Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5 20 K, za četrt leta 2 80 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pot leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Glasilo Jugoslovanske socialna demokracija 47. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 13 junija 1908 Po«ani«xna *««vllka ¡0 v. Reklamacije so po.Hnine proita. Nefrankirana pisma se a« «pr« ¡«maja. Rokopisi s« ■« vraiaj«, tarnati. Saostopaa p.tit-mti.a (liri»« 88 mm) u takrat 10 vta„ večkrat p« d»|»vtra, Leto XI. NASLOVA: Za dopise in rokopisa sa list: Uredništvo «Rdečega Prapora>, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve, naročila na list, reklamacija, inserata 1. t. d.: Upravniitvo «Rdečega Prapora», Ljubljana, Jurčičev trg Itev. 3/1. Kranjska volilna reforma. Odločitev se približuje. V kratkih dneh se snide kranjski deželni zbor, da izvrši volilno reformo. V pondeljek ima ustavni odsek sejo, da razdeli še volilne okraje in potem dobi zbornica gotovi načrt. Važen trenotek se približuje za kranjsko deželo, a naši očetje domovine, žal, ne razumejo njegove važnosti. Tista reforma, ki jo je izdelal ustavni odsek, je tako žalostno izpričevalo za politično previdnost slovenskih poslancev, da se mora obžalovati narod, ki ga zastopajo tako kratkovidne stranke. Upanja je malo, le želja še ostane, da spozna deželnozborska večina še v zadnji uri, kako usodepolno napako misli storiti. Volilna reforma, ki jo je izdelal ustavni odsek, je plod kompromisa. Kjer ni absolutne večine, ki bi brezpogojno lahko izvrševala svojo voljo, je pač kompromis edino sredstvo za praktično delo. A tudi, kjer vlada kompaktna večina, je previdno in priporočljivo, ozirati se na mnenje manjšin ter ga uvaževati. S tega stališča torej ne bi bilo ugovora proti kompromisu. Vendar pa ta ne sme nikdar segati tako daleč, da bi večina zatajila svojo voijo in da bi popolnoma obveljale zahteve manjšine. Na Kranjskem pa se je zgodilo to. Žalostna slika se nam pokaže, če se oziramo na deže!ni zbor, kakor tudi, če gledamo po deželi. V zbornici imamo večino dveh slovenskih strank, ki sta se neprenehoma z vsemi svetinjami rotili, da jima je splošna in enaka volilna pravica ideal. To se ne da nikakor utajiti. Klerikalna stranka je obstruirala leta in leta, sklicevaje se na splošno in enako volilno pravico. Leta 1906 je vprizorila liberalna stranka obstrukcijo in je slovesno zatrjevala, da se bori za splošno in enako volilno pravico. To so dejstva. Oba slovenska dnevnika ljubljanska jih izpričujeta na neštetih straneh in nobeno zavijanje jih ne zanika. A sedaj P Manjšina zmaguje in splošna, enaka volilna pravica, ki sta jo nosili slovenski stranki na svojih ščitih, se polaga v grob. Večina seje sramotno vklonila manjšini ! V deželi je vse, kar sploh politično živi, navdušeno za splošno in enako volilno pravico. Razven peščice nemških veleposestnikov se ji ne upira nihče. In cela dežela naj mirno gleda, kako plavajo njeni upi po vodi, dočim se uresničuje volja petdesetih fevdalcev ! V -zgodovini parlamentarizma je to nezaslišan slučaj. Kranjskim poslancem je zgodovina prihranila dejstvo, da so imeli moč, pa jo niso hoteli porabiti. Kajti če bi bili slovenski poslanci hoteli, bi dobila dežela drugačno volilno postavo. Slabotneži se bodo seveda izgovarjali. Vse tiste fraze, s katerimi si bodo hoteli olajšati vest, že poznamo. Dejali bodo, da bi vlada ne sankcionirala splošne volilne pravice. Pripovedovali bodo, da bi veleposestniki lahko preprečili vsako reformo, ki jim ni všeč. In končno bodo zopet citirali, da je nekaj bolje kakor nič. Toda vsi podobni izgovori so že ovrženi in poslanci, ki smatrajo boj za svojo nalogo, jih ne bi rabili. Ce ima vlada zapovedovati, deželni zbor pa ponižno slušati, tedaj bi bilo bolje, da bi poslanci položili vladi svoje mandate pod noge. Saj niso jagnjeta, ki bi morala nositi grehe visoke vlade in odgovornost zanje. Kdor ukazuje, naj stopi s pozo zapovednika pred svet, ne pa, da se skriva za hrbte drugih. Če je vlada absolutna, naj se izkaže njen absolutizem. Toda vlada ni gospodar, temveč organ, ki ima izvrševati voljo ljudstva, izraženo v sklepih legalnega zastopstva. Ako sklene deželni zbor splošno in enako volilno pravico, je prokleta dolžnost vlade, reči amen. Nihče ji ne brani, ugovarjati, dokler je kakšna stvar v stadiju posvetovanja. Ali njeni sveti ne smejo biti ukazi, sicer je načelo ustavnosti postavljeno na glavo. Ako pa nastane konflikt med vlado in med deželnim zborom, tedaj ne more biti naloga zbornice, da bi ga rešila s svojo ka-pitu'acijo. Kar se tiče veleposestnikov, v6 