STUDIJSKA BIBLIOTEKA
L JU? L i
št, 135 Poštnina poraBunjena (O. C. oon la poiU)
Lisi iahaj«. -r«ald
fs mtMet L L 6.50 tO. v firokosti oic«,
razen pon«d«l)ka. Naročnin*: za 1 IL—, c«lo l«to L 75.—, t HOm 30 sL — Ogialni n 1 ifi trtfovak« ia obrta« otflaaa I> 1
1JO, OgUM prvi •irani L
V Trsta. « Mrtak, 7. lunija 1928. - Lato VI.
EDINOST
Poaami
številka 30 oent
Letnik Lil!
UndnJStro ta oprmTniltTo* Tm« (3J, aUoa S. Franc««:® <TA*isi »X Ta-11-17. Dopisi na| mL po^H« Ud^teo oradaištim. otfUrf. raki a-
RokopM m a* Trajajo. Nafeaakbana — Lasi. mloAa ta tfak Tktauaa «Xđtaa>t*. PodaradaUtra ▼ Gorici i olka Ofam* Cantaod R.I.U- T4A K >27* OUvni ta adgaroni unddki pni VVp Pati
Zgodovinski iw\ na Kitajskem
Tragedija štiri sto milijonskega kitajskega naroda se blila svojemu koncu. Boj med Sunja-tsenovimi idejami o nacionalnem edinstvu in osamosvojitvi ter med pekinško pognbno zastarelostjo je skoro dobojevan.
Pekinški mogotec Cangtsolin se je poslovil: «Nočem se več vojskovati, ker povzroča vojna narodu preveliko škodo. Jaz se proglašam za nedolžnega, s čisto vestjo, pred svetom in pred bodočimi pokolenji...,» tako je razglasil v svoji poslovilni brzojavki. Besede starega lisjaka bi se zdele človeku skoro ganljive, ko bi ne vedel, da sta čudna i-gra usode in nesreča, ki jo je preživljal kitajski narod, pomagala pocestnemu tolovaju in ro-kovnjaču, da se je povzpel do vrhovne oblasti v severnem delu Kitajske in diktatorsko zagospodoval v glavnem mestu Pekingu, poosebljajoč jezno reakcijo Sstarth} /fevdnih / mogotcev proti idejam prerojene Kitajske, idejam, katere nositeljica je bila postala nacionalistična kantonska vojska. Dokler se je Cangtsolin bojeval s svojo armado plačancev proti drugim generalom, ki so se borili za lastni žep in za svojo oblast, do tedaj je lahko še upal na končno zmago. Ko so pa stopile v boj proti njemu tudi ideje, ki so si vedno bolj osvajale najširše plasti bednega kitajskega ljudstva, je bila njegova usoda zapečatena, idejam se ni mogel upirati, ni jim mogel zapreti poti.
Zmagovita južna vojska je prišla pred vrata Pekinga. Z zavzetjem glavnega mesta po nacionalistih se bo za Kitajsko izvršil važen dogodek: ujedinjenje. Vse kaže — in to kljub pre-senečenjim, ki so bila na Kitajskem v zadnjih letih na dnevnem redu — da se bo sedaj pričela za kitajski narod nova do-iia, doba notranje ureditve in
postavitve temeljev za lepšo bodočnost.
Spričo pomembnosti posledt-njih dogodkov, ki so se odigrali v kitajski meščanski vojni, bo prav, če sežemo s spominom nekoliko nazaj v bližnjo preteklost, da si ustvarimo jasnejšo sliko o sedanjem položaju.
Iz krvave zmešnjave cele skupine generalov, ki so se med sabo borili za oblast, izmozgavali ljudstvo in ga tlačili v vedno hujšo bedo, se je velika kitajska republika razdelila polagoma v dva velika tabora: južni in se-[verni. Oče novega nacionalnega pokreta Sunjatsen je bil ustanovil v Kantonu samostojno republiko, ki naj bi udejstvila i-deje o nacionalnem ujedinjenju In osamosvojitvi od vpliva tujih držav. Začel se je boj proti stari Kitajski, proti severu; sprva z rusko pomočjo, pozneje brez nje. Moč Sunjatsenovih i-dej je pomagala južni vojski preko vseh zablod do potrebne edinosti in preko porazov do vedno večjih zmag. V preteklem letu so se bile meje kantonske republike pomaknile daleč proti severu. Začel še je bil že pohod proti Pekingu, ko je neugodni letni čas prekinil vojaške operacije. Južni generalissimus jCangkajŠek se je bil tedaj sporazumel s krščanskim generalom Fengom in je skupno z njim izdelal podroben načrt za ofenzivo proti severu. Pričetkom a-prila letošnjega leta so se bile vojaške operacije spet pričele. Pekinškemu diktatorju Čang-isolinu je že huda predla, ko so pau povsem nepričakovano sku-Bali pomagati njegovi japonski zaščitniki, ki so izrabili dogodek v Tsinanfuju za vojaško intervencijo. Prišlo je do krvavih spopadov med zastopniki obeh rumenih plemen in izgledalo je, da se bo pohod proti Pekingu izpremenil v srdit boj proti japonskemu vmešavanju. Cangtsolin je tedaj upal, da si bo re-lil kožo. «Ponudil» je južni vojaki premirje in skupen nastop proti ajaponskim vsilnikom*. fcantonska vlada mu ni šla na limanice. Radi «xanimanja» Združenih držav so se morali JJaponci umakniti, in pohod proti severu se je nadaljeval. iCangtsolin se je skušal tedaj re-Kiti s protiofenzivo, v katero so fiekatere zainteresirane tuje države polagale mnogo upanja, dp.
je Žalostno f&lirala. Peking bo
kmalu padel.
Cangtsolin se je zatekel v .Mandžurijo, kjer je feil doslej absoluten gospodar. Na poti je komaj odnesel življenje, ker je bil proti njemu Izvršen atentat.
V Pekingu se bo ustanovil začasen direktorij, ki bo poskrbel za predajo poslov in oblasti v roke nacionalistične vlade. S tem se bo meščanska vojna pravzaprav zaključila. Odprto bo ostalo samo še vprašanje, kakšno stališče bo zavzela nacionalistična vlada napram Mandžuriji. Ali bo pustila tam
gospodariti Cangtsolina, alt pa bo hotela izčistiti tudi to obsedno pokrajino? V dru«wn sluča-
ju obstoja nevarnost, da pride do resnega spopada z Japonci, ki so vse preveč navezani na Mandžurijo, ker je bogata na sirovina h, neobhodno potrebnih za japonsko industrijo.
Verjetno pa je, da bo nacionalistična vlada hotela najprej poskrbeti za ureditev notranjega položaja, kar bo zahtevalo od nje mnogo dela in žrtev, sele potem bo smela misliti na ureditev razmerja s tujimi državami.
Proračun finančnega ministrstva
odobren na včerajšnji seji ^senata
Zasedanje visoke zbornice
se bo zaključilo danes
RIM, 6. Na svoji današnji seji je razpravljala visoka zbornica o proračunu finančnega ministrstva. Pred prehodom na dnevni red je podal predsednik on. Tittoni kratek govor v spomin senatorja Alojzija Bianchija, ki je davi umrl v Pisi. V imenu vlade se je pridružil on. Titto-niju finančni minister grof Vol-pi.
V razpravo o proračunu je posegel najprej senator Loria, ki se je zelo pohvalno izrazil o u-stanovitvi amortizacijske blagajne. Obžaloval pa je, da služi ta blag-ajna, ki je bila ustanovljena v svrho likvidacije državnega dolga, v nove zadolžitve. Državni zaklad dolguje namreč amortizacijski blag-ajni že lepi znesek 1.500 milijonov lir. Drugo važno vprašanje je vprašanje odnošajev med državnim zakladom in zavodom «Banca dTta-lia». Od januarja dalje se je namreč pričela pojavljati v o-bračunu senca pasivne postavke v znesku 1 milijarde lir, katere izvor ni nič kaj jasen. Gre, kakor izgleda, za izgubo, katero je utrpel devizni zavod...
On. Volpi: «To ni prav nič res! Izvor postavke je nadvse jasenl»
Sen. Loria: «0 tej neznanki se je govorilo že v poslanski zbor-
nici.»
On. Volpi: «In minister je dal izčrpno pojasnilo.«
Sen. Loria: «Tudi z drugih strani so namigovali na pasivno postavko...«
On. Volpi: «Da je pasivna, o tem ni dvoma, toda njen izvor je jasen...»
Sen. Loria: «... glede deviz!»
On. Volpi: «Brezplačna natolcevanja!«
Senator Loria zaključuje svoj govor s priporočilom, da je treba za vsako ceno vztrajati pri politiki največje štedljivosti.
Senator Schanzer pojasnjuje,
zakaj je znesek 500 milijonov lir, ki ga nakazuje državni zaklad vsako leto za amortizacijo notranjega dolga koncem preteklega leta naenkrat zmanjkal. Namen letnega državnega prispevka v znesku 500 milijonov lir ni bila morda amortizacija državnega notranjega dolga, marveč postopno znižanje državnega dolga, obstoječega denarnem obtoku. Ker je bilo to vprašanje urejeno z dogovorom, sklenjenim 21. decembra 1927. z zavodom «Banca d'Italia», je prenehalo tudi nadaljnje nakazovanje državnega prispevka v znesku pol milijarde lir. Senator Schanzer zaključuje svoj govor z opazko, da so tudi ostale trditve senatorja Lorie brez sleherne podlage.
Zatem povzema besedo finančni minister on. Volpi, ki podaja v daljšem govoru svoj ekspo-zć o zunanji politiki vlade. Današnji govor finančnega ministra nalikuje več ali manj govoru, ki ga je podal še pred kratkim v poslanski zbornici in o katerem smo pred kratkim poročali.
Po odobritvi poedinih poglavij proračuna in sprememb rasnih ukazov v zakone, se je oh 19.30 zaključila današnja seja senata.
Z odobritvijo proračuna finančnega ministrstva se je tudi v senatu zaključila razprava o proračunih za dobo 1928-29. Jutri popoldne se bo vršila poslednja seja v tem zasedanju. Na tej seji se bo bavil senat z reformo visokega sodnega dvora.
Parlamentarni poročevalci tiska, ki so se čutili užaljene radi obtožb s strani senatorja Cic-cottija, so sklenili, da bodo vsa-kikrat, ko bo on govoril, zapustili dvorano in sploh ignorirali njegove govore, dokler ne bo senator Ciccotti lojalno priznal, da parlamentarnim poročevalcem ni mogoče prav ničesar o-Čitati glede vestnosti, s katero izvršujejo svojo službo.
Ali je „Italia" pristala
na Frant-Jožefovl zemlji T
Izjave sovjetskega poslaništva o Ncbilejevi radiobrzoj a vki — Pomožne akcije v polnem teka
RIM, 6. Tiskovni urad sovjetskega poslaništva v Rimu sporoča:
«Z ozirom na brzojavko z dne 3. t. m., ki jo je odposlal odbor «Osoaviahim» za pomoč Nobi-leju, smo brzojavno prosili, da se potrdi in overovi vsebina novice, ki jo je bil sprejel v Wsnes-seulemskem Wochnyu radio -amtaer Schmidt, zato, ker bi se bilo lahko pripetilo, da je zamenjal radiobrzojavko zrakoplova z radiobrzoj avnimi navodili, ki so bila dana vsem postajam.
Temu v odgovor smo dobili danes ob 6. uri sledečo radiobrzojavko: — Moskva, 5. Vse, kar je bil slišal radio-amater glede «Italije*, je hilo skrbno pregledano, zato ni nobenega dvoma o resničnosti radiobrzojavke zrakoplova «Italije«, ki jo je bil sprejel Schmidt na valovni dolžini zrakoplova. Vsebina te radiobrzojavke se ne istoveti z navodili, ki so bila prej oddana is Moskve. Naša navodila so bila sestavljena v ruskem in francoskem jeziku, kar je vendarle lahko jamčilo, da ni zamenjal amater radiobrzojavke. Razen tega nimajo ruske ladje na oceanu nikakih radiopostaj s kratko valovno dolžino. Naravno je treba vzeti Še vedno T pofltev možnost pomote. Podpisani od-
bor za pomoč: Osoaviahim, Un-schiicht.
Tej brzojavki je ko j sledila druga, ki pravi dobesedno:
— Moskva, 5. 3. junija ob 20. uri je prejel radio-amater znamenje S. O. S., oddano z zrakoplova «Italia». 4. junija ob 1. uri je bila ta vest naznanjena z močnimi oddajnimi radioposta-jami, kar so slišale vse postaje in «Citt& di Milano*. Odbor za pomoč je ukrenil vse potrebno, da stopi v stike z «Italijo*. Radiopostaje delujejo noč in dan. Prosimo, da javite in potrdite valovno dolžino in jakost radiopostaj a Italije* in «dtt& di Milano*. Prosimo nadalje, da stopi aCittš, di Milano* v stike z nami dvakrat ali trikrat na dan za par minut. Naša klicna znairut-nja so S. O. K. z valovno dolžino 675 metrov in s kratkim valom 20, 38, 40, 60.
Spričo tega je sovjetsko poslaništvo zaprosilo zunanje ministrstvo za vse podatke, k! so tičejo vala in jakosti postaje na «Italiji» in «Citt& di Milano*.
RIM, 6. Silin, vojaftki izvedenec pri sovjetskem poslaništvu v Rimu, je imel razgovor z novinarji, v katerem je izjavil, da bo moStvo «Italije* rešeno, če je le pristalo na Frauea Jožefa zemlji. V kratkem bo odrinila is Arhangelska ekspedicijo* ki bo vsestransko opremljena« tako da se na uspeh lahko s gotovostjo račruna. Tudi čas je selo primeren, ker se ledovje krči proti Severnemu tečaju, tako da ostajajo obale Franc-Jožefove zemlje proste. Zračne razzosre afl bolj-
šajo in megle bodo v kratkem izginile. Ekspedicijo bodo tvorili trije ledolomci: «Taimir», «Perzej» in «Sadaw», na katerih bo vkrcana tudi skupina veščih letalcev, ki bodo z letali Junker preiskali ozemlje.
