KNJIŽNICA Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti letnik številka Ljubljana, junij 2008 52 1 UDK 02 KNJIŽNICA. Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti LIBRARY. Journal for Library and Information Science © Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Narodna in Univerzitetna knjižnica Citate iz posameznih člankov je dovoljeno uporabiti z navedbo vira. Fotokopiranje za študijske namene je dovoljeno. KNJIŽNICA je začela izhajati leta 1957 kot glasilo Društva bibliotekarjev Slovenije. Po preimenovanju Društva v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije je leta 1984 postala glasilo Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Izhaja štirikrat letno (dve enojni in ena dvojna številka). Dostopno tudi: http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si Uredniki KNJIŽNICE so bili doslej: Maks Veselko 1957 dr. Branko Berčič od 1958 do 1962 Maks Veselko od 1963 do 1964 Jože Munda od 1965 do 1969 Maks Veselko od 1970 do 1971 Vlasta Pacheiner od 1972 do 1973 dr. Bruno Hartman od 1974 do 1979 Jože Šifrer od 1980 do 1985 mag. Jelka Gazvoda od 1986 do 1999 dr. Melita Ambrožič od 2000 do 2005 Knjižnica 52(2008)1 VSEBINA ČLANKI JUŽNIČ, Stanislav: Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem - 1. del ................................................................. 7 VILAR, Polona; Maja ŽUMER: Uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje in uporabniška prijaznost .......................................... 41 BRICELJ, Jure: Smernice za oblikovanje stvarnih kazal ............................... 63 HROVAT, Jasna: Katalogizacija starih tiskov v Narodni in univerzitetni knjižnici: izkušnje katalogizatorke .................................... 81 PODGORŠEK, Mojiceja: UDK in otroci ..................................................... 99 PROJEKTI ŠTULAR SOTOŠEK, Karmen: Spletni nabiralnik za oddajo elektronskih publikacij: nova spletna storitev za založnike ................. 123 VRŽENA ROKAVICA - ODZIVI Matjaž ŽAUCER, Zoran KRSTULOVIĆ, Darija ROZMAN .......................... 135 BIBLIOGRAFIJE HOČEVAR, Matjaž: Slovenske bibliografije v letu 2007 .......................... 147 RECENZENTI 51. LETNIKA ...................................................................... 171 ISSN 0023 - 2424 Ljubljana, junij 2008 Knjižnica 52(2008)1 CONTENTS ARTICLES JUŽNIČ, Stanislav: The oldest preserved Slovenian library catalogue - part 1 .......................................................................... 7 VILAR, Polona; Maja ŽUMER: User interfaces of information retrieval systems and user friendliness ................................................. 41 BRICELJ, Jure: Guidelines for preparing subject indexes ............................ 63 HROVAT, Jasna: Cataloguing older monographic publications in the National and university library: cataloguer’s experience ............... 81 PODGORŠEK, Mojiceja: UDC and children ............................................... 99 PROJECTS ŠTULAR SOTOŠEK, Karmen: Ingest portal for depositing electronic publications: new web service for publishers ...................... 123 THE GLOVE THROWN DOWN - RESPONSES Matjaž ŽAUCER, Zoran KRSTULOVIĆ, Darija ROZMAN .......................... 135 BIBLIOGRAPHIES HOČEVAR, Matjaž: Slovenian bibliographies in 2007 .............................. 147 Reviewers of the 51st volume .................................................................... 171 ISSN 0023 - 2424 Ljubljana, June 2008 ČLANKI ARTICLES NAJSTAREJŠI OHRANJENI KNJIŽNIČNI KATALOG NA SLOVENSKEM – 1. DEL (ob 325-letnici smrti Filipa Terpina v Trubarjevem letu 2008) Stanislav Južnič Oddano: 17. 12. 2007 – Sprejeto: 7. 1. 2008 Izvirni znanstveni članek UDK 027.1(497.4Ljubljana):929.52Gornji Grad(091) UDK 017/019:027.1(497.4Ljubljana) Izvleček V članku so predstavljeni šolanje, kariera in bibliotekarsko delo Filipa Terpina iz Selc nad Škofjo Loko. Terpinov popis gornjegrajskih knjig je najstarejši ohranjeni knjižni katalog na Slovenskem, če izvzamemo popise knjig nekaterih slovenskih protestantov. Ta katalog je trinajst let starejši od ohranjenega kataloga Terpinovega sodelavca Schönlebna. Avtor podrobno predstavi zgradbo kataloga in jo primerja s Schönleb-novim seznamom knjig deželnega glavarja Volfa Engelberta Turjaškega, nastalim leta 1668. Izpostavi poklicno sodelovanje med knjižničarjema Terpinom in Schönlebnom ter v zaključku na kratko oriše še usodi knjižnice Primoža Trubarja in Gornjegrajske knjižnice. Prispevek predstavlja del širše raziskave, katere težišče so prirodoslovno-matemati-čna dela v Terpinovi oskrbi in v okviru katere so deloma raziskani prvotni lastniki gornjegrajskih knjig, še posebej v kolikor so bile nekoč last slovenskih protestantov ali celo Primoža Trubarja. Ključne besede: Filip Terpin, Janez Ludvik Schönleben, slovenski protestanti, Gornji Grad, Slovenija, zgodovina, knjižnični katalogi, knjižnice JUŽNIČ, Stanislav. The oldest preserved Slovenian library catalogue – 1st part. Knjižnica, Ljubljana, 52(2008)1, p. 7-40 7 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 Original scientific article UDC 027.1(497.4Ljubljana):929.52Gornji Grad(091) UDC 017/019:027.1(497.4Ljubljana) Abstract The article presents a professional work of the librarian Filip Terpin from Selca (North of Škofja Loka, Slovenia). Terpin’s catalogue of the bishop’s library in Gornji grad is the oldest catalogue in Slovenia, with the exception of some protestant book lists which date even earlier. It was created in 1655, thirteen years before the second oldest preserved catalogue, which was made by his contemporary Schönleben. Terpin’s catalogue is carefully described and compared with the Schönleben’s list of Volf Engelbert Auersperg’s library, which was made in 1668. The author highlights the professional relations between the two librarians and describes the destiny of the Primož Trubar’s and the bishof’s libraries in Gornji grad. The article is a part of an extensive research set out to identify and explore the provenience of science books which were under the Terpin’s custody in the Gornji grad library, especially of those owned by the Slovenian protestants or even Primož Trubar himself. Keywords: Filip Terpin, Janez Ludvik Schönleben, Slovenian Protestants, Primož Trubar, Gornji Grad, Slovenia, history, library catalogues, libraries 1 Uvod Filip Terpin iz Selc je sestavil najstarejši na Slovenskem ohranjeni knjižni katalog, če odštejemo popise posameznih protestantskih knjižnic. Bržkone je začel študirati pri ljubljanskih jezuitih, vendar ni bil med seminaristi (Černivec, 1999, 66-67). Dne 22. 10. 1625 je bil sprejet v zastonjsko oskrbo konvikta Fernandeum graške univerze. Njegov predstojnik na Fernandeumu je bil pater Philippus Diui-nar (Divinar), profesor filozofije (1625-1627). Terpin je študiral pri drugem profesorju filozofije, hamburškemu plemiču Alexandru Rocci (1625-1628) (An-dritsch, 1977, 1: 243 (študent številka 1310), 278 (1307)), ki je imel na Fernandeu-mu v oskrbi izključno Kranjce in Korošce (Andritsch, 1977, 1: XXIV, 141, 142 (1411), 146 (1539), 146 (1563), 243 (1310), 244 (1322), 244 (1330), 245 (1343), 247 (1363), 248 (1374), 248 (1378)). Rocca je Terpinu predaval filozofijo z logiko in fiziko (9. 2. 1627; Andritsch, 1977, 1: 80 (9)) do promocije v bakalavra dne 8. 6. 1627 (Andritsch, 1977, 1: 142, 143 (1417)) ter metafiziko do magisterija 4. 9. 1628 (Andritsch, 1977, 1: 146 (1539)). Terpinov rojak iz Vipave, Andrej Zergol, je vodil leto dni mlajšo skupino filozofov, ki so bili promovirani v bakalavre dne 6. 6. 1628 (Andritsch, 1977, 1: 144). Rocca je tako poskrbel za Terpinovo filozofsko 8 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del in knjižničarsko izobrazbo, vendar je umrl kot profesor teologije v Kristusovih letih le nekaj mesecev po Terpinovi promociji v magistra. Nato je Terpin promoviral v bakalavra teologije (Smolik, 1980, 60). Ob koncu Terpinovih študijev je leta 1629 njegov dobro desetletje mlajši rojak in poznejši sodelavec-knjižničar, Schönleben, poslušal logiko v Gradcu; žal ga v razmeroma pomanjkljivo ohranjenih matrikah ni mogoče zaslediti ne med matrikuliranimi študenti, ne med gojenci Fernandeuma (Miklavčič, 1967, 236; Andritsch, 1977, 57-58, 249). Terpin je leta 1630 postal mašnik, leta 1632 pa kaplan na Ptuju. Po nalogu škofa Scarlicha je ob binkoštih leta 1633 odšel v spodnještajerski Gornji Grad nad Dreto blizu kranjske meje in tam deloval šest let. Najprej je pomagal župniku Adamu Presečniku, dne 11. 11. 1635 pa je prevzel njegovo faro (Simončič, 1927, 6). Posebno huda mu je predla ob kmečkem uporu spomladi 1635, ko si je v Gornjem Gradu neki kmet nadel kar škofovsko kapo, da so ga tov0ariši puntarji lahko častili; vendar Gornjega Gradu in tamkajšnje knjižnice niso oplenili. Nadarjeni govornik Terpin je uspešno miril upornike (Simončič, 1927, 7; Smolik, 1980, 61); tedaj je že poznal Gornjegrajsko knjižnico, čeravno jo je katalogiziral komaj dve desetletji pozneje. Vsako leto se je izkazal kot notar, zapisnikar in celo usmerjevalec sinodskih razprav v Gornjem Gradu (Smolik, 1980, 4: 60-61). Leta 1639 je postal župnik-vikar v Kranju, po veliki noči 1643 pa je pasel duše v Braslovčah - 20 km vzhodno od Gornjega Gradu. Leta 1654 je postal župnik-vikar v Šmar-tnem pri Kranju. Naslednje leto je zasedel položaj generalnega vikarja nemško usmerjenega ljubljanskega škofa Otta Friderika Buchheima (Miklavčič, 1960, 1), med letoma 1664-1676 pa njegovega naslednika, slovenskemu jeziku bolj naklonjenega Goričana Jožefa Rabatte. Pri napredovanju je Terpinu pomagal predvsem prijatelj Vaccano, Terpinov predhodnik na položaju generalnega vikarja (1641), pičenski škof (18. 