-ranju opozicije v Gdansku, ker smatra Poljska izpolnjevanje postav svobodnega mesta kot najboljše jamstvo za normalno poslovanje gdanskega pristanišča za poljsko trgovino. Greiser je Papeeju zagotovil, da gdanski senat ne namerava nastopiti proti opoziciji in da bo politična kampanja proti opozicij popolnoma v o-k vir ju sedanje ustave. Navzlic tej izjavi pa izjavljajo nazijski voditelji, da ne Lodo .prenehali s svojo kampa. njo za uničenje opozicije in za odpravo vpliva Lige narodov.- SOCIJALISTI PREROKUJEJO TEMNO BODOČNOST WASHINGTON, D. C., 9. julja. — Poseben odbor socialistične stranke, ki se bavi z iia rodnimi zadevami, je prerokoval danes, da je sedanje izboljšanje v gospodarskem in trgovskem življenju dežele le začasno in da se bližajo deželi še hudi časi. Delodajalci in delničarji še vedno kontrolirajo naraščajoče dohodke dežele, dočim imajo delavci od tega le malo oziroma nič. Naikupna sila širših plasti naroda je še vedno rna-1 lenkostna, kar bo dovedlo do novega poloma. ITALIJA NE POTREBUJE POSOJIL RIM, 10. julija. — Italijanski lilsti ponovno demantiraljo vtse vesti o poizkusih italijanske vlade, da bi dobila kako posojilo v inozemstvu. "Tribuna" naglasa, da lansirajo take vesti angleški sankcionistič-ni krogi, ki so šli že tako daleč, da so od angleške Vlade zahtevali, naj tudi ,po ukinitvi sankcij onemogoči za Italijo sleherni kredit v -tujini. Tako postopanje, pravi list, je treba obsoditi. V ostalem pa Italija inozemskih posojil niti ne potrebuje in jih tudi ne bo zahtevala, Mussolini je v finančnem SIN POVOZIL OČETA DETROIT, Mich. 9. pulija. Premagan od vročine je 50-iet-ni Eaiil F. Brown zaspal na trati za hišo. Ponoči se je vrnil njegov sin z avtomobilom do-moV, ter je očeta do smrti povozil. MORNARIŠKI KADET IZKLJUČEN ANNAPOLIS, Md., 8. julija. Iz tukajšnje mornariške akademije je bil danes - izključen kadet Roscoe Fisher Nicholson, ker je ob sprejemu v zavod zamolčal, da je oženjen. KRAU BORIS ODPOTOVAL V JUM SOFIJA, Bolgarska, 9. julija. Bolgairaki kralj Boris je nocoj odpotoval v Rim, kjer bo obiskal člane italijanske kraljeve družine. POMOČ JE OBLJUBLJENA JUGOSLAVIJI Slabo kaže za avstrijske monarhiste. — Blum podal važno izjavo ^jugoslovanskim časnikar-jem. DUNAJ, Avstrija, 9. julija. — Že nekaj časa se širijo govorice o pogajanjih za avstrij-sko-nemški sporazum; toda te govorice avstrijskim monarlii-stom ne donašajo mnogo upanja. Poleg tega pa prihaja iz Beograda poročilo, da je francoska vlada Jugoslaviji obljubila svojo pomoč, ako bi bila Jugoslavija primorana proti Avstriji nastopiti z orožjem, ako ibi monarhiisti skušali nadvojvodo Otona posaditi na avstrijski prestol. Beograjska "Pravda" namreč objavlja .poročilo o izjavah min. predsednika Bluma pariškim dopisnikom "Pravde". Dopisniki so namreč Blumu stavili vprašanje, ako bi Francija za slučaj, da bi prišel nadvojvoda Oton na avstrij. prestol, pomagala Jugoslaviji. "Jugoslavija nima nikakega povoda, da bi se vznemirjala," je rekel Blum, "naše prijateljstvo do vaše države cenimo previsoko. Francoska vlada se resnega položaja v osrednji Evropi in posbeno v Avstriji dobro zaveda. Storimo vse, kar nam je mogoče, da bi prišlo do zadovoljive rešitve za vse države, ki so v tem zapo-padene, ker vemo, da je le s tem mogoče odvrniti evropsko vojno." Ministrska potovanja in posvetovanja vodilnih državnih •srednje in južne Evrope — dames se je tudi odpeljal avstrijski ipodkancler Baar - Ba-renfels na večdnevni obisk v Budimpešto — zbujajo v političnih krogih mnogo več upanja na ponehanje avstrijsko -nemške napetosti, kot pa je bi- lo zadnje mesece. Baar Barenfelsovemu potovanju na Ogrsko, kjer bo obiskal tudi madžarskega ministrskega predsednika Goem-boesa na njegovem posestvu blizu Budimpešte, pripisujejo veliko vnanjepolitično važnost, ker domnevajo, da se je kancler Schuschnigg dogovoril z "'Mussolinijem glede odnošajev Avstrije do Nemčije. O tem pa mora biti tudi obveščena madžarska vlada, bi je podpisala rimski pakt. ČESAR NI UNIČILA SUŠA, SO UNIČILI ROJI KOBILIC BOWMAN, N. D., 9. julija. — Večji del pomladanskega žita v Združenih državah je uničen. — Farme v Montani in Severni Dakoti, ki so bile žit-nice Amerike, so podoba opustošenja, kakoršnega še ni videlo človeško oko. pogledu storil Čudeže in zato tudi v bodoče ne bo iskal denarja v tujini. 3ržkone pa bi baš sankciostični krogi radi plasirali svoj denar v italijanskih podjetjih. Iz zveznega urada pa prihaja svarilo, da ni treba gojiti prevelikih prčakovaaij v tej smerd. Kot pravi vlada, se sicer vrše pogajanja, ki pa le počasi napredujejo in da sedaj še ni nikakega izgleda, da bi kaj kmalu prišlo do sporazuma z Nemčijo po avstrijskih pogo-jih. . Polja, po katerih je lansko leto ob tem času valovilo visoko žito in rumeno klasje, so sedaj rjava in črna. Pašniki, ki še nikdar niso občutili pluga, so pokriti s posušeno, rjavo travo. Koruza, v katero so farmerji stavili toliko upanja, je komaj čevelj visoka z ovelim listjem. Na miljone kobilic se je pojavilo vsepovsod in dokončujejo umčiijoče delor Kadar pokončajo eno polje, odlete v jatah na drugo ter zapuščajo za seboj najbolj žalostne pokrajine, ki jih imore videti oko. Po mnogih krajih so farmerji zasejaili rdečo deteljo, da bi obdržala zemljo. Toda kobilice so obrale vse listlje in v zrak mole samo gola stebelca. Po cestah se morajo vstavljati avtomobi-liisti, da očistijo avtomobile kobilic. Po celem severnem zapadu vedno bolj pritiska vročina, ki ceio pokončava kobilice. Po mestih so ulice pokrite z mrtvilu ikobilicami, ki so poginile v -vročini nad 100 stopinj. Toda, kjer poginejo miljoni, pridejo novi imiljoni. Nikdo ne more verjeti, kako žailosten je položaj v obeh Da-kotah in v Montani, ako se sam ni prepričal. Edino zelenje, ki ga je še videti, je prerijski, ali ruski osat, ki je še edina hrana za živino. GREEN MOUNTAIN FALLS Colo. 9. julija.—Poljedcl. tajnik Wallace je rekell, da bo morala zvezna Vlada pokupiti živino za $30,000,000, ako ne prid 3 v kratkem dovolj dežja. Živina bo poklana in meso konservirano ter razdeljeno reliefnim uradom za brezposelne. CHICAGO, 111., 9. julija. — Poljedelski urad .je na podlagi svojega raziskovanja dognal naslednji Obseg suše po državah : South Dakota: Farmerji delajo za WPA. Škoda na poljih $140,000.000. Vročina nad 100 stopinj. Nebraska: Zimska pšenica primeroma dobra. Ako pride dež, bo še rešena koruza. Mnogo kobilic. Montana: Vsi poljski pridelki v vzhodni Montani so uničeni. Farmerji zaposleni pri vodnih naipravah. Kansas: Škoda na koruzi vsak dan večja. Missouri: Pašniki v žalostnem stanju. ; Položaj kritičen. Kobilice v velilki množini. Wisconsin: Zadnje tri dni vlada hiuda suša. Na žitu je škode več milijonov dolarjev. Bila pa je dobra prva košnja. Iowa- Vročina znaša nad 100 stopinj. Pridelek ovsa in ječmena znižan za polovico. Kobilice _ so pričele zreti koruzo. Illinois: Žito se je pričelo su- šiti v srednjem in južnem delu države. Minnesota: Nad tisoč farmer-jev je zaprosilo za delo pri WPA. Nekaj žita so poželi; splošni