RIM, 6. Poročilo, ki ga je izdalo rusko poslaništvo v Rimu, presojajo tukajšnji listi s precejšnjo hladnostjo. Nekateri zatrjujejo, da so vesti, po katerih je neki ruski radio-amater prejel klic na pomoč s Franca Jožefa zemlje, precej nezanesljive, da se pa kljub temu vpošteva možnost, da se nahaja posadka zrakoplova «Italia» na enem izmed onih otokov. Spričo tega bodo pomožne ekspedicije natančno preiskale tudi one kraje.
Pomožna akcija okrog Sval-bardskih otokov se nadaljuje z veliko vnemo pod vodstvom poveljnika ladje «Citt& di Milano*. Ladji «Hobby» in «.Braganza» uspešno prodirata proti severu. Ta druga je prispela že do Severnega rta, našla pa doslej še ni nikakega sledu o ponesrečencih.
Ladja «Hobby» prodira počasneje proti severu, ker pomaga Lutzowu pri njegovih poletih. Doslej je poročnik Liitzow pre-iskal vzhodni del Svalbardskih otokov, a brez uspeha. Tudi planinci in smučarji niso imeli nikakega uspeha.
VADSOE, 6. Italijansko letalo «S. 55», ki odleti tekom tega tedna iz Šesto Calendeja na pomoč zrakoplovu «Italia*, bo letelo preko Milana, Curiha in Vadsoeja proti King's bayu.
Rimski guverner potuje ▼ London
RIM, 6. Rimski guverner knez Potenziani je bil danes v Kviri-nalu, kjer ga je sprejel kralj. Knez Potenziani je poročal kralju o svojem potovanju v Združene države.
Jutri ob 12.45 odpotuje rimski guverner v London, da povrne poset londonskemu Lordu Mayorju, ki je lani posetil Rim. V ta namen je posetil rimski guverner danes dopoldne tudi načelnika vlade, ki mu je poročal o tem svojem predstoječem potovanju.
Novi guverner v Somaliji
RIM, 6. Ker je grof De Vecchi iz rodbinskih razlogov podal o-stavko na mesto guvernerja v koloniji Somaliji in je vlada ostavko sprejela, je bil imenovan za novega guvernerja dr. Gvidon Corni, tajnik modenske fašistovske zveze.
Novi kazenski zakonik
RIM, 6. Ministrski odbor za proučitev načrta novega kazenskega zakonika se vnovič sestane 20. t. m. Do sedaj je odbor proučil prvo knjigo načrta in je docela odobril juridične, politične in socialne* smernice, po katerih se je ravnal pravosodni minister pri izdelovanju načrta. Kot doznavamo, namerava čim prej pregledati tudi drugi dve knjigi ter tako zaključiti svoje delo še pred pričetkom poletnih počitnic.
Senator Bianchi umrl
PISA, 6. Davi je umrl na svojem stanovanju v Pisi vseuči-liščni profesor in senator Alojzij Bianchi.
Južni nacionalisti t Pekingu
SANGHAJ, 6. Predstraže armade Šansi-j a pod vodstvom generala Tsansi-ja so vkorakale v Peking. Zastopniki Cangkaj-šeka se bo podal jutri na poedina inozemska poslaništva, da izjavi, da se tujcem ne bo zgodilo nič hudega.
Venizaiosove izjave o odnošajih med Italijo in Grčijo
ATENE, 6. Venizelos je izjavil novinarjem, da bo smoter grške vlade, da vzpostavi dobre odno-fiaje z Anglijo, Francijo in Italijo. Odnošaji med Grčijo in Italijo so zadnje čase postali prisrčni. To je v glavnem zasluga zunanjega ministra Mthalako-pulosa, s katerega politiko se Venizelos strinja.
Predsednlitvo nova francoska
Izjave on. Mussolinija
o mirovnih pogodbah, o razorožitvi, o reparacijah, Družbi narodov in drugih vprašanjih
Mirovne pogodbe
PAJIIZ, 0. Za predsednika nove poslanske zbornice je bil včeraj ponovno izvoljen socialist Ferdinand Bulsson. Novi podpredsedniki so Pat6, Leon Bulsson In Lstente.
Načelnik vlade je v svojem govoru, katerega je imel v sredo na seji senata in čigar prvi del smo že priobčili, razpravljal še o naslednjih vprašanjih:
Častiti senatorjil Imel sem že priliko izraziti mnenje, da mirovne pogodbe niso večne. Izrekel sem to prvič s svojega poslanskega mesta, pozneje pa kot načelnik vlade v govorih in in-terviewih. Razburjenje, ki se je polastilo nekaterih krogov radi izjave, ki je tako naravna, smatram vsaj za nenavadno. Ne gre tu za doktrine; gre se za ugotovitev zgodovinske resničnosti. Nobena pogodba ni bila večna, zakaj svet se razvija, narodi rastejo, propadajo in včasih izu-mrejo: večnost pogodbe bi pomenila, da je človeštvo v danem hipu okamenelo, kar bi značilo z drugimi besedami, da je umrlo.
Za potrditev tega dejstva ni treba, da pregledamo najodda-ljenejša pota zgodovine, zadostuje, da se omejimo na devetnajsto stoletje. Lahko se tudi približamo še bliž. časom: pogodba, ki ni bila večna, pač pa zelo kratka, je sevreška pogodba. Celo pakt Družbe narodov gre preko takozvane »marmornate nepremičnosti* mirovnih pogodb, kadar odpira s posebnim poglavjem pot možnim revizijam. Mirovne pogodbe so svete, ker zaključujejo dobo krvavih in junaških naporov, niso pa plod Božje pravičnosti, pač pa človeškega razuma, ki je podvržen, posebno ob koncu strašne vojne, raznim vplivom izrednega značaja. Kdo bo trdil, da so mirovne pogodbe od ver-seilleskega miru dalje, popolne? Človeško delo so, pravim jaz, nepopolno, a ki se lahko vedno bolj izpopolnjuje.
V mirovnih pogodbah so zaključeni veliki čini, ki odgovarjajo vzvišenim vzrokom pravičnost! in ki ostanejo taki, ne da bi jih kdo mislil izpremeniti ali preklicati. So pa v mirovnih pogodbah tudi take točke teritorialnega, kolonialnega, finančnega in socialnega značaja, o katerih se lahko razpravlja in katerih pregled bi podaljšal trajnost pogodbe same, kakor tudi zagotovil daljšo razdobje splošnega miru. Kadar sem v svojem govoru, ki sem ga imel pred dobrim letom v drugi zbornici, omenil, da bo došla Evropa med leti 1935. in 1940. do jako zanimive zgodovinske točke, sem govoril to, predvsem s stališča, ki sem ga ravnokar ponazoril. To mojo trditev ni treba tolmačiti v slabem smislu.Gre za to, da bodo v onem času, — že spričo razvoja mirovnih pogodb — dozoreli taki pogoji, da bo nastopila nova doba odnošajev med raznimi evropskimi državami. Nastopili bodo posebni problemi, kateri se bodo lahko poravnali na miroljuben način, kakor si tudi jaz prisrčno želim.
Težkim zapletijajem se bo mogoče izogniti, ako se bodo popravile mirovne pogodbe tam, kjer je umestno, zato da zadobi mir trdnejše temelje. To je podmena, katero gojim in na katero se oslanja vsa miroljubna politika fašistovske vlade in italijanskega naroda; ker pa je treba vzeti vedno v pošte v tudi nasprotne podmene, ni nič čudnega, ako skrbi Italija, po vzgledu vseh drugih držav, da bodo njene vojaške moči odgovarjale potrebam obrambe in obstoja.
Dawesov načrt
Osnovna postavka versailleske mirovne pogodbe, ki je bila v zadnjih letih neprenehoma predmet razprav in proučevanja, je ona, ki se	na reparacije. Sedanja
doba reparacij, ki bi jo lahko imenovali cprlvolilno dobo«, v nasprotju z ono sporno, ki je potekla pred njo, traja štiri leta Urejena je, kakor znano, z londonskim protokolom, sestavi j entan v avgustu 1924, in m pričenja s 1. septembra istega leta.
Londonski protokol se oelanja na Daweeov načrt in ne predstavlja, kakor 00 ga zamislili oni, ki to ga izdelali, definitivne ureditve vprašanja reparacij, temveč sredstvo zs vBpootavitev zaupa-
nja in kredita Nemčije, ter s kreditom njen gospodar, položaj, dalje za zbiranje podatkov, ki so potrebni za končnoveljavno ureditev reparacij in vprašanj, ki so v zvezi z njimi.
Dawosov načrt, ne govori o skupnem znesku nemškega dolga in tudi ne določa trajnosti plačevanj, marveč ima samo namen u-gotoviti plačilne zmožnosti Nemčije in določiti zneske, ki jih mora letno plačati, in sicer: eno milijardo zlatih mark v prvem letu, eno milijardo in dvestotisoč mark v drugem letu in tako dalje do dveh milijard in pol v petem letu, ki se bo pričelo v septembru t- 1. V naslednjih letih se bo ta svota morebiti zvišala, kar je odvisno od gospodarskega položaja Nemčije.
V	štirih letih, odkar se izvaja Dawesov načrt, je Nemčija izpolnila v vsakem oziru svoje obveznosti. Letne vsote reparacij so bile redno plačane in se je redno izvršil njih prenos v inozemstvo. Reparacijskl agent Parker Gilbert je to potrdil v svojih letnih poročilih in zakladnice zavezniških držav so po letu 1924. prvič prej61e redna plačila na račun reparacij.
V	teh štirih letih so se morale nemške državne finance in državna banka boriti z marsikaterimi težkočami , ki bi bile — da so se nadaljevale — lahko ogrožala nadaljnja plačevanja. Na eni strani so se znižali nemški državni izdatki, na drugi strani so začela naraščati notranja in zunanja posojila. Nemčija bo morala plače-ti (poleg obresti industrijskih in Železniških obligacij) iz dohodkov državnega proračuna letos pol milijarde zlatih mark in od prihodnjega leta dalje eno milijardo in 250 milijonov. Zadolževanje v inozemstvu, če se ne omeji, utegne ustvariti položaj, ki bi v bodočnosti zamogel ovirati ali celo onemogočiti plačila in bi obenem znatno skrčil možnost absorbira-nja, Železniških in industrijskih obligacij po inozemskih denarnih trgih. Parker Gilbert je omenil navedene okoliščine najprej v svojih letnih poročilih, potem v posebni spomenici, na katero je nemška vlada odvrnila s pojasnili In zagotovili, naglašujoč, da ho tudi nadalje izpolnjevala svoje obveznosti.
Ob priliki svojega poročila za tretje leto Dawesovlh plačil je Parker Gilbert nedavno Opozoril tudi na druge nevarnosti, ki bodo utegnile v bodočnosti ogražati izvajanje Dawesovega načrta- O-menil je, da protekcijski sistem, ki ga določa Dawesov načrt za nakazila, stremi po zmanjšanju odgovornosti nemških oblasti, In da negotovost glede skupnega zneska reparacijskega dolga ovira gospodarski razvoj, kateri mora biti sorazmeren z naporom, ki ga mora Nemčija napraviti, da plača reparacije. Parker Gilbert zaključuje, da je treba določiti Nemčiji natančen znesek reparacij in Ji prepustiti, brez tujega nadzorstva, vso odgovornost za poravnavo vojnega dolga.
Te ugotovitve generalnega agenta za reparacije so našlo globok odmev v listih in v izjavah političnih mož. Razpravljala je o njih tudi reparacijska komisija. Pri tem pa je tudi ostalo. Italijansko stališče v tem pogledu je natančno in dobro znano. Temelji na medsebojni odvisnosti med reparacijami in dolgovi. Svote, ki jih mora Italija plačati Angliji in Združenim državam, odgovarjajo onim svotam, ki jih ima Italija prejeti od Nemčije. Ni mogoče za sedaj predvidevati, kdaj se bo vprašanje nemških reparacij končnovel javno uredilo.
Vprašanje je izredno zamotano. Razen političnih in finančnih činitelj ev, ki so tesno zvezani s vprašanjem reparacij, je treba vzeti v poštev vprašanje zasedfoe Po-renja kot tako in z ozirom na varnost-
Da zaključim! Moje prepričanja in prepričanje vlade je, da če bi se posrečilo dodati k poglavju zgodovine, ki nosi ime «creparaci»-je*, besedo «konec», bi se s tem brez dvoma koristilo evropskemu gospodarstvu.
YpnM razorožitve
Vprašanje razorožitve, ki je V, poslednjih časih izzvalo zanima« nje vseh političnih in dlploma-tičnlh krogov, se je pojavilo pr< vič na občnem zboru Družbe narodov v septembru 1923, nato L 1924 in končno L 1925, ko je bilo skoro dan za dnem na ženevskem dnevnem redu. Ze leto prej se je sestavil protokol o arbitraži, varnosti lin razorožitvi, toda v tem letu se je protokol spet zavrgel in jeseni je mora]
CL
V Trsio, date 7. junija 1328.
občni zbor Družbe narodov dajati nove smernice.
Takrat so se baš snovali lo-caraski pakti in občni zbor se je odločil za sorazmerno in postopno razorožitev v okviru obstoječe splošne in krajevne varnosti. Meseca decembra 1925 se je ustanovila pripravljalna komisija za razorožitev. Tekom nanlednjeg-a leta se je bavila ta komisija z zadevnim angleškim in francoskim predlogom. Dasi se je skušal ustvariti iz obeh ©noten predlog: in dasi so se po-©dine delegacije skoro že odločile za enotni predlog, sporazum vendar ni bil dosežen. L. 1927 se je predložilo občnemu zboru Družbe narodov razorožit ve no vprašanje v znamenju poloma konference za omejitev pomorskega oboroževanja. Sploh je bila zadeva na mrtvi točki. Tedaj je bilo določeno, da se ustanovi v okviru omenjene komisije poseben pododsek za varnostna vprašanja, ker so se ta izkazala, da so v neposredni zvezi z razorožitvenim vprašanjem.
