arsk~ n~k 30ZDARSKI VESTNIK, Vol. 51 , No. 10, Ljubljana 1993 LJubljana Slowenija UDK 630*1/9 I ISSN 0017-2723 LETO 1993 • LETNIK 51 • ŠTEVILKA 10 Ljubljana, november 1993 VSEBINA - CONTENTS 425 Uvodnik 426 Marko Accetto Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske The Frost-Pocket Norway Spruce Forests (Asplenio- Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) in the Doiines of Kočevsko (SE Slovenia) 446 Edvard Rebula Napake izmere oblovine iglavcev in predlog novega načina izmere The Errors of Conifers Roundwood Measurings and a Suggestion as to a New Measuring Method 460 Jerneja Čoderl Spremljanje barve bukovega lista skozi vegetacijsko obdobje Observing the Colours of a Beech Tree Leaf through the Vegetation Period 466 Teja Koler INDOK služba Gozdarske knjižnice The INDOK Service of the Forestry Library 471 Mirko Šoštarič Bodo še šume li gozdovi domači ? 473 Stališča in odmevi 475 Strokovna srečanja 481 Aktualno 483 Iz tujega tiska 484 Naši zaslužni gozdarji 485 Vsebina Gozdarskega vestnika v letu 1993 Naslovna stran: Janez Konečnik: Zima SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin -predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Du~an Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, · mag. Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič , dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. ac. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna naročnina 1.000,00 SIT za dijake in študente 350,00 SIT Polletna naročnina za delovne organizacije 6.000,00 SIT Posamezna številka 300,00 SIT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne- nja, da je stcokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tisk : Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Zelena luč Zavodu za gozdove Slovenije Sprejem Sklepa o organizaciji in začetku delovanja Zavoda za gozdove Slovenije in Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Zavodu s strani Vlade R Slovenije v zadnjih dneh starega leta sta pomembni stopnic/ pri oblikovanju javne gozdarske službe. Čeprav je že Zakon o gozdovih določil, da bo za vse slovenske gozdove skrbela enotna javna gozdarska služba, organizirana v Zavodu za gozdove Slovenije, je njeno osnavljanje tudi v zadnjih mesecih zahtevalo veliko prepričevanj, usklajevanj in tudi povsem konkretnih priprav- izdelav cele vrste dokumentov. ln kljub temu, da so bile v Zakonu o gozdovih natančno določene tudi naloge javne gozdarske službe, je bilo v razgovorih o njenem osnovanju še vedno slišati celo kakšen vplivnejši glas, ki je vedno znova zahteval pojasnjevanje vloge gozda in gozdarske stroke, torej pojasnjevanje vsega od začetka. Ob takšnih trenut- kih se je v tem času pokazalo, da je bilo v dveletnem obdobju sprejemanja Zakona o gozdovih opravljeno veliko delo pri prosvetljevanju javnosti in njenih zastopnikov (politikov) o po- menu naše stroke in ustrezne gozdarske službe. Zavest o potrebnem strokovnem ravnanju z gozdom je očitno zmagala in je kljub »strelam«, ki so do zadnjega najedale moči in živce vsem gozdarjem, še posebej najbolj odgovornim, zago- tovila osnovanje javne gozdarske službe v tolikšnem obsegu (824 + 41 lovcev}, da bi ob dobri organiziranosti in skrbnem in smotrnem delu morala biti sposobna kakovostno opravljati nalo- ge, ki so ji zaupane z Zakonom o gozdovih. Dela bo veliko. Nekatere naloge javne gozdarske službe doslej gozdarstvo ni izvajalo. Tu je mišljena predvsem aktivnejše poseganje gozdarske stroke zunaj gozda in usmerjanje ravnanja tudi z vsemi prostoživečimi divjimi živalmi. Kljub vsemu pa je treba kar k nalogam prišteti in še posebej izpostaviti oblikovanje novih načinov sodelovanja z lastniki gozdov. Uspešno sodelo- vanje z lastniki gozdov bo pogoj uspešnega (strokovnega) dela z zasebnimi gozdovi, lahko rečemo kar - uspešnega dela Zavoda za gozdove. Zavod bo moral zato temu vprašanju zlasti na začetku svojega delovanja posvetiti posebno pozornost. Urednik GozdV 51, 1993 425 GDK: i87+i88 Asplenio-Piceetum (497.12"06) Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske The Frost-Pocket Norway Spruce Forests (Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) in the Dolines of Kočevsko (SE Slovenia) Marko ACCETTO" Izvleček Accetto, M.: Mraziščna smrečja (Asplenio-Pi- ceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske. Gozdarski vestnik, št. 10/93. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 43. Mraziščna smrečja v koliševkah Kočevske so bila uvršCena v asociacija Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna cir- ceetosum alpinae. Ključne besede: Asplenio-Piceetum, Kočev­ ska, JV Slovenija, geografska varianta i. UVOD Pri popisovanju ali kartiranju vegetacije smo že velikokrat razkrili marsikatero flori- stično ali drugo naravno zanimivost. Tako- tudi v letu i 992. Potem, ko sem pri popisovanju vegeta- cije na Kočevskem odkril številna nova najdišča endemične vrste Campanula justi- niana Wit., sem jugozahodno od Goteni- škega Snežnika (i 289m) postal pozoren na veliko kraško kotanje. Ze ob pogledu na specialko sem slutil, da gre pri tej reliefni udornini za mrazišče. Nisem se zmotil. Po nekaterih značilnicah smrečij na dnu udor- nine sem ugotovil, da se nahajam v četrti udarni jami - koliševki - na Kočevskem, ki jo zarašča piceetalna vegetacija. Pravkar odkrito, še ne imenovano koliševko v Gole- * Dr. M. A., dipl. ing. gozd., Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 5, SLO 426 GozdV 51, 1993 Synopsis Accetto M.: The Frost-Pocket Norway Spruce Forests (Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) in the Dolin es of Kočevsko (SE Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 10/93. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 43. The frost-pocket norway spruce forests in the dolines of Kočevsko (SE Slovenia) were put into the association Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna circeetosum a/pinae. Key words: Asplenio-Piceetum, Kočevsko, SE Slovenia, geographical variant. niški gori, sem poimenoval Goteniška koli- ševka. Ob najdbi te koliševke se je, podobno kot pred dvajsetimi leti, samo po sebi ponudilo vprašanje, ali se tod še kje nahajajo po- dobne udarne jame? ln res sem izvedel pri kočevskih gozdarjih še za dve novi kolišev- ki, imenovani Sovja stena in Globoka doli- na. Tudi v teh »jamah(( sem ugotovil, da gre pri vegetaciji za mraziščni smrečji. Pri nadaljnem popisovanju vegetacije v širši okolici Sovje stene sem naletel še na četrto, manjšo koliševko. Ker je ta zelo blizu prejšnje, v istem oddelku, z enakim ledinskim imenom, sem jo poimenoval Mala Sovja stena. Ti štirje otoki piceetalne vegetacije, nav- kljub svoji majhnosti, zaslužijo, da jih na kratko opišem. Hkrati pa nam skupaj z doslej že opisani mi smrečji (slika i) v koli- ševkah Kočevske (M. WRABER i 969, AC- CETTO 1972, HOČEVAR et al. i 980) omo- gočajo, da jih prvič celoviteje vegetacijsko opredelimo. MraziSčna smrečja (Asplenio-Picee\um R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliSevkah Kočevske Poudariti moram, da je pri florističnem popisovanju tovrstnih smrečij, kjer po šte- vilu in pokrovnosti prevladujejo kriptogame vrste, nujno potrebna pomoč specialistov (briologov, lihenologov idr.). Pri tem mi je nesebično pomagal prof. dr. F. Batič. Za njegovo pomoč se mu na tem mestu naj- lepše zahvaljujem. Žal sem se moral spoprijeti z določanjem mahovnih vrst sam. Pri tako zahtevnem delu, ki mi je vzelo največ časa, se zave- dam tudi mogočih neprijetnosti. Delno sem se temu izognil s preverjanjem mahovnih taksonov v ljubljanskem univerzitetnem herbariju. Nekaj vrst iz družin Lophoziaceae in Cephaloziaceae so žal ostale nedoloče­ ne. Za pregled prispevka se zahvaljujem dr. M. Zupančiču, mag. D. Robiču pa za na- svete pri postopku ordinacije. Dolžan sem zahvalo Podjetju >~Snežnik« iz Kočevske Reke in posebej vodji gozdar- stva tega podjetja g. A. Križu, dipl. inž. gozd., za denarno pomoč pri kritju dela terenskih stroškov, ki so zaradi nemogočih razmer v znanosti skoraj v celoti bremenili moje osebne dohodke. 2. METODA DELA Pri proučevanju sem se oslonil na stan- dardno srednjeevropsko metodo. Splošno oceno rastiščnih dejavnikov sem dobil z analizo stanovitne kombinacije rastlinskih vrst po indikacijskih vrednostih ELLEN- BERG-a et al. (1991). Pri ugotavljanju po- dobnosti in razvrstitvi popisov sem uporabil S6rensenovo metodo. Matrika izračunanih koeficientov (QS) podobnosti oziroma raz- ličnosti (1 OO-OS) je bila osnova za izvedbo Wisconsinske polarne ordinacije. 3. KRATEK OPIS IN EKOLO§KA OZNAKA KOLI§EVK 3.1. Goteniška koliševka leži na dnu obsežne kraške kotanje jugozahodno od Goteniškega Snežnika ali točneje v add. 2, ki pripada gge. Ravne. Gradijo jo temnosivi kredni apnenci z vložki dolomita (SAVIC, DOZET 1985). Sodeč po njeni obliki, razporeditvi razme- tanih skalnih pečin ("balvanov«), ki so v enem delu nagrmadeni eden vrh drugega, v drugem delu pa jih dobimo le posamič, domnevam, da je koliševka nastala z vdo- rom stropa večjega spodmola. Zato je se- stavljena iz dveh reliefno in talno različnih delov. Manj skalnati del obsega tri manjše plitvejše vrtače v osrednjem delu dna kota- nje. Ta del se prek ožjega prehoda nada- ljuje v ugreznjeno ter od strani odprto in sploščeno brezno, sicer bolj podobno kam- niti kadi. Merjeno od najnižje točke v nad- morski višini okoli 1040 m, je globoka ozi- roma visoka 20 do 25m. Delno je zapol- njena z večjimi pečinami, tako da pravi nivo njenega dna lahko le slutimo. Grmada sed- mih pečin gradi nepravilno stopničasto pira- mido sredi brezna, ki je v spodnjem delu naslonjena na njeno severno ostenje in sega do polovice njegove višine. Porašča­ na je s preprogo mahov, zelišč in grmovnic. Zaradi pičlo razvite humusne plasti na skal- nih pečinah se ni mogla razviti drevesna plast. Smreka, poglavitna graditeljica mra- zišč v koliševkah, je na dnu redka in v inicialni razvojni stopnji. številčnejša je v obrobju koliševke. Na dnu koliševke za- vzema smrečje približno slabo polovico površine oziroma tri do štiri are. Mraziščno smrečje v koliševki se v višjih toda hladnih legah navezuje na združbo Abieti-Piceetum s. lat. Pojavljajo se še druga skalnata rastišča jelovo-bukovih go- zdov s posamično primesjo samonikle smreke. 3.2. Koliševka Sovja stena se nahaja severno od Goteniškega vrha (1157m). Po ureditvenem načrtu gge. Draga iz leta 1991 je vključena v odsek c oddelka št. 40. S površino dobrega hektara je največja med doslej opisanimi koliševkami na Kočev­ skem. Širšo okolico koliševke gradijo jurski apnenci s plastmi dolomitov (SAVIC, DO- SET 1985). Troje skoraj pravokotna stoječih astenij jo zapira z južne, vzhodne in zahodne strani. Odprta je le proti severoseverovzho- du. Zato je koliševka zgoraj bolj ali manj GozdV 51, 1993 427 Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske podkvaste oblike. Spodaj je zaradi različno debelih plasti grušča in skalnih blokov ne- koliko podobna nepravilno zamaknjeni in razpotegnjeni osmici. To osmico gradita dve izraziti dolasti vrtači. Dno prve, globlje vrtače, leži v nadmorski višini okoli 1065 m. Dno druge, bolj razpotegnjene in plitvejše vrtače, je okoli 5 m višje od prve. Koliševka je dobila ime zaradi pogostega gnezdenja sov in ujed v mogočnem, okoli 50 do 60 m visokem, predvsem vodoravno razbrazdanem in proti severoseverovzhodu izpostavljenem ostenju (slika 2). Gornja pobočja koliševke so grajena iz drobnejšega neustaljenega grušča. Proti dnu je grušč debelejši, neustaljen, pome- šan s skalnimi bloki. Ta v celoti prekriva dno, na katerem so trohneča debla in nekaj skalnih . blokov. Največji poliedričn i pri- zmoidni blok ima prostornino približno 18m3 in tehta okoli 30 ton (slika 3). Skalovje je skoraj v celoti prekrita s preprogami mahov, lišajev in zelišči. Mraziščno smrečje porašča spodnji del globlje, dolinsko oblikovane vrtače oziroma spodnji del izrazitejših pobočij na vzhodni in zahodni strani. Približno na sredini koli- ševke prehaja smrečje, prek manj izrazi- tega sedla, še v drugo dolasto vrtačo, vendar se takoj na njenem začetku tudi končuje. Smrekov gozd leži v nadmorski višini okoli 1065 do 1072 m in meri okoli 4 do 5 arov. Po površini večje je na Kočev­ skem le smrečje v Prelesnikovi koliševki. Na preostalem delu koliševke prevladuje združba Abieti-Fagetum dinaricum acereto- sum. 3.3. Koliševka Mala Sovja stena je od prejšnje oddaljena okoli 200m, v smeri severozahoda. Nahaja se v severnem delu istega oddelka (št. 40), v njegovem odseku b. Geološko-petrografska podlaga je enaka kot v prej opisani koliševki. Ta koliševka je bolj ali manj podobna nepravilni okrogli do ovalni, zgoraj okoli 80 m široki in 20 do 30m globoki asimetrični kadi. Njeno proti severu in deloma proti vzhodu izpostavljeno skalnate pobočje se strmo nadaljuje in konča v višjemu vrhu oziroma grebenu. Na vzhodni strani jo ostro omejuje manjše ostenje in nad njim strmo 428 Gozd V 51, 1993 skalnate pobočje, ki se na severni in de- loma zahodni strani prevesi v strmo pada- joče skalnato pobočje. Kot pri vseh koliševkah ležijo tudi tu na dnu večji in manjši skalni bloki. Na pobočjih je po debelini sortiran, spodaj debelejši in zgoraj drobnejši, grušč. Skalovje