položaj obupen. Ohio: V osrednjem in južnem delu države znaša vročina 105 stopinj. — Hamilton, O.: Žita bo malo, vendar bo kleno. Tobak v južnem delu trpel veliko škodo. Severna polovica drža ve v boljšem stanju. Indiana: Zadnji teden je koruza le mallo zrasla. Zelo so prizadeti pašniki. Ovels kose za krmo. Prideflek pšenice v severnem dedu države dober. PARKER ML. SE JE VRNIL Ellis Parker, ml., se je sinoči vrnil na svoj dom v Mount Plolly, N. J., ter se je prostovoljno pustil prijeti zaradi ob dolžbe, da je bil voditelj odve-dbe Paula H. Wendela, ki je med mučenjem priznal, da je ovedel in umoril Lindlbergho-vega sina, pa je svoje priznanje pozneje preklical. Velika porota v Brooklvnu je Parkerja in njegovega očeta obdolžila, da sta bila zapletena v Wendelovo odvedbo in medtem ko je bil starejši Park-pod varščino $500, je njegov pod varšieino $500, je njegov sin izginil in se s tem izognil are'taciji. Šele po treh mesecih se je mlajši Parker vrnil in se zglasil pri mirovnem sodniku •Williamu H. Grady, ki ga je postavil pod varščino $500. — Nato je odšel na svoj dom, da obhaja drugi rojstni dan svoje hčerke Katherine. Parker je pozneje rekel, da ie izginil zato, da ne bi njegov oče, ki je detektiv Burlington okraja, prišel še v večjo zadrego. Prejšnji dan pa je governer 'Hoffman zavrnil zahtevo go-vernerja države New York Lehmana, da izroči starejšega Parkerja sodnij'skim oblastim v Brooklynu. PETORČKE IMAJO BRATA CAfLLANDEB, Onft., 9. julija. — Mrs. Oliva Dionne, mati svetoznanih petorčk je po-koruzejnoči porodila osem funtov težkega fanta. Otrok je bil rojen v isti stari farmerski hiši kakor petorcke. Mrs. Dionne je do "zadnjega tajila, da (je v blagoslovljenem stanu. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVtTifVFT SLOVENSKI DNEWTK v DEŽAVAB. aj tr Q LIL 13 Willi v wa™ New York, Friday, July 10, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ32< Glas Naroda" » (A Corporation) Owned end Pnbllafted by 8LOVENIC PUBLISHING COBCANX Frank Sakser, President Lu Benedlk, l\ ^ TtMl Pkoa of bradneaa fit Wert lštb of the corporation and of Manhattan, of above officers: Maw York aty. N. I. OLASNARODA" (Vafaa af the People) leaned Brery Dtj Except Bun days and Holidays Za celo leto velja Kanado ........ Za pol leta ....... Za Četrt leta ..... Ameriko in ..........«6.00 .......... «8.00 .......... $1.00 Za New York se celo leto......97*00 Za pol leta ...........„........$3.50 Za Inozemstvo aa odo leto......$7.00 Za pol leta ....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli podil Jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da *e nem tndl prejfiaje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda** isbaja vsaki dan izvsemSi nedelj in praznikov "GLAS NARODA". 31« W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 PRETEČA VOJNA V INDUSTRIJI JEKLA John L. Lewis je načelnik United Mine Workers, obenem pa tudi voditelj odbora za industrijalno organizacijo (Com-mitte for Industrial Organization — C. I. O.) Sedaj so organizirani delavci v strokovnih organizacijah: premogarji zase, tiskarji zase, plumiberji zase, karpenter-ji zase. Takšna organizacija je dobra, in predsednik Ameriške Delavske Federacije je njen najbolj navdušeni pristaš. Ameriška industrija se je pa tako razvila, da v nobeni tovarni niso samo ene vrste delavci. V tovarni za čevlje, na-prhner. je poleg večine čevljarjev zaposlenih tudi gotovo število električarjev, karpenterjev in delavcev drugih strok, ki so pri delu vsi odvisni drug od drugega. V sedanjem primeru skuša Lewis spraviti v enotno or-gauizaoijo vse delavce, ki so zaposleni v industriji jekla. Nad pol milijona jih je. Jeklarski mogotci imajo svoj American Steel and Iron Institute, ki je objavil zadnji tedei* v 375 ameriških listih, da bodo lastniki jeklarn do skrajnosti borili proti Lewisu in njegovim organizatorjem. V ponedeljek je govoril Lewis ipo radio ter očital delodajalcem, da silijo svoje delavce v kompanijske unije, da bodo najeli gangsterje v boju proti organizatorjem, da je govoričenje o visokih plačah v jeklarski industriji prazna bajka ter da delavci nočejo industrijalne vojne, toda če jim jo bodo kapitalisti vsilili, bodo sami odgoVorni zanjo in za njene posledice. Dežela je »pred veliko delavsko borbo v eni svojih najvažnejših industrij — industriji jekla. Če bo ta borba oziroma vojna izbruhnila, bo vsa dežela več ali manj prizadeta na ta ali oni način. Cene se bodo povišale, naročila avtomobilov, truckov in farmskih strojev bodo zakasnela; vse tovarne, ki so količkaj odvisne od industrije jekla, bodo trpele večjo ali manjšo škodo. Rooseveltova administracija je ponudila deželi za take slučaje primerno zdravilo. Dežela se ga je parkrat poslužiia in ji je deloma odleglo. To zdravilo se je imenovalo sodelovanje med delom in kapitalom. Vlada je igrala pri tem sodelovanju vlogo razsodnika/ j *. Velebiznes je spočetka nasprotoval temu načrtu. Posebno ga je bodla v oči sedma točka NRA pravilnika, ki je priznavala delavcem pravico kolektivnega pogajanja. V svrho pogajanj je bilo delavcem dovoljeno voliti svoje lastne zastopnike. Najvišje sodišče je -pa ovrglo NRA. Tudi Wagnerjev Relations Board, ki je v gotovi meri nadomeščal 7-A točko NRA, je sodišče proglasilo za protiustavno odredbo. Jeklarski mogotci se sedaj zanašajo povsem na svojo, delavci pa na svojo moč. Dokler ne bo kajpital sklenil % delavstvom nekakšnega kompromisa ter se prilagodil industrij alnemu razvoju, ne bo šlo vse tako gladko kot bi želela večina ameriškega prebivalstva. ! Brooklyn, N. Y. .Dan ipred praznikom smo se odločili, da po dolgem Času zopet enkrat posetimo svoje prijatelje v gornjem delu države New York. Ponoči sem se z ženo in hčerko podal na pot. Ker nočem voziti med prevelikim prometom sem si izbral foližnjico preko Catskill Mountains in sem se izognil glavnega mesta Albany. Vozili smo počasi in dospeli po osmih u-rah v Little Falls, kjer smo se seveda najprej oglasili pri gostoljubni družini Mr. Franka Masleta. Kdor je bil enkrat v njegovi hiši, ve, kako ^najo po-streči. Pri Masletovih smo tudi prenočevali. Ker sem doma iz Logatca iin mi je tudi vrhniška okolica precej dobro fcnana, mi skoro ni. treba omenjati, da sem dobil v Little Falls večino svojih starih znancev. Pogledat smo šli tudi k moji sošolki Mrs. Jenny Furlan, ki ima malo izven mesta (toda še vedno v mestnih mejah) krasno farmo in moderno urejeno mlekarno. Zaibave je bilo oba dni dovolj. Udeležili smo se namreč tudi piknila v Fly Creek, kjer sem M GLAS NAftODA pošiljamo ▼ staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stoli. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. KMEČKA PRAVDA ZARADI MEJNIKA Prijazna vas Gorje pri Bledu, ki je znana turistom in smučarjem, je pod strašnim vtisom Ob 5. zjutraj se je obudil Kam-zadnjega dajanja večletnega nikov sin in slišal neko stoka je od domačih poslovil, je krenil na nesrečno njivo, Ikjer so se sprli in kjer je v velikem razburjenju prelil kri svojega soseda. Njiva ni daleč od hiše. ČUDNE KAZNI Toledo, O. Mojim prijateljem v Durand City, Pa., in okolici se spodaj podpisana zahvaljujem za tako gostoljuben sprejem in fino postrežbo. Hvala sledečim družinam: Dolenc, Skerl, Mahne, Kacin, Cehovin, "Bostjančic, Prosen, Saftič, Maljovec, Udo-vič, Sany, Anzele in Čeh. Posebna hvala pa družini Dolenc za vso postrežbo in naklonjenost. Jaz in moja dva sinova vas bomo imeli v spominu, vse žive dni. * Pozdrav vsem! Frances Valencic. Chicago, III. Ker sem že več let naročnik 4'Glas Naroda", upam, da mi bo urednik priobčil teh par vr-naletel na nekaj znancev iz Fo- stic. rest City in New Yorka, ki sel Danes ne bom veliko pisal, mudijo v tamkajšnji okolici na i ker me vročina preveč obda- počitnicah. Prav nič nisem domneval, da bom našel tam tudi Martina Zelenca in njegovo soprogo. Največ zaibave nam je delal Mr. Matija Gorinšek, kateremu jih nikdar ne zmanjka. Zamerili so mi, ker nisem pripeljal Zgage s seboj. Obljubiti sem jim moral, da ga privlečeni ob prvi priliki, ko zopet obiščem tiste lepe kraje. Le prehitro je napočil čas odhoda. V dolžnost si štejemo, da se vsem tamkajšnjim rojakom i-skreno zahvalimo za vso prijaznost in .postrežbo. Predvsem seveda družini Masletovi in Mrs. Furlan. V kratkem nasvi-denje. Adolf Verbič. NEGUŠEV DAN V PREGNANSTVU Marts ikoga bo zanimalo, kaj je počenjal ueguš, ki je po zadnjih v^esteh že odpotovai v Ženevo, med svojim bivanjem na Angleškem, tkjjer mu direktnega političnega delovanja niso dovolili. V njegovih življenjskih navadah se je marsikaj spremenilo. PodneJbje in droge okoliščine bo ga prisilile, da se je prilagodil novim razmeram. V svojem angleškem domu m nosil več svoje znamenite bele Same, v kateri je foil zapustil Abe-sinijo. Sedaj nosi zelo dobro ukrojeno temno obldko, ki mu (je seveda vzeSa precej njegove eksotične posebnosti. Še zanimivejše je to, da je bil cesar v Addis Ababi skoraj popoln vegetarianec. Baje zato, ker se je moral vedno bati, da bo meso, ki ga je tam jedel, za- Chicago, lil. Tukaj vam pošljem 3 dolarje za Glas Naroda, ker naročnina mi je že potekla 20. a/pri-la. Če se to slučajno še zgodi, nam vseeno list pošiljajte in mi vam bomo vse poravnali, ker mi vsak list pošteno plačamo. Glas Naroda mi prav ugaja, posebno (pa roman. Pozdravim Petra Zgago, ki naj še kaj lepih novic napiše. Pozdrav. Johan Bukovitz. ja. Tukaj imamo čudno poletje. En dan je tako mrzlo, da bi skoro snega pričakovali, drugi dan pa tako v^oče, da se moramo spretno skrivati pred pekočim solncem. Sporočati mo rkm, da smo bili zelo presenečeni, ko se je naš prijatelj Joe Kern oženil z Mrs. Antonijo Marinčič, doma iz Knežaka na Notranjskem. Prišla je iz Mc-Keesporta, Pa. — Obilo sreče in veselja jima želimo vsi skupaj. Pozdrav vsem čitateljem Glas Naroda. Naročnik. Indianapolis, Ind. 20. junija je poteklo 25 let, odkar sva bila poročena. Sobotni večer 20. junija ne bo niko- li pozabljen, ker nisva pričakovala, da se bo zbralo toliko prijateljev, ki so naju tako le-po obdarili. Najlepša hvala članicam podružnice št. 5, S. Ž. Z. za darilo, ki so ga nama po-slale.Hvala tudi mojemu sinu Johnu Turku in vsem darovalcem, katerih imena so sledeča: družina Jože UnbanČic, Mrs. Mary Donas, družinai Koren, družina Brkobc, družina Cimerman, družina A. Urbančič, Mrs. Jo- prepira zara<|i mejnika. V neposredni bližini Gorij je hribček imenovan Obočnica. Tam imata svojo njivo tudi Kamni-kov Jože in France Pogačar, po domače Kajževec. Po mnenju Kamnikovega Jožefa je nekdo prestavil mejnik na. njegovo njivo za kak meter. Na tihem je sumil mejaša Pogačama iz Grabča. Da se ugotovi dejanski stan, je obema odredila, komisija, katero so tvorila občinski delovodja in mejaši. Na njivi so razdalje merili. Kamnik pa je trdil, da je njemu oče pokazal širšo njivo, kakor je zdaj. Med prerekanjem se je Kamnik hudo razburil, pograbil sefldro in dvakrat udaril z njo Pogačarja. Za ti'1-nikom nad lopatico mu je vsekal globoko rano in ga ranil tudi na glavi. To se je zgodilo. tako naglo, da navzoi napadalcu niso mogli preprečiti krvavega dejanja. Hudo ranjenega Pogačarja. so odnesli v gostilno ga obvezali in potem takoj odpeljali na Bled,k zdravniku. Zdaj se zdravi doma, a še ni gotovo, če bo okreval. Krvav dogodek je vso vas hudo raszburil, še večje pa je bilo razburjenje. ko se je razširila vest, da si je Kamnik vzel življenje. Ves potrt je prišel domov in domačim povedal, da se gre v Radovljico javit sodišču. Drugače poštenega in skrbnega moža je strašno pekla vest. Ko se sepliine Markič, Mr. Harry O'Brien, dru-žina Sarsar, družine Kovach, Banič, Sedej, Gruso, Lušček, Markič; Mrs. Mary Kos, družina H. Zorman, Mr. Frank Markič, Mr. Jože Pošnar, Mr. Jože Perkon, Mr. Jože Beli, Mr. Petfcr Cerar, Mr. Jože Kelčman, Mr. Jože Snaj- T v* v dansic. Še enkrat lepa hvala za krasno petje v soboto zvečer in tu di v nedeljo. Ne smeva pozabiti najinih prijateljev iz Cle-velanda za darilo in voščilo: Mrs. Mary Zust in Mrs. Mary Salamon. Lepa hvala tudi muzi kantu Jožetu. Charles in Mary Turk. nje. Zdelo se mu je, da je to očetov glas. Tekel je ven in našel očeta, ležečega na njivi. Ko so ga prinesli domov, je bil pri zavesti. Na trebuhu je imel več ran, povzročenih z nožem. Ob pol 7. zjutraj je umrl. DVE NESREČI V KAMNOLOMU Na kirurškem oddelku so sprejeli v oskrbo 29-letnega kurjača Dani'la Posego z Brda nad Vičem, zaposlenega v kam-onlomu Stavbne družbe v Pod-peči. Ko je zjutraj pognal motor, s katerim v kamnolomu prevažajo kamenje, ije pri izpuhu nastala majhna eksplozija. Iz motorja je bruhnil močan jflamen in zajel kurjača, ki je obupno začel trgati gorečo obleko is sebe. Če mu ne bi bili tovariši brž priskočili na pomoč, bi Posega gotovo v strašnih mukah ifmrl, tako pa so ga reševailci pripeljali v bolnišnico, le z hudimi opeklinami po rokah in nogah. OBOSODBA ZARADI UBOJA V KOSNICI Kakor smo že pred tedni poročali, je postal železničar Pa->vel Kra.golnik v Košnici pri Celju 3. maja zvečer žrtev ubo-Ija. Kragolnik je umrl v celjski bolnišnici zaradi zloma lobanjskega dna in težkega pre-trasa možganov. Zaradi tega zločina sta se zagovarjala v petek popoldne na okrožnem sodišču 39-letni rudar Franc Huš ■in 34-letni posestnik Anton Skorjanc, oba iz Košnice. Huš je bil zaradi uboja obsojen na 3 leta robije in na izgubo Častnih pravic za isto dobo. Škor-janc pa je bil oproščen. Listnica uredništva. A. Z., SUDBURY, Ont.. — Doipis je dospel prepozno. Naša kampanja za pobiranje prispevkov za Dom slepih je zaključena. Naslov: Dom sleipili, Stara Loka pri Škof j i Loki, Dravska banovina, Jugoslavija. • . -i; ■ strupljeno. Na Angleškem pa so mu servirali že zgodaj zjutraj krepki angleški zajtrk j etri in slanino. Kompliciranim rižnim/jedem svoje domovine se je, kakor kaže, z lahkoto odpovedal. Docim je neguš v Addis Ababi vstajal vsak dan že ofc 5. zjutraj in obiskal že zelo zgo-,daj službo božjo, je v Londonu spal najmanj do pol sedmih. Po zajtrku se je malo sprehajal, nato je sprejemal, čital poročila, ki jih je dofcival in opravljal vsakovrstne oficielne do?