Koncem meseca novembra 1927 se je pripravljalna komisija za razorožitveno konferenco spet sestala in so se njenega zasedanja udeležili tudi sovjetski zastopniki. Nemci in Francozi so stavili svoje predloge. Sledili so nadaljnji predlogi na zasedanju odseka za varnost in arbitražo. Poslednje zasedanje pripravljalne komisije koncem meseca marca pa se je zaključilo spet s popolnim nespora-zumljenjem. Bil je na dnevnem redu ruski predlog o splošni razorožitvi, ki so ga vsi razen Nemcev zavrnili. Takrat so se Nemci vznevoljili, ker je zavlačevala rešitev razoroži tvenega vprašanja in sploh vseh vprašanj, ki so ž njim v zvezi. Stre-semann je zagrozil, da bo spravil zadevo pred občni zbor Družbe narodov. Na poslednjem zasedanju komisije pa je francoski zastopnik izjavil, da so v teku zadevni razgovori med najbolj prizadetimi državami in da bo vprašanje bržkone kmalu u-rejeno. Te izjave pa so le v malenkostni meri odgovarjale dejanski resnici. Gre pravzaprav za vprašanje, ali naj omejijo vlasti svoje oboroževanje ali pa naj se Nemčija primerno oboroži in opremi. Italijanska vlada je zavzela napram temu stališče, da se vsakdo oborožuje po svoji volji, da se mera oboroževanja ne sme opirati na status ciuo, da italijansko oboroževanje ne sme biti merjeno z absolutnim merilom, ampak da sme odgovarjati oboroževanju največje zapadne sile, in da se mora izvršiti eventuelna razorožitev na najenostavnejši način.
Družba narodov
Glede Družbe narodov same se fašistovski vladi marsikaj o-čita. Toda vse obtožbe so neutemeljene. Italija sicer ženevski ustanovi ne pripisuje mitoloških svojstev, toda tudi njena stvarna sodba o Družbi narodov, ki se je ustanovila v zgodovinskem trenutku in v Času realnih potreb ni omalovažujoča. Italija sodeluje z ženevsko ustanovo v Eavesti, da je potrebna, in njeno sodelovanje je pozitivno. Očitu-jejo ga mednarodni zavod za u-nifikacijo zasebnega prava, mednarodna zveza za pomoč, mednarodni zavod za vzgojni kinematograf, ki so se vsi ustanovili na predlog fašistovske vlade.
Mednarodni zavod za unifikacijo zasebnega prava se je otvo-ril 30. maja t. 1. a zgodovinski vili Aidobranđiiv v Rimu. Naloge tega zavoda so, da vzjVore-di zasebna pra^a poedinih držav in da končno ustvari svetovno zaseLno pravo. Mednarodna zveza za pomoč ima namen podpirati narode, ki bi jih zadele naravne katastrofe. Kot zavod za unifikacijo zasebnega prava tako se bo ustanovil v Rimu pod pokroviteljstvom Družbe narodov tudi mednarodni zavod za vzgojne filme.
To so dejanja, ki govorijo vse bolj jasno kot katerikoli govor o zadržanju fašistovske vlade napram Družbi narodov.
Poiiai imm mlustrstva
V zaključnem delu svojega obzirnega ekspozeja je načelnik vlade govoril o poslovanju zunanjega ministrstva. Podal je pregled vseh preuredb v notranjem poslovanju, o izpremem-boh v diplomatični službi, o u-»tanovitvi odbora za širjenje i-talijanske kulture v inozemstvu ter o delovanju nove generalne direkcije za Italijane v inozemstvu. Posebno zanimivi so naslednji številčni podatki: Tekom enega, leta je Eunanje ministrstvo prejelo in odposlalo
400.000 poročil in SOlOOO brzojavk; v 2147 zvezkih se zbirajo podatki o odnogajih med posameznimi drŽavami; v poslednjih dveh letih je italijanska vlada podpisala 134 mednarodnih listin* pred reformo, Izvršeno z zakonom od 2. junija 1927, je imela Italija 183 diplomatov in 176 konzulov, sedaj pa bo imela 149 diplomatov in 314 konzulov.
Visoka zbornica je sledila z napeto pozornostjo izvajanjem načelnika vlade in zunanjega ministra, ki je tako-le zaključil svoj izčrpni govor:
Častiti senatorji! 2e obseg govora sam, s katerim sem mogoče zlorabil vašo pozornost, me oprošča posebnega govorniškega zaključka. Opazili ste mogoče že, da so moji govori vedno redkejši in po možnosti tudi krajši. Današnji pa je bil v resnici pravi obračun šestletne zunanje politike fašistovske vlade. Šest let polnih dogodkov in odgovornosti. Šest let natančnega in skrbnega dela. Zunanja politika velikega naroda zahteva obnovlja-jočega se napora in dobrega poznavanja krogov in vprašanj. Kadar govorimo o zunanji politiki, moramo vedno pomisliti na to, da igrata vsako partijo dveh ali celo več njih: da niso situacije statične, pač pa da se izpre-minjajo in da je treba večkrat čakati mirno, brez zamaknjenosti, na uspeh, ki lahko pride v letu 1928. če ni prišel v letu 1923. Zunanja politika v mirovnem času je skrbno pripravljanje situacij, ki se razvijajo lahko počasi. Je vedno pozorna obramba materialnih in moralnih interesov nacije.
Spričo nove politične ustave italijanske države in zunanje politike fašistovske vlade se je pričel za Italijo zanimati ves svet. Mnogo klevet pada ali je že padlo: četudi nihče ne more prisegati, da je vojna popolnoma izginila raz zgodovinskega pozorišča, Italija hoče mir; ne more pa zanemarjati potrebnih armadnili zborov ter moralne in vojaške vzgoje svojega naraščaja. S temi smernicami je Italija rešila mnogo problemov in "teži« danes na mednarodno politiko, kakor prej še nikoli. Njena zvezda raste polagoma na obzorju. To je, kljub težkočam, ne-oporekljiva zasluga fašistovske-ga režima.
Častiti senatorji! Spominjajte se tega in sodite po svoji vesti!
rimski listi
o Mussclmijevem ekspozeju
RIM, 6. Večina današnjih listov posveča svoje uvodnike včerajšnjemu govoru načelnika vlade o italijanski zunanji politiki. Vsi listi sodijo enodušno. da je napravila italijanska zunanja politika pod vodstvom on. Mussolinija ogromen korak naprej. Fa^istovska Italija, pravijo približno rimski listi, ni več ona ponižna dekla, kot je bila v mednarodnopolitičnem pogledu liberalna Italija, ampak je postala odločujoča Činiteljica v svetovni politiki.
1 imim nsta MM narsi«
Izjave Vcidemarasa v odno&ajDi
Litve s Poljsko
ŽENEVA, 6. Predvčerajšnjim se je otvorilo 50. zasedanje sveta Družbe narodov. Ko je takrat predsednik sveta imel svoj otvoritveni govor, je omenil, da sta med drugimi spet na dnevnem redu vprašanji odnošajev med Poljsko in Litvo ter madžarskih optantov na Romunskem. To poslednje je rešil svet že dvakrat, prvič, kot so trdili neprizadeti evropski politični krogi, v prilog Romunije, poslednjič v korist Madžarske. Romunija pa seveda to poslednjo odločitev sveta Družbe narodov ni sprejela in tako je ostalo vprašanje neurejeno.
Danes dopoldne pa se je ba-vil svet Družbe narodov z vprašanjem albanskih narodnih manjšin v Grčiji, ki ga je predložil svetu albanski zastopnik Fracheri. Na današnji seji se je razvila javna debata med njim in grškim zastopnikom Pol i tisom. Albanskemu zastopniku je svet naročil, naj sestavi posebno zadevno poročilo in ga predloži na eni prihodnjih sej.
Na predlog senatorja Sci&loje je bilo sklenjeno, da ustanovi poseben odbor, ki naj prouči in opredeli odnoftaje med ustanovami, ki delujejo pod pokroviteljstvom Družbe narodov. Svet je razpravljal nato o nekaterih vprašanjih, zadevajočih nemško narodno manjšino v poljski Sle-ziji, in je bil ustanovljen poseben odbor za proučitev teh vprašanj.
Voli e mar as je sprejel danes novinarja, katerim je namignil.
da ko odgovorii na poljsko noto
Tuf! one šele tedaj, ko se bo spet povrnil v Kovno. Litovska je pripravljena spoštovati nedotakljivost ozemlja držav* ki so
članice Dru£be narodov, toda v tem slučaju šele odtlej, ko bodo njeni odnosa j i s Poljsko in njene meje kontno in pravično u-rejene.
M; m m MaiM
Pred ponovna intervencijo japonskih sil na Kitajskem?
TOKIO, 6. Spričo težkega položaja, ki je nastal po poslednjih dogodkih v Mandžuriji, je vlada sklenila, ponovno z oboroženo silo intervenirati na Kitajskem. Povodom tega sklepa vlade je bilo izdano uradno naznanilo, da bo Japonska še nadalje ostala nepristranska napram kitajskim stran-. kam, ki dobojujejo državljansko vojno, in da bo ščitila le svoje interese in varnost svojih državljanov, ki prebivajo v Mandžuriji.
LONDON, 6. Reuterjev urad sporoča, da se je danes izkrcalo v kitajskem pristanišču Tsinta-vu 3000 mož japonske pehote in 1600 mož topništva. V Šantungu je sedaj zbranih 17.800 mož japonske vojske.
Čanjsisclinovo zdravstveno stanje
TOKIO, 6. Po poročilih, ki jih je prejelo tukajšnje zunanje ministrstvo, se je Čangtsolinovo zdravje znatno izboljšalo. Kakor znano, je bil Čangt3olin ranjen ob priliki atentata, ki je bil izvršen proti njemu, ko se je v vlaku peljal iz Pekinga proti Mukdenu.
Druga poročila o maršalovem zdravstvenem stanju si nasprotujejo.
Za zblizanje med Jugoslavijo in Bolgarsko
SOFIJA, 6. Jugoslovenskega novinarja, ki je prinesel v Sofijo prispevke čitateljev nekega jugo si oven skegu dnevnika za prebivalstvo, ki je bilo tako zelo prizadeto po poslednji potresni katastrofi, so sprejeli načelnik vlade Ljapčev, zunanji minister Buro v in predsednik sobranja Cankov. Vsi trije državniki so v razgovoru z novinarjem na-glašali, da želi Bolgarska iskreno zbližan je z Jugoslavijo.
Včerajšnje «TJtro» je objavilo interview z Davidovićem in Markovićem, ki sta se istotako izrazila za zblizanje med obema državama, ki bi nedvomno zajamčilo mir in konsolidacijo razmer na vsem Balkanu.
Nettrmski dogovori bode v kratkem predloženi nar. skupščini
BEOGRAD, 6. Vladni krogi iz okolice dr.ja Marinkovića zatrjujejo, da se je zunanji minister odločil že te dni predložiti nettunske konvencije narodni skupščini v ratifikacijo, ker je ratifikacija glavni pogoj, ki ga je stavila Italija v zadevi podaljšanja prijateljskega pakta, katerega odpovedni rok poteče že s 26. julija t. 1.
Romunski zunanji minister bo posetil dr. Marinkovića
BEOGRAD, 6. Kakor poročajo listi, je romunski zunanji minister Titulescu izjavil novinarjem, da se bo na svojem povratku v Bukarešt ustavil v Beogradu, da pose ti j ugroslo venskega zunanjega ministra.
Delovanje jugcslcvenske radi-kalske stranke
BEOGRAD, 6. Dr. Laza Markovih je izjavil novinarjem, da so netočne vesti, ki so jih prinesli beograjski listi in po katerih je Aca Stanojević odklonil povabilo na prihodnjo sejo ra-dikalskeg-a poslanskega kluba, na kateri ima priti v razpravo spomenica glavnega odbora ra-dikalske stranke. Aca Stanojević prispe bržkone jutri dopoldne v Beograd. Iz Vukičevićeve okolice doznavamo, da je sklenil načelnik vlade, sklicati širši glavni odbor radikalske stranke k seji, ki se bo vršila 8. julija.
Čehoslovaški ffnanfaif minister podal ostavko
PRAGA, 6. Čehoslovaški finančni minister dr. Engliš je poslal namestniku načelnika vlade dr. Šrameku pisino, v katerem mu sporoča, da v interesu ravnotežja državnega proračuna ne more izpolniti zahtev v sade vi socialnega zavor o vanj a in da spričo tega poda ostavko. V pismu izraža prepričanje, da je med njim in načelnikom vlade nemogoče vsako nadaljnje sodelovanje.
Ibročiilte in SMte „EDINOST
Politične beležke
le
Kakor znano, bi se dne 5. t. m.
moralo pričeti izredno zasedanje romunske zbornice, ki bi moralo predvsem odobriti načrt za romunsko inozemsko posojilo. Toda kakor je poročal te dni «Cuvantul», je to zasedanje odgođeno ea nedoločen čas. Temu je po mnenju nekaterih romunskih listov v prvi vrsti vzrok posojilo, ki je glavni predmet zanimanja vladne stranke in o-pozicije. Voditelj narodno-kme-tiške stranke Maniu je v imenu svoje stranke ponovno odrekel vladi pravico, da zastopa državo. Vlada se po njegovem mnenju boji za svoj obstanek in zato daje vse mogoče koncesije. Tudi glasilo generala Averescu-a «In-dreptarea» napada vlado radi posojila, za katero da se je že pri pogajanjih potrošilo 250 milijonov frankov. Glasilo N. Jor-ge «Neamuel Romanesc»piše, da se vlada moti, če misli, da si bo z najetjem posojila podaljšala življenje. Inozemski bankirji — nadaljuje list — zahtevajo, da ratificira posojilo druga vlada, ne sedanja.