10. 1646) in ljubljanski pomožni škof po letu 1654 (Dolinar, 1982, 315; Simončič, 1927, 43). Terpin je bil »priden kakor mravlja« (Simončič, 1927), obenem pa hud nasprotnik protestantov, kot beremo v posameznih žaljivih opombah na račun neka-toliških avtorjev z njihovimi predniki vred, ki jih je privoščljivo pisal v nekoč protestantske gornjegrajske knjige. Kot generalni vikar je Terpin skrbel za ljubljansko škofijsko knjižnico v Gornjem Gradu; tam se je kmalu po nastopu službe leta 1655 še posebej izkazal s katalogom domala tisočih knjig. Gornji Grad je bil od leta 1140 benediktinski, leta 1463 pa je vsa gornjegrajska dekanija pripadla ljubljanski škofiji kot škofova posest (Simoniti, 1974, 17; Stefan, 1907, 43). Škof Hren je knjižnico utemeljil z zaplembami kranjskega protestantskega čtiva v času Terpinovega rojstva. Zbirko nekoč protestantskih knjig so dopolnili s knjigami ustanovitelja Gornjegrajske knjižnice škofa Hrena, drugih ljubljanskih škofov (Smolik, 1980, 61; Bahor, 2005, 99; Simoniti, 1974, 28), sina 9 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 ljubljanskega škofa Seebacha in Hrenovega strica Gašperja Žitnika. Duplikate iz Gornjegrajske knjižnice so stoletje po Terpinovem popisu predali Semeniški knjižnici, vse ostale knjige pa so leta 1798 v štirih zabojih kar brez seznama prešle v Wildejevo ljubljansko licejsko knjižnico, današnji NUK (Simoniti, 1974, 24; Stefan, 1907, 43). V tej razpravi in njenem poznejšem nadaljevanju se bomo posvetili predvsem prirodoslovnemu delu Gornjegrajske knjižnice s poudarkov na knjigah iz nekdanjih kranjskih protestantskih knjižnic. Dognali bomo, s kakšnimi naravoslovnimi knjigami je imel Terpin opraviti in koliko je mogoče v njih slutiti naravoslovna zanimanja slovenskih protestantov. 2 Terpin in Schönleben: primerjava med najstarejšima slovenskima ohranjenima knjižnima katalogoma Prva slovenska knjižničarja, katerih kataloga sta se ohranila do danes, Terpin in Schönleben, sta si svoje bibliotekarsko znanje pridobila že med študijem. Žal je njuno študijsko gradivo težko opredeliti; knjižničarstvo namreč ni bilo samostojen učni predmet v tedanjih jezuitskih šolah. Schönleben in Terpin sta skoraj sočasno nastopila službi stolnega dekana (2. 6. 1654), oziroma generalnega vikarja v Ljubljani. Poldrugo desetletje sta tesno sodelovala ob skupnih prizadevanjih vse do Schönlebnovega prevzema ribniškega arhidiakonata dne 3. 12. 1669. Ter-pin je Schönlebna dne 12. 7. 1668 prek škofa Rabatte priporočil za mengeškega župnika (Simončič, 1927, 77; Miklavčič, 1967, 237); izmenjevala sta si tudi knjižničarske izkušnje. Terpin je sodelavcu Schönlebnu posodil posamezne gornje-grajske bogoslovne in pravniške knjige leta 1664, 1665 in 28. 4. 1668. Ob izposoji je naslove lastnoročno pisal drugega pod drugim, vrnjeno gradivo pa je vsakokrat sproti prečrtal (Simoniti, 1974, 24; Terpin, 1655, 26r, 26v). Dva ohranjena lista s Terpinovo evidenco izposoje sta najstarejši dokument o delovanju knjižnice na naših tleh. Terpinova pisava je bila veliko bolj priostrena od rokopisa pisarja, ki je po Terpinovem nareku pisal katalog gornjegrajskih knjig leta 1655; tudi v sam katalog je Terpin dodal nekaj lastnoročnih pripomb in dopolnitev s črnilom, ki je danes videti temnejše od pisarjevega. Schönleben je prav tako izposojal knjige iz knjižnice deželnega glavarja Volfa Engelberta Turjaškega, med drugim Valvasorju; žal pa nam ni zapustil pisnih dokumentov o svojem početju. Novi generalni vikar Terpin je leta 1655 sestavil seznam 994 del Gornjegrajske škofovske knjižnice, vendar pri katalogizaciji ni upošteval številnih adligatov. Terpinov popis je najstarejši ohranjeni katalog knjižnice na Slovenskem, če izvzamemo sezname nekaterih slovenskih protestantskih zbirk (Simoniti, 1974, 17). 10 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del Sočasno s Terpinom je Schönleben začel popisovati ljubljansko knjižnico deželnega glavarja Volfa Engelberta Turjaškega. Med letoma 1655 in 1663 (Žargi, 2002, 285), po drugih virih leta 1659 (Pivec Stele, 1971, 94; Dular, 2002, 263), je sestavil prve znane kataloge Volfove knjižnice. Vpisoval je ekslibrise med naslovnice knjig, ki jih je razdelil v devet razredov: teologija, pravo, politika z etiko, zgodovina, filozofija, medicina, matematika z mehaniko, humanistika z retoriko in poezijo ter jezikoslovje. V prvem katalogu je popisal formate, števila zvezkov, kraje in letnice tiska. V drugem katalogu je knjige razporedil po krstnih imenih piscev, v tretjem po naslovih del, četrti katalog pa je bil popis adligatov (Žargi, 2002, 285; Radics, 1878, 14). Ti katalogi danes veljajo za izgubljene, čeprav je predsednik Kmetijske družbe za Kranjsko, Janez Nepomuk baron Buset, po pričevanju svojega vrstnika, barona Jožefa Kalasanca Erberga, »verjetno« imel enega zgodnjih Schönlebnovih katalogov ljubljanske turjaške knjižnice (Reisp, 1989, 38; Uršič, 1975, 133, 216). Oče J. N. Buseta, Jožef Gabrijel pl. Buset (Busset, Buseth, * okoli 1740 Gracarjev Turn; † 1777), je v svoji knjižnici hranil Zwinger-jeve kmetijske metode z latinskimi poljedelskimi ideali Katona starejšega in Varrona s Schönlebnovim ekslibrisom Volfove knjižnice iz leta 1657 (Schönleben, 1668/1762, 395). Danes je dosegljiv le Schönlebnov katalog iz leta 1668, pa še ta le v dopolnjenem prepisu z dne 6. 4. 1762 (Radics, 1878, 14; Žargi, 2002, 286). Schönleben je 415 strani1 dolg seznam razdelil na osemnajst vsebin. Popisal je dobrih trikrat več enot od Terpina, ki je v svojem 24 listov dolgem katalogu ločil petnajst vsebinskih razdelkov. Terpin je, žal, le v posamičnih primerih navedel nekatere od številnih adligatov v posameznih popisanih enotah, Schönleben (1668) pa se je temu sploh izognil. Schönleben je znotraj posameznih vsebinskih razdelkov razvrščal knjige po abecedi imen njihovih piscev, Terpin pa sekundarnega ključa znotraj vsebinskih razdelkov sploh ni uporabil, razen domnevne razporeditve knjig na gornjegrajskih policah. Oba sta začela popisovati pri teoloških knjigah; vendar je Terpin medicino in filozofijo postavil vmes med bogoslovne razdelke, medtem ko se je Schönleben približal danes bolj domači delitvi na bogoslovna, humanistična, prirodoslovna in umetniška dela. Schönlebnovi vsebinski razdelki, ki jih Terpin ni upošteval, so bili povezani z razčlenitvijo matematično-tehničnih oziroma humanističnih ved, Schönleben pa je po drugi strani manj diferenciral bogoslovne vsebine. Oboje je vsekakor pričakovano glede na različna značaja obeh knjižnic. Terpin je popisal manj medicinskih, splošno zgodovinskih ali političnih knjig od Schönlebna, medtem ko je imel opraviti s presenetljivo velikim deležem filozofskih spisov. Terpin je nekaj matematičnih in astronomskih del zapisal na konec oddelka zgo- 1 416. stran poroča o nabavah knjig leta 1761, sledijo pa urbarji in testamenti (Schönleben, 1668/ 1772, 417-764). 11 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 dovine, podobne nedoslednosti pa je zagrešil tudi njegov sodelavec, Schönleben. Filozofsko-medicinska dela v Terpinovem popisu so domala vsa starejša od pol stoletja, zvečine še iz obdobja pred zmago protireformacije, Schönleben pa je popisal več novejših del. Na Gornjem Gradu so imeli tudi nekaj poljedelskih knjig, ki jih je Terpin uvrstil k medicini. Naštel je kar dve knjigi o pridelovanju vina, kot se je za škofijsko knjižnico spodobilo: priročnik veronskega zdravnika Confalonerisa in italijanski prevod poljedelstva Charlesa Estienna (Carola Stephanusa), ki ga je Schönleben popisal med knjigami o gospodarstvu (Schönleben, 1668/1762, 395). V današnjem NUK-u in Semeniški knjižnici je kar nekaj knjig, ki so bile leta 1655 v Gornjem Gradu, a jih Terpin kot tedanje adligate ali iz drugih danes neugotov-ljivih razlogov ni uvrstil v svoj katalog (Simoniti, 1974, 18). Med njimi so: Ges-nerjev slovar, Hvaletova filozofija, alkimiji Lulla (Simoniti, 1974, 36) in Hermesa Trismegistusa (Simoniti, 1974, 34), logika pariškega teologa-kanonika Clich-toveausa s privezom Michaela iz Vratislave, medicina piranskega luteranca Go-inea (Goyneaus) ter metafizika bolonjskega tomista Javellusa iz leta 1555 (Simo-niti, 1974, 37-38, 42). Preglednica 1: Enote Terpinovega seznama gornjegrajskih knjig (1655) (Simoni-ti, 1974, 17-18; Simoniti, 2007, 273) v primerjavi s sočasnima Schönlebnovima katalogoma. Terpinovi vsebinski razdelki, latinski naziv, stran popisa, {tevilo naslovov Schönlebnovi razdelki 1655/59 Schönlebnovi vsebinski razdelki 1668 ({tevilo naslovov) Svetopisemski teksti, Scripturae sacrae, 1r, 19 Bogoslovje Bogoslovje (462 2 Dela cerkvenih o~etov in starej{ih vrhunskih teologov, Sancti patres et ecclesiae doctores, 1v, 53 Kazuistika, Casistae, 3", 19 Pridige, Concionatores, 4r, 77 Teologija, Theologi, 5v, 31 Razlage svetega pisma, Scripturistae, 6v, 93 Kanonsko in civilno pravo, Iuristae, 8v, 159 Pravo Pravo (505)3 2 V začetnem kazalu kataloga: Theologos. V katalogu: Classis 1. Scripturistae, Sancti patres… (Schönleben, 1668/1772, 6 -). 