pač vsakdo, da imajo v sedanjem zboru veliko moč zapreke. Toda kdor bi gledal samo na to točko, bi se moral za vso večnost odpovedati vsakemu napredku in vsaki reformi. Veleposestniki se upirajo splošni in enaki volilni pravici. Tembolj bi njeni zagovorniki morali poostriti boj, tembolj pridno bi morali iskati sredstev za zmago. To pa bi storili tem lažje, ker bi se lahko naslanjali na celo deželo, dočim nimajo veleposestniki nikogar za seboj, kakor neznatno četico svojih stanovskih tovarišev. In da je nekaj bolje kakor nič, priznamo, če se absolutno ne more doseči vsega. A tedaj mora bili tisto, kar se sprejme nekaj, ne pa nič; če ne vse, mora biti pa največ, kar je sploh dosegljivo. To, kar je sklenil ustavni odsek, je pa kot reforma n i č. Kaj se bo izpremenilo? Klerikalci dosežejo absolutno večino v zbornici. To bi danes dosegli z vsako, količkaj pošteno reformo. Da je večina kranjskega prebivalstva še zaslepljena in da vidi v «božjih namestnikih» tudi svoje politične komandante, je splošno znano. Liberalci ohranijo svoje mandate, če jih ne izgube nekoliko pri prihodnjih volitvah. Zanje ostane vse pri starem. Prav tako ostanejo veleposestniški mandati nedotaknjeni, a gospodje dobe še čudovito garancijo, da se nikoli, prav nikoli ne izpre-meni volilni red brez njih dovoljenja. Teoretično je torej njih posestno stanje zajamčeno za večne čase. Socialni demokraciji hočejo čedni zavezniki zakleniti duri deželnega dvorca s sedmimi ključi. Stranka delavstva, ki bi ob splošni in enaki volilni pravici morala dobiti primerno, z ozirom na razmere v deželi ne ravno malo zastopstvo, bodi iztisnjena. Njena beseda bodi izključena iz deželnega zbora. Izza vseh izkušenj je vendar komaj mogoče pojmiti, da bi mogla večina deželnega zbora sankcionirati tako kričečo krivico. Kako verjeti, da se morejo pozabiti vse, prav vse slovesne prisege? PODLJSTEK. Strahovi. Svarilo vsem rodoljubnim Slovencem. Opomin vsem dobrim katoličanom. II. Nai krasni svet. Mnago je strank drugod in pri nas; bojujejo se, obrekujejo se, a nekaj jih končno vendar veže: svoje cilje imajo lepo pred nosom, da se jih doseže z roko — vsaj v mislih. Lahko se govori o njih namenih, ne da bi si človek moral preveč razbijati glavo. Križ je pa s socialisti, kajti oni ne poznajo mej. Vse je za nič in kar svet bi prekucnili. Kdo je še slišal od liberalcev, nacionalcev, klerikalcev take besede: Socialna revolucija, nova družba, država bodočnosti? Namreč: Kar se tiče «države bodočnosti», moramo resnici na ljubo priznati, da o njej navadno ne govore socialisti, temveč njih bojeviti nasprotniki, če jih n. pr. vprašujejo, kako se bodo v «državi bodočnosti» zidale hiše, kdo bo tam vzgajal otroke, kdo be dobil lepo, kdo pa grdo ženo i. t. d. Socialisti sami so hujši. Oni namreč za bodočnost sploh ne priznavajo «države», temveč se jim sanja o nekakšni «svobodni družbi». To ni le anarhistična fraza, temveč komur se zljubi, Ci- tati Marksa, Engelsa, Bebela i. t. d., se lahko prepriča, da hočejo odpraviti državo. Na vsak način je «revolucija» beseda, s katero se naravnost bahajo. Sedanjo družbo hočejo strmoglaviti — v tem oziru ni dvoma. Kdo je še slišal, da bi dobro vzgojen državljan veličal punl in prekucijo? Če vemo le to o socialni demokraciji, nam je jasno, da imamo opraviti s hudobijo, Toda po.lušajmo vendar, kaj pravijo socialisti. Nekam težko se je meniti ž njimi, ker začenjajo kar od začetka sveta. Miroljuben rodoljub se spomni včasi na dijaška leta in je zadovoljen, če se ga ne nadleguje z rečmi, ki so davno pokopane in pozabljene. Socialni demokrat pa brska neprenehoma po preteklosti kakor kokoš po gnoju, češ, kdor hoče razumeti, kar je, mora vedeti, kaj je bilo. In tako pravi: Na svetu mine vsaka stvar, pa bo minila tudi sedanja družba. Ona ni od večnosti, torej tudi ne za večnost, Naše zemlje, našega solnca, celega našega svetovnega zistema nekdaj ni bilo in čeprav se bodo svetovi, ki jih vidimo, sukali še milione let po vsemirju, pride vendar čas, ko izginejo drug za drugim, da nastanejo zopet novi. Navsezadnje —» to je resnica, ki se labko prizna. Učenjaki trdijo res take reči in jih doka-iujejo. Še sveto pismo pravi, da je bil svet vstvar- jen v šestih dneh, torej ga prej ni bilo. A kaj ima to opraviti 3 socializmom? Čujmo ; Če svet ni večen in neizpremenljiv — pravi socialist — kako naj bi bila večna, neizpremljiva, družba, prebivajoča na zemlji? Najprej je moralo biti bivališče za ljudi, potem so šele prišli ljudje — in sicer po dolgem, dolgem času — in ljudje šele so si osnovali družbo. A ker se se sami iz-preminjali, se je morala