Leninova vdeva o komunistični vzgoji dece
Te dni se je vršil v Moskvi 18. vseruski kongres komunistične mladine, kateremu je prisostvovala tudi Leninova vdova N. Krupska, ki ie na eni seji podala obširno poročilo «o delovanju komunistične mladine med deco». Namen tega delovanja — je dejala Krupska — mora biti komunistična vzgoja dece. Nekdaj je v komunističnih vodilnih krogih prevladovalo prepričanje, da je treba otroka ločiti od družini in ga vzgojiti čisto v komunističnem duhu v posebnih otroških zavodih, takozvanih otroških domih. Toda izkušnja je pokazala, da je ta n&Crt v praksi težko izvedljiv, kajti matere večinoma niso pustile — kar je pač povsem razumljivo —, da se jim otrok odvzame. Radi tega je bila sovjetska vlada v zadnjem času primorana otvoriti v šolah in vseh drugih otroških zavodih posebne tečaje, v katerih se otroci vzgojujejo v komunističnem duhu in v duhu internacionalizma ter proletarske solidarnosti. Komisariat za narodno prosveto pripravlja že celo vrsto let načrt za nov tip šole, ki naj odgovarja sovjetskim razmeram in zahtevam. Ta nov tip šole — nadaljuje Krupska — je potreben, ker so se v mnogih sovjetskih šolah začele uničevati karakteristike, po kateri se sovjetska šola razlikuje od ostalih. Učitelji posvečajo svojo pažnjo ravno zunanji strani predavanj in pri tem pozabljajo na navodila, po katerih bi morali posvečati glavno pozornost notranji vsebini sovjetskega šolskega dela. Krupska tudi ni zadovoljna z načinom polaganja izpitov, ki je predpisan v ruskih šolah. V mnogih šolah se postopoma odpravljajo komunistične metode. Tako je n. pr. že ukinjen sovjetski običaj nagrad in odlikovanj, pohval in kazni. Dalje graja Krupska uvedbo takozvane «lestvice krivde in kazni», po kateri sme učitelj kaznovati porednega šolarja tudi z batinami.
Ta del govora, ki ga je objavil moskovski list «Izvestija», je vzbudil veliko pozornost v sovjetskih pedagoških krogih. Krupska meni, da morajo komunistične omladinske organizacije posvečati tem pojavom posebno pozornost. Po njenem mnenju mora sovjetska šola v prvi vrsti stremeti za tem, da vzgaja otroke v komunističnem duhu, da postanejo «pravi borci komunističnega pokreta».
Drobne vesti
Ptoliog NordenskfOld smrtne ponesrečil
Profesor Oto Nordenskjold je postal ▼ Gotenburgu žrtev tetke cestne nesgode. Povozil ga je avtomobil, da jo mrtev obležal. — Nordenskjdld je bil eden najsna-m eni ta j šib švedskih učenjakov in raziskovalcev. Večkrat je potoval t neraziskane kraje na severu. — Največ znanstvenega uspeha je l*i s svojo ekspedicijo v območju južnoga tečaja L 1901. V nadaljnih letih je raziskoval Grenlandijo. Njsgovm knjiga o Grenlandiji je selo razširjena in je fie dandanes najvakaejši vir našemu zemljepisnemu znanju te pokrajine. Spisal je pa tudi Se druge knjige tako: »Tečajni svet ln jegove Obmejne deželen nadalje «Zemjepisna odkritja devetnajstega stoletja* in mnogo drugih.
DNEVNE VESTI
PrfflinilSflj zfiDTovnnJe
V prisotnosti tržaškega prefekta In drugih zastopnikov obla-sti se je v torek otvorilo v prostorih tukajšnjega fašja prvo nacionalno pristaniško zborovanje.
Otvoritveni govor je imel on. Banelli, ki je obrazložil namen zborovanja ter omenil razna vprašanja pristaniško politike s posebnim ozirom na položaj Trsta. Prečital je tudi pozdravni brzojavki ministrov Efolluzza in Ciana, ki se zborovanja nista mogla udeležiti, in besedilo pisma ministrskega predsednika on. Mussolinija. Govorili so še razni drugi zastopniki, med njimi predsednik trgovske konfederacije posl. Lan-tini.
Tekom popoldneva so zboroval-ci začeli razpravljati o posameznih vprašanjih, ki so v zvezi s pristaniško politiko.
Včeraj zjutraj so se zborovalci podali k Sv. Justu, kjer so položili venec k spominski plošči padlih tržaških dobro vol j cev, od 9.30 dalje pa se je nadaljevalo delo kongresa. Popoldne so so gostje odpeljali z avtomobili v Postojno, kjer so si ogleciali jamo.
MoJ o cžsiom stojo, o prometa In mM
S Prošeka nam pišejo:
Že nekaj nedelj in praznikov vidimo ob popoldanskih urah občinske redarje, kateri so poslani k nam, da sknbijo za prometni cestni red, da nadzorujejo avto, kamijo-ne, motorna kolesa in sploh vsa vozna sredstva, da ne vozijo prenaglo, da so opremljeni s potrebnimi listinam' in v redu s plačilom pristojbin i. t. d.
Zelo hval-žni smo oblasti, katera je to ukrenila, se-daj sicer le v omejeni obliki, zakaj dvema redarjema pač ni mogočo pri vsej najboljši volji, nadzorovali vsa vozila. To tem manj, ker sta določena za Prosek in Kontovel. Nadzorovanje bi se moralo ojačiti in vršiti tudi ob delavnikih, saj dokazujejo že od sedanjiii dveh redarjev naložene globe, da je navzočnost redarjev neobhodno potrebna.
Da je Prosek važno križišče in da se tam vrši tudi intenziven cestni promet, je pač znano upravi tržaške mestne občino, saj je Prosek ena njenih frakcij.
Na nekaj pa (bi mi vaščani že-iali opozoriti upravo mestne občine oziroma zdravstveni fizikat:
Cestnega prahu jo pri nas toliko, da ga moramo ves dan požirati. Morda bi bilo mogoče poskrbeti, da bi se tudi pri nas cesta vsaj parkrat na dan poškropila, kakor se to dogaja na pr. na Gpči-nah? Res je sicer, da pri nas ni letoviščarjev, ali mi smo vendar le mnenja, da smo vaščani kateri plačujemo redno davke in užitnin-ske pristojbino in da imamo pravico uživati iste udobnosti, katerih so drugi deležni.
Kdor pozna Prosek in Kontovel se lahko prepriča, da so vse hiše ob cesti primorane držati skoraj ves božji dan zaprta okna, da tako zastavijo pot oblakom prahu, ki silijo v stanovanja. Znano nam je, da se je že nekaj merodajnih oseb in celo poveljstvo vojaške posadke obrnilo na upravo mestne občine s prošnjo, naj bi poskrbela, da se cesta skozi vas škropi. Zakaj se pa to do danes Še ni zgodilo, tega ne vemo. Mogoče radi štednje?
Mi pa smo mnenja, da bi se mestna občina s tem ne nakopičila bogsigavedi kakšnih stroškov, ker bi po našem zadostoval en voz opremljen s potrebno posodo, z enim, k večjem z dvema konjema, ki bi to delo prav na lahko in po ceni opravljal. Tudi bi so stroški prav gotovo krili z inkasiranimi globami.
Obetano je tbilo tudi asfaltiranje ceste. Takšnih prijetnih sanj pa si za enkrat ne upamo še imeti. Ker nas pa ljubo zdravje vendarle skrbi, si dovoljujemo prositi občinsko upravo, naj čim prej odredi, da se bo cesta skozi našo vasi večkrat na dan škropila, saj smo večkrat čitali oglase in odredbe zdravstvenega fizika ta, ki so nam priporočali snago in poduČevali, kako se nam je boriti proti tuberkulozi.
Ker smo prepričani da je občini res mar zdravje njenih občanov, upamo, da bo gotovo in nemudoma odredila to, za kar prosimo.
Več oprašeoih.
Splavitev ladij.
Danes ob 12. in 12.30 se bosta v tukajšnji ladjedelnici Sv. Marka spi ovil a motor nika «Filippo Gri-< mani* in «Piotro F os car i», zgrajena za beneško pomorskoplovno dribo cSan Marco».
Promocija.
V Četrtek, 31. maja t. I., je bil v Zagrebu promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. Vencoslav Ar-ko ie Senožeč oztr- Bistrico. Mlademu zdravniku iskrene častitke!
Izpiti n ojtfke »obotehnika, bot-njflka strežnik« Itd.
Glasom SI 3. zakona od 23. junija m it 1864, ki se nanaša na pomotoib zdravstvenih poklicev, se bodo pričeli z dnem 20. ju* Hja 1988 na tukajšnji prefekturi us posob?j^nostai izpiti m izvrda-
vanje poklicev optika, zobotehnika, bolniškega strežnika, maserja in kopališkega vodje v hidrotera-pičnih zdraviliščih.
Izpitov se bodo lahko udeležili vsi oni, ki so 1. avgusta 1927 že vsaj dve leti neposredno in javno izvrševali svoj poklic- V tem pogledu so določeno nokatere izjeme in olajšave za bolniške strežnike in maserje, ki imajo posebna spričevala.
Prošnje za pripustitev k izpitom, opremljene s predpisanimi listinami, se bodo morale predložiti tukajSnji prefekturi do 30. junija 1928.
PodrobnejSc podatke dobijo prizadeti na oglasni deski prefekture ali občine, v listu «Osservatora Triestino», kjer so navedena tudi navodila za ortopedične mehanika in za erniste. Prizadeti naj si o-gledajo tudi uradni list «Gazzetta Ufficiale» od 2. junija 192S, št. 129, kjer je razpisan natečaj.
Dražba lovov v tržaški pokraJM
Tukajšnja kr. prefektura .vporo ča:
Na podlagi zakonskih določb, ki urejujejo lov in ki so v tej pokrajini Še zmerom v veljavi, se naznanja občfnstvu, da so lovišča nižje navedenih občin dajo v najem za dobo osmih let, in sicer od 1. junija 1928 do 31. maja 193»;, po-tom javne dražbe, ki so bo vršila po načinu, določenem v čl. 73. kr. ukaza od 23. V. 1924, št. 827, pri tukajšnji kr. prefekturi, v sobi št. 20, in sicer dne 25. junija t- 1. ob 10. uri.
Oni, ki se jim bo lov prisodil, se bodo morali pri uži v ir u svojih pravic ravnati po postavnih doW'5~ bah, ki so v veljavi glede* lova.
Za lov se lahko poganjajo osebe in lovska društva, Čt> dokažejo, da niso izključeni od pravico do lovskega dovoljenja. V to svrho lahko doprinesejo zainteresiranci dokaz s tem, da predložijo pred pričetkom dražbe predsedniku c-neg? izmed naslednjih dokumentov: kazenski list, ki pf- nc srni biti več ko tri mese-ce star; lo -ko dovoljenje, ki Še ni zapadlo; dovoljenje za nošnj,o orožja, ki je še veljavno. Fdor so namerava udeležiti dražbe, mera pred njenim pričetkom predložiti potrdilo, izdano od ekonoma tukajšnje kr. prefekture, da je vložil v jamšči-no 20% dražbene c^iic Po dražbi se ta jamščina vrne 'sem razen tistim, ki dobo lov. Na račun toh poslednjih gredo tudi stroški m dražbo in so tudi obvezaiji, da polože, kavcijo i>ri blagaj i cnc. občine, na kateri so nahaja lovišče; kavcija je enaka letni najemnini za lov.
Ako bi so občinsko lovišče povečalo ali skrčilo, se lovska najemnina, ki jo bila določena na dražbi, zviša ali zniža v razmerju s povečanjem ali skrčenjem lovišča.
Poleg- tega si kr- prefektura, k oblast, ki odloča o oddajanju lovišč, pridržuje pravico, da razveljavi deloma ali v celoti naje* i-ninsko pogodbo, če bi nove 7akon-sko določbo izpremenile zakone, ki veljajo glede lova v novih pokrajinah.
1.	Zgonik: lovišče obsege ozemlje Samotorco in Saleža; vzklična cena znaša 3000 lir.
2.	Tomaj: lovišče na ozemlju Križ - Utovlje. Vzklicna cena 5.5O0L
3.	Sompolaj: lovišče obsega vso občinsko zemljišče. Vzklicna cena l.fiOO.
4.	Senožeče: lovišče na ozemlju frakcijo Gabrce. Vzklicnn cena 200 lir.
5.	Vremski Britof: lovišče na ozemlju frakcije Famlje. Vzklicna tv>na S60 lir.
Načainik vlado obdaril dve družini
Načelnik vlade je odkazeJ družinama Viljema Fella {9 otrok) iz Gorice in Ivanu Štrukelj iz Kobarida <9 otrok) vsaki po 200 lir nagrade.
ŽITNI TRG
Chikaška žitna šp kulaci ja miruje. Ovira obstoja v podr-ižiivi dnevnega denarja ki dosega Na drugi strani je za ocenjevanje pšenice merodajno naraščanje ka nadsko in argentinske ponudbe v zvezi z zadovoljivim stanjem a-meriških žitnih nasadov. Sre«lnj£p ervropski trgi niso proveč aktivni. Nekaj več pozornosti p« posveča madžarski in jugoslovanski P^nl-
ci nove fcetve, ki se ti ^ J je na bazi ČK 185 ex vlačilec Duri]. Na na^ Sili trgih je beležiti zmanjšano trgovsko delavnost. Mlini so do n> ve lotine večinoma preskrbljeni in
zato zaznamuje efektivno blage mlačno tendenco. V zadnjih dneh se je izvrSilo precej kupčij v novi pšenici na bazi L 130—133 franko gornjeitalijanska postaje. Okolica Portoruara le dala nekaj blaga za julij po L 128. Pri nas prevladuje ponudba argentinske pšenice, ki notira ah 237—238 cif Trst. V koruzi vlada na na&h trgih precejšnje pomanjkanje. Vsaka količina je takoj razprodana. Argentinska blago nove letine iz parni k a Mon-tabianco, ki dospe v Trst okrog 1& t. nu, nudijo trtaški veletrgov-d po L 106 franko vagon Trst.