3 V začetnem kazalu kataloga: Juristas. V katalogu: 2. Sacri quam profani iura (Schönleben, 1668/1772, 68 -). 12 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del Terpinovi vsebinski razdelki, latinski naziv, stran popisa, {tevilo naslovov Schönlebnovi razdelki 1655/59 Schönlebnovi vsebinski razdelki 1668 ({tevilo naslovov) Polemi~ni spisi, Controversistae, 12r, 104 Politika z etiko Politika (652)4 Filozofija, Philosophi, 15r, 55 Filozofija Filozofija (85)5 Medicina, Medici, 16v, 19 Medicina; matematika z mehaniko Medicina (92)6; matematika (96)7; arhitektura (48)8; gospodarstvo (20)9; lovstvo (7)10; glasba (9)11 Religiozno meditativni in nabo`ni spisi, Libri spirituales seu ascetici, 17vr, 47 Cerkvena zgodovina, meditativni spisi (146)12 Cerkvena zgodovina, Historici sacri, 18v, 41 Splo{na zgodovina, Historici profani, 20r, 99 Zgodovina Posvetna zgodovina (661 13 Klasiki, slovarji, slovnice, humanisti~na dela, Humanistae, 22r, 149 Humanistika z retoriko in poezijo; filologija Humanisti~ne vede (111)14; poezija (82); filologija (166); leposlovje (74)15; vite{tvo (9)16; ikone-kipi (42)17 Nerabni brevirji, misali, Inutiles, 24v, 9 Skupaj: 994 3257 4 V začetnem kazalu kataloga: Politicos. V katalogu: 3. Politica (etika, politika, polemika, apologija) (Schönleben, 1668/1772, 126 -). 5 Philosophos. 8. (Schönleben, 1668/1772, 337-346). 6 Medicos. 6. (Schönleben, 1668/1772, 313-323). 7 Mathematicos. 7. (Schönleben, 1668/1772, 325-335). 8 Architectos. 12. (Schönleben, 1668/1772, 387-392). 9 Ecconomos. 13. (Schönleben, 1668/1772, 394-395). I 0 Venatories. 14. (Schönleben, 1668/1772, 396). II Musicos. 15. (Schönleben, 1668/1772, 397). 12 Historicos Spirituales et Sacros. V katalogu: 4. Historia sacra aut spiritualia (Schönleben, 1668/1772, 219 -). Po Radicsu (1878, 14) Etika. 13 V začetnem kazalu kataloga: Historicos Mundanos vel Prophanos. V katalogu: 5. Historia mundana vel profana (Schönleben, 1668/1772, 237-311). 14 V začetnem kazalu kataloga: Humanistas. V katalogu: 9. Humanistae (Schönleben, 1668/1772, 347 -). 15 16. Romacinos (Schönleben, 1668/1772, 398 -). 1 6 Jumentarios sive cavallerios. 17. (Schönleben, 1668/1772, 408). 1 7 Icones et Sculptures. 18. (Schönleben, 1668/1772, 410-415). 13 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 SLIKA 1: Terpinov popis medicinskih knjig (Terpin, 1655, 16v, 17r). 14 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del Preglednica 2: Terpinov popis filozofskih knjig z odebeljeno poudarjenimi priimki protestantom naklonjenih piscev. Odebeljena kurziva kaže avtorje knjig iz nekdanjih knjižnic slovenskih protestantov; odebeljeni poševni naslovi so nekoč pripadali posameznim ljubljanskim škofom ali G. Žitniku, odebeljeni naslovi pa so dela drugih katoliških piscev. T ob oznaki strani kaže zapise, ki jih je Terpin naknadno lastnoročno dopisal h koncu vsebinskega razdelka. Oznake so uporabljene v preglednicah 2 do 5. Pisec Naslov Stran Kraj in leto Platon (Prevod Ficina) Opera Platonis. Folio 15' Venetiiis ali Basilleae Palamedes Tabula seu index In opera Arlis 15" 1561. Venetiis: Vincenzo Valgrisi (Simoniti, 1974, 42) Johannes Versor Qua's (Questionis) Versoris metaphysica & libri physic. Belo 15' 1486. Coloniae Lambertus de Monte (von Herrenberg) De Anima Arlis. Folio, belo 15" 1494. Coloniae. Boetis (Boethius, Anicije Manilaj Severin) De consolata philosophiae manu scriptu in folio 15" Prva polovica 15. stoletja (Kos, Stele, 1931, 90; NUK-R 51) Camutius De amore philoso. Folio coreo rubro 15' 1574. Viennae (Simoniti, 1974, 41) Joa(nnes) Versor Qua Versoris quas in lib: phys. folio 15' 1489. Coloniae: Henric Quentel; 1497 Javellus, Chrysostomus In Morale Aristotelis et Platon Philosophica 15' 1546, 1646, 1651. Lugduni: De la Garde Platon Philosophica. folio, belo 15' Thomas Aquina Arlis in fol 15" 1563. Venetiis (Smoniti, 1974, 37) Carvisius18 In Logica exposito in folio 15v 1561. Venetiis (Simoniti (1974, 32) pomotoma navaja leto 1507) Thomas Aquina In Logica Arlis 15v Coloniae ali Moguntiae Burleus In libr. Aathy. In folio 15v 1521. Venetiis (Simoniti, 1974, 32) Av(erro)eKsw In Metaphysica Aristotelis 8o 15v Veltkirch (Velchirchig) In libros Phys. 8o 15v 1538. Erfurdiae Joannes Argyropoulos (Argiopoli) Questione de Anima Aristotelis Sive Tab comp. 15v 1500. Venetiis: Pentius Wildenberg, Heronymus Totis (sic!) h(uma)nae philo: (sophiae) partes tres. 8 belo 15v 1555. Basileae: Oporni 18 Lombardijski profesor, ki je leta 1548 v Milanu objavil še dialektiko. 19 Bržkone ena od Zimarovih beneških preglednic Aristotelovih in Averroesovih del. Schönleben je leta 1668 pri Volfu Engelbertu Turjaškemu katalogiziral izdajo iz leta 1562 (Schönleben, 1668/ 1772, 337). 15 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 Pisec Naslov Stran Kraj in leto Simczer, Friderici In octo libros physicorum Aristotelis 15vv 1500?. Venetiis: Jacobus Pentius Scarlichi, Rajnald Manu scripta philosophia in tres partes divisa 15v 1606-1608. Gradec (NUK-R 99; NUK-R 215) In Arlis lib. Manuscripta 15» Hispani, Petri Logica. 4 belo 15» 1516. Viennae Hispani, Petri Tractat in Logica. 4 15» 1496. Coloniae Porphiris (Feničan) Isagoge Porphiris. 4 belo 15v 1550. Viennae (Simoniti, 1974, 43) Melanchthon, Philipp Questione de Anima et qua Dialecticae20 15v Vittebergae Mantuanus, Petrus (de Alboinis de Mantova) Logica: Offredus Apollinaris: De primo et ultimo istanti. 15v 1482. Venetiis (Simoniti, 1974, 38, Gspan, Badali}, 1957) Georges Bruxelles Summula in quarto. Belo 15» 1515. Lugduni (Simoniti, 1974, 33) Aristotel manuscript, nevezan 15v Enako 15» Radlizis (Radlič) Dialectica et ad Logicam introductionis. 4 manuscript 15v 1570. Viennae (Simoniti, 1974, 39; Siminiti, 2007, 341-342) Albertus Magnus Tractat. Opponendi et respondendi Alberti Magni. 4. vezano 15» 1498. Coloniae: Quentel Tittelmann, Franciscus21 Dialectica. 8 15v 1544. Paris (Simoniti, 1974, 39) Aristotel Organ. Ar(istote)lis, Libr: priorum, et topi. 15» 1612?. Venetiis: Brunioli (Aristotel) Dialectica et ibidem a(r)lias (=Aristotelis) 16' (Aristotel) Dialectica (cenena izdaja) 16' Javellus, Chrysostomus In Logica (Aristotelis) commentaria 16' 1555. Lugduni ali 1560. Venetiis Joa. Casarei (Case) Dialectica 16' 1613. Francofurti Aristotel Dialectica Ar()lis 16' 1564. Lugduni: Gryphius Anonimno Dialectica Authoris incerti. 16' Reisch, Gregorius Margarita philosophica (nova) 16" 1508. Argentorati: Joannes Grüninger Aristotel Aethica libri 16" 1560. Lugduni (Simoniti, 1974, 37) g(quarto?) ibidem. (Heingarten; Schleusinger) Tractatus de cometis (materia) 16" 1474. Venetii: Aurl (Gspan, Badali}. 1957, 156; Wilde. 1803, 121) 20 Privez dveh Melanchthonovih del, ena redkih omemb adligatov v Terpinovem katalogu. Med adligati je bila tudi Medlerjeva aritmetika, ki pa je Trpin ni navedel. 21 Tittelmannove krščanske misterije (1555) je za Gornjegrajsko knjižnico nabavil škof Janez Tavčar (Simoniti, 1974, 40). 16 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del Pisec Naslov Stran Kraj in leto Coimbricensis (jezuiti) Octo lib. Phys. 4 16' 1606. Venetiis ali 1609. Coloniae Coimbricensis (jezuiti) In 4 libros de Coelo. 4 16' Agricola, Rodolphus Commentaria in Dialectica Aristotelis. 4 16' Coloniae? Vivis (Vives) Valentini Joannis Ludovici) Joa: Lud: Vivis De (anima) Aristotelisetvita libri tres. 4 16" 1568. Basileae Lipsius Manuductio ad Philosophia. 4 Tab. Črna 16' 1610. Antverpiae Agricola, Rodolphus De inventione Dialectica et simul. Institu(di)nes eiusdem 16' 1521. Strasbourg: Joannes Knoblouchus Toledo, Francisco (Francisci Toledi. S.J.) In Octo Libros (Aristotelis de) Physica 16" 1578. Venetiis: Juntas (samo ekslibris ljubljanskih avgu{tincev-eremitov) Toledo, Francisco (Francisci Toledi) Tres libri de Aristotelis Anima 16" Coloniae, Venetiis? Ziegler, Jakob; Plinij Astronomia Plinis. 4. belo 16r T 1531. Basileae: Henric Petr Massario, Francesco; Plinij In nonum Plinii de naturali 16r T 1537. Basileae: Froben (T Gregorius, Petrus Tholsanus De Syntaxi. 8. belo 16r T 1610. Coloniae Petrarka (Petrarca), Francesco De remedies Utrisque fortuanae. Folio 16r T 1532. Lipsiae: Steiner Preglednica 3: Medicinske knjige v Terpinovem popisu. Pisec Naslov Stran Kraj in leto Avicenna De Medicina libri 1 et 2. folio 16» 1490. Venetiis (Gspan, Badali}, 1957, 71, 105) Avicenna Liber tertis similitate. Vezano 16» 1570. Parisiis: Juven Avicenna Liber quarto de febribis & similiter. folio, vezano 16» Privez Mafiolg=Matiosis In quator libris deascoridis de herbis 16» Begardi, Philippus Index sanitatis Germ. Folio, rde~e 16» 1534/9. Worms: Wagner Silvaticus, Matthaeus. Liber pandectarum medicinae. Ed. Mattheaus Moretus. 16» Okoli 1480. Vincentiae: Hermann Lichtenstein (Simoniti, 1974, 64, 71; Gspan, Badali}. 1957, 230-231) Mesene, Joa. De Morbis et medicinis co()ru. 16» Musa, Anton Exam()a. Siruporu. 