izpreminjati tudi njih družba. Morala se je in v resnici se je. Ljudje, ki so tekali nagi po zemlji, ker niso imeli ne platna, ne sukna, ne igle, ne škarij, ljudje, ki niso našli gotovih hiš, miz in postelj, ljudje, ki niso znali užgati ognja, torej ne kuhati in ne peči, so morali živeti drugače kakor mi, ki nam služi para, plin in elektrika. Kaj so vedeli ljudje, ko so živeli po skalnatih brlogih, o gramatiki, o cerkvah, o gledališčih, kaj o šampanjcu, o svilnatih nogavicah in o literarni kritiki? . .. Dobro, dobro. Saj vemo sami, da pred desetimi leti ni bilo električne železnice v Ljubljani in da izdelujejo v tobačnih tovarnah cigarete s stroji, dočim so jih prej sukali z rokami. Ampak to — Ampak to, pravi socialist, nam kaže, da je tisto, kar je prišlo novega, izpodrinilo ono, kar je bilo starega. Kjer so nekdaj stale lesene koče, so danes hiše iz kamna in opeke. Lesene kajže so Kako razumeti, da se združujejo najbolj nasprotne stranke edino v ta namen, da oropajo delavstvo vsakega glasu? Slišali smo Šušteršlča, Kreka, Povšeta i. t. d., ko so z vso vnemo zagoyarjali splošno in enako volilno pravico. Citali smo izjave liberalnega iz-vrševalnega odbora, v katerem sedi Tavčar, Triller, Novak i. t. d., slovesne izjave za splošno in enako vililno pravico. In sedaj se objemajo Tavčar s Krekom in Triller s Šušteršičem in teptajo v bratski slog', kar so z zlatimi črkami pisali na svoje zastave! Boj vseh proti delavstvu I Ali bo res obveljalo to geslo? Vsi letošnji dogodki kažejo, da so gospodje pripravljeni na to. Vendar jih svarimo še v zadnji uri. Igra z ognjem je vedno nevarna in gospodje se motijo, če mislijo, da so kranjski delavci ponižne ovčice, ki znajo samo molčati in trpeti. Mnogo je bilo res potrpežljivosti, a tudi ta ni brezmejna. Še je čas, da se gospodje spametujejo. Ce ne more biti reforma gotova v dveh dneh, naj pa porabijo teden zanjo. Kjer je dobra volja, tam so kmalu opravi dobro delo. Ako pa sklenejo tisto krivico, ki jo priporoča ustavni odsek, naj bodo prepričani, da se bo maščevala nad njimi, kajti ljudstvo jo bo spoznalo. Proč z brezpravnostjo! Za enake dolžnosti enake pravice! Ljudstvo zahteva tudi za deželni zbor splošno in enako, tajno in direktno volilno pravico! Če je zrelo za državni zbor, je zrelo tudi za deželni zbor! Politični odsevi. Proračun ministrstva za javna dela je proračunski odsek predložil državnemu zboru. — Potrebščine za novoustanovljeno ministrstvo znašajo 79,166.331 K, med temi je za delavska stanovanja 100.000 K. Odsekovo poročilo priporoča subvencije občinam za napravo vrtov za delavce. Pri poglavju «tujski promet» se označuje določeni kredit pol milijona kron za nezadosten, istotako n; dovolj 40 tisoč kron za reklamne namene. Poročilo pravi nadalje, da je potrebno z najbolj čitanimi svetovnimi časopisi skleniti pogodbo za sistematiško reklamo za povzdigo tujskega prometa. se morale umakniti, da so se mogle zidati nove palače. Kar je, mine in porodi se novo. Saj tudi človek umrje, otroci pa naraščajo. Družba, v kateri živimo, je plod tisočintisoč-letnega razvoja. Najraznovrstnejše oblike skupnega življenja ljudi je gledal svet, a vse so morale izginiti, druga za drugo, da je nastal prostor za sedanjo. V jeseni popada listje z drevja, spomladi skopni sneg; kjer je bilo nekdaj morje, je danes suha zemlja; hrast se poseka in deske nastanejo iz njega; živali, ki so živele po širnih krajih zemlje, so izumrle; mesta je zasula lava in pepel iz ognjenikov ; iz morja se vzdigne otok in celi kraji se pogrezajo v njem. Vse, vse se izpreminja, izginja. Edino naša družba, prav sedanja družba naj bi ostala neizpremenjena, nedotaknjena, taka, kakršna je, do sodnega dne? To se pravi, da bi moral obstati sveti Vse, kar raste, leze, hodi, bi naenkrat moraio dobiti večno življenje, ampak nič novega ne bi smelo priti vmes. Nobena misel se ne bi smela poroditi v glavi, ki ne tiči že v njej, vsaka iznajdba in vsako odkritje bi moralo biti izključeno, ničesar se ne bi smeli aaučiti, ničesar ne pozabiti. Postati bi morali žive mumije, ki ne bi imele drugo naloge, kakor varovati, kar je. Kajti če bi ostalo le življenje v nas, bi bile izpremembe neizogibne, ker življenje je izpreminjanje. Morda pa — vprašuje socialist ironično — bi vendar radi živeli? Morda imamo celo voljo, živeti ? Zlodjal Tega pa vendar ne moremo zanikati. IQ — glejte! Že se spet smehlja: — Torej imamo voljo, odpravljati staro in vstvarjati novo j torej hočemo izpreminjati, hočemo reforme. Še več i Hočemo revolucijo. Dalje. Wahrmundova aiera visi v zraku, kakor doslej. Liberalni učni minister