ž-.nosti, ki so mu še ostale. Pojtol-dne od 14. do 16. je počival, na to je pisal svoje spomine in je zahajal spat .šele okrog polnoči. V ostalem je vsako jutro tudi telovadil. V-ta namen si je nabavil veslaflnO aparaturo z močnimi vzmetmi. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- -vo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2.60 .................... Din. 100 $ 5.00 ................... Din. 200 $ 7.25 .................... Din. 300 $1T.75 .................... Din. 500 $23.00 .................... Din. 1000 $45.00 .................... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.00 ................... Lir 100 $ 17.50 ................... Ur 200 $ 43.00 .................... Lir 500 $ 83.00 Ur 1000 $165.00 .................... Ur 8000 $245.00 .................... Lir 3000 KES 8E CENE 8E&AJ B7TRO MENJAJO BO NAVEDENE CEtfE PODVS&ENE SPREMEMBI GORI ALT DOLI " " ■ n . —t ' - Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali ~ limb dovoljujemo še boljše pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za- izplačilo t 5.— morate poslati.......................$ 5.75 $10*— * - .....................$10.85 $15>- " " ........................$16 — $W»— - w .......................J2L— $46,— » » .......................$4L25 $50^- - " ........................$51.50' Prejemnik dobi v starem kraju Izplačilo ? dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CARLE LETTER ZA PR1- rooMUfto SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gla* NafodV" 216 WEST 18th STREET NCW YORK, N. Y. == Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali- dobiti koga od tam, je poMebnO, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na-nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. t Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka* ker predno se dobi i* Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi' najmanj en Pišite torej takoj za brezplačna navodila i? zagotavljamo Vam, & boste poceni in udobno potovali. SLOVENK PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau} 216 VFest 18th Street New York, N. Y. Kar se dogaja po vojnd v starem kraju, je že od sile. Saj časopisi za vraga drugega ne poročajo kot o fantovskih pretepih, o ubojih in umorih. Človek 'bi v ljubljanskih dnevnikili rad izsledil kakšno lepo in čedno stvar, pa je pri najboljši volji ne more. Vzgojitelji in filozofi pravijo, da je to posledica vojne podivjanosti. Križ božji, kako dolgo bo pa še trajala vojna podivjanost? Kako dolgo bo ljudem dovoljeno vse početi v njenem imenu! Radoveden sem, po kakšnem zakoniku sodijo starokrajski sodniki. Ne vem, če je turški ali albanski, mihče mi pa ne bo u-govarjal, da ni balkanski, ker ne posveča človeškemu življenju skoro nobene vrednosti. V vsej Ameriki, ki šteje nekaj na*d stodvajset milijonov prebivalcev, ini v enem letu toliko " fantovskih'' pretepov kot jih je ob času "žegnanj" v Sloveniji. In pomisliti je treba, da je v Ameriki zmes narodov, naro clnosti, jeaikov, čustev, strasti in običajev, kakršne ni v tolikšni meri nikjer drugod na svetu. Čudno se mi zdi, čemu sta-rokrajske oblasti ne prepovedo noža. Tako odločno naj ga prepovedo kot je v Ameriki prepovedan. V jezi ali jeznoritosti z nožem zadana rana velja v Ameriki napadalca najmanj dve leti zapora. Sicer je pa nož najsramot-nejše orožje. V starem kraju se ga še vedno s takim pridom poslužujejo1, da je tisočerim o-rožnikom, sodnikom, adjunk-tom in ječarjem zajamčena dosmrtna služiba ter morajo delati še "overtajm" v času že-gnauj, sejmov in trgatve. Nikdar še nisem odobraval Mussolinijeviih odredb, eno njegovo odredbo pa nadvse o-dobravam, in sicer tisto, s ka tero je odpravil fantovske pretepe. Ko se (približajo karabinjerji pozorišču pretepa, je njihova naloga aretirati vso gručo: pretepače, miritelje Ln gledalce. Sodnik jih ne zasliši, ampak pošlje vse za štirinajst dni v ječo. In vsak mora plačati za štirinajstdnevno stanovanje in hrano v ječi po šest lir na dan. Tisti, ki nima denarja, mora kazen s trdim delom odslužiti. Odredba se je obnesla. Že par let ni bilo na Krasu in v Primorju nobenega fantovskega pretepa. Včasi se čudim, kaj mora človek v domovini zakriviti, da ga zadene smrtna kazen. TJ-biti soseda: šest mesecev; ubiti moža ali ženo: dva meseca; roparski umor je nagrajen s sestinli leti; umor očeta ali matere: pet let. In tako dalje. Edinole izdajanje državnih skrivnosti (ki pa seveda niso nobena skrivnost), in žaijenje članov kraljeve družine je podvrženo najstrožji kazni. Toda kdo bi žalil trinajstletnega kralja, ki pri najboljši volji ne more nikomur ničesar zalega storiti. Tudi njegova mati se dobro zadrži in nima nihče povoda, da bi jo žalil. Postava o nedotakljivosti vladajoče rodbine je pa razširjena tudi na kraljevo žlahto. Tako najprimer ni v Jugoslaviji varno govoriti o prostitutki Magfdi Lnpescu, v katero je strks jugos lovansl ovaaiskega kralja, romunski kralj Karol, preko ušes zateleban. * " O LrA & v An oiil?' New Yor-k, Friday, July J 0/ 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY 1NUJ93 JUNAŠKA ZDRAVNICA MTKATT, ZOŠČENKO: HUMOR S SOLNCNE OBALE Često me vprašiuje(}o: — Za- bi odpreti vašo sobo z vitrfhom. kaj pa zdaj ne napišete nobene humorrstione povesti T Veste, vse to je lepo in dobro — znanstvene razprave in operete, toda radi bi čit&li tndi kad smešnega, veselega. Mar nam manjka negativnih pojavov ki bi jih bilo -treba ožigosati. Prav pravijo. Zakaj tratim oas, vražja »strela! Vsi so se zo-' Pride torej ključavničar. — Da, — pravi, — seveda, nepotrebno razburjenje, to je malenkost. Odpreti vrata je zame igrača. Toda, — pravi, — hoditi v najvišje nadstropje nima pomena. Jaz, pravi, računam vsako uro svojega časa dotslovnoza valuto. Dam ključavničarju pet rub- pet lotili pisateljevanja, samo ljev. Odpre z vitrihom vrata jaz ostsJjam s svojim humorjem | in pravi v prijateljskem tonu: na zapečku. Mojim kolegom se menda zopet doa pravim. — V najslabšem primeru sploh ne bom zapustil sobe. Samo notri me pustite. Guganje na morju me je zelo prevzeld, komaj se držim na nogah. — ftoferd, ft— pravi glavni vratar. — Pa jo imejte. Opozarjam vas samo: ključ je nam nekdo odnesel in soba je zaklenjena. Vi. ste najbrž iriislili, da je narobe — soba da je odprta in da se je nam ključ iz-gufbil. — Norčujete se, — pravim — kaj bi pa po&el s sobo, kamor ne morem? . Vratarjev namestnik je stopil k meni in me prijel za roko, rekoč: — Jaz pa vem za izhod . . . Dam mo tri rablje. — Hvalft, — pravi, — če hočete, e&očkn iia dvorišče. 1ftun dela daruje®*vnaSatf. MogA čem se čutim enakovrednega svojim sosedom. • Zvečer grem na promenado in glavni vratar mi pravi: — Veiste, s tem ključem smo vam zmešali glavo. Mislili smo, da se je izgubil, v resnici pa visi tu na drugem žebljičku. — To se je posrečilo, — pravim, soba stane šest rubljev, stroškov imam pa šestnajst rabljev. — Kako fo šestnaijst, kako to da ne osem ? — vpraša vratar. — Seveda šestnajst. Vašemu namestniku tri, ključarni-čarju pet, za ključ pa osem. — Za kateri ključ? — No, za tega le — pravim, Katica je čutila, kako trepeta roka, ki jo drži v objemu. 