Dcrovi
Goap. Poniž Benedikt iz Gorice >e daroval za Sol. društvo L 30. , Najsrčnejša, hvalal 1 *
¥ Tivtu, dne 7. |«xkl|a m
<SDIMOST>
in« i
• z
Iz tržaškega življenja
Bbralu nezgoda neprefiđiiega Prtlij«
Kako žalostne posledic© Ima včasih otroška razposajenost in neprevidnost, dokazuje grozna oeerača, ki je doletela 14-letnega Viktorja Sancina, stanujočega v Dolini it. 61. Včeraj popoldne je deček pasel krave v bližini vasice ferebec pri Dolini Ker je bil sam ln ni vedel, kako bi si drugače preganjal dolgčas, si je izmislil nevarno zabavo; ne zavedajoč se, da se s tem izpostavlja smrtni nevarnosti, je začel plezati po e-nem izmed železnih stebrov, ki nosijo elektrovodne žice, napeljane tam blizu preko gmajne. — Zdajci se je zgodilo, kar se je pač moralo zgoditi. Ko je neprevidni pastir priplezal v bližino žic na vrhu stebra, ga je nenadoma spreletel električni v napetosti več tisoč voltov; obenem je pri tem nastal velik plamen, ki mu je vžfral obleko. Po čudežnem naključju je deček ostal še živ in pri zavesti; imel je še toliko moči, da je splezal na tla, kjer se je radi strašnih bolečin začel valjati po travi in tako udušil plamene, ki so ga obdajali. Nato je obležal onemogel. Cez par ur ga je našel neki kmet, ki je slučajno prišel tam mimo. Mož je pohitel v vas ter poklical ljudi ki so nesrečnega pastirja rešili iz ožganih cap ter ga zavili v mokro rjuho. .Medtem je nekdo obvestil o dogodku orožnike, ki so takoj telefonirali za pomoč na tukajšnjo rešilno postajo. Zdravnik, ki je takoj pohitel s sanitetnim . avtomobilom na lice mesta, je ugotovil, da je stanje nesrečnega pastirja smrtno nevarno; siromak je imel hude o-pekline po vsem telesu, ki je bilo ena sama strašna rana. Revež je bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo.
Dramatičen konec ^ožnj« z motornim kolesom
Včeraj zjutraj se je 39-letni trgovec Marijan Ouargnoli iz Tržiča odpravil z motornim kolesom v Trst po trgovskih opravkih. — Iz neznanega vzroka je napravil daljši ovinek, tako da je šel čez Katinaro. Ko je od tam vozil proti mestu je medpotoma srečal 14-1 etno Marijo Ivasich. stanujo-čo na Katinari št. 40, ki ga je naprosila, da bi jo popeljal v mesto. Ouargnoli je vljudno ustregel Želji deklice, ki je sedla od zadaj. Nato je pognal motor in motoci-kolj se je začel puščati navzdol po strmi ulici Eremo, ki vodi v Kraljevo četrt, kamor je bila deklica namenjena. Medpotoma jo Ouargnoli s strahom ugotovil, da je zavora odpovedala; da bi se izognil hujši nesreči, je skušal zaviti proti zidu, toda radi prenagla vožnje ni utegnil izbrati u-godr.ega trenotka za ta manever; namesto v zid je zavozil na stopnišče v bližini Kraljeve četrti; seveda se je motocikelj prevrnil in z njim Ouargnoli in Ivasicheva-Počim je poslednja imela precej sreče v nesreči in jo je izkupila le z neznatnimi praskami so je Ouargnoli hudo pobil po obrazu rokah in nogah. Neki mestni stražnik, ki je bil priča nezgodi, je obvestil o dogodku rešilno postajo. odkoder je prišel na lice mesta zdravnik, ki je podal Quargnoliju prvo pomoč. Nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 14 dni.
Avto ga je podrl
Ko je 17-letni kovač Natale Zoch, stanujoč na Vrdeli-Farnetto Št. 18Č4, včeraj opoldne Šel po ul. XX Settembre sc ni pravočasno umaknil nekemu avtomobilu, ki ga jo dregnil od strani in ga podrl. Pri padcu se je fant hudo o-praskal po levi roki in nogah. Doli! je prvo pomoč v mestni bolnišnici. kamor je bil prepeljan z istim avtomobilom. Nato je bil prepuščen domači negi.
Pri dalu v svoji tiskarni t ulici
Caprin it 2, j* »-letni tiskar Anton VianoTlta, stanujoč ▼ ulici Rosaetti Št. 45, prišel po nesreči z lavo roko med sobasta kolesa nekoga stroja, ki so mu zmečkala dva prsta. Z avtomobilom rešilno postaje qa bil prepeljan t mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirunglčni oddelek. Zdraviti se bo moral kake tri tedne.
—	Ko je 57-1 etni težak Josip Brazzatti, stanujoč pri 6v. Mariji Magdaleni sp. št. 40, včeraj zjutraj prekladal v tovarni olja v žavljah težko Železno cev, mu je ta zdrknila iz rok ter mu padla na levo nogo; zadela ga Je tako močno, da mu je zmečkala dva prsta ter mu tudi drugače poškodovala nogo. Mož je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki ga je dal nato prepeljati v mestno bolnišnico.
—	Z avtomobilom rešilne postaje je bil včeraj popoldne prepeljan v mestno bolnišnico tudi 17-letni zidar Josip Movia, stanujoč na Kontovel u St. 8; imel Je zlomljeno levo ključnico. Fant se je v prosti luki V. E. III, ko je z dvema tovarišema peljal ročni voziček, natovorjen z raznim zidarskim materialom: spodtaknil, padel in pri tem tako močno udaril z ramo ob kolo vozička, da se je poškodoval na omenjeni način. Zdraviti se bo moral približno mesec dni.
Kaj vse vino stori
Vino ima Čudno moč in včasih spravi človeka v več ali manj prijetno razpoloženje. V prav čudno razpoloženje pa je spravilo 25-let-nega uradnika Romana T., stanu jočega v ulici Raffineria. Pred-sinočnjim je fant zašel v veselo družbo prijateljev, ki so ga spravili v Skedenj, kjer je t njimi pridno daroval Bahu v neki tamošnji gostilni. Ker ni bil vajen takšnim daritvam, ga je vinska kapljica hudo zdelala. Ko se je okoli polnoči vračal domov po ulici Lavoratori, se ga je polastilo tako bojevito razpoloženje, da se je zakadil proti oknu nekega stanovanja v pritličju ter zdrobil vse šipe. Le z veliko težavo so ga prijatelji pomirili in ga — k«- se je bil porezal po desni roki — spremili — v mestno bolnišnico,
kjer je dobil potrebno pomoč.
■1 ■ --— _ ~~
Tržaška porota Hodfilievanji porotne obravnave
radi roparskega napada na po*
stajo v Prestranku
Včeraj se je nadaljevala obravnava proti Petru Zele-ju, Silvestru Smerdu-ju in Ivanu Kogej-u, obtoženim soudeležbe pri roparskem napadu na urad železniške postaje v Prestranku.
Nadaljuje se zasliševanje prič). Brigadir finančne straže Franc Mitri je med prvimi prihitel na pomoč napadenim in bil tudi temu odgovorno odlikovan s srebrno svetinjo za hrabrost. OpiSe slično drugim boj ob Pivki. Napadalci so streljali s puškami in samokresi. Priča je izstrelil več strelov na Molka in ga težko ranil. Se ranjen je Molk streljal in priča ga je naposled usmrtil s strelom v glavo.
Ivan Madan, finančnis tražnik, tudi odlikovan z bronasto svetinjo, pove, da je on vzel nase Vil-harja in ga po hudem boju usmrtil. Težko ranjen, je Vilhar Se streljal in kričal razne žaljivke proti Italijanom,
Komisar javne varnosti Bordie-ri je koj po zločinu odhitel na Rakek in doše4 tja ba£ v trenutku, ko je Rajmund Samsa bil aretiran. Priča pravi, da je slišal točno. kako je Samsa dejal jugoslo-venskim orožnikom, da se je osem dni prej dogovoril z Molkom za napad na postajo v Prestranku. Pred zločinom je 6ei Samsa še k Vilharju, kjer je izdelal v podrobnostih načrt za napad. Samsa je dobro poznal Vilharja. Marešjp.lo karabinerjev Ivan 1 Oresti potrdi v splošnem izjave
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
Roman v štirih delih
Iz ruščine prevedel I. V.
—	Nisem vedela, da si ne smem kupiti par rokavic brez tvoje vednosti. Rekel si mi, da Je najemnina za hišo, ki mi Je zelo ugajala, previ-aoka zate; tedaj aem Jo kupila, ker sem pomislila, da ti je bržkone vseeno, če potrosim svoj denar za kakšen nov nakit ali za hišo.
Brezbrižni ton odgovora je Se bo-lj razsrdil grofa: postnel je od jeze, udaril s pestjo po mizi ln ukazujoče vzkliknil:
—	Najprej prosim, da pustlS branje, ko govoriš z menoj, ne prenašam takega obnaJkinla in ne dovolim, da bi ravnala z menoj kakor s lakajem, ali si razumela?
Milica je zardela bi skočila pokoncu; oči »o
ji nevoljno bliskale.
—	Da, razumem, da ste s\*rovi kakor pristni nemški korporal. Toda od svoje strani vas prosim, da ne pozabite, da nisem kakšen iz vaSih na-srečnih vojakov, ki jih morete nekaznovano tepsti in mučiti; jaz Imam kremplje in znala se bom braniti.
Bcrenkiau je prebledel.
svojih predstojnikov car. Ma» brinija in cav. Carusija. Pravi, da so obtoženci priznali deloma M tedaj, ko se jo potom Vilharjeve soproge dognalo prijateljsko razmerje med obtoženci in usmrCenim ViLharjem. Tako izpove tudi komisar Josip Viale.
Edvard To mm asi, kapetan kr. karaibinerjev, priča o slovesu, ki so ga obtoženci uživali v postojnskem okraju. BiH so znani kot politikanti in posebno pažnjo je izmed njih vžival Zele, naznačen kot skrajno sumljiv element.
Franc Vilhar je brat usmrčene-ga Alojzija Vilharja- Je zaprisežen, četudi brat človeka, ki se je udeležil napada. On je bil tudi a-retiran, a so ga koj izpustili, ker Je preiskava dognala, da je nedolžen. Pravi, da je vedno mislil, da njegov brat ne more biti navaden zločinec in zato bil prepričan, da je bil napad delo organizacije «Orjuna».	_
Predsednik: «Kaj vas je spravilo do tega prepričanja?«
Priča: «Vedel sem, da Je moj brat v stalni zvezi z Molkom in drugimi orjunaši- To mi je potr-jalo tudi dejstvo, da je moj brat vedno hodil čez mejo zadnja tri leta. Ker je bil kovač, mu tega radi delavskih ali trgovskih zadev ni bilo treba.»
Predsednik: «Ste ibili vi z bratom v dobrih odnošajih?»
Priča: «Odkar se je strastno bavi 1 s politiko, ne. Zadnje čase sploh nisem govoril z njim.»
Preds.: «Vi ste lovec?»
Priča: «Da!»
Prods.: «In vaš brat?»
Priča: «Ne!»
Pred3.: «Je mogoče, da Je vaš brat nabavil potom Kogeja, zavoj nabojev za vas?»
Priča: «Je le malo verjetno.®
Karabinerski brigadir Mangone pove, da je obdal hišo Želeja, da bi ga aretiral, z več karabinerji. Eden izmed teb mu je sporočil, da hoče nekdo božati skozi zadnja vrata. Ker v hiši ni bdlo drugega moškega kot Želeja, je to moral biti on.
Zele skoči po koncu: «Naj priča pove, ali sem skušal bežati, odpirajoč s ključem ali ne-»
Preds.: «Tega priča ne ve.»
Obt.: «Bilo bi zanimivo vedeti.®
Frančiška Geržina, natakarica v gostilni Burger, pove potom tolmača, gosp. Zeleznika, da so na veliki petek leta 1926. prišli v gostilno Vilhar, Gerželj in neki Hro-vatin. (Hrovatin je pobegnil po zločinu čez mejo.) Istega dne sta prišla v gostilno tudi Zele in Smer-du. O pogovoru samem ne ve priča ničesar.
Vstopi soproga Vilharja. O zločinu ne ve ničesar- Jedro njenega pričanja tvori zadeva z naboji, ki jih je na veliki potek prinesel Ko-gej v hišo.
Preds.: «Kaj je dejal Smerdu, ko je vstopil v sobo?»
Priča: «Nič. Položil je denar na mizo in odšel.«
Po desetminutnem odmoru prosi Smerdu za besedo in pojasni, da se priča moti, kajti ni mogoče, da bi bil opravil vse, kar je imel opraviti omenjenega dne, v četrt ure, kakor trdi priča.
Priča Josip Cej je 17-leten fant iz Šmihela pri Senožečah. Ta fant je hodil v dopolnilno šolo v Postojno in stanoval pri Vilharju. Spominja se, da je prišel večer pred zločinom Kogej k Vilharju, izročil paket gospej Vilharjevi in odšel, ne da bi rekel ničesar. . Preds.: «cSam Kogej pravi, da Je rekel Vilharjevi, da so v zavojčku naboji.®
Kogej: «Jaz sem zapisal v svojem dnevniku, da sta bila navzoč-na dva otročiča, ne pa ta mlado*
nič.®
Odv. Zennaro: «Torej priča ni slišal ničesar.®
Preds.: «PriČa izključuje to. (Priči): So zahajale v Vilharjevo hišo tudi druge osebe?®
Priča: <cDa — neki Gerželj — prav za prav ne vem, ne morem trditi.)*
Preds.: «Kogej je dal gospej zavojček in ji dejal, da mu ga je dal Vilhar.®
—	Brzdaj jezik, Milica, — je rekel suho in stopil k ženi. — Nisem voljan prenašati tvojih drznosti ki tudi moja ljubezen do tebe ima svoje meje. Ti si dolina mene poslušati; a v dokaz, da te znam prisiliti k uvaževanju moje volje, ti povem tole: vso zimo ostaneš v Krenici, a v mestu bom ttvel sam, seveda ne v tvoji hiSi; k tebi bom zahajal ob sobotah in praznikih.
Milica ga je premerila s prezirnim pogledom.
—	Vi morete stanovati v katerikoli bajti, jaz pa se preselim v hišo, ki sem jo kupila. Če me boste obiskovali samo ob nedeljah in praznikih, to bo salo originalno, — in tedaj se je zasmejala.
Grof ee je jedva zatajeval, da ni odgovoril na ftenino izzivanje, toda obrnil se je in odšel.
Ko je Milica ostala sama, se je vrgla na divan in se razjokala od jeze. Rajši zbeži v Rusijo, kakor da bi se pustila Kapreti v Krenico. Toda ko se je v njej polegla prvotna nevolja na mota, se je zamislila in zdravi razum ji je rekel, da nI tako lahko zbeft&ti po dvotedenskem zakonskem K vijanju, kar bi njen beg brez dvoma vzbudil pozornost. Spoznanje lastne nemoči jo je stalo nove potoke solz. Ni je toliko jezila moževa prepoved, ampak to, da ne bo mogla popraviti in opremiti hiSe po svojem okusu in vzbuditi zavist neb nemških »kokelj
Nenadoma ji je prišla v glavo nova misel. Namesto da se jezi na moža, bi bilo bolje, če bi ga premagala in ga prisilila k odnehanju ln k temu, da jo poprosi odpuščanja za Žalitev; to je bila Imenitna prilika za preizkušnjo moči evojik
Zennaro: «Koliko je bilo ura ta-ksat?»