je skoraj v celoti prekrita z mahovi, lišaji in zelišči. Ti prekrivajo tudi na dnu povprek ležeča, napol razpadla debla. V njih koreninijo šte- vilne klice in mlade smreke ter grmovnice. Redek smrekov gozd, ki porašča dno, vznožje in deloma proti vzhodu in severu izpostavljeno, strmo in zelo skalnato po- bočje v nadmorski višini 1090 do 11 OO m, meri nekaj manj kot 3 are. Mraziščno smrečje se v hladnejšem delu kol iševke navezuje na asociacija Abieti-Pi- ceetum s. lat., na zahodni strani koliševke pa na Abieti-Fagetum dinaricum acereto- sum. Sicer je splošno razširjena združba Abieti-Fagetum dinaricum festucetosum. Slika 1 : Smreke v Prelesnikovi koliševki Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske 3.4. Koliševka Globoka dolina se na- haja na zahodni strani Kočevske gore. Leži v spodnjem delu oddelka 145, ki pripada gge. Grčarice . Koliševko gradijo dolomitizi- rani apnenci. V širši okolici prevladujejo kredni apnenci. Zgoraj je koliševka nepravilne okrogle do ovalne oblike. Dolga je okoli 50--60 m, ši- roka približno 50 in globoka 25-30 m. Na zahodni strani, tik pod cesto, jo omejuje približno 1Om visoko ostenje, ki se nada- ljuje s strmim pobočjem in sega do dna. Drugod jo obdajajo strma in ponekod dokaj skalnata pobočja. Zaradi svoje »priročne« lege je žal postala divje smetišče. Mrazišč­ no smrečje porašča dno, in presenetljivo, proti jugu izpostavljen spodnji del pobočja koliševke, torej samo tam, kjer so razmetani skalnati bloki in grušč. Nastanek tega mra- ziščnega smrečja, ki ga komaj še lahko uvrstimo med ta smrečja, si razlagamo Slika 2: Pogled na Sovjo steno predvsem z edafskimi in manj mikrorelief- nimi razmerami. Smrekov gozdiček je najmanjši med vsemi opisanimi in meri le 2 ara. Leži v nadmorski višini okoli 550 do 557 m. Vegetacijo ostalega dela koliševke se- stavlja deloma javorovje, na južni strani združba Abieti-Fagetum dinaricum necke- retosum, sicer pa prevladuje močno za- smrečena asociacija Abieti-Fagetum dinari- cum asaretosum var. Carex alba Puncer 1980. 4. ANALIZA STANOVITNE KOMBINACIJE RASTLINSKIH VRST Analiza splošnih ekoloških dejavnikov s pomočjo indikacijskih vrednosti (ELLEN- BERG 1988) je pokazala (glej tabelo spo- Gozd V 51, 1993 429 Mraziščna smrečja (Asplenio·Piceetum R. Ku o eh. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske daj), da rastejo smrečja v koliševkah na zelo skalnatih, svežih do vlažnih, hladnih, polsenčnih do senčnih rastiščih z lokalno subkontinentalno klimo, na prhlinastih rend- zinah na apnencih, ki prevladujejo, pa tudi na koluvijalnih tleh, katerih pH vrednosti so v zmerno do slabo kislem območju. 5. FITOCENOLOŠKI OPIS KOLIŠEVK Floristična sestava vseh doslej opisanih mraziščnih smrečij na Kočevskem je naj- lepše razvidna iz priložene analitične vege- tacijske tabele. Po skupnem številu 283 rastlinskih taksonov uvrščamo to rastlinsko združbo med bogatejše litocenoze. K temu v veliki meri prispeva številčnost kripto- game flore, ki prevladuje. Več kot polovica je mahovnih in lišajskih vrst (59%), slede cvetnice (34%) in praprotnice (7%). Po številu vrst v popisih je najbogatejša koli- ševka Sovja stena (165). Najmanj vrst je v Rožeški koliševki (99). število vrst je dokaj odvisno od velikosti smrečij v koliševkah. 5.1. Plastovitost Pičla pokrovnost drevesne plasti je splo- šna značilnost mraziščnih smrečij tako na Kočevskem kot tudi drugod. V povprečju je ta med 20% in 30 %, največja v Prelesni- kovi (40'/~50%) in najmanjša v koliševki Globoka dolina (10%). V njej dobimo iz- ključno smreko, saj samo smreka lahko prenaša ekstremno hladnost tal, ki je pogla- vitni dejavnik pri ohranjanju mraziščnih smrečij. Grmovna plast, v kateri prav tako kot v drevesni plasti prevladuje smreka, je obil- nejša. Pokriva med 30 in 50% površine smrečij. Poleg nje se od drevesnih vrst pojavlja posamič Abies alba, Sorbus aucu- paria. Pogoste grmovnice so: Rosa pendu- /ina, Clematis alpina, Salix appendiculata, Loricera nigra, Ribes alpinum, Rubus idaeus in druge. Zeliščna plast je bogatejša in pokriva okoli 60 do 80% površine. Po pokrovnosti prevladujejo praprotnice Gymnocarpium dryopteris, Thelipteris phegopteris, Dryop- teris fi/ix-mas, D. expansa, D. carthusiana in Athyrium fi/ix-temina, ki dajejo asociaciji značilen zunanji videz. Med cvetnicami se najobilneje pojavljajo Urtica dioica, Circaea alpina, Chrysosplenium altemifolium, Oxa- lis acetose/la, Viola bil/ara in druge. Po pokrovnosti in številu vrst prevladujejo mahovi, ki prekrivajo okoli 80% površine. V preprogah se pojavljajo vrste: Rhytidia- de/phus /oreus, R. triquetrus, Neckera cri- spa, Ctenidium mo/luscum in ponekod Sphagnum vrste (slika 4). Slede vrste iz rodu Plagiomnium, med vrstami razreda Hepaticae se najobilneje pojavlja Conocep- halum conicum. Lišajska plast ni kdo ve kako razvita, saj zaradi skromne pokrovnosti drevesne plasti manjkajo številne epilitske vrste. Lišaji se v glavnem pojavljajo med mahovi in na skalovju. Najpogostejše so vrste rodu Pe/- tigera in C/adonia. 5.2. Sociološka zgradba Flora je v popisih razvrščena v osemnajst diagnostično pomembnih sistematskih ras- tlinskih skupin. Za presojo vegetacijskih in ekoloških razmer so, razen spremljevalk, pomembne prav vse. Prvo skupino grade razlikovalne vrste asociacije Asplenio-Piceetum R. Kuoch Frekvenčna porazdelitev 109 rastlinskih vrst stanovitne kombinacije (po ELLENBERGU et al. 1991) indikacijske ocene 2 3 4 5 6 7 8 9 indif. svetloba 1 2 13 29 28 12 11 6 2 5 toplota 2 7 25 22 14 3 1 o o 35 kontinentalnost o 7 20 22 24 29 1 o o 6 vlaga o o 4 14 29 36 12 2 1 11 kem. reakcija 1 7 12 10 16 12 14 16 o 21 430 Gozd V 51, 1993 Mraziščna smrečja (Asp!enio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Ompha!odes verna var. geogr. nova) v ko!iševkah Kočevske 1954, med katere so uvrščene Aspfenium viride, A. trichomanes, A. ruta-muraria, Cy- stopteris fragi/is, Po/ypodium vu/gare in Moehringia muscosa. Vse imajo pionirske lastnosti in uspevajo predvsem na vlažnem apnenem skalovju. V drugi skupini so zbrane razlikovalnice geografske variante združbe Asp/enio-Pi- ceetum var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova. Mednje sodijo vrste Om pha/o- des verna, Steflaria g/ochidisperma in Sco- polia carniofica. Nomenklaturni popis je št. 1. V tretji skupini so razlikovalnice subaso- ciacije Asplenio-Piceetum var. geogr. Om- pha/odes verna circeetosum a/pinae su- bass. nova: Circaea alpina, Pe/tigera /eu- coph/ebia, Conocephafum conicum, Carda- minopsis arenosa, Phyf/ithis scofopendrium in Po/ystichum braunii, ki kažejo predvsem na večjo vlažnost