Valentin Cundrič
Vojne načno pokrajino kot molj.
korišče je roža, golta človeka namesto rose.
O žena, ki ti po možu ostane vesolje solz;
o ugaslo osončje - mati brez živih potomcev.
Ne skušaj nas več, nasilje, ki te služimo.
Ne vpelji nas v omaloževanje lastnih usod. Tvoje je vse, kaj naj ti ponudimo?
Luske spanja, zadnji rob?
iJesetina je vžgano na naših zibkah
in na gnilih krilih kmečkih vrat.
iJesetina bleje plavolasa c^robnica
ljudem, obrnjenim v tla.
Desetino vzameš od omlačenega žita
in od zrelega ženina.
jjeaetino predica na križ navija
in plevica na grm las.
Tlaka pojo jastrebi v gizdu,
da odslužiš svojo kožo in kri.
Dlaka vreščijo sipe v morju,
da se kraju in času oddolžiš.
Tlaka ponavljajo stari zakoni novemu roc^u,
ki hrepeni čez rob svojih oči.
Tlaka prejokujejo gnjijočemu okostju
drevesa, ki so zakopala obraze v prste gomil,
Izobčeni iz vesolja padamo ali zmt>gujemo
in Se to vemo:
izenačeni še ne bomo enaki,
enaki še ne bomo  srečni,
srečni še ne  bomo večni.
13
Sila n&silja začara besede v pasti,
zatočišča v kužni naliv. lodplate preluknja,
tik nas stopa, prežeč na naša usta.
Ne moremo se je znebiti. Če rečemo: mi gremo
spat, nas gleda, kot bi hotela reči i jas postiljam,
ni narobe. Ne moremo je odgnati, naj si jo obtožimo:
bila si poleg, sokriva si, da bo Rektorjeva žena
spet večer prejokala. TO J3 HSKTORJEV.i Ž2NA:
Hektor, surovo pokončani, se res ne moreš več
pojaviti ob meni! TO JS lEKTCH: Homerja prosi
da mi prizanese. Ne moremo se je znebiti, naj si ji
aažugamo: zakaj si pustila jeruzalemske žene
obupavati na razvalinah! TO GC J3HU2L.I^.I3:CS Žz:Ui
Oblast, ostudne oči smo ti z odrezanimi lasmi
zavezovale za trenutek joka, ki je nekaj
edinstvenega v človeški zgodovini. TO JE GluiS
UUJSKE PESLII: Kindlein, bet, bet, Troja gori;
to je Herodova noč; bet, bet, Rim  gori;
to je Šentjernejska noč; spi na vekov veke.
Spi, saj pesniki krčijo novo pot. Za Homerjem
ne tavajo, o mira zlagajo pesmi. TO JE EVROPA:
Zaradi tebe v Evropi ne znajo ljubiti,
saj že iz otrok odcurlja vsa strd.
Zaradi Sebe je več kosti ko mesečine v gorski skrinji.
Odloži krvavo harfo, Grki
Zaljubljenci so bolj vojščaki ko trte,
bolj oster kamen ko muževne veje,
sam pa najbolje veš, da roke so hitro strte
in ustnice prej okruaene ko krušne sklede.
TO STA ZiiLJUBLJENC-d:
Dojim se za najine besede, da ne bi meso postale
in prebivale med nama.
Tvoje bi prve pokazale, da moje sovražijo.
S kolom v roki bi jih napadle, ti bi jih bodrila.
luoje bi bile vse pokončane, ti bi spregovorila
še nove  besede,
ki bi meso j^r^^i'':-^-<^  j-r.  nrebivale c^d nama.
3 toliko vojaki boš vojno dobila.
... nekoč sva plula po morju 2ena
podnevi bela v večerni zarji rumena
črna čez noč zjutraj makovo rdeča
zdaj bijeva začnjo bitko enako utrujena enako sveža
nekoč je bil svet do kolen v pesmi
in naju je za visoko starost namenil
velika je bila najina cena
zdaj bijeva zadnjo bitko enako uteujena enako sveža
ko iz vodnjaka se iz postelje o--irava na okna
ki v soncu spomnijo na lupine ploda
svetloba sa ko jok na pod nateka
zdaj bijeva zadnjo bitko enako utrujena enako sveža
to so najini večermi in jutranji psalmi
vanje so se pomešali tuji ijcoraki
ne za ljubezen za sovraštvo je padla z naju obleka
zdaj bijeva zadnjo bitko enako utrujena enako sveža
kdo je kriv, če naju jutri ne bo
v čigavem imenu pačiva življenje v divje obrede
zastonj bočo potoki jutri z ribami polnili kamnitne
sklede poginila bova sprijeta v mlahav obroč kdo.je vrgel na naju odejo in kamen polomil grm najinih kolen da zmražena poslušava kako cunjice zarje cvrčijo v banji iz pritlikavih vej in naj polijejo najini telesi z vonjavo kri bo a smradom udarjala skoz strop naj naju sežgo in shranijo v vazo najin krik bo udiral zaljubljenim strop,,.
Otroci se smehljajo rumenim psom;
juLri bodo izrezljali puško, naredili bič;
smehljajo se kamnom in njihovim dvorcem,
jutri bo vsak od njih slep konjenik.
Nocoj zro skoz travo za glasno zvezdo,
jutri bodo vihteli kij,
kurili ognje, kopali okope, hlinili gesla
in se ponašali z grbom brazgotin.
15
.:   JJc^ ont^v aod Mi.H,o^ osli: r TO SO OTROCI:  Poplaknili .so nanjriK oči-upo^nost, izzvali iz dlani nam vonj tairuj:.;           J j   c^:
ko  skopijeni korakamo voljno, vda nas obje vojaški lu^.
■■O--i:
Kdo od njih mi al i na ^rgoa^-akjer so pograbili ko travo siromake a dvori4,ž, ,, ^^^; ..kdo na.^pžnje, ,iauČQi>c9 in .topile a >- ki so obmolčali, namesto da bi sikali sko.z nas.
Kdo misli na armado, bosih otrok^ o, usipala se je
"'i  '      '        '        '
iz Homerjeve knjige ,y srednji vek;         Sc:
kdo na, blaženi Huaov^.pepiel v Renu   . i    bv ""■in kdo misl^^^A^me_^;i3l^jB3,yjki;,:nikpl,i iid jaifetel iz tvoje bube,  baladaJ.r j;^^- .; fi    .aoq sf-In kdo misli na vse mal^.^Aiie F.renk, :x. ki ne morejo zapeti presijnljivoio; Kindlein,   bet,  betj                       ?;£-
Kindlein,   bet,
9a? X -asi -       . Clovestvc^ spi,
saj 'ai se majhen otrok,
mičen,   surov otrok,
naveličan krvi.       ^.,, .         .,-   r   ^'
Ni  čas za križ ljubezni in,^sovraštva,
v te-bi ni moči za sedem žalosti.
Saželi si miru brez junaštva,
da to tisočletje preživiš.
16