4'In četudi bo šla črta obračuna preko mojega lastnega življenja, na kaj takega mora biti vsakdo izmed nas vedno pripravljen. — Takšno je lovČevo življenje v gorah. Greš v gozd in ne misliš na nič... in za drevesom stoji nekdo in ti ga ne vidiš... in nenadoma poči in krogla ti čepi v srcu in po tebi je. Lovčevo življenje pri nas ima svoje težave. To je pa tudi že marsikoga, ki ni lovec po krvi, ostra-šilo. Pravemu lovcu sta pa gozd in gora življenje in za življenje se vsakdo bori, ker je tako zelo lepo. Toda če mora nekoč vendar tako biti, da vrže nekoga ob tla... v božjem imenu, potlej še poslednjikrat dihneš, ozreš se še enkrat na najvišjo stran in si misliš: tam zgoraj to, da se človek temu strupene- je cvetela moja rožica... in potlej zatisneš oči in z Bogom «ti lepi svet! Tako je pač naredil moj oče in kdo ve, lahko ga bom tudi jaz nekoč posnel!" Sonce je bilo že zatonilo za jezerskimi gorami zdaj je pa zopet mežikalo iz globoke dolinske razpoke in zlati sij, ki ga je izžarevalo, je preseval od kapelj blesteče se liste ter tkal čudežno iskren je ob mokrih delblih. Vsi mali gozdni ptiči so oživeli ter marljivo smukali semtertja, njihovo ščebetanje je pa zamiralo v zamolklem mogočnem šumenju, ki je vršalo odbližnjega jezerskega brega. Zdelo se je, da Katica ne vidi blesteče lepote, s katero jo je obdajal gorski gozd. Zamišljeno je zrla predse v tla. Kar je bila slišala, ji je dalo misliti. Dozdaj je poznala samo lov- sicer, malo zaspano, toda ni izgubila zavesti. Trpela je za hudimi bolečinami v glavi in u-dih. Imelo jo je, da bi blju-vala in zdelo se ji je, da se vse Morda se je pa avtor že zres- j okrog nje vrti. V ušesih ji je sko rado:st» ki Je veselo domovala v gradu nje nil. Morda mu ni več * ~ ' 1 ■ n v ' v prvi vrsti do smeha. Morda se mu niti ta nedolžni dogodek s hotelsko sobo ne zdi smešen. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po vesti, ki bodo zanimale ljubitelje lepoalovis. Šumelo in od časa do časa po kalo. Čutne prevare so postajale čedailje močnejše, pred očmi so se ji prikazovali barvni bliski in ko je po štirih urah dala znak, naj jo spravijo iz omare, je kazala že vse znake •najhujšega zastrupljenja. Ti znaki so oslabeli šele po več urah, izginili so pa čez poldrugi dan. Opazila je, da so simptomi manj mučni, če leži, a hujši, ee se giblje. Sedaj je popolnoma ozdravela in je prejela častni doktorat več visokih sol in drugih odlikovanj. 6 ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA 1 Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z NJayem v €4Padisahovi senci" pri Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRA JNOSTI NAPETI ROMANIl 1 iz BACiuADA V 8TAMBUL 4 knjig«, b slikami, S87 risani Vaeblna: 4 Smrt Mohamed Srnina; Karavana smrti; Na begu v G oropa; Dnrfba En Natr / Cena __________________IJi KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, ■ slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu: Kako sem T Mekko romal; Pri feamarlb; Mad Jerf.ll Oena _______________US* PO DIVJEM SIJRDISTANU 4 knjige, SM strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg ls Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena -------------IJ4 PO DEŽELI SkIPKTARJEV 4 knjige, a slikami. 577 Vaeblna: " Brata Aladilja; Koča ▼ soteski; Mlrfdlt; Ob Vardarju Cena ___________IM SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami. 1744 strani Vsebina; 1 Txsrijencf; Yuma Setar; Na sledu: Nevarnost! nasproti; Almaden; V treh delih Sveta; Naročite jih lahko pri: a, 216 West I8th Street t - noga, lovu z žgočo strastjo Vtlanega očeta, ne pa resnosti lovčevega življenja, te krvave resnosti. In zopet so iskale njene oči lovcev obraz. "Povej mi, France, ti si govoril o skrbeli, kakšne skrbi pa imaš?" Zdelo se je, da si krepka »beseda išče poti preko lovčevih ustnic. Vendar je odkimal in rekel: "Nič, prav nič! Nekakšne lovske bajke!" "Ali ti morem pomagati?" Zopet je odkimal, a pogledal jo je hvaležno. Zdaj se je nasmeliljala ona in hudomušnost s} je prebudila v njenih očeh: "Jo že imam, ti si zaljubljen!" France se je smejal: "Jaz? In zaljubljen! Prav še tega mi je treba! Moram se že brez tega zadosti trapi ti!" Nalahno ga je udarila s sončnikom po ustih ter se smejala z njim. Zdaj sta dospela na ravnino, vendar se jc France že po nekolikih korakih v zadregi u-s ta vil. Hudournik, ki se je tukaj izlival v jezero in se ni zastonj tako imenoval — v suši neznaten potoček, ki si ga lahko prestopil z enim korakom — se je bil spremenil v besneč hudournik, ki je v bližnjem skalnem zakotju padal s strme višine ter s 'penečimi valovi od-šuameval po debelem grušču. Ob brvi, ki je sicer držala preko potočne struge, ni bilo videti nobenega sledu več: njena bruna so mogoče plavala daleč po širnem jezeru. In tja sta morala oba. Dohod k jezeru jima je bil preprečen, ker je hudournik tekel na levi strani tik ob skalni steni, ki se je strmo spuščala v jezero. S a oni strani potoka se je razprostirala položno s starim javorjem porastla trata, ki se je vzpenjala od jezerskega brega med potokom in preperelo skalno steno do globeli vodopa-da. Izza drevesnih vrhov je pogledoval stolpič samostauia, zgrajenega v skalni steni. S hrepenecimi očmi je zrla Katica na ono stran, nato je ]»a zopet s sknbnim pogledom o-šinila peneče se valovje. France je bil pa že našel izhod : podrto smreko, ki je na nekoliko ožjem mestu z rebri premoščala potok; hitro se je odločil ter zakoračil na .drevesno deblo. Katica se je uprla, ko je spoznala njegovo namero. France*se je pa smejal. "Nikar se ne bojte, milostljiva igospica, po takem drevesu grem jaz v najtemnejši noči! Bodite brez skrbi, samo vrat mi lepo izpustite!" Katica ga je komaj razumela, šumenje vode je preglasilo njegove besede. In preden mu je mogla odgovoriti, je bil že stopil na viseči most. Z varnim korakom kakor na ravnih tleh je koračil po gibajočem se deblu. V Katici se je prebudil strah; pogled na šumečo vodo, ki je -i revel a pod njo, ji je ipovzročil omotico in je-cljaje se je oklenila lovca okoli vratu. Zaradi tega nenadnega sunka je grozila nevarnost, da 'bo France izgubil ravnotežje. "Izpustite moj vrat!" jo je opomnil; toda le še plašneje se ga je oklenilo dekle; in zdaj-ci je začel vedno hitreje teči po zibajočem se deblu. Že se je bil približal bregu na nekoliko korakov, ko mu je izpodrsnela noga na mokrem deblu; s Katičnih ust se je trgal krik. toda še opotekajoč se je tvegal France Skok na breg. Srečno je dosegel trdna tla, toda breme. ki ga je nesel, mu je že pri odskoku vzelo ravnotežne ter ga potegnilo v stran. Noge so mu klecale, grozila je nevarnost, da se bo France prekopicnil vznak. Ta trenotek pa se je dvoje tujih rok iztegnilo na pomoč ter potegnilo padajočega na varna tla. Katica je bila skoraj omedlela, čutila je samo, da polzi iz Francetovih rok in ko je izpregledala, je slonela mlademu možu na prsih, zraven nje je pa stal France s smehljajočim a bledim obrazom. V strahu