Priča glada v zrak.
Preds.: «Tam gori ni zapisano" ničesar. Ako se ne spominjata, ne govorita.*
Vstopi priča Alojz Dur java, bivši župan v Slavini. Zele je fcil ob-činaki tajnik v dobi, ko je on žu-panoval- Približno mesec prej se je Zele sam odpovedal službe. Preds.: «Zakaj?» Priča: «Ker je vedel, da ne bo mogel delati več v miru.®
Preds.; «Kakšno je bilo obnašanje Želeja napram ljudem iz starih pokrajin?®
Priča: «Proti vsem enako.® Preds.: «Je li res, da je Zele kupil v Postojni približno 12 kg suhega grozdja?®
Durjava: «Da — vzel je približno 12 kg, dočim sem jaz vzel ostanek zabojčka, kakih sedem kilogramov.*
Ludvik Ditrih je prodal Želeju suho grozdje. Zele je vzel en zaboj ček grozdja.
Franc Celan pove, da mu je Smerdu večkrat posodil kolo in tudi klobuk in pelegrino. Smerdu Je pogosto zahajal v gostilno Burger.
Ferdinand Ring pozna Smerdu-ja in si je pogostoma izposodil kolo pri njem. Enkrat mu je celo posodil črno obleko. Takšna je navada v Postojni — kdor nima, si izposodi pri sosedu.
Ignacij Kočevar ne ve ničesar in se čudi, zakaj je sploh na obravnavi.
Branitelji so predložili Štiri priče, katerih pričanje je večinoma generično. Zvemo, da je Kogej služil v italijanski vojski in se dobro obnašal. Porotnik: «Je li bil kdaj zaprt?« Kogej: «Sest dni — radi nekega ježa, ki sem ga našel na cesti in ga nesel v sobo.®
Porotnik: cDober vojak mora prestati najmanj deset dni zapora U
Odv. Poillucci skoči po koncu: Prepovedano je porotnikom izražati svoja mnenja 1®
Predsednik da poklicati na željo braniteljem še enkrat komisarja Mambrinija. Razna vprašanja odvetnikov spravijo komisarja nekoliko iz ravnotežja — n. pr. ne pozna načrta Vilharjevega stanovanja, kjer Je vodil preiskavo, in popravlja razne točke svojega zapisnika.
Preds:. «Zasliševanje prič je zaključeno. Sestavi se Še lista vprašanj, ki bodo predložena porotnikom.®
Obravnava se nadaljuje jutri ob 0- uri.
Kulturni vestnik
Otvoritev razstava sodobna kulture na čehoslovaškem.
Predpreteklo soboto, dne 26. maja, je bila na slavnosten način otvor j ena v Brnu razstava sodobne kulture. Otvoritveni slavnosti je prisostvovalo mnogo osebnosti iz Cehoslovaške in inozemstva; med drugima so biH navzočni predsednik ČehoslovaŠke zbornice Ma-lipetr, ki je zastopal predsednika Masaryka, pokrovitelja razstave; minister šramek, ki je zastopal bolnega predsednika vlade, dalje ministri Cerny, Novak in Naj man, mnogi poslanci ln senatorji ter poslaniki raznih držav.
Razstavo je otvoril dr. Pluharž, predsednik odbora razstave in podpredsednik odbora- V svojem otvoritvenem govoru je dr. Pluharž najprej pozdravil navzoč ne goste ter nato orisal pomen razstave. Med drugim je dejal; da ima razstava namen, pokazati uspehe dela ČehoslovaŠke republike v vseh panogah duSevne kulture; samo z njo je zamogel čehoslovaški narod pokazati svojo zrelost in visoko kulturo; samo z njo je zamogel predstaviti svetu svojo umetnike, pisatelje in učeniake ter se pohvaliti z njihovim delom-
V nemškem delu svojega govora je dr. Pluhaf naglasil, da je razstava plod dela cele republike in da so za njo delale z enako
čarov. Novi načrt Jo je vso prevzel in ji povrnil dobro voljo.
Nestrpno je Milica Čakala večernega čaja; v njeno obžalovanje pa ni grof prišel v obednico ter si velel prinesti čaj v sobo. Ta očitni izraz moževe nevolje je ni nič vznemiril.
Z dobrim tekom je povžila čaj, se vrnila v svojo sobo, sedla za klavir in začela igrati in peti. NI zapazila, kako je čas mineval, in bilo je ie precej pozno, ko je vstopfla k njej Dunja in jo vprašala, kje želi večerjati, ker grof je naročil povedati, da ne bo večerjal.
»Treba je umiriti milega «kapral&»; sicer bo vsa hiša zvedela za najin spor,® — Je pomislila Milica.
Sla Je v spalnico, slekla obleko in si nadela prelepo čipkasto haljo in razpustila lase. Pogledala se je v zrcalo tn bila je zadovoljna a seboj; široki, odprti rokavi so odkrivali njene lepe, bele roke; hrilantna broša, predstavljajoča gaščarico, je spenjala na prsih mehke gube blaga ln valovite čipke. Neslišno je šla skozi obednico in dve sosedni sobi; vrata v moževo sobo so bila odprta. Grof je bil mračen ln Je sedel za pisalno mkn ter pisal. Tako je bil zatopljen v svoje dek>, da ni slišal za seboj šelesta krila, in šale ko se je Milica sklonila k nJemu in mu zakrila m rokami oči, se Je zdrznil in se vzklonil.
— No, moj medved, ali se še Jeziš name? — ga Je lokavo vprašala.
Grof Je odrinil njene roke in je hotel biti strog, toda ni mogel. Ko se Je srečal i veselim po-
HUICA se proda pri Sv. M. Magdalen« ajogg »t. 178._619
BABICA, avtorUirana, »prejema Iioseč«. Govori aloveasko. Slajvec, via Giulia 29.
322
BABICA Emerscliitz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noseče, moderna opre-* ma, zdravniška pomoC, -dnevna hranari* na L 25. Via Farneto 10 (Ginnaatica, podaljšana), lastna vila, telefon 20-64. 308
ZLATARNA Al&art Povh
Trst, Vin Macslnl «6
kopa je krone po 1*46 Popravlja ln prodi j a ztatentno.
Uečla tovarna testenin
v Jugoslaviji
išče perfektnega delovodjo za takojšnji nastop. Ponudbe z navedbo prakse in referenc naj se pošljejo na upravništvo pod šifro .Vesten".
Ipvslo-oMoa zadruga v ioriri
reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji
sklicuje po podpisanem likvidacijskem odboru dan 21. junija t. L ob 10. ur! v dvorani svoje hiše v ulici Sv. Ivana št. 7
redni oHni zbor
s sledečim dnevnim redom :
1.	Poročilo likvidacijskega odbora.
2.	Poročilo nadzorniltva.
3.	Potrjenje letnih računov.
4.	Razdelitev čistega dobička
5.	Morebitni predlogi.
Letni računi so članom na vpogled med uradnimi urami v zadruginem urad«. Posebni predlogi, o katerih želijo zadružniki, da se na občnem zboru razpravlja, se morajo naznaniti likvidecijskemn odboru najmanj pet dni p ed občnim zborom. — Za slučaj nesklepčnosti občnega zbora se skliče 14 dni pozneje drug občni zbor z islim dnevnim redom, ki bo sklepal v smisla pravil brez ozira na število zastopanih deležev.
Likvidacijski odhor.
FALCERI luigi
Traja Mm210 [mm Id 12,1. fiaistr.
Poročne sobe, orehove, bukove, topolove, kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano kuhinjsko pohi§tvo z mramorjem ali brez tega. Žimnice z žimo aH volno. —* Vzmeti od L 60.- naprej. 506 Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najnižje oene v Trstu.--
Za domači čiščenje
prfporoiamo
SIĐOL najboljše čistilo za kovine.
SIRAX neprekosljiv čistilni prašek za aluminij, baker in em«jl.
CE^GOL vosek za pode, Unoieum, pohištvo.
LODIS naša izborna krema za čevlje, (v lončkih z avtomatičnim zapiralom.)
IztkMelj: SJDOL-COKPUfiV1
TRST	(370)
Za birmo, t
ne pozabite na staro g trgovino zlatenine 9
ALOJZ POVH
PIAZZA GARIBALDI 2 ;
prro nadstropje.
Največia delavnica v Trstu [
448 Pazite na naslovi
gledom svoje prelestne gostje, ki je graciozno sedela na obročju njegovega naslanjača, je čutil, da se je njegova odločnost zmajala. Udal se je glasu srca ter potegnil ženo k sebi na kolena.
—	Kakšen otrok si še vedno, Milica. Tu se vidi, da si zrastla brez matere, kakor divja poljska cvetlica, ki je ni negovala roka dobrega vrtnarja.
—	Torej bodi ti moj dobri, toda tudi potrpežljivi vrtnar, ki ve, da ne sme izpodrezati cvetlici korenine, če hoče da bo rastla in cvetla, — je odgovorila Milica, objela moža in ga polju* bila.
—	TI si poredna. Če se ti je tako močno zahotelo stanovati v tisti hiši, zakaj mi nisi tega odkrito povedala, in veruj mi, da bi bil vse sam napravil. Namesto tega pa spletkarife za mojim hrbtom e nekim oskrbnikom; prepričan sem, da si plačala previsoko ceno hi poleg tega si me osmešila. Končno pa, namesto da bi Be opravičila, me ie dražiš. Kako da se ne sramuješ!
Milica je polotila glavo na moževo ramo.
—	A moj dragi kapral bo prihajal k meni ob sobotah, — je rekla Šaljivo, — in jaz mu pripra-Ttm sobo po ruskem okusu in tedaj se bodeva pričkala, Če bom zasledila, da uganja kakšne neumnosti m mojim hrbtom...
Grof jt je ftaitfvo zagrozil s prstom.
—	Mislim, da bo najbolje, če zaključiva danes najine spore in skleneva, da se ne smejo vefi ponoviti. Večerjala bom skupaj s svojim tiranom in bom strogo pazila, da ne napravi kakšne neumnosti
vnemo toliko CeSka kot (Moravska, Šlauja in Slovaška ter Podkarpat-ska Rusija, brez ozira na narodnost, vse z edinim ciljem, da pokažejo svetu, kar imajo najboljšega.
V imenu pokrovitelja razstave Masaryka tn v tmemi vlade je govoril minister Sramek, ki je dejal, da morejo majhni narodi zmagovati samo z visoko moralo in kulturo. Pri tem se je govornik spomnil besed čehoslovaJkega narodnega politika tn zgodovinarja iz minulega stoletja Palackega, ki je dejal, da je čehoslovaški narod, kadarkoli je zmagal, vedno zmagal s svojo duševno premočjo. Sedanje človeštvo trpi predvsem radi tega, ker zunanja tehnična civilizacija nadkrfljuje duševno kultura Zato je potrebno, da se spet vzpostavi ravnotežje med dušo in strojem; treba je spraviti kulturo in civilizacijo, duh in materijo na isto viži-no ter pokazati, da kultura ne obstoja samo v zunanjem blagostanju, nego da tiči predvsem v ljudski duši, v moralni globini Človeka.
Po zaključku otvoritveno ceremonije so si gostje ogledali razstavo. Vodili so jih najznamenitejši čehoslovaški umetniki, kakor slikarja Svabinski in Muha in drugi. Razstava je res nekaj ogromnega in žc po svoji zunanjosti napravi na obiskovalca mogočen vtis. Na izredno razsežnem prostoru se dviga paviljon poleg paviljona in eden je lepši od drugega. Posebno mogočen vtis napravi notranjost glavnega paviljona, ki je pravcata arhitektična umetnina. V njegi glavni dvorani se dviga na sredi ogromen kip predsednika Masaryka, pred katerim se mora vsakdo nehote ustaviti. Okoli glavne dvorane se razprostira cela vrsta stranskih oddelkov, ki so večinoma napolnjeni z raznimi izdelki. Posobno privlačen je oddelek, v katerem so razstavljana dela gojencev obrtnih šol. Tu je razstavljeno raznovrstno pohištvo od prekrasnih sob do najmodernejših popolnih stanovanjskih oprem. Vse je izdelano po predpisih najmodernejše mizarske tehnike. Pa tudi v drugih oddelkih se mora človek čuditi Čehoslovaški dovršenosti na vsakem polju.
Razstava je imela do sedaj velikanski uspeh- Vsak dan jo obišče na tisoče oseb, med njimi mnogo tujcev. Po ulicah med posameznimi paviljoni krožijo skoro noč in dan cele vrste avtomobilov. Na dan otvoritve razstave je prišlo v Brno več sto Čehoslovaških in nemških novinarjev. Tudi skupina letiških novinarjev je ob tej priliki priredila izlet na Cehoslo-vaško.
MALI OdiUSi
KMETSKO posestvo, obstoječe iz več kosov zemljišča, velike kmečke hiše ter lepim dvoriščem, v Selu pri Črnicah. se proda za ceno L 15.000. Viktor Jejčič, Dobravlje 105 pri Ajdovščini,	629
ŠOFER za kamjon ali luksus-avto, z znanjem slovenskega in italijanskega jezika, išče ahiibe v mestu ali na deželi. Naslov pri tržaškem upravništvu.	630
KOZA z mlekom se proda. Seal a santa it. 227, Ferluga._ 631
KUHINJSKA oprema, belo lakirana sc proda za L 160. Campo S. Giacomo 18. I.
632
ČEVLJARSKI pomočnik, dobro Izučen, se iprejme takoj. Ličen Anton, čevljar, Rihemberk 370.	633
SLUŽKINJA zmožna vseh Hišnih del in vešča v kuhanju, se sprejme takoj. Naslov pri tržaškem upravništvu.	528
POZORJ Botre in botri! Lepa birmanska darila po znižanih cenah dobite pri zlatarju - urarju Francu Kebru, Idrija. 523
	FERRO CMN Ofcrepčevalno sredstvo, predpisano MALOKRVNOSTI, BLEDIC	!A PiGATTi cd zdravniških avtoritet proti in za OKREVANJE m§7 - Vla Hazzto	i! 1
>an
IV.