fitocenoze. Zadnji dve imenovani vrsti uvrščajo nekateri tudi med značilnice javorovij. Holotip za subasocia- cijo je popis št. 1. Glede na nadmorsko višino se v okviru te oblike pojavljata dve varianti. Varianto Asplenio-Piceetum var. geogr. Ompha/o- des verna var. Luzula sy/vatica ssp. sy/va- tica var. nova označujejo vrste, ki uspevajo predvsem v visokogorskih območjih. Va- rianto Asplenio-Piceetum var. geogr. Om- pha/odes verna var. Trichoco/ea tomentefla var. nova označujejo vrste Solanum du/caM mara, Lonicera xy!osteum, Trichocolea toM mentafla in Rhamnus fa/ax, ki so pogo- stejše v montanskih in nižjih območjih. Holotip za prvo varianto je popis št. 1, za drugo varianto pa št. 5. Tako členitev nam je potrdila tudi Wis- consinska dvodimenzionalna polarna ordi- nacija, pri čemer dokaj odstopa rastišče v Prelesnikovi koliševki. Vzrok temu niso raz- lične ekološke razmere, temveč večja bo- gatost lišajske flore. Pri imenovani metodi ordinacije smo upoštevali samo prisotnost vrst in ne hkrati tudi njihove pokcovnosti. Naslednje sociološko pomembne sku- pine grade vrste podzvez, zveze, reda in razreda smrekovih gozdov (Rhododendro- Vaccinienion 8r.-81. 1939, Vaccinio-Picee- nion Oberdorfer 1957, Abieti-Piceion 8r.-81. 1939, Vaccinio:Piceion 8r.-81. 1938, Vacci- nio-Piceetalia 8r.-81. 1939, Vaccinio-Picee- tea 8r.-81. 1939 em. Zupančič 1980). Za vse omenjene skupine je značilno, da se njihova navzočnost manjša z nadmorsko višino oziroma so v var. Trichoco/ea tomenM telia manj številne. Med njimi sta posebej zanimivi vrsti Barbifophozia f/oerkei in Streptopus amplexifofius, ki v doslej opisa- nih mraziščnih smrečjih pri nas še nista bili omenjeni. Pogostejši sta v zahodno- in srednjeevropskih smrečjih. Vrsta Strepto- pus amplexifo/ius se redkeje pojavlja tudi v nekaterih balkanskih smrečjih. Po 8r.-81.-ju (1939) sta značilnici zveze Vaccinio-Pi- ceion. Taksoni doslej naštetih prvih devetih sku- pin so z izjemno razlikovalnic geografske variante in nižjih enot (subasociacije in nižinske variante) acidofilno-mezofilne do higrofilne narave. Skupaj z deveto skupino vrst razreda smrekovih gozdov, ki so acidoM filno-heliofilne narave, dajejo združbi fiziog- nomsko in sociološko pičeetalni značaj. Jugovzhodnoevropsko-ilirskih vrst v naj- širšem smislu oziroma ilirikoidnih vrst (TRI- NAJSTIČ 1992), ki jih v splošnem štejemo za razlikovalnice dinarskih mraziščnih smrečij (ZUPANČIČ 1980) ni veliko. Med njimi najdemo predstavnice najvlažnejših rastišč, ki skupaj z že nekaterimi omenje- nimi subasociacijskimi razlikovalnicami po- dobnih lastnosti iz redov Fageta/ia sy/vati- cae Pawl. 1937 in Adenostyfetafia 8r.-81. 1931 kažejo na določen vlažno-hladni zna- čaj našega smrečja. številčnost in pokrovnost vrst reda buko- vih gozdov, ki je v splošnem značilna za skoraj vsa dinarska in balkanska smrečja, je precejšna. Povečini gre za vrste meze- tilne do mezofilno-subhigrofilne in nevtro- filne narave. Vrst zveze in reda visokih steblik (Adeno- sty/ion 8r.-81. 1925 in Adenosty/etafia), ki so mezofilno-higrofilne narave, je v primer- javi z vrstami bukovij manj, pokrovnost pa nasprotno precej večja. To kaže po eni strani na neugodne edafske in mikroklimat- ske razmere in po drugi strani na dokajšnjo vlažnost rastišča. Pri teh dveh skupinah opažamo, da je njihova številčnost manjša GozdV 51, 1993 431 Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v kotiševkah Kočevske v smrečjih , ki ležijo na nižjih nadmorskih višinah. številčnost vrst razredov Asplenietea tric- homanis 8r.-81. in Meier et. 8r.-81. 1934 corr. Oberd. 1947 ter Thlaspietea rotundito- lii 8r.-81. et al. 1947, med katerimi je večina uvrščena med razlikovalnice asociacije, je zrcalo velike skalovitosti teh rastišč, ki je posebej značilna za mraziščna smrečja na Kočevskem. Mahovne in lišajske vrste, ki niso bile uvrščene v doslej obravnavane sintakso- nomske enote, smo razvrstili po ekoloških vrednostih DOLL-a (ln ELLEN8ERG et al. 1991 in WIRTH-a). Te nam sicer dajejo podrobnejši vpogled v ekološke razmere rastišč mraziščnih smrečij, žal pa nam ne omogočajo še boljše vključitve sinuzijal- nega '!. fitocenotski nivo, ki so ga predlagali WILMANNS, 8181NGER (1966) in SCHU- WERK (1986). Prvo skupino (a) iz obsežnega spiska kriptogame flore predočujejo vrste, ki ka- žejo hkrati na poudarjeno hladnost in vlaž- nost rastišča. Kazalke takšnih razmer so vrste Plagiomnium medium, Barbilophozia floerkei, Orthothecium rufescens, Plagio- pus oederi idr. Zadnji dve vrsti skupaj s taksonom Bartramia pomiformis iz skupine c ter taksonoma Ptilium crista-castrensis (slika 5) in Plagiothecium laetum, uvrščajo ne~ateri raziskovalci med borealne vrste (MARTINČIČ 1966: 24-25). V naslednji skupini (b) prevladujejo ka- zalke velike vlažnosti, med katerimi ome- njam Sphagnum vrste, Chylosciphus po- lyanthos in Cratoneuron commutatum. V tretji skupini (c) kriptogamih vrst sta Slika 3: Velika skalnatost- značilnost kočevskih mraziščnih smrečij. Največja pečina v koliševki Sovja stena 432 GozdV 51, 1993 1 ., Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske poleg pogostejših kazalk hladnosti rastišč kot so Mnium marginatum, M. stel/are, Plagiomnium cuspidatum idr., posebej zani- mivi dokaj redki vrst Plagyobryum zierri, ki so jo našli le v Prelesnikovi (HOČEVAR et al. 1985), ter lsopterigium pulchelum v Podsteniški koliševki (leg. Accetto 1971 , det. Martinčič 1971). Obe vrsti nekateri uvrščajo celo v skupino arktično-oreofitskih vrst (MARTINČIČ 1966). V četrto, po ekoloških lastnostih dokaj raznoliko skupino (d) mahov smo uvrstili vse, ki jih v doslej obravnavane enote ne bi mogli vključiti . Povečini gre za taksone bazifilno-neutrofilne in subhigrofilne nara- ve. V skupini lišajev so poleg že omenjene značilnice mraziščnih smrečij Peltigera leu- coph/ebia, ki jo pri nas dobimo le v kolišev- kah ali v subalpinskem pasu (BATIČ et al. 1985), kazalke hladnejših razmer še njene rodovne sorodnice iz zveze Lobarion pul- monariae Ochsn. 1928 in vrsta Cladonia rangiferina. Glede na vlažnost so vse sred- nje zahtevne, izogibajo pa se območij z manjšo količino padavin. 6. RAZPRAVA Kočevska mraziščna smrečja bomo za- radi različnega obravnavanja kriptogame flore lahko le delno primerjali tako z mraziš- čnimi gozdovi našega dinarskega gorstva kot tudi z drugimi srednjeevropskimi in balkanskimi smrečji . Zato uporaba koefi- cientov floristične podobnosti in drugih pri- merjav ne prihaja v poštev. Ostanejo nam le primerjave poglavitnih sintaksonomskih enot s pomočjo sintetične vegetacijske ta- bele, ki jo zaradi obsežnosti izpuščam . Slika 4: Preproga mahu Sphagnum squarosum v Sovji steni GozdV 51, 1993 433 Mrazišl:nasmrel:ja (Asptenio-Piceetum R. Kuoch. 