Marchet je hotel biti posebno moder iu rešiti zadevo z enim udarcem. Poklical je profesorja Wahr munda na Dunaj in mu je razodel, da ne sme imeti seminarskih vaj, ker so predavanja o cerkvenem pravu ustavljena. Profesor Wahrmund je izjavil, da je smatral to samo kot mnenje učnega ministra; če je pa to ukaz, bo slušal in ne bo imel seminarskih vaj. Slavni minister je pač mislil, da je s tem zadeva skončana, češ, profesor Wahr m uri d je sam popustil. Toda stvar ni taka; profesor Wahrmund je le slušal ukaz, torej o njegovem svobodnem popuščanju ne more biti govora. Dijaška stavka pa s tem tudi ni ustavljena, temveč je dijaški odbor odločno izjavil, da traja dalje in da S6 store vse priprave, da se boj v najkrajšem času poostri. Pa če bi se junaškemu liberalcu Marchetu tudi posrečilo, končati stavko s tem, da bi dal zaključiti letni semester, ne more biti rešen njegov položaj, kajti za zimski semester ima profesor Wahrmund pravico, vnovič naznaniti svoja predavanja in tedaj mora vlada pokazati svojo barvo. Žalostno je pa, da trpe liberalne stranke tako slepomišenje, ne da bi se zgenile. V državnem zboru se nadaljuje proračunska razprava. V sredo je bila prva seja po binkoštih in na njej so govorili od socialnih demokratov poslanci Jaroš, Skaret, Schrammel in Pag-nini. Sodrug Jaroš se je pečal zlasti z bolniškim zavarovanjem, ki je nezadostno. Dasi je bolniško zavarovanje že aa robu bankrota, se dovoljuje neprenehoma vstanavljanje novih bolniških blagajn iz same protekcije. Vsak poizkus, izviti delavcem samoupravo bolniških blagajn iz rok, zadene ob skrajni odpor delavstva. Cq se pravi, da se mora zavarovanje samostalnih krogov izvršiti sočasno s starostnim zavarovanjem delavcev, se izkazuje samostalnim slaba služba, kajti za zavarovanje samostalnih niso izvršene niti priprave. Sodrug Skaret je povdaijal, da živi delavstvo pravzaprav v trajnem izjemnem stanju. Pravica delavcev se lahko tepta z nogami, dočim nastane zaradi najmanjpga nacionalnega vprašanja takoj velikansko gibanje. Nekatere oblasti sploh ne smatrajo delavcev, če so v plačilnem gibanju, za enakopravne s podjetniki, temveč mislijo, da nimajo druge naloge, kakor varovati podjetnike pred delavci. Sodrug Schrammel j s govoril o šolskih razmerah, Država ne stori za ljudsko šolstvo skoraj ničesar. Od sto otrok jih v Avstriji šest sploh ne pride v šolo. Krščanski nauk v naših šolah ni nič dru-zega, kakor nauk v interesu kapitalistov. Socialni demokratje zahtevajo svobodno, neodvisno šolo ter svobodne, neodvisne, pošteno plačane učitelje. Sodrug Pag ni ni je govoril o tržaških razmerah. Uslužbenci ces. kr. glavnih skladišč dobivajo za težko, odgovorno delo slabo plačo. V vseh civiliziranih deželah se razvija zakonodajstvo v prid pomorskim delavcem, pri nas pa imamo na tem polju še zakone iz dobe Marije Terezije. Na ladjah spi po 36 ljudi na prostoru, na katerem ne bi Btala dva konja iz cesarskih hlevov. Profesor Schnitzer, o katerem se je poročalo, da se je podvrgel Vatikanu, je brzojavil iz Japana, da je ta vest popolnoma izmišljena. Ogrska volilna reforma. Glasilo madjarskih socialistov «Nepszava» piše, da je skrivnost, ki se ž njo postopa z volilno reformo najbolji znak, da je reforma naperjena proti širšim masam prebivalstva. V tej volilni reformi, kolikor se je dosedaj izvedelo, so take določbe, da je volilna splošnost izključena, da sta nadalje izključeni volilna enakopravnost in tajnost in da ne bo reforma volitev decentralizirala. List pravi, da bodo milijoni delavcev pripravljeni, da se proti taki volilni reformi borijo do zadnjega diha. Katoliška avtonomija na Ogrskem. Minister za uk in bogočastje, grof Apponyi, predloži te dni zbornici zakonski načrt o katoliški avtonomiji. Zakonski načrt ima namen podeliti avtonomijo tudi katolikom, da bodo tudi oni imeli svoje oblasti. Na prvem kongresu, ki se skliče jeseni, izdelajo Statute in jih pošljejo vladarju v potrditev. Zakonski načrt o katoliški avtonomiji ima zagotoviti katolikom še širje polje glede ureditve šol in cerkvenega imetja, Na občnem zbora «Zadunajekega kulturnega draitva» je govoril nekdanji minister S zeli: «Mi nočemo in ne bodemo nasilno madžarizirali; kdor nam to očita, trdi neresnico in obrekuje madžarski narod (nedolžno jagnjel) Nočemo nikomur krajšati pravice na materni jezik in na svojo kulturo; mi hočemo samo to, da bi tudi ti državljani bih prijatelji madžarske državne ideje ter da bi poleg svoje materinščine «sprejeli» tudi madžarščino, kar bi bilo samo njim na korist.» Gospod Szell je za to, da bi bil politični primat Madžarom zavarovan obenem s