8. scripta (rokopis) 16» 17 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 Pisec Naslov Stran Kraj in leto Plinij, Gaius Cecilius Secundus starejši Historia naturalis. Folio 16» 1535, 1536. Venetiis Katon starej{i; Marcus Terentius Varron; Palladis Opera Agricultio 16» 1549. Basileae Galen, Klavdij De alimentorum facultatibus. Belo 17' 1549, 1556. Lugduni Gallus, Carol De febribus. 8. belo 17' 1600. Ferrariae : Victor Baldun Philaretus De pulsibus et urinis 17' 1533. Basileae Plinij, Gaius Cecilius Secundus starejši Historia naturalis. 8. rde~e 17' Stephano, Carol; Liebholdt (Libaltus, Liébault), Joa. Quindecim Libri… de Agricultura 17" Decres (De Crescensi), Peter Agricultura 17' 1538, 1548. Basileae: Petri Confaloneris, (Johan Baptistae) De naa vini in octavo (De vini natura. 8) 17" 1535. Basileae: Joan. Babel; Venetiis: Herede O. Scot Dodones Herbarium. Folio. Belo 17' 1583. Antverpiae Fiovarandis (Fioravanti), Leonardo Medicis 17r T 1619. Franckfurt? Petrarcha, Francesco De Utrisque folio (pre~rtano) 17r T Preglednica 4: Tehniške, vojaške in naravoslovno-matematične knjige, ki jih je Terpin popisal ob zaključku oddelka za zgodovino in knjige o jezuitih v oddelku za cerkveno zgodovino. Pisec Naslov Stran Kraj in leto Architectura et eius diversa deliaoder22 21v De instrumenti bellici delineaori 21v Savermanus (Savorgnano), Mario De arti Militari 21» 1599, 1614. Venetiis: Combi Jordan, Gregor. Theatr. Coeli et Terra 21» 1591. Coloniae (duplikat) Bordini, Fran. Quas et respo. Matematica 21» 1573. Bononiae: Benacci Padovani, Giovanni Viridarium Mathematicorum. 4 21v 1563. Venetiis (Benetke): Bologni Zalter Ziegler, Jakob Ziegleri comment. In lib. 2 Plinii de Astronomia 21v 1531. Basileae: Henric Petri 22 Morda: 1537, 1551. Sebastian Serlio. Lyon. 18 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del Pisec Naslov Stran Kraj in leto (Zwinger, Theodor)23 Theatri vitae humanae toms 1- 2. 3 anno in fol. Tab. Lig 2 in 3 21v 1565, 1571. Basileae: Froben Orlandini, Nicolaus Historia Soc. Jesu. Regula 19v Historici sacri 1615. Coloniae: Anton Hierat Preglednica 5: Prirodoslovne knjige, ki jih najdemo tako v Terpinovem (1655) kot v Schönlebnovem (1668/1762) katalogu. Pisec Naslov dela T/S Stran T/ S Kraj in leto T/S Wildenberg Totius philosophiae humanae 15v / 341 1555. Basel/ 1571. Base Katon, Varron Opera Agricultio 16v / 395 1549. Leyden/ 1576. Base Zwinger, Theodor Vita Humani 21v / 374 1565/1571. Basel/1565 Basel Estienne, Charles; Liébault, Jean XV Buchen von der Feld Bau / Agricoltura 17r / 395 1609. Torino/ 1588. Strasbourg 3 Knjige ljubljanskih protestantov v Terpinovi oskrbi Terpin se je do zrelih let zanimal za prirodoslovne vede; spodbude je črpal iz izobrazbe pridobljene na jezuitski univerzi v Gradcu. Gornjegrajski knjižnici je priložil celo nekaj del iz lastne knjižnice, ki jih je svoje čase bržkone uporabljal za študij pri Rocci. Leta 1650 je kot braslovški župnik vpisal svoj ekslibris na naslovnico več kot poldrugo stoletje stare Boethiusove Aritmetike, privezane ob nekaj desetletij mlajše knjige in starejše inkunabule (Gspan, Badalić, 1957, 118). Boethiusova filozofsko-fizikalna razmišljanja De consolatione, eno najbolj priljubljenih knjig na tedanjem Kranjskem, je Terpin v Gornjegrajski knjižnici katalogiziral kot rokopis (Terpin, 1655, 15r). Terpin je bil lastnik svoje knjižnice in obenem knjižničar svojim nadrejenim, podobno kot Schönleben. V Gornjegrajsko postojanko so prenesli številna dela iz knjižnice kranjskih (protestantskih) stanov, kjer je bila med drugim zbrana zapuščina protestantskih šolnikov: Ljubljančana Lenarta, njegovega sina Samuela Budina in 274 knjig Primoža, pozneje Felicijana Trubarja. P. Trubar je po prodaji svoje ljubljanske hiše leta 1569 23 Knjigo s podobnim naslovom je objavil antwerpenski nadškof Laurent Beyerlinck, ki je z zapuščino 852 knjig po smrti utemeljil knjižnico svoje Alma mater v Leuvnu. 19 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 SLIKA 2: Začetek popisa knjig pokojnega Georga Langenmantla (1620) v Thurnu nad Brestanico, kjer je na prvem mestu Trubarjev prevod Novega Testamenta, na drugem Dalmatinova Biblija, na šestem pa Trubarjev prevod Luthrove Hišne Postile (Inventarium (StLA-H, Schuber 608, Heft 2, 111v)). 20 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del SLIKA 3: Konec popisa knjig pokojnega Franca Adama Langenmantla, Georgo-vega nečaka, graščaka v Kostelu (1681); Dalmatinova slovenska Biblija je na 25. mestu (Inventarium uber weillandt dess Wollgebornen Herrn Herrn Franz Adam Langenmantl, 1681 (AS, Zapuščinski inventar, Lit. L, fasc. XXIX, št. 27. št. 1, stran 40)). skrinjo s knjigami podaril kranjski »deželi in cerkvi« (Rajhman, 1982, 4: 210) kot osnovo za stanovsko knjižnico ali celo prvo javno biblioteko na slovenskih tleh. Deželni stanovi so zbirko še dopolnjevali. Felicijan je knjige dokončno oddal deželnim stanovom kmalu po letu 1591 (Simoniti, 1974, 25; AS 2, Stan. A. 1, fas-cikel 54/7, snopič 2, strani 403-415). Leta 1604 so plemiči Deželnih stanov brez haska poskusili knjige v sodih pretihotapiti v protestantske nemške dežele (Si-moniti, 1974, 28). Del njihove tedaj zaplenjene knjižnice so zažgali, del predali jezuitom leta 1604 in 1616/17 (Simoniti, 1974, 28, 46; Baraga, 2003, 80), ostanek pa je istočasno romal v Gornjegrajsko škofovsko knjižnico (Simoniti, 1974, 25). Seveda so plemiči veliko Trubarjevega in Dalmatinovega protestantskega čtiva shranili doma, denimo baroni Langenmantli na svojih gradovih v Thurnu nad Brestanico ter Kostelu. 21 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 Ne vemo, ali so večino nekoč P. Trubarjevih knjig izročili ognju, jezuitom ali pa na Gornji Grad. V obeh zadnjih primerih so knjige danes v NUK-u. V drugem primeru jih je nekaj lahko zgorelo 28. 6. 1774 (Rajhman, 1982, 4: 210), po tretji inačici pa so jih predali Francu Wildeju v licejsko knjižnico četrt stoletja po požaru, potem ko je ljubljanski škof Herberstein dovolil prenos gornjegrajskih knjig leta 1784 (Simoniti, 1974, 24; Kos, Stelč, 1931, 88). Vsekakor je vsaj Dalmatinova Biblija s P. Trubarjevim lastniškim vpisom danes v knjižnici Frančiškanskega samostana pri ljubljanskem Tromostovju24 . NekaterE knjige ljubljanskih protestantov so v NUK prišle preko samostana ljubljanskih avguštincev-eremi-tov ali celo prek knjižnice Žige Zoisa (Simoniti, 1974, 26, 29); očitno je marsikatera vendarle ušla budnemu očesu jeznih oblastnikov. 3 Zaključek Knjige ljubljanskih protestantov tako, požigom navkljub, niso prav vse šle v nič; vsaj nekatere so raje obogatile knjižnice njihovih katoliških nasprotnikov. Ljubljanski protestanti so kupovali knjige pod vplivom svojih varuhov iz najpomembnejših kranjskih družin, ki so se tudi sami ponašali z odličnimi zbirkami. Posamezne pomembne knjige iz Terpinovega kataloga bomo opisali v drugem delu te razprave. Terpina štejemo med najbolj učene duhovnike iz škofjeloške okolice; znanje in Vaccanova podpora sta mu omogočili strm vzpon v protireformacijski katoliški hierarhiji takoj po koncu tridesetletne vojne morije. Med študijem pri jezuitih v Gradcu si je pridobil osnovna knjižničarska znanja. Še posebej se je izkazal kot vikar učenega škofa Rabatte, ki se je pred prevzemom ljubljanske škofovske mitre uveljavil kot nadvojvodov vzgojitelj na Dunaju. Terpin je postal izredno uspešen knjižničar, cerkveni uradnik in celo podpornik slovenskega pisanja. Skrbel je za številne gornjegrajske zaklade protestantskih in katoliških prirodoslovcev. Nekaj naravoslovnih knjig si je kupil osebno za svoje študijske namene, druge so bile dediščina ljubljanskih protestantov. Zanimive primerke je prispeval sin škofa Seebacha, veliko knjig pa so zbrali Žitnik, njegov nečak Hren in drugi ljubljanski škofje. Terpinov popis je najboljša sled za nekdanjimi protestantskimi in celo Trubarjevimi ljubljanskimi knjigami, katerih natančnega popisa v Trubarjevem letu 2008 še nimamo. Terpinovo knjižničarsko delo ni bilo osamljeno med njegovimi rojaki; domala istočasno je njegovemu podoben katalog sestavil Terpinov sodelavec Schönleben za deželnega glavarja Volfa Engelberta Turjaškega. Prvi Schönlebnovi katalo- 24 Sporočilo mag. Jasne Hrovat, Rokopisni oddelek NUK-a, 14. 12. 2006. 22 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del gi se niso ohranili; na voljo je le poznejša inačica (1668) v prepisu iz leta 1772. Terpin in Schönleben sta se pri svojem knjižničarskem delu držala smernic -pridobljenih med študijem na habsburških univerzah. Čeprav uradno nista imela knjižničarskih izkušenj pred letom 1655, sta njuna kataloga sad skupnih prizadevanj ob vplivih jezuitskih učiteljev v Gradcu, Linzu, Passauu in na Dunaju, kjer se je izobraževal Schönleben; učna leta manj premožnega Terpina (Simončič, 1927, 5) so bila omejena zgolj na Gradec. Schönleben je tik pred nastopom knjižničarske službe pri deželnem glavarju doktoriral iz bogoslovja v Padovi dne 19. 12. 1653 (Smolik, 1970, 237; Uršič, 1975, 118); od tam je prinesel dodatna sodobna knjižničarska znanja, da bi jih že čez nekaj mesecev uporabil v Ljubljani. Po Terpinu se ni več nihče lotil novega kataloga Gornjegrajskih knjig; tako jih je Wilde (1798) po Linhartovih (24. 5. 