1954var. geogr. Ompha!odes verna var. geogr. nova) vko!iševkah Kočevske Pri vegetacijskem določevanju mraziš- čnih smrečij sta se pri nas izoblikovali dve mnenji. Medtem ko jih je M. Wraber določil kot Piceetum subalpinum Br.-BI. 1939 dina- ricum M. Wraber (1960, 1969 n. nud.), je bil Košir mnenja, da pripadajo dinarski va- rianti združbe Asplenio-Piceetum dinaricum Košir (1975 n. nud.). Ob najdbi in floristič­ nem popisu dveh koliševk v Kočevskem Rogu leta 1972 sem se za Koširjevo dolo- čitev odločil tudi sam. Na osnovi obsežnega popisnega gradiva in primerjav so bila smrečja v dinarskem gorstvu končno uvrščena v asociacija Pi- ceetum subalpinum dinaricum Zupančič 1980 oziroma Lonicero caeruleae-Picee- tum Zupančič. Za fiziognomsko, nel Mraziščna smrečja (Asp!enio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Ompha!odes verna var. geogr. nova) v ko!iševkah Kočevske styles alliariae. The holotype of the variant is the inventory No 1. The Asplenio viridis-Piceetum var. geogr. OmpaJodes verna circeetosum var. Trichocolea tomntella var. nova variant has the foJJowing species: Solanum dl;Jlpamara, Lonicera xylosteum, Trichocolea tomenteJJa and Rhamnus falax. The holotype of the variant is the inventory No 5. The frost - pocket Norway spruce forests in the dolines of the Kočevje region, where such diverse and rare flora can be found, represent extremely important and at the same time highly sensitive biological-ecological objects, which should all be under strict nature protection. VIRI 1. ACCETTO, M., 1972: Gozd smreke in zelenega sršaja (Asp/enio-Piceetum Kuoch 1954 v Podsteniški in Rožeški konševki in njegova ekološka problematika. Gozd. vest., 30, 9-10: 273-283. 2. ACCETTO, M., 1993: Frostbedingte Naturfichten- w8.lder im Gebiet von Kočevsko. Sauteria (v tisku). 3. ACCETTO, M., 1993: Floristične zanimivosti z bolj in manj znane Kočevske. Proteus 56, 3. 4. BARKMAN, J. J. 1958: Phytosociology and Eco- logy of Cryptogamic Epiphytes. 628 pp., Assen. S. BARKMAN, J. J., MORAVEC, S., AAUSCHERT, S., 1986: Gode der Pflanzensoziologischen Nomenkla- tur. 2. Auflage, yegetatio 67: 145-195. 6. BERTOVIC, S., 1975: Ekološko-vegetacijskezna- čajke okoliša Zvižana u sjevernom Velebitu. Glas. za šum. pok. 18: 5-73. 7. BRAUN-BLANQUET, J., SISSING, G., VLIEGER, J., 1939: Klasse der Vaccinio-Piceetea. Prodromus der Pflanzengeserrschaften. _ 8. BRAUN-BLANQUET, J., 1949: Ubersicht der Pflanzengesellschaften Aatiens. Vegetatio 2, 2-3. 9. ELLENBERG, H., 1984: Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen. _ 10. ELLENBERG, H., WEBER, H. E., DULL, R., WIRTH, V., WERNER, W. et PAULISSEN, D., 1991: Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa. Scripta Geo- botanica 18: 1-248, Erich Goltze Johranitev in obnovitev bio- loške raznovrstnosti nujno spada k trajnosti gospodarjenja, kar moramo upoštevati tudi v gozdarski politiki in zakonodaji«. Na pod- lagi takšnih in podobnih priredb je dr. Zu- pančič v nadaljevanju izpeljal sklep: )) ... Posamezne države so dolžne izdelati STROKOVNA SREČANJA GDK: 188:971 in dopolnjevati smernice .. ·" Podobnega določila v resoluciji ni mogoče najti. V resoluciji je izražen velik interes za reševanje nekaterih problemov v gozdar- stvu, zato je za Slovenijo seveda zanimiva. Še posebej je zanimiv proces, s katerim Evropa poskuša te probleme rešiti. Zato upam, da bodo v prihodnjih številkah Go- zdarskega vestnika predstavljeni ta in drugi mednarodni dokumenti, ki se nanašajo na gozdarstvo. Ali lahko pripravo le-teh priča­ kujemo od Ministrstva za kmetijstvo in go- zdarstvo? Z objavo bi se tudi izognili (hote ali nehote) prirejenim prevodom teh po- membnih dokumentov. Prav to je tudi glavni motiv, da sem predstavil svoj pogled, more- bitnim pripombam o dlakocepstvu navkljub. 1 vse podčrtal M. Š. mag. Milan Šink o Zborovanje Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije v Ljubljani Letos je že drugič Slovenija organizirala zborovanje mednarodnega Vzhodnoalp- sko-dinarskega društva za proučevanje ve- getacije. Prvič je to bilo 1974. leta in letos od 7. do 11. julija 1993. Obakrat je bil organizator Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU oziroma ZRC SAZU v Ljubljani. Le- tošnjega simpozija se je udeležilo okoli 60 članov iz Avstrije, Italije, Slovenije in Hrva- ške. Tema letošnjega zborovanja je bila "flora in vegetacija Kamniško-Savinjskih Alpcc in je obsegala dva dneva referatov in tri dni terenskih ekskurzij v floristično in vegetacijsko najzanimivejše predele Kam- niško-Savinjskih Alp. Prvi dan so po pozdravnih nagovorih sledila tri uvodna predavanja: Akad. dr. E. MAYER: Rastlinske geografske značilnosti Kamniško-Savinjskih Alp, dr. M. ZUPAN- ČIČ: Gozdna in grmiščna vegetacija Kam- niško-Savinjskih Alp, mag. A. SELIŠKAR: Pregled traviščne vegetacije Kamniško-Sa- vinjskih Alp. Naslednji dan je sledila vrsta zanimivih prispevkov kolegic in kolegov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške v zvezi z vegetacijsko, floristično, taksonomsko, ekološko in fitogeografsko tematiko in pro- blematiko. Tretji dan je bila celodnevna ekskurzija na Kamniško sedlo (1 903 m) in na južna pobočja Kamniško-Savinjskih Alp (Gorenj- sko). Del višinske razlike so nam omogočili prijetneje in lažje premagati terenski avto- mobili, ki nam jih je prijazno dala na razpo- lago Slovenska vojska, kar je na vse udele- žence, zlasti na tuje, naredilo velik vtis. Glavna tema je bila traviščna vegetacija in flora. Informativno smo si ogledali še vege- tacijo in floro ruševja in bukovih gozdov. GozdV 51, 1993 475 Sledila je celodnevna ekskurzija na Dleskovško planoto (1850 m) in severna pobočja Kamniško-Savinjskih Alp. Težišče je bilo spet na traviščni flori in vegetaciji, ogledali pa smo si še vegetacijo in floro ruševja, smrekovih, macesnovih, bukovih in jelovo-bukovih gozdov. Udeležencem tega zborovanja smo pokazali tudi stra- hotne razdiral ne učinke velike poplave pred tremi leti v dolini Podvolovljeka in na obvod- nih predelih celotne Zgornje Savinjsl>železnega« značaja), vojake, to- varne orožja (npr. Suhi). Danes je to dežela sprememb. Vojaški organizaciji prilagojena naselja se naglo spreminjajo, zelo očitna je izgradnja infrastrukture. Gozdarstvo je še vedno pomembna gospodarska panoga. Naravno bi tu našli hrastovo-bukove in jelovo-bukove gozdove, toda kar na 47,6% površine thurinških gozdov raste smreka, na 19,7% pa bor. Slaba tretjina je listnatih GDK: 172.8:971 gozdov, ki pa so močno prizadeti, zlasti zaradi mokrih zimskih depozitov iz onesna- ženega zraka. Ker tvorijo matično podlago pretežno portiri iz srednjega perma, je zaki· sovanje tal izredno velik problem. Organi- zatorji so precejšen del časa namenili ogledu športnih ·objektov in vožnji skozi smrekove gozdove. Pomen seminarja in naše naloge v prihodnje Udeležba na podobnih seminarjih je za nas pomembna, saj omogoča stik in primer- javo z drugimi evropskimi državami. Glede na pripravljenost za udeležbo v podorgani- zacijah ICP-Forests pa bi bilo primerno določiti potrebnost (pogostost) udeležbe na tovrstnih seminarjih ter kadre, ki bi se jih udeleževali. Predlagam, da (p)ostane ekipa vsakoletnih popisovalcev 16 x 16 km mreže stalna in da obišče tak seminar vsako leto eden od popisovalcev. Nevenka Bogataj 9. severnoameriški kongres o mikorizi (NACOM) Guelph (Kanada), 3.