kulturnim, češ, da samo tako more nastati ogrska država, ki bi 3e mogla upirati obdaja-jočim jo nevarnostim. Ta govor je za parado in govorjen z namenom, da se nasuje malo peska v oči Evropi, katera gleda dandanes drugače na «vi-težki narod» Madžarov nego še pred nastopom BjÖrnsonovim in Scotus Viatorjevim. Volitve v srbsko Bkupštino so končane. Izvoljenih je skupaj 81 vladnih in 71 opozicionalnih poslancev, potrebno je še 8 ožjih volitev, od katerih pripade polovica vladi, polovica opoziciji. Vladni položaj je po volitvah slabši nego je bil v stari 3kupštini, v kateri je bilo 91 vladnih pristašev in 69 opozicionalcev. Če upoštevamo oddane glasove, vidimo, da vlada nima večine prebivalstva za seboj, kajti pri zvršenih volitvah je bilo oddanih 225.464 glasov za opozicijo in samo 175.444 glasov za vlado. Kako se bodo stvari nadalja razvijale, je težko reči; mogoče je, da ministrstvo odstopi in da skupština odkloni famozno trgovsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. Pri bulgarskih volitvah za sobranje je dobila vladna stranka večino. Na slovanskem jugu se gode včasih reči, ki morajo grozovito skeleti naše rodoljubarske entu-ziaste. Prav sedaj se odigrava taka tragikomedija v Črni gori, ki je bila od nekdaj narodnjakom vzor slovenske države. Ker so poznali črnogorske razmere prav toliko, kolikor patagonske, ali pa še manje, so se kaj lahko navduševali. Verjetno je pa, da bi se bili navduševali tudi tedaj, čo bi bili vedeli, da so Črnogorci večinoma velikanski trpini, ki jih nekoliko brezvestnih veljakov nesramno odira. Napravili so pri nas, ki smo precej daleč od C'ne gore, glorijo njenemu knezu in Slovenci imajo dolžnost verjeti, da se tam cedi med in mleko. Na vsak način je torej nerodno, če se naenkrat pokaže, da so tudi v tej «idealni slovanski državi» razmere, ki v svoji grdobi še prekašajo razmere v zapadnih kapitalističnih deželah. V Cetinju vodijo že dlje časa preiskavo proti celi vrsti ijudi, ki so obtoženi, da so pripravljali atentat na knjaza. Kar ii\č javcost o tej preiskavi, je zelo zanimivo, a še bolj zanimivo mora biti, kar ostane javnosti skrito. V procesu se govori mnogo o bombah, o opoziciji, o anarhizmu i. t. d. Obtožence.« ss či-tajo zapisniki, v katerih so baje priznavali s trat o vite zarote, a potem se navadno pokaže, da obtoženci v predpreiskavi še vedeli niso, kaj da so podpisali. Toda najhujši udarec jo bil prizadet slovanskim občudovalcem zadnjič, ko je obtoženi Na-šovič izjavil, da je bila zarota in da so jo pospeševali srbski prestolonaslednik in drugi oficielni srbski krogi. Razume se, da je srbska vlada ogorčena protestirala, zahtevala je, da predsednik črnogorskega sodišča na javni razpravi zavrne sumničenje srbskih krogov, in zažugala je, da sicer srbski poslanec zapusti Cetinje. Ne zdi se nam verjetno, da pride med Srbijo in Črno goro do vojne, ki bi povzdignila smešnost do najvišje potence. Ampak da je razmerje med obema slovanskima državicama tako «prisrčno», mora skeleti slovanska rodoljubarska srca, ki naenkrat ne vedo, ali naj posvetijo svoje simpatije knjazu Nikiti, ali kralju Petru. Kaj bi bilo, če bi Slovenci prevzeli posredovanje? Ce znajo spravljati Ruse in Poljake, bi se jim menda tudi ta misija posrečila. In kako bi se tedaj lahko postavili! Shodi. Videm. 8. junija pop. se je vršil pri nas v gostilni g. A. Cetina za naše razmere obilno obiskan shod. Govorila sta sodr. M. C ob al iz Zagorja in Anton Kristan iz Idrije. Razpravljala sta o delovanju državnega zbora ter o raznih koristnih predlogih, ki jih je klerikalna večina zavrgla na škodo delavskega in kmetiškega prebivalstva. Po teh dveh govornikih so govorili še učitelj Ri srn al iz Raj-henburga in sodr. Danko iz Rajhenburga ter Martin Pondelak iz Vidma. Vnela se je živahna, obenem seve poučna debata, v katero sta posegla zopet sodr. Cobai in Kristan. Shod je trajal skoro tri ure in se končal na občo zadovoljnost. Uspeh tudi ne bo izostal! Dobava (občina Veliki Obrež) pri Brežicah na Štajerskem. V ponedeljek 8. junija se je vršil pri nas jako lepo obiskan javen ljudski shod. Otvoril ga je sodr. Rottman. ki je bil izyoljen tudi za predsednika. Sodr. M. Cobal iz Zagorja je govor i o delovanju državnega zbora ter je z drastičnilni besedami pokazal, kako skrbe klerikalci za kmečko in delavsko ljudstvo. Sodr.Anton Kristan iz Idrije je nato poročal o ravnanju meščanskih poslancev pri zadnjih parlamentarnih glasovanjih. Rekrutni kontingent, rusinske zadeve, proračunska debata, nagodba i. t. d. — označil je celotno politiko buržoazije tako, da so poslušalci zadobili jasno sliko, kdo da zastopa interese de« lavskega in kmečkega ljudstva. Glasno odobravanje je pričalo, da soglašajo prisotni z govornikom. Ko je sodr. Rottman z lepimi besedami zaključil zborovanje, so se razšli zborovaici, želeči, naj se prav kmalu vrši zopet podobno zborovanje. Umetnost in književnost. 