1784) in deželnih urgencah dobil kar brez popisa. Linhartov predlog za ustanovitev javne knjižnice celo kaže (24. 5. 1784), da Linhart ni vedel za Terpinov katalog; prepričan je bil, da so gornjegrajske knjige že dve stoletji nepopisane (Simoniti, 1974, 24; Simoniti, 2007, 337; Stefan, 1907, 43). Okrajšave AS – Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. AS 2, Stan. A. 1 – Deželni stanovi za Kranjsko, 1- registratura. NM – Signature knjižnice Narodnega Muzeja v Ljubljani. NUK – Signature Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. S – Schönleben, Janez Ludvik. 1668 (prepis iz leta 1762). Catalogus Sive Reperto-rium omnium Librorum Bibliothecae Illustrissimi et excellentissimi Domini Domini Wolffgangi Engelberti R:I: Comitis ab Auersperg, et Gottschee, Domini in Schön= et Seisenberg, inclit: Carniola Ducatus, et Marchia Slavica Supremi, ac hereditoris Mareschalli, et Cameraris, ac Caes: Mais: actualis Cameraris et Con-siliaris intimi, Provincia Capitanei Supremi, et Continui Deputatorum Praesivi ec: In Clases Decem et octo divisus A:R:D:g:E:N:E:D:D:C:S:B: Anno Domini 1668. (Haus-, Hof- und Staats-archiv, Dep. Fürstlich Auerspergsches Archiv (HHStA, FAA), VII Laibach, A 14/4 conv. 1 Laibach-Fürstenhof 1729-1895, Dunaj, Minoritenplatz 1, str. 1-431). SK – Signature Semeniške knjižnice v Ljubljani. T - Terpin, Filip. 1655. Index librorum et authorum bibliothecae Oberburgensis excellentissimi et reverendissimi principis episcopi Labacensis conscriptus per reverendum dominum Philippum Terpin vicarium generalem anno 1655 (NŠALj, Škofijski arhiv (Ljubljana). Kapiteljski arhiv, Fascikel 96/14). 23 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 V – Vode, Jožef. 1798. Abecedni avtorski katalog knjižnice Jožefa Kalasanca Er-berga = Verzeichnis der Bücher in der freiherrl/ichen/ Erbergischen Bibliothek am d. J. 1798 (AS 730, GrA, I Gospostvo Dol (Lustthaler Archiv), knjigi 17 in 18)). W - Wilde, Franz. 1803. Catalogi Librorum Bibliothecae Publicae Lycei Labacen-sis in Ducatu Carnioliae. Alphabethisches literarisches Verzeichnis der in der Laybacher Lycealbibliothek vorhandenen Werke (NUK. Rokopisni oddelek). Viri 1. Pseudo-Aristotelis. Druga polovica 14. stoletja. Incipit liber secreti secretorum Aristoteli ad Alexandiam regem Magnum… 2-14; Anonimno. Circulus excentricus x in suo deferente. 14-16v; Albertus Magnus. Liber recapitulationis (sic!) astronomie et nigromantie conpositus a fratre Alberto episcopo Ratisponense. Occasione quorundam librorum interrogatio de negotatione. 16v-23; Albertus Magnus. Incipit tractatus fratris Alberti de artibus et operacionibus in naturalibus. Phylosophus Arystotiles ix nevitabilem iniquitatem. 23-35v; … sexualis… 35v-43; De natura animalium… Democritius… 43v-73 (T, NUK-R 23, 73 listov, exlibris Sum Thomae et Andreae Chrön fratrum; gornjegrajski ekslibris). 2. Boethius, Anicije Manilaj Severin. Prva polovica 15. stoletja. De philosophiae consolasionis… 1v-77; Pseudo-Boethius. Tractatus de disciplina scolarium. 77v-107. (Komentar) De consolatione philosophiae. 110-192v; (Komentar) De disciplina scolarium. 194-226; abecedni indeks prvih dveh spisov. 226v -227v (T, NUK-R 51; ex libris illustrissimi principis episcopi Labacensis eiusque bibliothecae Oberburgensis). 3. Radlič (Radlizis), Baltazar; Rimel, Stefan. 9. 2. 1570. In Dialecticam Aristotelis annotationes... ad Logicam introductionis... professoris Stefanum Rimelium S.J. Viennae (T, NUK-R 275, 172 lista 8o). 4. Scarlichi, Rajnald; Vintana, Luca. 1606-1608. Tractatus in Universam Aristotelis Logicam a R(everendo) P(atre) Lica It(alo) Vintana e Societate Jesu Philosophiae Doctore et eiusdem in Alma Grace(n)si Academia Professore Ordinario Traditus. Exceptus a Reinaldo Scarlichio Italo inchoatus Anno d(omi)ni 1606 die Secunda Januarii hoda 9a ma(uti)na (NUK-R 99, 196 listov 8o); Manjka: Disputatio I-VI Physica generalis… anno 1607; Disputatio VII. Complectens ea, quae in 4 libris Meteorum Ar(istote)lis tractantur (2r-20r); Disputatio octava de iis qiae in 1. libro Ar(istote)lis de ortu et interitu disseruntur. (20v-49r); Disputatio nona. Commentarius in ea II. libro de genearatione et corruptione Ar(istote)les tractat. (49r-73r); Tractatu Ar(istote)lis in libros de anima. (73r-213r); Disputatio in libros Aristotelis metaphysicos. (216v-254r) (NUK-R 215, 257 listov 8o) (Rajnaldi Scarlichii manu scripta philosophia in tres partes divisa. Gradec) (T). 24 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del 5. Simončič, Pavel. 1927. Filip Terpin. Disertacija. Tipkopis (Teološka fakulteta v Ljubljani-67). Literatura 1. Agricola, Rodolphus. 1521. Rodolphi Agricolae Phrisii de inventione dialectica libri tres. Argentinae: Joannes Knoblouchus. Ponatisi: 1535… cum scholiis Johannis Matthaei Phirissemii: et marginalibus annotationibus nunc auctis passimm ac recognitis, sublatim etiam multis erroribus, qui cum in Ridolpho ipso, tum etiam in scholiis hactenus animadversi non fuere. Coloniae: Eucharius Agripinas (NUK-4779); 1539… per Alardum Aem. Stelredamum accuratius… Coloniae: Ioannes Gymnicus (NUK-5217) (T); 1539. Parisis: Christian Wechel; 1557 Coloniae; 1567 Venetia: Giovanni Bariletto; 1579. Coloniae: Gymnicus. 2. Albertus Magnus. 1498. Pulcerrimus tractatus de modo opponendi er r(espo)ndendi… argumetantiu acuta. Ne in laqueu indicat seductiois erroris… Coloniae: Quentel (T, 31 listov). 3. Andritsch, Johann. 1977. Die Matrikel der Universität Graz Band 1 (1586-1630). Graz: Akademische Druck- und Verlagsanstalt. 4. Aquinas (Akvinski), Thomas. 1563. In libros Ethicorum Aristoteli ad Nicomachum expositio, Venetiis (NUK-6889, T). 5. Aquinas (Akvinski), Thomas. 1616. Joannis Sanchiez Sedegno Ord. Praedicatotium, etc. Quaestione ad universam Aristotelis logicam … angelici Doctoris D. Thomae Aquinatis... Moguntuae: Joannis Crithii (NUK-5120) (T). 6. Aristotel. 1560. Ethicorum ad Nicomachum libri X. Lugduni (T, NUK-664). 7. Aristotel; De Monte (Herrenberg, Domini), Lambertus. 1493. Copulata super octo libros Physicorum Aristotelis iuxta doctrinam Thomae de Aquino. Köln. Ponatis: 1498. Köln: Heinrich Quentell (NUK-468). Privezano: De Monte, Lambertus. 1498. Copulata super tres libros Aristotelis De anima iuxta doctrinam Thomae de Aquino (NUK-18124). Privezano: De Monte, Lambertus. 1494. Positiones circa libros Physicorum et De anima Aristotelis. Coloniae: Henric Quentel (NUK-18125). Privezano : De Monte, Lambertus. Sine dato. Quaestio quid de salvatione Aristotelis dici potest (Quaestio magistralis de salvatione Aristotelis) (NUK-18126) »Ex Bibliotheca Joannis Baptistae a Seepach«; »Ex libris ilustrissimi principis Episcopi Labacensis Bibliothecae Oberburgensis« (T). 8. Aristotel; Argyropoulos, Joannes. 23. 10. 1500. Questiones de utiles librorum de anima cum adjectione textus novae translationis Joannis Argypopoli Bisamti Cirai questiones. Cum additiones Wolfgangi Mosnauer (Aristoteli stres de anima libri per Joannem Argyropylum e greco in latinum traducti). Venetiis: Jacobus Pentius de Leuco, Leonard Alantse, Mosnauer (NUK-Ti 18123, privezan nedatiran: Aristoteles. Physica. Veinnae in drugo). Ponatisi Aristotelove De Anima: 1508. Venetiis: Jacobus Pentius de Leuco, Leonard Alantse Viennensis (NUK-R 25 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 20835; NUK-18123/adligat); 1572. Venetiis: Seminatis (NUK-20999); 1606. Venezia: Jacob Vincent, Ricciardi Almadini (NUK-18130); 1626. Viennae. Caspar ab Rath (NUK-18131) (T). 9. Aristotel. 15??, 1612. Organum, sive Logica. Priorum resolutoriorum libri duo. Topicoru(m) libri octo. Venetiis: Joach. Brunioli (T, NUK-21002). 10. Aristotel. 1550, 1551, 1552, 1553. Topicorum libri VIII, in usum studiosorum dialectices excusi. Viennae: Zimmermann (NUK-743; NUK-6754; NUK-6915; NUK-6903; NUK-6904; NUK-6905); 1564. Dialectica, Boethio Severino interprete, adjectis A. Politani… Lugduni: Gryphius (NUK-665) (T). 11. Avicenna. 6. 11. 1489. Canonis Avicenae libri I. II. III. IV. et V. Venetiis: Dionys Bononcin (NUK-11294); 1490. Libri quinque canonum. Venetiis: Scot (T, NUK-11453, Seebachov ekslibris); 1608. Avicenna Arabum medicorum principis. Ea Gerardi Cremonensis versione, et Andreae Alapagi castigatione. A. Jo. Casteo, et Jo. Raulo Mongio annotationibus… Venetiis: Juntas (NUK-11817); 1611. Canonis. Vincentiae: Francisci Leni (NUK-21363). 12. Avicenna; Galen; Ferrari. 1573. De regulis medicinae libri tres. Venetiis: Camille & Rutile Borgomini (T). 13. Avicenna; Santorio, Santorio; Gherardo. 1646. Sanctorii Sanctorii Commentaria in primum fen, primi libri canonis Avicennae… Venetiis: Marc Antoni Brogiolli (T). 14. Avicenna; Cinquarbres, Jean. 1570. Libri tertii Fen secunda, quae Latine ex synonymo Hebraico Opo Ophan reddi potest, intuitus, sive rotundus sermo secundus, qui est de aegritudinibus nervorum, tractatu uno contentus, ad fidem codicis Hebraici Latinus factus. Parisiis: Martin Juven (T). 15. Bahor, Stanislav. 2005. Samostanske knjižnice na Dolenjskem. Cistercijanska opatija Stična. Rast. 66/1: 93-112. 16. Baraga, France (ur.). 2003. Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596-1691). Historia annua Colegii Societatis Jesu Labacensis. Ljubljana: Družina. 17. Begardi, Philippus. 