•EDINOST*
V Trstu, dne 7. junija 1928.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne Testi
(Dori&ki izvozni trg dne S* 4. fla S.
Junija.
Nedelja in pondeljek, to je 3. in {L junija, je bilo razmeroma malo blaga na trgu za sedanjo sezono. Crešenj okoli 200 kvintalov, zato pa jim je bila cena jako ugodna in sicer belim cepljenkam od 3.00 do 3.50, Črnim istotako, navadnim drobnim pa od 2.— do 2.10.
V torek, 5. junija, so pa prena-polnili trg vozovi s približno 400 kvintall črešenj. Naravno, da je taka množina znižala cene, ki so pa ostale še vedno dovolj ugodne: bele cepljenke po 2.50—2.80; črne debele po 3—4; drobne navadne po 1-50—1.70. Posebno živahno je bilo povpraševanje po debelih črnih črešnjah. Žveplarji so se morali zadovoljiti radi visokih cen cepljenkam le z navadnimi drobnimi.
2\a dunajskem tržišču se pričenja opažati vpliv uvoza črešenj s tržaškega trga, po kakih 7—8 vagonov dnevno. V Trstu gre cena «duronam» po 2—2.20; so torejce-nejše, ne pa toliko trpežne kot goriške. Zato ne pridejo konkurenčno v poštev za daljšo vožnjo do Prage. Monakovo bi znalo poseči po naših črešnjah le pri nižjih cenah. Poljski židje še vedno izvažajo z našega trga na Poljsko.
Krminski trg je stopil v živahnejše delovanje šele v nedeljo. So zasajene v zapadnih Brdih ter po dolini Idrije do Ibane (Albane) le pozne vrste trdih, trpežnih črešenj. Zato prihaja krminski trg šele par tednov za goriškimi. Od prvotnih 100 kvintalov se je dvignila količina v torek na 150 kvintalov- Cena približno ista kot v Gorici, morda tu pa tam za spoznanje nižja; tako n. pr. v torek bele cepljenke po 2.40—2.60.
Goriški trg je tudi v teh zadnjih treh dnevih pokazal, da zna absorbirati velike količine graha. V torek ga je bilo na trgu celo 150 kvintalov; odšel je po večini na Dunaj. Padel je seveda nekoliko v ceni —• na 0.90—1.00 — toda je cena Se vedno ugodna zanj, ako pomislimo, da smo že začetkom junija in da so ga naši kmetje letos nasadili v zelo veliki množini. Potek letošnje izvozne sezone nam mora služiti le v vzpodbudo za nadaljno obdelovanje graha.
Šparglji so končali letos svoje Življenje z 2 lirama pri kg, ki kot kaže, ne bodo dvignili, pa fcudi ne padli. Nova šparglišča SO oddala svoj letošnji plod, stara pa zamorejo nuditi trgu le manjše količine.
Goriški Izvozni trg v sredo dno 6. junija
Količina na trg pripeljanih črešenj je dosegla v sredo svoj višek. Bilo je namreč na trgu kakih 50 kvintalov črešenj. Belim cepljenkam je bila cena od 2-2.10, Črnim debelim pa od 3.20-4.—. Po belili cepljenkah so posegli tudi žveplarji radi njihove nekoliko nižje cene. Dunaj je pa skoraj čisto popustil v povpraševanju po goriških črešnjah in je zato šlo na Dunaj v sredo le malo blaga; istrske črešnje s tržaškega trga so s svojo nižjo ceno (okoli 1.60) izpodrinile do dobra goriško blago. Pač se je pa odprla našim črešil j a m južna Nemčija posebno Monakovo- — V spodnji in srednji vipavski dolini gredo črešnje h koncu. Težko, da bomo dosegli letos še tako visoko količino. — Kmetje so povečini pobrali čreš-njev sadež in bodo sedaj le «peč-kali». Prevladuje že briško blago, katerega je dosti manj kot vipavskega. Na krminskem trgu daje maloštevilnost kupcev povod o-Ibilnim tožbam sadjerejcem.
Žrebanje nagrad družinam s številnimi otroci
Dne 29. junija t. 1., na praznik sv. Petra in Pavla, se bo ob priliki tradicionalne tombole na 'Travniku vršilo žrebanje nagrad «a družine s številnimi otroci iz goriške občine. Prva nagrada (za 7 ali več otrok, rojenih od leta 1912 dalje) znaša 600 lir; druga nagrada 500 lir za 6 otrok, rojenih od !eta 19.2 dalje. Razpisane so povrh tega še tri nagrade po 400 Jir za one družine iz Gorice, ki i-majo pet živih otrok rojenih od leta 1912 dalje- Po mestu so nabiti lepaki, na katerih so naznačene vse one družine, ki se tega žrebanja lahko udeleže.
Zlomila si jo roko
Zeleni križ je moral včeraj prinesri zdravniško pomoč neki Mariji Kos, stari 65 let, iz Ločni-ka, ki si je zlomila roko.
Z drevesa Je podal
Goriški zeleni križ je prepeljal v goriško bolnišnico nekega Lio-polda Vouka iz Trnovega pri Gorici. Leopold Vouk je namreč padel iz drevesa in si zlomil levo nogo.
Av^.otp obilist, ki se je ponesrečil.
Neki Avgust Kaos, stanujoč v u-• Jici Trieste št 33, je v bližini Vol-'Cjedrage v nedeljo zvečer tako nesrečno priletel s svojim motornim kolesom ob železniško ograjo pri nekem cestnem prehodu, da si je pretresel možgane in se močno potolkel po obrazu. Prepeljan je bil v goriško bolnišnico.
KOJSKO.
Odkar nam je umrl župnik Le-ban Albert, ga nadomeetujejo gg. duhovniki is bllknjtti vasi, to je is Cerovega, Steverjana, Smartne-ga itd. Seveda ne morejo ti gospodje nadomestiti pokojnika, kar so le v svojih farah preveč zaposleni. In zato Se vodno živo čutimo izgubo, ki nas je zadela s smrtjo dobrega gospoda Lebana.
Crešenj je letos mnogo, a manj kot druga leta. 2ivo čutimo vsi kmetovalci ta nedostatak. Sicer je res, da bi črešnje ne (bile tako drage, če bi jih bilo kot običajno, vendar bi raje imeli več sadeža. Druga leta ga je bilo ob tem času drevje polno. Trgali so povsodi. V zgodnjem jutru so nosile žene polne jerbase na trg v Gorico. Srečeval si jih cele skupine. Letos pa skoro ni treba hoditi v mesto, kar prekupci pridejo k nam in ne plačujejo slabo.
Ljudje govore mnogo žalostnih reči in ječe nad slabim vremenom. Lani nam je toča vse grozdje pobila, letos sta nam mraz in deževje uničila mnogo sadja in od-jedla prvi zaslužek-
PR VAČ INA.
Malo više od naše postaje proti Rihemberku so letos vse leto postavljali nov železniški most, ki je bil pred kratkim postavljen na mesto. Zdaj se /Tiadetoje še ena proga, ki je iz Gorice do nas že skoro dovršena. Delavcev ni usluž-benih mnogo pri tem delu, kar pa jih je, so večinoma nedoma-čini.
Tudi pri nas gredo letos Črešnje kar sproti Iz rok- Prekupci pokupijo vse, tudi na drobno. Tako letajo za njimi, da jih skoro kar izpod drevesa kupujejo. Plačajo ne slabo in to je vzrok, da domačini sami malo črešenj peljejo na trg v Gorico. Z zorenjem črešenj jo prišlo v vas še nekaj: tatovi. 2e več gospodarjev se pritožuje, da so jim ponočni gostje obrali kar celo drevo. Bog ve, ali so to le požrešne nature, ali pa so pravi tatovi, ki gredo z nakradenim blagom na trg. O naših poljskih čuvajih se je že pisalo kdaj in morda bo ta dopis pomagal, da bodo ponoči z večjo vnemo pregledovali okolico.
VRTOJBA.
Pojavila se je tudi v naši vasi ona splošno znana bolezen, ki ji pravimo izseljevanje. V kratkem nas zapusti kakih 10 oseb vseh stanov in se odpravi čez širni ocean v Južno Ameriko iskat sreče, ki jo pa žal v današnjih dneh malokdo najde. Žalostno je, da žone zapuščajo svoje može in otroke, možje žene i. t. d. Pomislimo, ali je res Argentinija tista obljubljena dežela, o kateri toliki saniajo? Ozrimo se nazaj in poglejmo naSe stare Amerikance, ki so se vrnili! In tisti, ki so Se tam, koliko so si opomogli'? Najboljšo moči so zapravili v tujini, domov so se vrnili trudni, izrabljeni, kar se jih je sploh vrnilo; o mnogih že več let ni glasu. Pa nekoč so bili tudi tam boljši časi v primeri s sedanjo dobo. Omembe vredno je, da se izseljujejo tudi taki, ki imajo «A-meriko» doma. Ljudje božji 1 Pomislimo, da nam tudi domača gruda nudi mnogo več, nego si sami predstavljamo. Več volje do dela, varčnosti, vztrajnosti nam je treba, in Ameriko bomo našli tudi doma.
Pravijo, da bomo plesali v kratkem. V kako kritičnem nasprotju je ta vest s staro pesmijo o težkih prilikah!
Seveda, dobili smo par liric za grah in šparglje, s »daj se pa lahko zavrtimo, ker bi sicer ne vedeli, kako naj jih zapravimo...
ŠMARTNO V BRDIH
Nered pri dostavljanju poŠto
Poštna korijera iz Gorice prihaja dnevno na poštni urad v Koj-sko okoli dveh popoldne, ter pripelje hkratu tudi pošto za našo Še precej obširno vas Šmartno- Čeravno smo oddaljeni od Kojskega samo 2 dobra kilometra, dobimo pošto v razdelitev potom pismonoše šele drugi dan ali tretji dan predpoldne ali popoldne, kakor pač nanese sreča in dobra volja.
V naši vasi imamo tudi poštni nabiralnik, ki smo mu dali nezaupnico, to je: ne poslužujemo se ga, ker Bog vedi vsako koliko dni ga zadene sre£a{ da so izprazni. Zato rajši oddajamo naše poštne pošiljatve šoferju korijere ali pa mimo vozečim potnikom, kar je bolj zanesljivo in smo gotovi, da pisma ne zaostanejo.
Vljudno naprošamo tem potom pristojno poštno ravnateljstvo, da bi blagovolilo ukreniti, da bomo dobi valil rodno (dnevno pošto, in sicer takoj po prihodu poštne korijere v Kojsko, ter jo odpošiljali še isti dan n& pristojni poštni urad v Kojsko v nadaljno odpošiljatev. In poštnemu ravnateljstvu bomo za to vsi prav hvaleftnl.
Iz trža$kej>okraiine
DIVAČA
Ni nedelje, da bi ne bilo plesa. To je zabava, toda kakšna? Puhla, trhla in pogubna za dušo, telo in žep. Gostilničarji kar tekmujejo med sabo v prirejanju plesov. Po vseh večjih in najmanjših vaseh od Brkinov preko vsega Krasa In mladi ljudje drvijo na plese,
v moralno in telesno propast. V nedeljo ponoči je zapravil fant petdeset lir, v pondeljok je vprašal mater deset stotlnk za cigareto. Tako se dogaja.
Duhovščina se trudi na vae načine, da t>i spametovala ljudi in jih rešila iz te zabloda Vse šaman. Na praznik sv. Trojice je neki župnik dejal: »Mladina, »vi trezno 1 Ne pleši, ne popivaj, sakaj na plesu! zapravljaš zdravje, denar, zavednost, dušo.» A mladina pleše kljub temu in zapravlja zdravje in denar in dušo.
Pred dnevi je bil cvetlični dan, da se zatre jetika. Treba bi bilo posebne bitke proti plesu, da se izkorenini iz ljudstva blazna lahkomiselnost, ki nima mej niti tedaj, ko je na tehtnici njegovo duševno in telesno zdravje.
Vsevolod Garšin:
Attalea Princeps
Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.
(Konec)
—	Ne, to ni zame! Le poglejte, kako sem vela in slaba: ne morem dvigniti niti ene svojih vejic. Ne, jaz vam ne morem biti tovarišlca. Rastite in bodite srečni- Samo vas prosim, da ko pridete na prosto, spomnite se včasih svoje male prijateljice!
Tedaj je začela palma rasti 2e prej so se obiskovalci cvetličnjaka čudili njeni ogromni rasti in % vsakim mesecem je bila višja in višja. Ravnatelj botaniškega vrta je pripisoval to naglo rast skrbni negi in bil je ponosen na svoje strokovnjaštvo, s katerim je uredil cvetličnjak in izvrševal svoje delo.
—	Da, gospod, le poglejte Attale-
jo princeps, —• je govoril: — taki vzrastli eksemplari so redki celo v Braziliji. Vse naše znanje smo u-porabili, da bi se rastline v cvetlič-njaku razvijale ravno tako svobodno kakor na prostem, in zdi se mi, da smo nekaj dosegli.
Pri tem je zadovoljno potrepljal s svojo palčico trdo deblo in udarci so se zvonko odmevali po cvet-ličnjaku. Palmovi listi so vztrepe-tavali od teh udarcev. O, če bi (bila mogla stokati, kakšen srdit klic bi bil zaslišal ravnatelj?
«On isi domišlja, da rastem v njegovo veselje, — je pomislila Attalea, — pa naj si domišlja.«
In rastla je, uporabljajoč vse sokove samo, da se dvigne čim više, ter zanemarila svoje korenine in liste. Včasih se ji je zdelo, da se razdalja do stropa nič ne krči. Tedaj je napela vso moči. Okvirji so bili vedno bliže in bliže in končno se je mlad list dotaknil hladnega železa in stekla-
—	Glejte, glejte, — so govorile rastline, — kam se je povcpelal Ali se bo upala?
—	Kako je zrastla! — je rekla drevesasta praprot.
—	Prava reč, če je zrastla 1 To ni nič čudnega! To bi bilo nekaj, če bi znala tako odebeleti kakor jaz! — je rekla debela cikadeja, katere deblo je bilo podobno sodu. — Kaj pa se tako izteguje? Saj ne bo nič napravila. Rešetka je močna, steklo je debelo.