-12. avgust 1993 V času od 3. do 12. avgusta 1993 je potekal v kraju Guelph v Kanadi 9. sever· noameriški kongres o mikorizi in predkon· gresni seminar o uporabi sodobnih moleku· !arnih metod pri determinaciji gliv in mikori· ze. Kongresa se je udeležilo 400 udeležen· cev iz vsega sveta, predvsem predstavniki Severne Amerike, Avstralije in Evrope, ude· ležbo na predkongresnih seminarjih pa so omejevale laboratorijske zmogljivosti - PCR tehnik se je udeležilo 24 udeležencev in 5 vodij seminarja. Program kongresa je potekal v prostorih Univerze v Guelphu, v dveh skupinah. Pri prvi je bil poudarek na raziskavah strukture, funkcije, ekologije, molekularne genetike in aplikacije ektomi· korize, pri drugi pa endomikorize. Od leta 1990 dalje se je predvsem povečalo pozna· vanje vrstne specifičnosti mikoriznih gliv glede sposobnosti sprejemanja hranilnih snovi, tolerantnosti na različne stresne de- javnike v okolju in kompetitivnosti glede na druge mikorizne vrste ter glede na prisot· nost drugih mikroorganizmov v tleh. Prof. dr. David Read je npr. poudaril sposobnost mobiliziranja organsko vezanega dušika v tleh pri glivah, gojenih v mešanih kulturah eriko· in ektomikoriznih gliv, ki sicer v mo· nekulturah niso sposobne produkcije protei· naz. Poudarek je bil tudi na raziskavah ekstramatričnega micelija v tleh, ki se raz· vija v krpicah ob različnih virih organskih hranil in postopno naseli odmirajoči rastlin· ski material. V preteklosti tako poudarjena vrsta ektomikorizne glive, ki se je izkazala pri pogozdovanju rudniške jalovine, Pisali· thus tinctorius, pa se v visoko kompetitiv· nem gozdnem ekosistemu, v mozaičnem prepletu mikroorganizmov v tleh, ni spo· sobna kosati z nekaterimi evropskimi GozdV 51, 1993 479 vrstami gliv, npr. s kravjačo (Suil/us bovi- nus). Prav zato se vse večje število razis koM valnih skupin v svetu odloča za raziskave tipov ektomikorize. Pri teh raziskavah se večina raziskovalcev ravna po navodilih za identifikacijo in karakterizacijo tipov ektomi- korize po Agererjevi metodi (Agerer 1991, ln: Methods in Microbiology, 23, 25-74). Hkrati pa že potekajo tudi raziskave tipov ektomikorize z analizami genetskega mate- riala s sodobnimi molekularnimi tehnikami PCR ('Polymerase Chain Reaction' = poli- merazna verižna reakcija). S temi tehnikami je mogoče določen delček DNA, ki je spe- cifičen za posamezno vrsto glive (ali vsaj za posamezni rod), močno pomnožiti, nato pa jo s posebnimi restrikcijskimi encimi razcepiti na dva dela. Metoda RFLP ('Re- striction Fragment Length Polymorphism') temelji na cepljenju amplificirane DNA na dva dela, specifično za vsako vrsto glive. Če tako amplificirano in razcepljena DNA testiraš z gelsko elektroforezo, dobiš za vsako vrsto glive (in torej tudi za vsak tip mikorize) specifično porazdelitev pasov na elektroforegramu. Ker so genski markerji, Foto: Miha Zabret 480 GozdV 51, 1993 potrebni za amplifikacijo DNA, za soraz- merno veliko število mikoriznih vrst gliv že poznani, sama metoda sploh ni tako učena in zapletena, kot se zdi ob prvem branju. Na Gozdarskem inštitutu smo jo v sodelo- vanju s skupino prof. dr. Branke Javornik z Agronomskega oddelka že testirali (z nepri- čakovano zanesljivimi rezultati!). Ker pa je klasični botaniki in mikologi ne razumejo prav dobro, klasični genetiki pa niso preveč navdušeni nad mikroskopiranjem in dolgo- trajnimi morfo-anatomskimi meritvami, je na samem kongresu v okviru Okrogle mize za identifikacijo tipov mikorize prišlo do zanimive debate in napetih trenutkov. Kar vse samo še podpira naše uspehe pri kombiniranju obeh metod! Udeležbo na Kongresu in predkongre- snem Seminarju o PCR metodah sta finan- čno podprla Gozdarski inštitut Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Obema se zahvaljujem za razumevanje in podporo. mag. Hajka Kraigher Iz dejavnosti Gozdarskega inštituta Slovenije Seminar iz taksonomije višjih gliv v okviru TEMPUS projekta št. 4667-92/1 Konec po/elja so sodelavci TEMPUS projekta št. 4667-92/1 sodelovali pri organizaciji enotedenskega seminarja iz taksonomije višjih gliv, ki je potekal na področju Triglavskega narodnega parka, s sedežem v Šport hotelu na Pokljuki. Tečaj sta vodila prof. dr. Reinhard Agerer in dr. Roland Treu z Inštituta za sistematsko botaniko Univerze v Munchnu, organizacijo je prevzela mag. H. Kraigher, slovenske determinatorje za višje gfive pa je zastopal Andrej Pi/ta ver, specialist za gofobice in mfečnice. Seminarja se je udeležilo 14 študentov iz Munchna, Ljubljane in Velenja. V Šport hotelu smo improvizirati mikroskopir- nico s 17 mikroskopi in lupami, razstavni prostor za nabrani material ter knjižnico s potrebno taksonomsko literaturo. Organizirali smo po/dnevne ekskurzije v okolicu Goreljka, na Planino Javornik, na barje Šijec, na Frčkovo planino in v Konavčev žleb (pod vodstvom dipl. inž. Jošta Jakša), na Veliko blejsko barje, na Mesnovec, celodnevno ekskurzijo na Ve/o polje in Vodnikov dom. Determinacije nabranega materiala so potekale v popoldan- skem in večernem času. Najdenih je bilo ca. 300 vrst gliv, od katerih so bife nekatere v Sloveniji najdene prvič. Za prisotne so bile zlasti zanimive vrste, ki so sposobne soustvarjati mu/tip/o mikorizo s smreko ali z macesnom - gre predvsem za posamezne predstavnike rodu Gomphidius in Chroogomphus v povezavi z rodom Suiffus. K sodelo- vanju so prijazno pristali tudi nekateri predavatelji: domačini iz Gozdarske enote Pokljuka -inž. Jeklar in inž. Jošt Jakša sta predstavila rastiščne in talne posebnosti ter gozdarstvo na Pokljuki, biolog Peter Skoberne iz Zavoda za spomeniško varstvo je predstavil nekatere posebnosti Triglavskega narodnega parka in pomen Triglava za slovenstvo, dipl. inž. Martin Šolar pa je zelo nazorno in