0 bratovskih skladulcah je izUo uradno poročilo za leto 1905. Tega leta je bilo bratovskih skladnic: V rudniškem okraju Celovec 17 s 4900 člani; Kutna gora 11 s 3231 člani; Moravska Ostrova 12 s 45.644, Hali 12 z 1183, Celje 13 s 5781, Ljubno 11 z 8283, Gradec 11 s 3286, Praga 6 z 21.482, Ljubljana 8 s 4489, Mies 7 s 6721, Elbogen 7 z 1965, Budjejovice 7 z 1079, Krakov 7 s 6286, Plzenj 6 z 2199, Brno 6 s 5269, Wels 6 z 2423, Slani 4 s 4732, Falknov 4 s 6150, Stanislav 4 z 284, Drohobycz 3 z 2553, Komotov 1, Mostec z 27.640, Sv. Hipolit 2 s 662, Zader 2 z 1802, Toplice 1 s 24, Kaczyka 1 z 210 in Jaslo I z 2 člani. Proti bolniškim blagajnam je bilo omenjenega leta 47 tožb na razsodišče; tri tožbe so se preklicale, 14 se jih je uredilo s pogodbo, 19 se jih je odbilo, 2 sta se ugodno rešili, 12 se jih v onem letu ni rešilo. Zoper provizij ske blagajne je bilo 779 tožb; 47 se jih je preklicalo, II se jih je rešilo brez obravnave, 147 s pogodbr», 21 se jih je odbilo zaradi nepristojnosti razsodišča, 274 se jih je sploh odbilo, 2S5 se je popolnoma, 8 deloma ugodilo. V planinskih deželah je bilo največ tožb v Celju (24) in v Gradcu (15). Ta statistika pač kaže, da bratovske ikladnica niso zavodi, s katerimi bi bili rudarji lahko zadovoljni. Za reformo rudarskega zavarovanja je zadnji čas. Ssžrnjrf, m\mW KaVam is briVttice, l(}er je na razpolago Val« SS „UMi Prapor"! Domače stvari. Kranjski deželni zbor bo sklican v potek, dne 19. t. m. na dvodnevno zasedanje, da reši volilno reformo. Zbor bosenskib socialnih demokratov je bil razpuščen po komaj poldrugurnem zborovanju, ko je bil podan predlog, naj sc protestira proti izgonu zunanjih gostov. Natančnejše porečilo objavimo prihodnjič Dr. Šušteršič je zgotovil svoje poročilo o kranj?ki deželnozborski volilni reformi. O ustanovitvi nove «splošne» kurije z 11 mandati in o pomnoženju ljubljanskih mestnih mandatov za dva, kakor tudi o ločitvi Ribnice od Kočevja smo že poročali. Razdelitev okrajev v splošni kuriji, ki je sedaj znana, dopolnjuje pretidelavsko delo. Po Šu-šteršičevem poročilu bodo okraji razdeljeni skoraj do pike tako, kakor za državni zbor. En mandat, v splošni kuriji dobi Ljubljana in sicer kot krajevna občina s tistim okolišem, ki ga ima ob času volitev. Ako bi se torej kakšna okoličanska občina združila z Ljubljano, voli brez daljših odredb v splošni kuriji z Ljubljano. Ostali okraji so sledeči: 2. Sodni okraj Ljubljana brez krajevne občme Ljubljana; 3. sodni okraji Radovljica. Kranjska gora, Tržič; 4. sodna okraja Kranj in Škofja Loka; 5. sodna okraja Kamnik in Brdo; 6. sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija, Cerknica; 7. sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož; 8. sodni okraji Litija, Višnja gora, Radeče; 9. sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje; 10. sodni okraji Kočevje, Velika Lašče, Ribnica, Zu-žemperk; 11. sodni okraji Metlika, Črnomelj, Novo Mesto. Očividno so gospodje vzeli vspeho zadnjih državnozborskih volitev za podlaga in skovali volilne okraje tako, da upajo na popolno izključitev socialno-demokrafičnega delavstva. Volilno pravico v splošnem razreda priznava Šušteršičevo poročilo vsaki osebi moškega spola, katera je spolnila 24. leto svoje dobe, katera ima avstrijsko državljanstvo ter po določilih volilnega zakona od volilno pravice ni izključena ali izvzeta in katera ima v tisti občini vojvodine Kranjske, v kateri naj se izvršuje volilna pravica, na dan, ko se razpiše volitev, vsaj eno leto svoje stanovališče (§§ 66 odstavek 1, zakona z dne 1. avgusta 1895, drž. zak. št. 111.). Dopolnilne volitve. Takoj, ko stopi novi kranjski volilni zakon v veljavo, se imajo razpisati dopolnilne volitve dveh novih poslancev me3fa Ljubljana iz mestne kurije (§ 3. točka 1.) in poslancev splošnega volilnega razreda (§ 7. a). Vsi ti mandati ugasnejo cnodobno z mandati že izvoljenih poslancev drugih volilnih razredov. Za kom-pletorično volitev dveh novih poslancev ljubljanskih v cenzuskuriji bo veljala še cela Ljubljana kot en sam volilni okraj. Za volitve iz mestne kurije ima Ljubljana v bodoče dobiti štiri mandate in sicer bi se mesto razdelilo v dva okraja, ki bi volila vsak po dva poslanca. Glede razdelitve okrajev pravi refereotovo poročilo ustavnega odseka: Za volitev poslancev mest in trgov tveri