in zmedenosti se je vzravnala. Ka-kjr svinec ji je težil prebiti strah vse ude. — Morala se je oprijeti roke, katero ji je (ponujal mladi tujec. Njegovih (besed pa zaradi šumenja vode ni mogla razumeti. Iskaje najboljše poti jo je preko suhih prostorčkov povedel v samostan ter jo posadil na kamenito klop, ki je bila vzidana v steno zraven vhoda kapelici podobne hišice. Zgrajen napol iz kamna napol iz debelih drevesnih debel z nizkimi vrati, z dvema ofcno-ma, z ličnim stolpičem nad skorjasto streho, se je naslanjal samostan na sivo steno. Pod na-puščem je bilo pritrjena na tramu slemena rdeča marmornata plošča z obledelim zlatim napisom : Tukaj prebiva sreča! DALJE PRIDE Izdajalec; Na lovu; Spet n*» divjem sapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena __________________3Jt V GOBAH BALKANA 4 knjige, s rtikami, S76 strani Vaeblna: Kovač Šlmen; Zaroka z zaprekami lijaku; MohiimedansH svetnik WIN* .TO V 12 knjie, a sliknmi, 175S strani Vsebina Prvikrat na divjem zapadu; Z« a v l Jen Je; NSo-čl, lepa Indljanka; Proklestvo zlata'; Za detektiva; Med Komand In Apart; Na nevarnih potih; Wlnnetovov roman; Sana Ear; Pri Kcrnasčih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Ce»a ____________.»M Ž C T I 4 knjige, a »likanri. 997 Vsebina:' Boj s medvedom; Jama draguljev; Kontno — r Bih, In njegova poslednja pot Cena ---------------- VE2BANJE OGNJEGASCEV V NEW YORKU Ogmjegaški department y New Yorku si je nabavil novo o rod je, ki stane nad pol milijona dolarjev. V mestu z n ebotičnDči je treba seveda tud i primernih lestev. GLIB V2BO03* New York, Friday, July 10, 1 936 Mf LZnCMBT SLOVENE DULY IN T7J93. 9*9 Srčna stiska ■ 46 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: L H. LJUDJE IN LETA S temno nagu'bancenim čelom in trdno stisnjenimi ustnicami sedi baron. Ni 'mu bilo treba dvomiti nad verjetnostjo teh besed, in tudi ni dvomil za trenutek. Sedaj 'je imel, četudi pozno, v svojih rokah doka-z, da ga njegova žena ni poročila iz ljubezni. Kolikokrat mu je prišla misel na to, kadar je bila proti njemu hladna in brezbrižna — da pa je tak greh težil njeno življenje, pa vendar ni mislil. Že skoro petindvajset let sta bila poročena in če je prav premislil, sta si bila sedaj ravno tako tuja, kot prve dneve. Med seboj nista imela ničesar skupnega; njuni nazori so si bili različni in nikakor ni mogla razumeti, da je njen mož tako navezan na domačo grudo. Celo bolest (nad smrtjo prvega otroka, malega Joachima, je vsakdo nosil za sebe in tako bo tudi sedaj. Pa vendar je ljubil svojo ženo! Toda sedaj je ta ljubezen izginila — ne zaradi -napačnega koraka — ne, otroka bi Ji morda odpustil, ako bi se mu približala s prošnjo in kesanjem — toda toliko let je nosila skrivnost zaprto v svoje msrcu, ne da bi čutila potrebo o tem povedati njemu, svojemu možu in si z izpovedjo olajšati svojo vest. Zgražal se je nad njeno srčno hladnostjo in brezbrižnostjo do njene lastne krvi, da je zatajila otroka — in ravno tako brezčutna je bila proti njemu ves čas njunega zakona. Namah mu je bilo vse jasno in pri tem se je popolnoma pomiril. Baron vstane; Helmut ga z bojaznijo opazuje. "Stric," ga vpraša plaho. 44Bodi miren, Helmut; saj ne moreš ničesar, če so se okoliščine tako zapletle. Konečno moreš biti še vesel, da si ostal zdrav, da moja hči ni —" tu se njegov glas zlomi v ihtenje. Sočutno položi Helmut svojo roko na njegovo ramo. Baron se čez nekaj minut pomiri; preveč je prišlo danes nadenj. "Prosim te, Helmut, da malo pripraviš Gertino sobo; mamsel ti more pri tem pomagati — jo moramo vendar sem j renesti. Medtem pa bom na to pripravil svojo ženo." Baronica se je, kot je imela navado, zaklenila v svojo sobo. Baron potrka;-baronica ne odgovori; potrka m( čnejše in ko tudi to nič ne pomaga, potrka še tretjič zelo močno, med tem pa glasno in zapovedujoče pravi: "Leonora, ali mi ne odpreš takoj?" Trudnih korakov pride baronca k vratom in jih odklene. Nato pa toži in si z obema rokama tišči senci: "Kaj pa je? Moji živci prosim — malo se oziraj na moje slabo stanje, Joachim." t "Soda j že pusti svoje živce enkrat pri miru." Pri teh besedah, ki jih je izgovoril z nenavadno čudnim glasom, ga baronica od strani pogleda — ali je hotel od nje 3%*laj zahtevati pojasnila! Trenutek, katerega se je tako zelo bala, je torej prišel! "Veš, Leonora, kaj se je pred nekaj urami zgodilo — toda vprašanja, katera ti imam staviti, bodo za sedaj ostala še nerešena." "In zakaj?" vpraša z majhnim klubovanjem v svojem glalsu, "pripravljena sem ti takoj odgovoriti, torej vprašaj." "Ali veš, kje je Gerta V Pri tem nepričakovanem vprašanju ga naglo pogleda. "Gerta, kaj pa je — zakaj me vprašaš; ali ne veš? Kje pa naj bi bila? Moj Bog, saj vendar ni mogoča kaka nesreča?" Boječe vprašujoče ga pogleda. Baron pa žalostno prikima. * * Pripravi se, da boš slišala nekaj strašnega," pravi trdo. ^Gerta je mrtva!" Baronica glasno krikne. "Ne, ne, Joachim! Saj to ni res, ne more biti res — kako je to mogoče?" "Bes je, Leonora!" "Ne verjamem." Ustnice ji drgečejo, telo se ji stresa. "Ne morem verjeti! K ji: je« — Hočem jo videt:"' Baronica hoče skozi vrata, toda mož jo pridrži. "Počakaj še; trenutek bi ibil za tebe prestrašen, kajti Gerta je utonila." Baron je govoril zelo tiho, toda baronica ga sliši in se zgrudi na tla. "Utonila," mrmra, "utonila!" Z divjim pogledom se obrne proti možu, ki stoji tako resno pred njo — da, morala je biti resnica — "utonila, praviš, Joachim?" "Da, Leonora, da ne omenim nobene druge besede, kajti sama je--" Ostalo se zaduši v nerazločnem mrmranju; ni mogel spraviti skozi ustnice nobene besede. "Moj otrok, moj otrok," stoka baronica, "da mi je to naredila — in samo zakaj?" "Ker je mislila, da je vstrelila Krafta." Baron vidi, kako se je pri teh besedah zganila; toda baronica ne vpraša po njem. "Sama si videla, Leonora, ka'j se je danes popoldne zgodilo — Gerta in Kraft sta se ljubila in sta se hotela poroditi — in ker je Gerta izvedela, da to ne smore biti, se ji je cmračil um." Baronica s j z rokami zakrije obraz. "Prosim te, Joachim, ne govori ve« dalje," pravi z napol začudenim glasom, "pelji me k mojemu nesrečnemli otroku. "H kateremu," je hotel vprašati, kot bi se samr ne brigal ra Gerto, kot bi mu bolečina zaradi hčere ne parala srca. "Počakaj še malo, da jo prenesejo v hišo. Leži tata pri ttarem Vosu, ki jo je našel s Helmutom." Baron govori tako enoglasno in mirno in brez najmanjšega sledu kake prisrčnosti v svojem glasu, da ga začudeno pogleda. Kako je bil ves druga cen; kot bi bil izlesran iz kamna. Poprej bi jo bil objel, bi ji dobroti j ivo govoi-il, bi jo to-lafžil, pa če bi mu bilo srce se tako težko, kot takrat, ob smr-tf malega Joachima, toda danes nič kaj takega. Hladen in resen stoji pri vratih, bledega obraza; ni ji pomagal, ko se je le s težavo dvignila s tal in se vlekla proti divanu. Cele strahote še ni mogla zapopasti — m potem še razgovor, ki jo je še čakal! Do sedaj je bilo njeno življenja gladko; potekalo ji je brez posebnega razburjenja. V3ako neprijetnost