1534. Index sanitatis. Eyn schöns und vast nützlichs Büchlin, genant Zegger der Gesundtheyt, denjhenen, so kranck seind, und nit Wissens haben, wie, wo und nit was mahhen sie widerumb bekommen mögen und erlangen recht vilkommende Gesuntheyt zu Trost gemacht und an. Tag geben. Durch Philippum Begardi der Freienkunst vu Atznei Doctorem der Zeit der l. k. Reichtstatt. Vormbs Phys. und Liebartzet … Wormbs: Sebastian Wagner (NUK-11845). Ponatis: 1539. Wormbs: Wagner (T, NUK-11852). 18. Boethius, Anicije Manilaj Severin. 1488. (De Institutione) Arithmetica, duobus discreta libris: adjecto commentario, mysticam numerorum applicationem perstrigente declarata. Venetia/Augusta Vindelicorum: Erhard Rotdolt (T, NUK-950, ex libris Segr. Philipi Terpini exlib. 1650; poznejša paginacija listov). Privezi: Vögelin (Voegelin), Johann. 1528 (1521, 1530). Elementale geometricum, ex Euclidis geometria a Johanne Voegelin Hallpronnesi (Haylpronnesi) collegia civiss collegi 26 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del Vienensi ad omnium mathematices candidatorum utilitatem decerptum. Vindobonae/Brascani: Joan Singrenius (NUK-951); Anonimno. 1486. Chiromatia scientia. Venetis: Benalivi (NUK-952); Scot, Michael. 1477. Liber Physiognominae. Venetiis (NUK-953); Seneka, Lucius Anneaus mlajši (psevdo). 1515 ali 1509. De remediis fortuitorum (seu de miseriis hominis; L. Annaei Senecae ad Gallionem de (causis et) remediis fortuitorum liber). Lipsiae: Jac. Thanner (NUK-954); Proba, Falconia. Sine dato. Problemato Carmina (Cento virgilianus; Probae Falconiae Centonis Clarissimae foeminae excerptum e Maronis Carminibus ad testimonium veteris novique instrumenti opusculum a Divo Hieronymo comprobatum). Venetiis (NUK-955)). Ponatis: Ruffus, Girardus (ur.). 1521. Parisiis: Simon Colinoeum. 19. Boethius, Anicije Manilaj Severin. Pred 6. 3. 1491. De philosophia consolata cum commento Pseudo-Thomae Aquinas. – Compendiosa consolationis resumptio. Argentinae: Johann Prüss (NUK-4567). Ponatis: 1521. De philosophia consolata. Viennae (NUK-963, Ekslibris: Johannis Stephani Floriantschich de Grienfeldt; 50 nepaginiranih listov; Privezano za: Justini (Iustini). 1512. Justini nobilissimi Historici in Trogium Pompeum libri quadraginta quator. Viennae (NUK-962); Tretji adligat: Anonimno. 1520. Computus novus et ecclesiasticum totus fere astronomiae fundamentum pulcherrimum continens, clerico non minus utilis quam necessarius, cum additionibus quibusdam noviter apressis. Vennae Panoniae: Jo. Singrenius (NUK-964, najmanj šesta izdaja, prvič tiskano na Dunaju leta 1512, urednika Peter Krakovski, Petrus Cracoviensis v izdaji 1513. Landshut: Weyssenburger). Ponatis Boethiusa: 1682. Anicii Manlii Torquati Severini Boetii De consolatione philosophiae; libri V. opus omni seculo summe, nullo satis depraedicatum, ipsa aeternitate dignissimum: non solum ethico-philosophicum, verum & dogmatico-theologicum, quodtam animo sub utraque fortuna firmando; quam gravissimis contraversiis decidendis, unice deservit… Labaci: Joan Baptista Mayr (V, NM-1066, 242 strani, bakrorezi, 14 cm) (T). 20. Bordini, Francesco. 1573. Francisci Bordini Corrigiensis artium, et medicinae doct. Bonon., publici mathematici: Quaesitorum, et responsorum mathematicae disciplinae ad totius universi cognitionem spectantium chilias. Ex quibus, quae ad sphere, cosmographiae, geographiae, theoricarumque; planmetarum, aliarumque; affinium scientarum universalem attinent contemplationem, exactissimč, et brevissimč explicantur. Bononiae: Alessandro Benacci (T, NUK-4195, 194 strani, 4o). Adligat: Erber, Joan. 1526. Carmen de duodecimi zodiaci signi. Norimbergae: Katarina žena Teodora Gerlach, J. Montana. 21. Burleus, Gualtherus. 1521. Expositio super decem libros Ethicorum Aristotelis. Venetiis (NUK-5049, Seebachov exlibris, T). 22. Camutius, Andreas. 1574. De amore atque felicitate librum novem. Viennae: Stefan Creutzer (T, NUK-4402, s tiskarjevim posvetilom G. Žitniku). 23. Carvisius, Stephanus Finarensis. 1507. Catena aurea in totam logicam. Venetiis. Ponatis: 1561. Catena aurea in totam logicam, cum ejus familiari expositione A Stephano Carvisio Finariensi Ordinis Praedicatorum edita. Ad mentam omnium interpretum tam Graecorum quam Latinorum quam plurimam perutilis. Tam miro 27 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 ac facili ordine in duos tomos cum objectionibus responsionibus caeterisque regulis in hac facultate conducentibus, distincta, ut ad Physicam, Metaphysicam Matematicamque scientiam consequendam nihil amplius desiderari possit. Cum indice copiosissimo. Venetiis: Ludovic Avanti (T, NUK-4395, Seebachov exlibris). 24. Case, John. 1592. Summa veterum interpretum in universam dialecticam Aristotelis quam vere falsove Ramus in Aristotelem invehatur, oftendens. Auctore Ioanne Cas Oxoniensi, olim Collegij D. Ioannis Prursoris socio. Oxoniae: Joseph Barnes. Ponatisa: 1598. Oxoniae: Joseph Barnes; 1613. Francoforti: Nicolai Hoffmann, Peter Kopff (T). 25. Clichtoveaus, Iodocus. 1500. In hoc opusculo he continentur introductiones in terminos, In artium divisionem, In suppositiones, In predicabilia, In dvisiones, In predicamenta, In librum de enunciatione… (In terminorum cognitionem introductio, cum altera de artium divisione introductio, Iacobi Fabri Stapulensis introductiones logicales…) Parisorum Lutetitia: Thoma Pöseto (NUK-5221). Adligat: Michael de Vratislavia. 1515. Introductiorum dyalecticae. Argentianae (T, NUK-5222, Radličev ekslibris). Ponatis Clichtoveja: 1538. Lugdunui: Dionys Harsi. 26. Confaloneris, Johan Baptistae. 1535…Confaloneri Veronensis philosophi ac medici consummatissimi De vini natura: ejusque alendi ac medendi facultate, modis omnibus absolutissima disquisitio. Basileae: Joan. Babel; Venetiis: Herede O. Scot (T, 75 listov). 27. Coimbra-jezuiti. 1606. Commentariorum Collegii Conimbricensis Societatis Jesu in oocto libros Physicorum Aristotelis Stagiritae… Venetiis: Jacob Vinceni & Ricciard Amadini. Ponatis: 1609. Coloniae: Lazar Zetzner (T). 28. Coimbra-jezuiti. 1603. Commentariorij Collegij Conimbricensis, Societatis Jesu, in quator libros de coelo, Meteorologicos & Parva naturalia, Aristotelis Stagiritae … Coloniae: Lazar Zetzner. Ponatis. 1606. Venetiis: Jacob Vinceni; Coimbra-jezuiti; Goes, Manuel de; Argyropoulos. 1616. Venetiis: Andrea Baba (T). 29. De Crescensi (Decres), Pietro. 1538. De Agricultura omnibusque plantarum & animalium generibus libri XII in quibus nihil non experimentia comprobatum causaq(ue) & vires rerum ita explicatae ut considamus non solu(m) oeconomiae studioso & medico verumentiam philosopho aliquid hinc accessurum. Basileae: Henrici Petri. Ponatis. 1548. Basileae: Henrici Petri (T). 30. Dolinar, France-Martin. 1982. Vaccano (Vac/canus, Vac/cani) Franc Maksimilijan (Geslo) SBL. 4: 315. 31. Fioravanti, Leonardo. Sine anno 1619?. Discorsi dello eccellente dottore, et cavaliero M. Leonardi Fioravanti Bolognese, Sopra la cirurgia, com la dichiaratione di molte cose necessarie la sapere, non piu scritte in modo tale… Il fine del Fioravanti Dela Compendio di tutta la cirurgia. Sine loco (T, NUK-R 23476, 129r-175r, adligat k rokopisu NUK-R 338). 32. Fioravanti, Leonardo. Prevod: 1586. Miroir universel des arts et sciences. Paris: Pierre Cavellat. Prevod: 1619. Leonardi Fioravanti weiland gewesenen Medici zu 28 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del Bonanirm, Allgemeines Kunst und Weltspiegels drey Bücher. Erstlich in italänischer Sprache beschreiben, verteutscht und zum andermenchlere in druck gegeben. Franckfurt am Main: Luca Jenni (NUK-1904). 33. Galen, Klavdij. 1549. De alimentorum facultatibus Lib. III. Lugduni. Ponatis: 1556. Lugduni: Guielmus Rovilli (T). 34. Gallus, Carolus. 1600. De febribus pestilentibus, ac malignis, tractatus bipartitus. In quo elegantissima & copiosa alexipharmaca usuque comprobata per eumdem acurate (sic !) examinantur. Nec non quaestio an venae sectio cucurbitule hydrudines vel scarificationesconveniant an dictis febribus authoritatib. Eximiorum virorum absolvitur. Ferrariae: Victor Baldun (T). 35. Georgius Bruxellensis. 1490. Expositio Super Summulas Petri Hispani. Lugduni: Treschel. Ponatisa: 1497. Lugduni: Fradin et Pivard; 1515. Interpretatio in Summulas Petri Hispani. Lugduni (NUK-4891, T). 36. Gesner, Conrad. 1552. Lexicon graecolatinum post Conradum Gesnerum, Arnoldum Arlenium et post Adriani Iunii accessionem non mediocriter auctum per Ioannem Hartongum. Basilea (T, SK-X VI.3, ekslibris na notranji strani platnic: translatus in episcopam labacensi). 37. Giovanni Padovani. 1563. Viridarium Mathematicorum: in quo omnia fere, quae in rebus Astronomics desiderari possunt, facillime pertractantur. Adiecta sunt etiam instrumenta nonnulla ab eo nuper excogitata, quibus brevisime omnia assequuntur, quae magno labore, atq; assiduis supputationibus per Astronomicas tabulas, ac Astrolabio, aliisq; instrumentis antea habenantur. Venetiis: Bologni Zalter (T). 38. Goineo (Goyneaus), Ioannes Baptista. 