deželno stolno mesto Ljubljana dva volilna okraja in sicer a) volilni okraj mesto Ljubljana 1. b) volilni okraj mesto Ljubljana 2. Volilni okraj mesto Ljubljana 1 tvorijo mestni okraji II., III. in V. (Jakobski okraj, Dvorski okraj, predkraji: Haupmanca, Hradeckvjeva vas, Ilovica, Karolinška zemlja, Orlove ulice, Crnavas, Dolenjska cesta. Volilni okraj mesto Ljubljana 2 tvorijo mestni okraji I., IV. in VI. (Šolski okraj, Kolodvorski Okraj. Vodmat). Vrv okrog vratu naj si polože liberalci. Nič manj ne zahteva novi načrt deželnega reda. O poslovanju deželnega zbora določa ta imenitni načrt sledeče: Prvosednik je dolžan skrbeli za vzdržavanje miru in reda med posvetovanji deželnega zbora in za to, da se varuje parlamentarna dostojnost. Motenje razprav deželnega zbora in pregreške njegovih članov proti parlamentarni dostojnosti kaznuje prvosednik s klicem «k redu», Ako eden ali več članov deželnega zbora hudo moti mir, se težko pregreši zoper parlamentarni red ali kruto žali deželni zbor ali prvosednika, smejo se dotiini člani na dobo največ treh sej izključiti iz deželnega zbora. Ako misli prvosednik, da je dan povod za i?.kljufienje kakega člana, ima sklicati disciplinarni odsek ter, če treba, prekiniti deželnozborsko sejo. Disciplinarni odsek, ki se ustanovi za deželnozborsko volilno dobo, obstoji iz petero članov in petero namestnikov. Za sklepanje v disciplinarnem odseku je potrebna navzočnost vsaj treh članov; predseduje odseku po letih najstarejši izmed navzočih članov. O izključenju in o dobi izključenja sklepa odsek v tajni seji z večino glasov. Svoji razsodbi mora pridejati disciplinarni odsek razloge. Sklep disciplinarnega odseka ima predsednik deželnega zbora takoj v deželnem zboru razglasiti. Ako se glasi sklep disciplinarnega odseka na izključenje, pozove prvosednik dotičnega poslanca, da zapusti dvorano. Priziv zoper ta sklep na deželni zbor je nedopusten. Izključeni člani ne dobijo za dobo izključenja nobenih dnevščin. Po domače povedano, se pravi to: Opozicija dobi nagobčnik in klerikalci smejo v bodočem deželnem zboru uganjati, kar hočejo. Jasno je, če se sprejme volilna reforma, da pridejo klerikalci z absolutno večino v deželni zbor, liberalci pa ostanejo v onemogli manjšini. Z govorjenjem in z glasovanjem ne morejo preprečiti nobenega sklepa klerikalcev in v skrajnem slučaju jim ostane edino sredstvo obslrukcije. Toda po Šušteršičevem načrtu vstane tedaj deželni glav?r, irroči obstrukcionista disciplinarnemu odseku, v katerem imajo klerikalci seveda večino, in ta ga vrže za tri seje iz zbornice. Med tem pa klerikalci sklepajo, kar hočejo. Ta določba novega reda je umor vsake opozicije in če se sprejme, je bolje, da ne gre splch nihče razven klerikalcev v zbornica. Sejo deželnega zbora morajo tedaj postati navadne burke, govori opozicije pa bob ob steno. Ca še ta določba ne odp^d liberalcem oči, tedaj so jih zapustili vsi bogovi. Še preden imajo klerikalci absolutno moč v rokah, že kažejo, v kak namen jo nameravajo izrabljat'. Menda se čutijo že tako močne, liberalce pa smatrajo za tako impotentne, da bodo brez boja nastavili krvnika, ki jih potem obglavi. Ali pa je zveza liberalcev s klerikalci že tako utrjena, da se ne boje več vzajemnih bojev? — Če sprejmejo liberalci še zdaj tafso reformo, je pač najbolje, da pokopljejo svojo stranko. Boljši je samomor, kakor pa tako klavern pogin. Plačilno gibanje brivskih pomočnikov se je končalo z delnim uspehom. Mojstri so v torek pri zadnjem pogajanju obojestranskih delegatov končno ugodili sledečim zahtevam: 1. Skrajšanje delavnega časa, in sicer tako, da se od 1. aprila do 30. septembra odpirajo brivnice razen ob nedeljah in praznikih in na dan pred praznikom ob pol 7. zjutraj, od 1. oktobra do 31. marca pa ob 7. zjutraj. Zapreti se morajo brivnice točno ob 8. zvečer. V soboto in dan pred praznikom traja delo do 9. zvečer. 2. Opoldan tričetrtumo pravzo — razen sobote in dneva pred praznikom — ki traja od pol ene do četrt na dve in se morajo brivnice ob tem času zapirati. 3. Štiri norme v letu, in sicer Sv. Štefana dan, Velikonočni pon-deljek in Binkoštni p^bdeljek cel dan, na Rešnje telo pa od 9. dopoldan. 4. Zvišanje plače za deset odstotkov na dosedanjo plačo. 