zanimivo predstavil problematiko varovanja TNP. Izredno uspešni teden je zaključil prof. dr. Tone Wraber s pregfednim predavanjem (prilagojenim za izobraževanje nemških obiskovalcev) o zgodovini Slovencev, fitogeograf- skih značilnostih Slovenije ter o znanih naravos/ovcih (in rastlinah, poimenovan ih po njih), ki so delovali na področju Slovenije ter sodelovali pri razvoju botanike na tem področju. Vodji GO Pokljuka, dipl. inž. Miru Kapusu, vsem predavateljem in zlasti Andreju Pi/ta verju se za pomoč in sodelovanje najlepše zahvaljujemo. Ponovitve seminarja so predvidene za isto območje vsaka tri leta. mag. H. Kraigher Srečanje delovne skupine TEMPUS JEP 4667-92/1 V okviru skupnega evropskega programa TEMPUS JEP št. 4667-9211 z naslovom 'Bioindication of Forest Site Poffution- Development of Methodo/ogy and Training' je bilo na Inštitutu za gozdno in tesno gospodarstvo v Ljubljani v dneh od 12. do 16. julija 1993 organizirano srečanje vodij in sodelavcev delovne skupine. Srečanja so se udeležili dr. David E. Han ke in Rachel Dent z Oddelka za rastlinske znanosti Univerze v Cambridgeu, Velika Britanija, prof. dr. Reinhard Agerer in Giitz Pa/fner z Inštituta za sistematsko GozdV 51, 1993 481 botaniko Ludwig-Maximillianove Univerze v Munchnu, Nemčija, prof. dr. Dieter Gri/1 z Inštituta za rastlinsko fiziologija Kar/-Franceve Univerze v Gradcu, Avstrija, ter skupina pod vodstvom koordinatorja projekta, prof. dr. Franca Batiča z Univerze v Ljubljani. Srečanje je otvoril prof. dr. F. Batič, ki je uvodoma predstavil problematiko raziskav propadanja gozdov, uvajanja metod bioindikacije v raziskovalno delo v gozdarstvu ter sestavo tima sodelavcev v bodoči projektni skupini za tovrstne raziskave. Sledile so predstavitve dela nekaterih sodelavk in sodelavcev skupine iz Slovenije: mag. G. Ribarič-Lasnik je predstavila problematiko analiz pigmenta v in tia/av v smrekovih iglicah, mag. H. Kraigher analize citokininov in tipov ektomikorize pri smreki, S. Sayegh-Petkovšek mikorizni potencial dveh različno onesnaženih gozdnih raziskovalnih ploskev, mag. P. Simončič problematiko mineralne prehrane pri smreki, mag. l. Virant-Klun vodni stres in etilen. Celotna skupina si je ogledala raziskovalne ploskve Inštituta na vplivnem območju TE Šoštanj ter raziskovalne zmogljivosti na Gozdarskem inštitutu, na Katedri za aplikativno botaniko in ekologijo Oddelka za agronomijo BF ter laboratorije raziskovalne skupine ER/Co v Velenju. Naslednje srečanje delovne skupine bo predvidoma marca 1994 v Cambridgeu. mag. H. Kraigher Novosti iz dejavnosti Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Vtada R Slovenije je 23. decembra 1993 sprejela Sklep o organizaciji in začetku delovanja Zavoda za gozdove S/ovemje in s tem omogočila, da Zavod konstituira svoje organe in tudi sicer izvaja vse nadaljnje aktivnosti za svoje organiziranje. Na isti seji je Vlada sprejela Osnutek Programa razvoja gozdov (in gozdarstva). Zaradi usklajenosti z Zakonom o gozdovih je bilo iz predlaganega naslova potrebno umakniti besedo ''gozdarstvo<<, seveda pa vsebina Programa podaja dolgoročne usmeritve ne le gozda ampak tudi vse dejavnosti, ki jo zajema pojem gozdarstva. Po sprejemu s strani Vlade je osnutek Programa razvoja gozdov dan v nadaljnje postopke parlamentarnih in javnih obravnav - preden ga bo končno sprejel Državni zbor R Slovenije. Vtada R Slovenije je io. decembra 1993 sprejeta Pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v Zavodu za gozdove Slovenije. Potrdila je s strani Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo predlagan Pravilnik in s tem določila, da se Zavod za gozdove oblikuje v predlaganem obsegu in s predlagano kadrovsko strukturo (824 zaposlenih na področju gozdarstva in 41 na področju lovstva). mag. ž. Veselič 482 GozdV 51, 1993 IZ TUJEGA TISKA GDK: 181.51 :165.62(048.4) Biotehnološke metode pri žlahtnenju, razmnoževanju in shranjevanju gozdnih sadik Jochen Kleinschmit: Biotehnologisch~. Metoden in Zuchtung, Vermehrung und Konservierung von Forstpflanzen. Osterreichische Forstzeitung 2:5-8, 1993. v k.cm~nlur : Lo.d() E/.EI2.SEK V gozdarstvu se pri odločitvah ne smemo ravnati po kratkotrajnih ali srednjeročnih konjunkturnih danostih. Gozdarstvo je na- mreč disciplina, pri kateri moramo misliti za stoletja naprej. Kratkoročno je npr. po vetro- lom ih v letu 1990 lesni trg za gozdarje neugoden, zato se trenutno zdi, da je ren- tabilna pridelava lesa še komaj mogoča. Vendar pa z osnavljanjem gozdov že danes skrbimo za surovinsko preskrbo prihodnjih generacij. Z naraščanjem svetovnega pre- bivalstva in zmanjšanjem gozdnih površin bo les le pridobival vrednost. Da pridobimo visokokvalitetne seme in drug reprodukcij- ski material za obnavljanje gozdov pa mo- ramo delati več desetletij. ln kako lahko pri teh pogojih upravičimo žlahtnenje in raz- množevanje gozdnega drevja z uporabo biotehnoloških metod? Z biotehnološkimi metodami je mogoče hitro masovno zmnoževanje izjemnih gene- tipov. Pri tem pa se mora ohraniti naravna variabilnost gozdnega drevja. Metode in- dukcije cvetja skupaj z vegetativnim raz- množevanjem, v novejšem času v vitroteh- niki, veliko pomagajo pri pospeševanju žlahtnenja gozdnih sadik in prispevajo k njegovi večji uporabnosti. Vendar te me- tode ne morejo nadomestiti dolgoletnega preverjanja genskih lastnosti sadik, kar je pomembna predpostavka vsakega žlahtne- nja. Uporaba najnovejših tehnik, ki so na voljo pri izvajanju programa žlahtnenja, naj bo skrbno kontrolirana. Zelo pomembno je, da se ohrani velika genska variabilnost pri produkciji populacij, pa tudi pri tistih njihovih značilnostih, ki niso predmet selekcije. Ohranjanje genske pestrosti lahko nare- dimo z biotehnologije učinkovitejše, čeprav ostaja njegovo težišče še vedno v gozdu (in situ). Biotehnologija se uporablja pri žlahtne- nju , razmnoževanju in ohranjanju gozdov: - za klonsko razmnoževanje redkih in kvalitetnih dreves, - za pridelavo biomase v energetskih plantažah, - za hitro razmnoževanje, - za pridelavo sadik za virusno in bole- zensko neokužene predele, - za pomladitev starih dreves, mikrocep- ljenje, - za in-vitro-izbor rezistentnih osebkov, - za ohranjanje genetske variabilnosti, - za haploidne, triploidne in poliploidne sadike, - za ohranjanje genetskih informacij (z globokim zamrznjenjem), - za somatske hibride in cibride, - za ohranjanje peloda, - za hibridizacijo zelo oddaljenih vrst, - za internacionalno izmenjavo shranje- nega materiala, - za premostitve samosterilnosti, - za pospešenje fotosinteze, - za pospešitev cvetenja, - za fiksiranje dušika, - za selekcije mutantov. Glavni nalogi biotehnologije sta: - ohranitev genetske variabilnosti vrst, ki zagotavlja sposobnost prilagajanja v ne- poznani prihodnosti ; - izkoriščanje genetske variabilnosti za izboljšanje gospodarsko pomembnih zna- čilnosti dreves v gospodarskih gozdovih in v nasadih na kmetijskih površinah. Biotehnologija je povezava biologije in tehnologije pri vplivanju, spreminjanju in vzgoji sadik. V novejšem času se uporablja izraz biotehnologija v zvezi s tkivnimi kultu- rami. Gozd V 51. 