1545. Medici enchiridion ad quotidianam medendi exercitationem ex Galeno excerptum Ioanne Baptista Goynaeo Pyrrhanensi… authore… Eiusdem De situ Istriae (1540-1546 trattato geografico)… Dialogus… Paradoxum etiam quod latino potius quam vulgari sermone scribendum sit: trattato dove efferma la supermazia del latino… Aliud paradoxum quod nobilora sint literarum studia rei militaris peritia… Postremo ecloga piscatoria in nobilissimi viri Marci Ursati patrici Patavini obitum… Venetiis (T, NUK-17646, 40 listov, zadnji trije prazni, 8o). Kot adligat knjig: Bellarmati, Marcantonio. 1551. Marcus Antonius Bellarmatus iv doctor Senensis… Annotationes quaedam in rub. Et I. prima ff. De offi. Patavii (NUK-17647, ekslibris: M. Casp. Sitnick); Pignolatus, Nicolaus. 1551. Vera resolutio quaestionis, an inpari causa praevaleat causa fisci, sicut praevalet causa… Umpronta... (NUK-17650). 39. Grégoire, Pierre (Gregorius, Petrus Tholosanus). 1575. Syntaxes Artis Mirabilis In Libros Septem Digestae. Per quas de omni re proposita, multis & propč infinitis rationibus disputari aut tractari, omniúmque summaria cognitio haberi potest. Lugduni: Ant. Gryphius. Ponatisi: 1578; 1583. Lugduni: Gryphius; 1586 Venetiis: Damian Zenari; 1587. Lugduni: Joa. Pillehotte; 1600 Coloniae: Lazar Zetzner; 1610. Syntaxeon Artis Mirabilis In Libros XI. Digestarum tomi duo. Per quas de omni re proposita, multis et prope infinitis rationibus disputati aut tractati, omniumque summaria cognito haberi potest (Comentaria in Sintaxes Artis Mirabilis, Per quas de omnibus disputatur habeturq ratio. In quator tomos octo Libros digesta 29 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 In quibus plura omino scitu necessaria pro illarum explantatatione tractantur etc. Auctore Petro Gregorio Tholosano J.U. Doctore, Professore et Decano in Academia Lotharingica Gontimussana). Coloniae: Zetzner (T, NUK-5019; NUK-4756). 40. Heingarten, Konrad (Conradus Thuricensis); Schleusinger, Eberhard. Po aprilu 1472. Thurecensis phisici (philisti, sic!) tractatus de cometis. Beromünster: Helias Helye (Haliae, Elias Elye) (24 strani, 29 cm folio). Ponatisa: 1473. Beromünster: Helias Helye; 1474. Venetiis: Hans Aurl (T, NUK-R 4057, W-1461, 33 strani, 4o). Adligati (NUK-R 4058-4061): 1471. Gramaticae. Romae; 1474. Theologiae. Padoua; in štirje drugi, vsi pod skupno štirimi signaturami). Italijanski rokopisni prevod: okoli 1534. Bern. 41. Hvale (Qualle), Mathia. 1513. Habes hic amande lector textum parvali, quod adjunt phie (=philosophia) naturalis cum comentariis erudissimi viri magistri Mathi Qualle Carniolani, et College gymnasii Viennensis summa vigilantia e gravissimis authoribus decerptis, qui conducunt maxime, cim aliis, tum his, qui vie nominalium addicti proficiunt. Hagenau: Joannis Rynman/Henric Gran (T, NUK-R 4499, ekslibris Bibliot. Oberburgensi Episcopi Labacensi; 179 strani; 19 cm). Ponatis: 1517. 42. Javellus, Chrysostomus Canapicus. 1546. Dn. Chrysostomus Iavelli… Ord. Praedicatorum… in universam moralem Aristotelis, Platonis, & Christianam philosophiam, epitomes in certas partes distinctae. Quae hoc tomo continentur, sequens pagina singillatim atque ordine indicabit. Lugduni: Hieronymi De la Garde. Ponatisa: 1646. Lugduni: Garde; 1651. Lugduni: Garde (T). 43. Javellus, Chrysostomus Canapicus. 1555. Javelli Canapii, ordinis Praedicatorum Commentarii in Logicam Aristotelis. Ad disciplinae peripateticae normam et methodum exarati, et sedulo elimati. Lugduni: Sebast. Bartholomeai Honorati (NUK-4717; NUK-4741). Ponatisi: 1556. Lugduni; 1560. Venetiis: Francisco Laurentini (NUK-4685) (T); 1562. Lugduni. 44. Javellus, Chrysostomus Canapicus. 1553. Lugduni. Ponatis: 1555. Questiones super libros Metaphysicae Aristotelis. Venetiis (T, NUK-4586). 45. Jordan, Gregor. 1591. Prophetiae seu vaticinia XIIII tabellis expressi de horrendis calamitatibus orbi terrarum impendentibus: de eversione Imperii Turcici et Mahumetanae superstitionis abolitione, de Turcarum ad fidem Christianam conversione, de Antichristi regno… partim ex sanctorum quorundam hominum monumentis, partim ex celebratorum astrologorum commentariis… collecta. Köln (T). 46. Katon, Marcus Porcius starejši; Varro, Marcus Terentius; Columella, Lucius Junius Moderatus; Palladius, Rutilius Taurus Aemilianus; Leto, Giulio Pomponio; Beroaldo, Filippo; Angelious, Nicolaus. 28. 9. 1521. Libri de re rustica a Nicolao Angelio…: recogniti & typis excusi, cum indice & expositione omnium dictionum, Catonis, Varronis, Columelae, Palladij, quae aliqua enucleatione indigebant: additis nuper commentarijs lunij Pompo: fortunati in librum De cultu hortorum, cum adnotationibus Philippi Beroaldi: M. Catonis lib. I, M. Terentij Varronis, lib. III, L. Iunij Moderati Columelae, lib. XII, Eiusdem de arboribus liber 30 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del separatus abalijs. Palladij lib. XIIII, De duobus dierum generibus, simuló: de umbris & oris, quae apud Palladium. Florentae: Philipp Iuntae. Ponatis: 1535. Libri de re rustica: index omnium fere rerum, quae in his libris scritu dignae leguntur, index graecarum dictionum, enarrationes piscarum vocum per ordinem literarum digestae. Basileae: Joan. Hervag; Katon; Varro. 1541. De re rustica libri. Lugduni: Geyphium. 1541 (V); Katon; Varro. 1549. De re rustica libri. Lugduni: Seb. Gryphius (NUK-915); Katon; Varro; Zwinger, Theodor. 1576. Methodus rustica Catonis atque Varronis praeceptis aphoristicis per locos communes digestis. Basilea: P. Pesnae (S, NUK-24738, ekslibris »Wolffg.Engel.S.R.J. comitis ab Auersperg sup. cap. Carn: Cat: Inscr: An. 1657«; ekslibris-nalepka »Jožef Gabrijel pl. Buset«). 47. Kos, Milko; France, Stele. 1931. Srednjeveški rokopisi v Sloveniji. Ljubljana: Umetnostno-zgodovinsko društvo. 48. Lipsius, Justus. 1604. Justi Lipsi Manuductiones ad stoicam Philosophiam libri tres: L. Annaeo Senecae aliisque scriptoribus illustrandis. Pariis: Plantin, Hadrian Perier; Ponatisi: 1610. Antverpiae: Plantin, Hadrian Perier/Joan Moreti (T, NUK-369; NUK-1534); 1644. Lugduni: Joann Maire. 49. Lull, Ramon. 1523. Practica compendiosa artis Raynundi Lulli per Bernardum de Lauinheta. Lugduni (T, NUK-4887, Seebachov ekslibris). 50. Massario, Francesco; Plinij. 1537. Francisci Massarii In nonum Plinii de naturali historia librum castigationes et annotationes. Quisquis de natura aquatilium ac remotiore piscium cognitione edoceri cupis, hunc Massarij commentarium eme & lege. Admiraberis laborem ac ingenium hominis candidissimi, qui longč maximam operam in hijs indagandis, ut studiosi iuvarentur, insumpsit. Basel: Froben (S; T, NUK-1606). Ponatis: 1542. Paris: Michaëlis Vascosani (136 strani; 21 cm). 51. Medler, Nicolaus. 1548. Rudimenta arithmeticae practicae. Vittebergae (T, SKY. VIII. 9; ekslibris-beležka: Hunc librum habeo ab organista Lynzcensi G(aspar, Joachium) Nastran). Privezano k: Melanchthon. 1553. Erotemata dialectices. Vittebergae. Ponatisa Medlerja: 1549. Prima rudimenta computi ecclesiastici. Per quae puer facillime omnia ea quae in calendario habentur potest. A doctore Nicolao Medlero collecta. Brunsuigae (23 strani, 15 cm); 1550. Rudimenta arithmeticae practicae Denuo locupletis atq(ue) correctius edita. Vittebergae (56 listov 8o). 52. Mela, Pomponius. 1471. (De chorographia sive) Libri de situ orbis tres. Milano. Ponatisi: 1518. Libri de situ orbis tres, adiectis Joachimi Vadiani in eosdem scholiis. Addita quoque in geographiam catechesi et epistola Vadiani ad Agricolam. Viennae: Luca Tlantke (NUK-1378; NUK-G 1225; NUK-201; Mela. sine loco et anno. De orbis situ libri tres, una cum commentariis Joachimi Vadiani (NUK-1389); 1522. Libri de situ orbis tres, accurantissime emendati una cum commentariis Joachimi Vadiani castigatioribus et multus in locis auctoribus factis … Adfecta sunt praeterea loca aliquot ex Vadiani commentariis summatim repetita et obiter explicata, in quibus aestimandis consendisque doctissimo viro Joanni Camerti … cum Joach. Vadiano non admodum convenit. Rursum epistola Vadiani. Ab eo adulescente ad Rud. Agricolam jun. scripta. Basel: Cratander (NUK-1224); Mela; Solinus, Gaius Julius. 1557. Commentaria in C. Julii Solini polyhistoria, et Lucii Flori de Romanorum 31 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 rebus gestis, libros, ac tabulam Cebetis, omnibus et res eccesiasticas et civiles ad ministrantibus, sive lucem, sive rerum varietatem doctrinamque spectes, utilissima, Joanne Camerte auctore viro in omni literarum genere praestanti.: Praeteria Pomponii Melae De orbis situ libri III, cum commentariis Joachimi Vadiani, preamissa ejusdem rudimentaria de geographia catechesi. Item alia ex Joachimi Vadiani lucubrationibus utilioribus et jucundioribus, opuscula, cuius generis sunt: de Vadiane familia in signibus exegeri. Basileae: Henric Petri (NUK-51); Mela; Vossius, Isaac. 1658. Isaaci Vossii Observationes ad Pomponium Melam de sito orbis. Hagae: Adrian Vlacq (S); Mela. 1722. De orbis situ libri III, Cum notis integris Hermolai Barbari, … Isaci Vossii, & Jacobi Gronovii. Accedunt Julii Honorii Oratoris Excerpta Cosmographiae. Cosmographia falso Aethicum auctorem praeferens … Ravennatis Anonymi Geographia … Curante Abrahamo Gronovio. Lugduni Batavorum (NUK-DS 96538); Mela. 1748. De situ orbis III, Cum integris Hermolai Barbari, Petri Jo. Olivarii, Ferdinandi Nonii Pintiani, Petri Ciacconi, Andreae Schotti, Isaaci Vossi et Jacobi Goronovii. Accedunt Petri Joannis Nunnesii epistola de patria Pomponii Melae, et adnotata in provemium atque duo priora capita libri I., et Jacobi Perizonii adnotata ad libri I. capita septemdecim. Curante Abrahamo Gronovio, Editio altera. Lugduni Batavorum: Luchtmans (NUK-1066) (T). 