ji je »mož prihranil — sedaj pa je bila tako slaba in pomoči potrebna £ruti neereči, ki je prišla nad njo — najrajši bi uiurla. _ (Dalje prihodnjič.); Ludovik XIV. je vprašal nekega svojega polkovnika, koliko mu je let. "38 ali 39, veličanstvo" je odvrnil polkovnik. Kralj se je čudil: "Kako, ali ne veste natančno za svoja leta?" "Veličanstvo," je odgovoril vojščak, "v evidenci imam svo-Jje zlato, svoje srebro, svoje dohodke, ker jih lahko izgubim, ker mi jih laihfco ukradejo. Ker je pa nemogoče, da bi mi zmanj kal od mojih let en sam dan, se zanje sploh ne "menim in ta- ko ne držim v evidenci, koliko mi je let." Ko je pa Ludovik XIV. nekega dvorjana vprašal za leta, je ta odgovoril brez o-klevanja: "To zavisi vse od vašega Veličanstva. Prosim, samo ukažite." Kralj Ludovik je to vprašanje pogostoma zastavljal menda za voJjo tega, ker se je sam silno bal starosti. Po neki bitki je dejal markizu de Villeroy: "V naši starosti človek ne more biti več srečen." Markiju ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVIN SKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI__ ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena .........................35 ANDREJ HOFER .................................................... 50e BENEŠKA VEDEŽEVA1JIA ...................-............35e BELGRAJSKI BISER ............................................35c BOŽIČNI DAROVI .............................................-.....35c BOJ IN ZMAGA ......................................................20c CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45« CVETKE (pravljice za stare In mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ...................25c DEVICA ORLEANSKA ............................................50e DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35« FRAN BARON TRENK ............................................35c FRA DIAVOLO ........................................................50e GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Milanski. veselomodre humoreske, 72 strani .35 HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA .................40e JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30e KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................30e KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora) .....30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25c LJUDEVIT HRASTAR, POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šinit) .................................30c MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75e MARON, krščanski deček iz Libanona ................25c MUSOLINO, ropar Kalabrije ................................40c MRTVI GOSTAČ ...................................................35c MALI KIjATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ......................................................... 25e NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40c NA INDIJSKIH OTOKIH ....................................50c PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena .........30 PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... .30 PABERKI IZ ROŽA ................................................25c PARIŠKI ZLATAR .................................................35c POŽIGALEC ............................................................25c PRSTI BOŽJI ............................................................30c PRAPREČANOVE ZGODBE ................................35e POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ...............-.......30c PRIGODBEČEBEL1CE MAJE, trd. vez............. 1.— PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30« PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I- iv..................... 40c II. zv.................40c PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena ...........................70 PRAŠKI JUDEK ......................................................25c PA7RIA (povest' iz irske zgodovine) ....................30c POSLEDNJI MOHIKANEC ..................................30« RDEČA IN BELA VRTNICA ................................30c REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30e ROBINZON KOŠUTNIK ...................................... .50 STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ......................... J>0 SKOZI ŠIRNO prouo. Kačji krotitelj, nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena .............................C0 SUEŠKI INVALID ....................................................35e SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ............30c SVETA NOTBURGA ........................................35e STEZOSLEDEC .........................................................30c SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30c TRI INDIJANSKE POVESTI ...............................30e TURKI PRED DUNAJEM ....................................30c TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) L zv. $1.30; H. zv. $1.40; IIL zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov P« ............................ .20 VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s slikami) ......................................................$1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ................................................... 50c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60c ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ____________________________25c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)" I. del ----------- 40c n. del __________40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti spisal Engelbert GsngI). t 1 zvezka ...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50 13 POVESTL (III. zv.j, Gangl .............. JO Gramontu je neprestano tožil, ko je dovršil isvoje 60 leto. Dobro vzgojeni dvorjan je odgovoril: "Veličanstvo, dandands je vsakdo star 60 let." Ko se je eden izmed njegovih častnikov dbrnil do lijega, naj bi ga ne upokojili, je menil kralj: "Toda vi ste vendar že zelo stari." "Veličanstvo," je rekel stari častnik, "samo tri leta štejem več nego Vi in upam, da Vato .bom lahko služil še najmanj 20 let." To prikrito laskanje je sol ličnemu kralju tako ugajalo, da je njegovi prošnji ustregel. Crebillon, popularni dramatik 18. stoletija, ki ga danes ne pozna nihče več, je bil pri Ludovik u XV. v avdienci. Kralj mu je dejal: "Crebillon, vi ste pa res stari. Če se ne motim, jih štejete 85, kaj ne?" — "Ne jaz, moj kritni list," je odvrnil Grenili on. Sofija Arnouldova, velika dramatska pevka 18. stoletja, (je stala nekoč kot priča pred sodnikom. Ta jo je vprašal po starosti. 