Pretekel je še mesec dni. Attalea se je vzpela. Končno se je krepko uprula v okvir Dalje nI bilo kam rasti. Tedaj se je začelo deblo kriviti. Njeni listnati vršiči so se zvili, hladne palice železnega okvirja so se zarile v nežne mlade liste, jih rezale in pohabljale, toda drevo je bilo uporno, nič ni Itedllo listja in vkljub vsemu je pritiskalo na rešetko in rešetka se je £e udar jala, dasi je bila napravljena iz močnega železa.
Mala travica je zasledovala borbo in trepetala od nemira.
—	Povejte, ali vas ne boli? Ce je okvir tako trden, ni bolje, da odnehate? je vprašala palmo-
—	Boli? Kaj mi če bolečina, če hočem v prostost. Saj si me sama bodrila, — je odgovorila palma.
—	Da, bodrila sem vas, toda nisem vedela, da je to tako teftko. Smilite se mi. Tako trpite.
—	Molči, slabotna rastlina! Me pomiluj me! Ali umrem, ali se o-svobodim I
V tem trenotku se je razlegel zvonek udarec. Počila je detoela železna preklja. Usule so se in sa-žvenketale črepinje stekla. Ena je udarila v ravnateljev klobuk, ko je odhajal iz cvetličnjika.
—	Kaj pa je to? — je vzkliknil in se zdrznil, ko je videl po iraku leteče koSčke stekla. Oddaljil ae je od cvetljičnjaka in pogledal na streho. Nad steklenim stropom se je ponosno dvigala zelena krona palme.
«Samo to? — je pomislila- — To je vse, za kar sem se trudila in trpela toliko časa? In to doseči je bil moj najvišji smoter?«
Bila je pozna jesen, ko je Attalea iztegnila svoj vrh škod prebito odprtino. Pršel je droben det, pomešan s snegom; veter je nisko gonil sive cunj as te oblaka Zdelo se ji je, da jo dosegajo. Drevesa so bila Se gola in podobna nekakšnim brezglavim mrtičem. Same na smrekah In jelkah so stale temno-zelene igle. Otožno so gledala drevesa palmo. cZmrznešl — so jI govorila, — ti ne veš, kaj Je mn* ti ne znaš trpeti. Zakaj al Da Is svojega cvetličnjaka?«
In Attalea je spoznala, da se Je zanjo vse končalo. Zeblo jo ja Da bi se vrnila zopet pod streho? Toda ni se mogla vrniti. Morala Je stati v mrzlem veUu, prenašati njegove zalete in ostre dotike sne&ink, gle-
dati v umazano nebo, na revno prirodo, na blatno zadnje dvorišče botaniškega vrta, na dolgočasno velikansko mesto, ki je gledalo skozi meglo, in čakati, dokler ljudje tam spodaj v c vet U čnjaku odločijo, kaj naj z njo napravijo.
Ravnatelj je ukazal odžagati drevo. Mogli bi postaviti nad njo posebno kupolo, — je rekel, — toda za koliko časa? — Zopet jo preraste in prebije. Razen tega bi to mnogo stalo. Odžagajte jo.»
Palmo so zvezali z vrvmi, da ne bi pri padcu razbila sten cvetličnjaka in jo prežagali, nizko, pri samih korenikah. Mala travica, ki se je ovila debla, se ni hotela lo-
čiti od svoje prijateljice in je tudi padla pod žago. Ko so palmo odvlekli is cvetličnjaka, so se na prerecu štora valjali med umazanimi opi 1 ki njena raztrgana stebelca in listje.
— taru j te to nesnago in vrzite jo proč, — je rekel ravnatelj — Je £e oru men el a, pa žaga jo je tudi pokvarila. Tu jo treba nekaj drugega zasaditi.
Eden izmed vrtnarjev je s spretnim udarcem motike izrul celo prgišče trave. Vrgel jo je v koš, nesel ven in stresel na zadnje dvorišče, prav na mrtvo palmo, ki je ležala v blatu in je bila že na pol zametena s snegom.
Razne zanimivosti
Potovanja nepotrebna
Hrepenenje po daljnih, tujih deželah je vsakemu človeku, ki ne živi prav brez vsakega zanimanja tja v en dan, že prirojeno. Nobeden, komurkoli se nudi priložnost obiskati eksotične kraje, ne bo zamudil te prilike. Onim milijonom pa, ki jim ni dano, da bi si ogledali tujino in ki tiče le v svojem rojstnem kraju, zadoste svojim potrebam s prebiranjem knjig, ki nam kažejo z besedo in s podobami tuje kraje in tuje dežele. Drugi zopet obiskujejo radi panoptika in podobne naprave, kjer dobe sicer revno, a kljub temu še kolikor toliko užitno nadomestilo za potovanja v tujino. Sedaj so si pa domislili Američani nekaj novega. Pomagati hočejo onim, ki bi radi potovali, a ne morejo. V kopališču Miami v Floridi, ki ga imenujejo tudi ameriške Benetke in kjer se shajajo najbogatejši Američani, so sezidali v največji bližini velikih hotelov novo mesto, ki ga imenujejo «Allahov vrt». To je pravo ori-jentalsko mesto z bazarji in mošejami, s pravimi muezini, ki kličejo z mošejskih stolpov vernike k molitvi. Pet minut od hotela pa si v središču orijenta. Odslej bodo lahko opravili Američani svoje potovanje v orijent lepo doma in z zgraditvijo švicarske vasi si prav lahko prihranijo še napore in muke prekooceanske vožnje in razne sitnosti na obmejnih postajah raznih držav.
Boj za cigarete
Ženske so izbojevale že marsikatero zmago za svojo enakopravnost z moškim spolom. Trenutno divja v angleških upravnih krogih ljut boj za eno izmed najvažnejših kulturnih pridobitev našega časa. Angleške državne uslužbenke ne smejo med uradnimi urami kaditi, medtem ko je kaja moškem dovoljena tudi v tem Času. Uradnice so radi te stroge prepovedi seveda o-g-orčene. Kje je enakopravnost, če si upajo upravne oblasti s takimi prepovedmi na dan, ki naravnost ponižujejo Ženski ponos. Radi tega svetovnovažnega vprašanja se je seveda razvnel povsod razgovor. Visok angleški dostojanstvenik je izjavil na nekem zborovanju, prirejenem v ta namen sledeče: «Moški pri kaji ne pazi na cigareto. On zamere vkljub kajenju posvetiti vso svojo pozornost svojemu delu. Ženska pa «uživa» svojo cigareto. Počasi vdihuje dim, počasi ga izdihuje, gleda sanjavo za dimom in razne misli se ji pri tem porajajo, ki jo seveda odvračajo od dela.» Ženskam se dozdeva ta prispodoba nesramno obrekovanje. Vse kadeče gospodične in gospe so se združile v mogočno vrsto in gredo zmago-zavestno v nov boj, ki g-a bodo tudi izbojevale končno v svojo korist, kakor poznamo vztrajnost žensk in — moške.
Zopet nekaj o raketnem vozila
V nedeljo se je vršil poskus z raketnim vozilom v Berlin na dirkališču pred1 številno množico gledalcev. Uspeh je tudi to pot popolnoma uspel. Po poskusili je pojasnil Fritz pl. Opel, lastnik tovarne, ki je izdelala raketno vozilo, kako si izumitelji predstavljajo nadaljni razvoj svojega dela. Najprej nameravajo pobiti s tem novim vozilom svetovni rekord v hitrosti in sicer hitrosti po tleh. Nato se lotijo vprašanja raketnega poleta ki bodo posebna letala, gnana po raketni sili, morala doseči hitrost od 300-400 kilometrov na uro. Nato bodo zgradili raketo, Iti bo služila poletom v velikih višinah, ki bo letala v višinah dvajsetih, do tridesetih kilometrov s hitrostjo nad tisoč kilometrov na uro. Izumitelji so prepričani, da je popolnoma mogoč polet okoli sveta v manj ko dvanajstih urah. Nato se bo hitrost takih letal vedno bolj večala, dokler se ne zgradi letalo s katerim se poleti v vsemirjjž. Vse to se da po mnenju izumi-
teljev doseči najkasneje v dobi šestih let. Mesto trdih razstre-livnih snovi nameravajo izumitelji uporabljati tekoče.
Po enem letu ;prva vest
Ruski slikar Nikolaj Rorich, ki je na pobudo po njem imenovanega ameriškega muzeja potoval štiri leta po Tibetu in Indiji in o katerem ni došla že več ko eno leto nobena vest v Ameriko, je dospel, kakor javlja neka njegova brzojavka, s svojimi spremljevalci v Severno Indijo. V isti brzojavki poroča slikar, da je odkril mnogo starinskih zanimivosti, da je posnel v slikah mnogo doslej še neznanih pokrajin in tibetanskih plemen.
Največje športno igrišče na svetu
Največji stadion je bil cirkus Maksimus v starem Rimu, v katerem je bilo v četrtem stoletju po Kr. rojstvu 385.000 sedežev in ki je bil skoraj 700 metrov dolg. Največje športno igrišče sedanjosti je v Sindney-ju, dosedanjem glavnem mestu Avstralije. V njem je prostora za 200.000 ljudi, od katerih polovica na tribunah. Največje tozadevno igrišče v Ameriki je takozvani Soldiersfield v Chicagu, na katerem se je udeležilo boja med obema svetovnima boksarskima prvakoma Tunneyem in Demp-sey-jem 1. 1927. nad 150.000 o-seb. To je pa bilo tudi največje število, navadno ima prostora na njem 125.000 gledalcev. Iz tega nam je jasno, kako nabito poln je bil ob tej izredni priliki ta prostor. V Evropi se nahaja največje igrišče v Hampden-parku v Glasgovu na Škotskem. Na njem ima 150.000 ljudi prostora. Tribuna se vzdiguje trideset metrov od tal in šteje 12 tisoč sedežev. Nekaj manjše je igrišče v Londonu in sicer na njegovi severno-zapadni strani, a vendar je v njem prostora za 125.000 gledalcev.
Normalni Človek
Profesor psihologije (duše-slovja) na kolumbijskem vseučilišču je ugotovil zunanje znake normalnega človeka. Po njegovem računu doseže normalni človek starost 53 let, tehta (58 kg, velik je 1.65 m. Teža njegovih možganov ni večja ko 1300 gr, medtem ko so možgani genijalnoga. človeka do 2000 gramov težki. Besedni zaklad normalnega človeka niha med 7000 in 8 tisoč besed v enem jeziku. Njegova izobrazba je prilično enaka oni štirinajstletnega gimnazijca.
Krivo prerokovanje
Malo angleško morsko kopališče Weymouth je imelo v torek svoj velik dan. Po nekem prerokovanju bi morala namreč visoka plima pokončati to lepo kopališče. Čeprav ni temu prerokovanju nobeden verjel, je vladalo kljub temu v mestecu veliko razburjenje. Od vseh strani so prišli radovedneži s sebnimi vlaki in v neštetih avtomobilih. V avtomobilih, ki so bili postavljeni vzdolž promenade, so bili oni previdneži, ki so se hoteli rešiti, kakor hitro bi zapazili, da narašča morje in da se valovi razburkajo. Prišel je popoldan. Z uro v roki so ča-kale stotine in stotine ljudi, da pride konec mesteca. Nekako žal je bilo čakajoči množici, da ni mogla pričakati pogina, in vsi so se nato razpršili po restavracij ali, hotelih, barih, katerih lastniki so zaznamovali zvečer, po odhodu radovedne množice, veliko plimo v svojih blagajnah.
Japonska uvaja latinico
Profesor Tanakadote, izvedenec za jezike na cesarskem vseučilišču v Toki ju, je začel novo propagando, ki naj odpravi staro japonsko pisavo in naj uvede latinico. Učenjak je trdno prepričan, da zamore ta novotarija tesneje združiti Japonsko z Evropo kakor stalen letalni promet. -.
ŠIRITE
Mesečno družinsko revijo I Naročnina za celo teto 15 L
Naslov: Trieste, Casella postale 848
Avtomobilska proga
Trst-Lokev-Dlvača-Senožeče
PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan.
Voini red od 15. aprila.
Iz Trsta r Senožeče ob 17 30. I* Bazovice ob 18-—. Iz Lokve ob 18 15. Iz Divače ob 18*25, v Senožečah ob 19*—.
Iz Senožeč v Trst ob 7 —. Iz Divače ob 7*20. Iz Lokve ob 7*30. Iz Bazovice ob 7-45, v Trst ob 8-30.
Listki za tja In nazaj: Trst-DIvača lo nazaj L 13*—. Trst-SenožeČe in naza L 16'—
r«gistrovann zadruga z omej. poroltvom uraduje v lastni hiši
Via Torre Dlanca 19,1.
Telefon šiv. 25-67.
Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge
na čekovni promet In jih obrestuje
po
Večje In stalne vloge po dogovora. Sprejema .DINARJE" na tek. račun in Jih obrestuje po dogovoru. Dpvek od vlog plačuje zavod sam. - Deje posojila na vknjižbe, menice, rastave in osebne kredite. - Obrestna mero po dogovoru.
Na razpolago varnostne celice (sate)
Uradne ure ze stranke od 8"30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt.
Odhod! In prihodi vlakov
Trst - Tržič - Portogrnaro - Benetke
(Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), 6.05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55
(0),	9.55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44
(1),	21.45 (b), 0.40 (b).
Trst-Bnje-Poreč (Državni kolodvor) Odhodi: 5.— (o), 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 (m).
Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), 18.20 (m), 21.16 (m).
Trst-Herpelje-Pula (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*), 12.10 (m), 12.45 (b**), 15.30 (b*), 19.— (o).
Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 16.36 (b**), 19.30 (b*), 21.08 (o).
*) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - Št. Petsr - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b).
Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (l), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o).
Trst-Gorica-Pcdbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o).
Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b).
Trst-Gorioa-Krmin-Videm (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o).
Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o).
fit. Peter na Krasn - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.48 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Roka - St. Peter na Krasa Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 16.30 (b), 18.30 (o).
Divača - Herpeljo Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m).
Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.3» (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - Prvačina - Ajdovfičina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35. (m-).
Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (o).
Pomen kratic: o — osebni vlak, b — brzo vlak, m — mešani vlak, 1 — luksuzni vlak.