5. Vse te določbe veljajo tri leta ter stopijo v veljavo s 15. junijem in morajo biti obojestransko podpisane ter v delavnicah nabite na vidnem prostoru. — Delavstvo se opozarja, da se ozira na zgornja določila, posebno na delavni čas, ter naj ne hodi ob nepravem času kbrivcu. Seveda je zdaj največ odvisno od brivskih pomočnikov, da so te pridobitve tudi izpolnjujejo. Njih naloga je, da vsakega tovariša, ki pride nanovo v Ljubljano, opozore, da se točno drži delavnega reda. V nasprotnem slučaio bodo v par mesecih tam, kjer so bili, posebno pri ljubljanskih razmerah, kjer se pomočniki zaradi «predobrih» razmer lako pogosto menjajo. Društvo «Lastni dom». Ljubljanski časopisi poročajo približno tole: V nedeljo, dne 31. maja t. 1., se js vršil v vrtnem salonu restavracije «pri Levu» osnovalni zbor družbe «Lastni dom». Sklicatelj g. Matej Stergar je pozdravil navzoče in je razložil namen in pomen te družbe, ki naj bi bila registrovana občna stavbna zadruga z omejeno zavezo. Iz njegovega govora smo posneli, da hoče družba svojim članom poskrbovati lastne hiše z vrtom in dvoriščem, na kmetih s poljem; najemnine prosta stanovanja, tudi za dediče najcenejša stanovanja sploh: dela nezmožnim, ubogim, prosta stanovanja s popolnim preskrbljenjem: živila, kur javo po najnižji (izvirni) ceni. Družba ima lastne mesnice, pekarne, mlekarne, zaloge in prodajalne tudi drugih vsakdanjih potrebščin. Družba zida članom hiše na svoje stroške, ali pa na njih lastne stroške zadružne hiše, kjer oddaja stanovanja v dosmrtno prebivanje, v navadni najem; s tem se more združiti popolno preskrbljenje plačujočih oseb. Člani so: ustanovniki, plačujoči 200 K naenkrat ali v mesečnih obrokih po 20 K, deležniki, odplačujoči hišo ali stanovanje, podporniki: plačujoči na leto 2 K ali na mesec 20 h, upniki: posojujoči družbi denar brez obresti, vsaj 200 K naenkrat ali na mesec po 1 K, 20 K, ali če dajo kako zemljišče, stavbni materijal, inventar i. t. d. v zakup. Clau je lahko vsakdo, ki ima državljanske pravice. Za otroke do desetega leta se plačuje 20 h, do 20. leta 40 h, do doletnosti 60 h na mesec. Če umrje otrok nedoleten, vrne družba vse vplačane zneske, ravnotako vsakemu deležniku, če izstopi, le obveze proti družbi se morajo poravnati. Deležnik pa, ki v dotični pogodbi določeno stanovanje odplača, ga sme, posebno če nima postavno določenih dedičev, oddati v najem in porabiti dotično najemnino za se. Razvila se je jako živahna debata, knje so se osobito udeležili: poštni oficial g. Rak, solicitator g. Christof, oficiant Robida, uradnik deželne vlade g. Kamenšek in čevljarski mojster g. Toni. Sklenilo se je, sklicati nov osnovalni zbor, na katerem naj bi se izvolil pripravljalni odbor, ki bi imel nalogo, določiti pravila in vse potrebno ukreniti za občni zbor. — B li smo naprošeni, naj objavimo tudi mi poročilo. To smo storili. Štejemo si pa tudi v dolžnost, svariti sodruge, naj se ne spuščajo v zvezo s tem podjetjem, ki je povsem brez resnobe. Svoje mnenja razložimo ob priliki bolj obširno; za danes opozarjamo na to, da je naravnost smešno, če si nalaga družba take namene, o kakršnih se govori v tem poročilu, ko mora biti otroku jasno, da si predlagatelji sami niso na jasnem, kaj pravzaprav hočejo in odkod naj dobč velikanska sredstva, ki bi bila potrebna ?a tako podjetje. Ne vemo, odkod so drugi listi dobili poročilo; prepričani smo pa, da bi se bili vsi smehljali, kakor se je moral smehljati naš poročevalec, če bi bili imeli svoje zastopnike na onem shodku. Poizvedovanja o kolonstvu. Ministrstvo za poljedelstvo je začetkom aprila 1.1. odposlalo posebnega poročevalca na informacijsko potovanje po Goriškem, Gradiščanskem, Istri in Dalmaciji, da se spričo številnih tožb prepriča o razmerah kolon-stva, kako vpliva na poljedelstvo, na razmere ve-leposestva in na socialni in gospodarski položaj kolonov. Informacije, nabrane od imenovanega uradnika, bodo tvorile šele podlago za nadaljno eventualno postopanje, ki naj odpomore konsta-tiranim nepriličnostim. Četudi so imela poizvedovanja le zgolj informativen namen, je bilo nekaterim veleposestnikom zato v povod, da so nastopili proti svojim, na vsej stvari povsem nedolžnim kolonom, bodi, da so jim odpovedali, bodi da so jim poslabšali pogodbene pogoje. Znižane cene za vožnjo, kakor veljajo za vojake v uniformi, so dovolile vse avstro-ogrske in bosanske železnice, na katerih velja zDižani tarif za uniformirane vojake, za one vojake, ki bodo dobili dopust ob žetvi. Pokazati pa morajo pri blagajni dopustni list, kateri je podpisan v dotični vojaški pisarni in stoji pred naslovom «Dopustni list» (sedaj še «Urlaubschein») besedica «za žetev». Požar v železniškem skladišču. Minulo nedeljo ob pol 12. uri po noči so začele v skladišču koroškega kolodvora južne železnice v Mariboru goreti smolnate baklje, ki so bile ondi shranjene. Ogenj je še pravočasno zapazil nočni čuvaj Zirin-ger. Poklical je požarno brambo južne železnice, ki je ogenj h