11 Vsak vljudni sodnik ve, da šteje kakšna igralka kvečjemu 30 let," je odgovorila Arnouldova, ki ji je bilo tedaj 45 let Neki drugi, sodnik se je boril z neko pričo, ki ,ni bila voljna, da bi povedala svoja leta. "Koliko let vam je, gospa?" je vprašal. Dama: "Določite sami, gospod sodnik." i Sodnik: "Prosim, torej 45 let. Vaš poklic?" — Dama: "Oprostite, toda zmotili ste se za celili deset. let.'' Sodnik:4 * Prosim tordj pet in petdeset. Stanujete?" Dama razburjeno: "Prisegam vam, da jih štejem samo 35!" Sodnik: ""Končno!" Pod Ludovikom XV. je bilo kočijaženje v Parizu prav tako moderno kakor danes šofira-nje. Kočijažile so posebno rade da'me. Ker pa lepe roke niso vedno najbolj spretne roke, je število prometnih nezgod grdo naraščalo. Kralj je dal nekega dne poklicati policijskega šefa d'Argensona k sebi in mu je velel, naj bolje zaščiti blaginjo pešcev. "Ali želite, da bi nezgode za vedno prenehale, Veličanstvo?" je vprašal uradnik. "Seveda!" — "Potem prepustite to stvar popolnoma meni." Naslednji dan je policijski šef izdal odredbo, da smejo po Parizu kočijažiti samo zreli in zanesljivi moški, ženske pa le tedaj, če štetejo več nego 30 let. 30 let je takrat med ženskim svetom pomenilo toliko, kolikor dandanes 45. Dva dni pozneje ni bilo videti v prestolnici niti ene kočije, ki bi jo vodila ženska. Na duhovit način sje illus.tri-rala problem starosti neka izjava francoskega skladatelja Au-bera. Ko sta šla z nekim prijateljem po stopnicah pariške opere, je menil prijatelj: "Da, da, dragi prijatelj, staramo se." — "Ah kaj," je odvrnil Auber, "glede tega se človek že potolaži. Za. to, da dolgo živimo, je vendar ena sama možnost: starost." STRAHOVIT UBOJ NA TRAVNIKU kadil za njim. Belcijan se je z ostro opazko obregnil ob psa, a domače dekletce, ki je stalo pred hišo, mu je zaklicalo od daleč, naj psa pusti pri miru. Malo nato je mladi Belcijan prišel na travnik, da nakosi sveže krme za. kravo. Nedaleč od njega je na svcljem travniku delai Lužar. Belcijan mu je stopil bližje in mu začel očitati, da svojega otroka ne vzgaja prav. Beseda je dala besedo, na lepem je mladi France planil v starejšega moža in ga začel pretepati. Lužar je bežal pred pobesnelim fantom, dokler ga ta ni dohitel in sta se vnovič spoprijela. Med ruvanjem je sosed o- Na parnikih, ki so debel« tiskani, m vrše t domovino izleti pod vrjatTM izkušenega spremljevalca. {3. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Bereagarla v Cherbourg 11. Julija: Saturnla v Trst Champlain v Havre 15. julija: Manhattan v Havre Norm&ndie v Havre mahnil kakor da »je izgubil za-',16-j&"3a:, , . ■ j • ■ r, , i i Aqultanla v Cherbourg vest, m tedan je France pobral j Bremen v Bremen svoje reči, jih na cizi odpeljal 18. julija: domov, sedel na kolo in se od- Re* v Genoa peljal na ljubljansko policijo. Tako je mladi Belcijan nato popisal vso zgodbo pred dežurnim uradnikom, davi pa se ie,25- iuli3a: t • • i-i - .v/ Vulcania v Trsi policija o>hmila na orozmsko ^ jUjya. postajo V Mengeš in zaprosila i Queen Mary ▼ Cherbourg za podrobnejše podatke. Slika! w»«hinarron v Havre celotnega dejanja, ki so jo spo-.1, av?ustai „ v.t r v" ..." , I Champlain v Havre rocili iz Mengša, je bila brez Bremen v Bremen primere sfcrahotnejša od Fran- s. avgusta: ceto.ve pripovedi. Franceta Lu-1 Aquitania v Cherbourg zarja so na travniku našli mrtvega, vsega razmesarjenega. Mladi Belcijan je bil z vilami navalil nanj. in ko ga je že enkrat zabodel v hrbet, se mu je Lužar iztrgal in zbežal. A pobesni! i France ga je dohitel in mu z vilami vnovič predrl hrbet. Ko se (je Lužar zgrudil -mrtno zadet, je pričel Belcijan divje udrihati po njegovi glavi. Dva izmed udarcev sta bila tako silna, da so možgani stopili iz lobanje, v celem r>a mu je zadal tri smrtne poškodbe. MOŽ POŽRL TRI KLOBUKE V Londonu je ondotni trgovec Maugham Pearls pri konjski dirki stavil, da bo dirgo dobil konj, ki je nanj največ stavil. In sicer je stavil, da bo tisti konj trikrat zapored zmagal. Ce pa bi stavo izgubil, se zaveže, da bo za vsak poraz pojedel klobuk. In res je trikrat {zapored izgubil. Mož pa je | bil mož besede ter je hotel po-išteno izpolniti, kar si je naložil in za kar se je v stavi zavezal. Takoj drugi dan je razreza! svoje tri klobuke, jih dal peči s čebulo in ostrimi omakami, nakar je kos za kosom po-baisal. Sedaj ga morajo seveda zdravniki zdraviti, tako da bo ta stava precej draga Normandle v Havre 8. avgusta: Europa v Bremen Rex v Genoa 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta: lie de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre 19. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre 20. avgusta: Vulcania v Trst 21. avgusta: Bremen v Bremen 22. Champlain v Havre Conte di Savooia v Genoa 26. avgusta : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta : lie de France v Havre Europa v Bremen Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA* 2! 6 West 18th Street i ; ; New York, N. Y. France Belcijan, 32-letni posestnikov sin s Pristave pri Mengšu — tako se piše mladi mož — je že delj časa živel v strupeni mržnji z družino soseda Franceta Luža rja. Pri njegovi sestri se je namreč svoj čas ženil neki Mengsan, a poroka se je razdrla, nazadnje paje prišlo še do majhne, sitne pravde. Mladi Belcijan je o bivšem ženinu svoje sestre rekel nekoč sosedu, da je navaden goljuf. Lužar je oklevetanemu to besedo zaupal in je pred sodiščem nastopil za pričo. France Belcijan je tožbo izgubil, plačati je morail stroške in globo. Tedaj je iz vse duše zasovražil spseda in že nekajkrat mu je grozil, da bo že še obračunal ž njim. 25. junija okrog 11. ure se je Belcijan s kolesom peljal mimo Lužai^jevega doma, in kakor je že to navada, se je pes z Lu-žarjevega dvorišča lajajoč za- pišite nam za cene voznih 11- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York stov, rezervacijo kabin In pojasnila za potovanje. VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do !rdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pe leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nnm ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lanshin COLORADO: Pueblo, Peter Cutfg, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "*LLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicryo in Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustiq North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvee Steyer, J. Černe (Za PennsylvaiJa, W. Va. In MaryUrn 1) MICHIGAN: Detroit, Frank Stutar MINNESOTA: Chisbolm, Frank Qou2e Ely, Jos. J. Peshel teveleth, Louis Gou2e Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John Povše Virgina, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck VEW YORK: Gowanda, Kari Stralsha Little Falls, Frank Maafe Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karl-linger, Jacob Resnlk, John Slapnlk OHIO: Barberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kuita Youngstown, Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton* Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Rupn/^ Export, Louis Supaniii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank ^Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauželj • ' Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr^Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr, Sliok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tauebar DIamondville, Joe RoUcb Vsak zastopnik Jxdm potrdilo za svo-