1993 483 Metoda razmnoževanja s potaknjenci je razvita za večino drevesnih vrst zmer- nega pasu. To razmnoževanje je relativno preprosto, z njim je mogoče enostavno razmnožiti večje število genotipov, zato je manjša verjetnost zožanja genskega skla- da. Če je delo sistematično in plansko, je mogoče izbor, preverjanje in pridelavo sa- dik med seboj povezati. Induciranje cvetenja v kontroliranem okolju in uporaba rastnih hormonov. Klasični načini temeljijo na spodbujanju stresa: s podrezovanjem korenin, obročka­ njem, strangulacijo in s podobnim. Pomanj- kanje kisika, vode in povečana temperatura navadno pospešujejo cvetenje. Pri nekate .. rih iglavcih lahko dosežemo povečano cve- tenje_ z uporabo giberelinske kisline. Pridelovanje haploidnih sadik iz pe- lodnih kultur. Pri haploidnih sadikah so genske informacije laže dostopne. Ha- NAŠl ZASLUŽNI GOZDARJI GDK: 902.1 Franc Miklitz Franc MIKLITZ se je rodi116. aprila 1821 v Čabovi na Moravskem. Po končani gim- naziji je bil pet let praktikant na posestvih kneza Lichtensteina. Leta 1844 se je vpisal na Visoko šolo za kmetijstvo in gozdarstvo v Mariabrunnu in se po končanem študiju zaposlil kot upravitelj veleposestniških go- zdov na Koroškem in štajerskem. Leta 1855 je začel v Tolminu gospodariti v držav- nih gozdovih. V obdobju 1862--<>7 je kot nadgozdar deloval v Gorici, nato v Mata- vunu in Idriji ter se leta 1876 ustalil v Radovljici. Od leta 1887 do upokojitve (1891) je bil nadupravitelj državnih gozdov. Poleg rednega dela je proučeval gozdne insekte in uredil bogato zbirko. V takratnih 484 Gozd V 51, 1993 ploidno tkivo lahko uporabljamo za somat- sko hibridizacijo s fuzija protoplastov. Somatska embriogeneza omogoča hi- tro in relativno gospodarno množično raz- množevanje. ln-vitra-tehnike omogočajo številne možnosti, ki so povezane s programom žlahtnenja, kot je hitra množična pridelava zanimivih genotipov, zgodnja in-vitra-selek- cija na rezistenco, pomlajevanje starejših dreves (različnih želenih genotipov) za po- trebe klasičnega vegetativnega razmnože- vanja, vzgoje haploidnih sadik za potrebe genetike in žlahtnenja, indukcija in selekcija mutantov, ohranjanje genetske variabilno- sti, somatska embriogeneza in pridelava umetnega semena, in -vitra-somatska hibri- dizacija s kulturo protoplastov in prenos genov s tehnologijo rekombinacije DNA. Lado Eleršek avstrijsko-nemških strokovnih časopisih je objavljal terminološke razprave. Po njem so poimenovani trije insekti. Umrl je v Radovljici, 16. septembra 1893. Bibliografija: - »Množični pojav lubadar- jev na Gorenjskem v letu 1875«. lzvestja Kranjsko-primorskega gozdarskega dru- štva. - )) T omicus cembrae - škodljivec macesna(<. Ibid. LIT.: A. Šivic, Franc Miklitz, Gozdarski vestnik 1959, str. 320. Cvetka Koler Obvestilo avtorjem prispevkov, namenjenih objavi v Gozdarskem vestniku PRAVILA OBJAVE Revija Gozdan::ki vestnik {v nadaljevanju GozdV) objavlja samo izvirne prispevke. Avtorji morajo dobiti dovoljenje GozdV), če želijo v GozdV objavljen prispevek objaviti še v kaki drugi reviji. Znanstveni prispevki se vsi recenzirajo, strokovni prispevki se recenzirajo po presoji uredništva. Avtorji lahko zahtevajo »postavljen .. prispevek v korekturo. Tekstov prispevkov ne vračamo, vračamo pa diapozitive, fotografije, grafikone in skice. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Znanstveni prispevki ne smejo bjli daljši od 15 tipkanih strani s po največ 35 vrstami na stran (vodilni prispevki dp 20 strani). Grafikoni, skice in fotografije niso vključeni v navedeni obseg. Strokovni in drugi prispevki. naj ne bodo daljši od 10 tipkanih strani. znanstveni in pomembnejši prispevki morajo biti opremljeni z izvlečkom (največ 8 vrstic) in s čimbolj zgoščeno,napisanim povzetkom. " Tekst znanstvenih prispevkov naj bo na GozdV dostavljen v 2 izvodih. Prispevki naj bodo zaradi lektoriranja tipkani z velikim razmikam med vrsticami {največ 35 vrstic na stran). Tekst pr~pevkov je lahko na GozdV poslan tudi na računalniških disketah. Disket ne vračamo po pošti, mogoč je njihov osebni prevzem. Tekst naj bo napisan v urejevalnikih besedil lipa WS 2000 ali WS 2-i. ci''možnosti prenosa teksta prispevkov prek ))modema" vas bomo obvestili v GozdV. Viri {literatura) na koncu prispevka morajo biti razvrščeni po abecednem redu priimkov avtorjev. Neavtorizirani viri se navedejo zadnji. Viri naj bodo citirani, kot kažeta primera: a) Knjiga: 9. Mlinšek, D., 1968. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. - Pos~vno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, 117 s. b) Članek: 3. Rebula, E., 1990. Delovni učinki pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov. GozdV, 48, 3, s. 393-406. Viri med tekstom se navedejo v ok!epaju - s priimkom avtorja, izpisanim z malimi črkami, in letnico objave vira, npr. (Kolar 1980). V znanstvenih in pomembnejših strokovnih prispevkih morajo imeti naslovi, podnas\ovi in ves tekst preglednic, grafikonov in skic pod slovenskim izpisom tudi angleški (izjemoma nemški) prevod, ki naj bo izpisan z drobnejšimi črkami. Ob pripravi prispevkov lahko avtorji zaprosijo za prevode omenjenih tekstov uredništvo GozdV. Grafikoni in skice naj bodo brezhibno izrisani s tušem - na belem ali paus papirju. Grafikoni in skice naj bodo enake velikosti ali nekaj večje (slednje je bolje), kol naj bi bili objavljeni v GozdV. V primeru računalniško izdelanih grafikonov in skic naj boOO izrisi obvezno opravljeni na laserskem tiskalniku. Za fotografije, ki bodo objavljene v črno beli tehniki, je treba priložili črno belo fotografijo, dovolj kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Prispevek mora biti opremljen z imenom in priirr1kom avtorja, njegovim poklicem {izobrazbo) in strokovnim nazivom ter točnim naslovom delovne organizacije oziroma njegovega bivališča (če ni zaposlen). Prispevki so (skromno) honorirani, zalo je potrebno ob svojem prvem prispevku, namenjenem objavi v GozdV, v spremnem dopisu navesti tudi žiro račun. Prispevkov iz tujine {tujih avtorjev) zaradi stroškov prevoda ne honoriramo. Uredništvo Gozdarskega vestnika