53. Melanchthon, Philippus; Artz, Frederick Binkerd. 1536. Dialecticae … libri IV. Ex ultima autoris recognitione. Lugduni: Sebastianus Gryphius (NUK-4877). Melanchthon. 1553. Erotemata dialectices. Vittebergae (S, T; SK-Y VIII. 9). Ponatis: 1557: Crato (NUK-1700). 54. Melanchthon, Philippus. 1544. Liber de Anima recognitus ab autore. Vittebergae: Peter Seizi (NUK-5845, T, Ekslibris Sebastijana Krelja).1548. Commentarius de Anima. Vittebergae: J. Lufft; 1580. Melanchthon; Grunius, Johannes. 1580. Liber de Anima… In diagrammata methodica digestus… a J. Grunio. Vittebergae: J. Lufft. 55. Miklavčič, Maks. 1971. Schönleben Janez Ludvik (Geslo). SBL. 3: 236-240. 56. Orlandini, Nicolaus. 1615. Historia Societatis Jesu. Authore Nicolao Orlandino, Societatis ejusdem Societatis Sacerdote. Nunc primum in Germania in lucem edita. Accessit Index rerum memorabilium locupletissimus. Coloniae: Anton Hierat (T, NUK-16043). 57. Palamedes, Iulius Adriensis (Gulio Palamede, Palame, imenovan Adriensis). 1561. Tabula… in Aristotelis, Averroisque opera quae continet cum omnia quae in naturali, morali ac divina philosophia, tum etiam quae in libris de historia, deque animalium generatione tractantur. Ex hac praeterea habemus terminos, voces & epitheta, quae ad ratiscinandum, disputandum, scribendumque petinent: deinde quidquid sibi contradixit, si id quicquam extat, Aristoteles, collectum. Venetiis: Vincenzo Valgrisi (T, NUK-4398, 248 strani, folio). 58. Petrarca, Francesco; Lemmer, Manfred (ur.). 1532. Von der Artzney bayder Glueck, des guten und widerwerigen. De remedies Utrisque fortuanae, dt. Leipzig: Steiner (T). 32 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del 59. Petrus Hispanus; Aristotel; Marsilius de Inguen; Pschlacher, Conradum. 1516. Parvo(rum) Logicalium liber… Conradu(m) Pschlacher... Viennae: Joann Singren (NUK-R 4863, NUK-R 20838, T). 60. Petrus Hispanus. 1496. Copulata commentaria sex tractatuum Petri Hispani in doctrinam sancti Thomae Aquinatis. Studio Magistrorum Coloniae in bursa Montis regentium industriose collecta et nuper pro exercitio neophytorum logice sollerter impressa. Coloniae: Henric Quentell (NUK-4813, T). 61. Petrus Mantuanus, (de Alboinis de Mantova). 1482. Logica: Offredus Apollinaris: De primo et ultimo istanti. Venetiis (NUK-5219). Adligati: Algazel Arabs (Algazelis Arabis, Alhazen). 1506. Logica et philosophia. Venetiis (NUK-5220); Ricius, Paulus. 1519. Lepida et literae undique concinna in psalmum Beatus vir mediatio. Augustae (Augsburg): Sigmund Grimm, Marcus Wirsung (NUK-5253); 1517 Sermo… (NUK-5254) (T, Radličev ekslibris). 62. Philaretus, Joannes. 1502. Liber Hysagoge Joannici Philaretus: Liber de pulsibus. Theophilius (Protospatharius): Liber de urinis. Hypo(crates): Liber aphorismorum cum antiqua translatione et nova Theodori Gaze elegantissima. Hypocrates: Liber prognosticorum (Cl.) Gal(enus): Liber Tegni (Joannes) Damascenus: Liber aphorismorum. Flosculi in medicina ex Cornelio Celso extracti. Hypo(crates): Collectio aphorismorum ad unamquamque egritudinem pertinentium. Venetiis: J. et G. de Gregor. Ponatisi: 1507. Venetiis: Bergomense; 1533. Philareti medici praestantissimi de pulsuum scientia libellus utilis et necessarius. Theophili celebris medici de exacta retrimentorum vesi… ae cognitionae, commentariolus. Albano Torino interprete. Basileae: Henrici Petri (T, NUK-12561). 63. Platon; Ficino, Marsilio (prevajalec). 1491. Opera Marsilio Ficino interprete. Naldus Nandius Florentinus in hujus operis laudem. Divinus Plato. Venetiiis: Bern. De Choris, Simon de Luero (NUK-679); Ponatisa: 1517. Venetiiis: Pincinus (NUK-682); 1532. Basilleae: Froben et Episc. (NUK-674) (T). 64. Plinij, Gaius Cecilius Secundus starejši. 1535, 1536. Naturalis Historiae prima pars (1536); secunda pars (1535); tertia pars (1535). Venetiis: Haeradum Aldi et Andrea Ansulani (T, NUK-1334). 65. Porphyrius. 1550. Isagoge in dialecticen, quinque universalum naturam, proprietatis ac communitaties compendiose explicant, non solum ad praedicamentorum Aristotelis cognitionem, verum etiam ad dividendi ratiocinandi, demonstrandique facultatam apprime necessaria. In usum et utilit. Studiosorum dialectices in univ. Viennensi (Isagoge id est, introductio in dialecticen). Viennae: Eg. Aquilae, Jo. Lieb (T, NUK-742). Adligati: dunajske izdaje Aristotela 1550-1553 (NUK-743, 6754, 6915, 6903, 6904, 6905). Ponatis Porphyriusa: Porphyrius; Argyropoulos, Joannes; Boethius. 1568. Commentaria in Isagogen Porphyri, et in omnes libros Aristotelis de Dialectica, olim maturp consilio, et gravissimis sumptibus venerandae facultatis artium in inclita Academia Louaniensi per dialecticae ac totius philosophiae peritssimos viros composita. Iam verň tertio in comodum ac utilitatem bonorum ingeniorum diligenter recognita, emendata, multis in locis prudenter abbreviata, & ad Argyropoli ac Boetij versiones studio summo accomodata. Lovanii: viduae Servatij Sasen. 33 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 66. Radics, Peter. (1878). Die Hausbibliothek der Auersperge. Neuer Anzeiger für Bibliographie und Bibliothekwissenschaft (ur. Petzholdt, Julius, Dresden: G. Schönfeld’s Verlagsbuchhandlung). 10-17, 50-55. 67. Radinus de Todeschis, Thomas. 1511. Sideralis abyssus. Ticini (T, NUK-5212, adligat k Hermesu Trismegistusu). Ponatis: 1514. Lutetiae: Ascensius. 68. Rajhman, Jože. 1982. Trubar (Truber) Primož (geslo). SBL. 4: 206-225. 69. Reisch, Gregorius. 1508. Margarita philosophica nova. Argentorati: Joannes Grüninger (T, NUK-4898, ekslibris: a quo mihi Leonardo Budinae dono datus Rinfeldie). 70. Savorgnano (Savermanus) grof di Belgrado, Mario; Campana, Cesare. 1599. Arte militare terrestre, e maritima: secondo la ragione, et uso de’ piů valorosi capitani antichi, e moderni. Venetia: Sebastiano Combi. Ponatis: 1614. Venetia: Combi (T). 71. Schegk, Jacob Degen. 1566. Contra antitrinitarios negantes Patrem, Filium et Spiritu(m) S. Unim numero & essentia esse Deum: libri duo. Tubingae (NUK-13683, ekslibris D.M Samueli Budinae M. Crusius 29. Mart. 68, T). 72. Silvaticus, Matthaeus. Okoli 1480. Liber pandectarum medicinae. Ed. Mattheaus Moretus. Vincentiae: Hermann Lichtenstein (T, NUK-11964; Ljubljanski frančiškani). Ponatis: 16. 6. 1492. Venetiis: Philip Poncius (Maribor - škofijska knjižnica). 73. Simoniti, Primož. 1974. Med knjigami iz stare gornjegrajske knjižnice. Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice. Ljubljana: NUK. 17-48. 74. Simoniti, Primož. 1974. Še nekaj inkunabul v slovenskih knjižnicah. Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice. Ljubljana: NUK. 55-73. 75. Simoniti, Primož. 2007. Med humanisti in starimi knjigami. Ljubljana: Slovenska matica. 76. Smolik, Marjan. 1970. Schönleben Janez Ludvik (geslo). SBL. 3: 236-240. 77. Smolik, Marjan. 1980. Terpin (Trpin), Filip (geslo). SBL. 4/12: 60-61. 78. Smolik, Marjan. 2003. Štiristo let rojstva Filipa Terpina. Mohorjev koledar. 206. 79. Sodnik-Zupanec, Alma. 1975. Izbrane razprave. Ljubljana: Slovenska matica. 80. Stefan, Konrad. 1907. Geschichte der Entstehung und Verwaltung der k. k. Studien-Bibliothek in Laibach. Mitteilungen des Musealvereines für Krain (ur. Franc Komatar). 20/1-3: 1-100. 81. Estienne, Charles (Stephanus, Carol). 1554. Praedium rusticum. Prevod Estiennovega zeta Liebholdta (Libaltus, Liébault), Johannesa. 1564. L’agriculture et maison rustique. Paris; 1579, 1580. Siben Bücher von dem Feldbau: und vollkomener bestellung eynes ordentlichen Meyerhofs oder Landguts. Strassburg: Bernhard Jobin (643 strani; 31 cm). Razširjeni ponatisi: 1588. 34 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del XV Buchen… Argentorati: Bernard Jobin; 1588. XV Buchen von der Feld Bau und… Wolbestellung eines… Landsitzes... Maierhofs oder Landguts. Sampt allem was demselben Nutzen und Lusts halben anhängig… von Melchior Sebizio… inn Teutsch gebracht… Argentorati: Bernard Jobin, Wilhelm Christian Glaser (prevajalec: Sebisch, Melchior, S); 1598. XV. Bücher von dem Feldbaw und recht volkommener Wolbestellung eines bekömmlichen Landsitzes… Strassburg: Jobin. Prevoda: Stephanus. 1609. Agricoltura, et casa di villa di Carlo Stefano, nouvamente tradotta del cav. Hercole Cato di nuovo ristampata, et aggiuntovi il trattato dell’ eccelenza di far vini (dell’ eccelenza de’ viri e modo di farli), & l’instruttione di piantar spargiere di Gio. Batt. Croce. Torino: Tarino (NUK-9643); Stephanus; Liébault. 1659. L’agriculture et maison rustique. Lyon. 82. Sunczer, Frideric. 1500?. Collecta et exercita Friderici Sunczer amo sellani liberaliu studio & magistri in octo libros physicorum Aristotelis: in almo studio Ingolstadiensi. Cum adiecoe textus nonc translationis Joanis Agrypopuli Bizanti Cirai questiones. Venetiis: Jacobus Pentius (Leonard Alantse) (NUK-18112, T). 83. Tittelmann, Franciscus. 1544. Dialecticae considerationis libri sex. Aristoteli Organi summam, ho cest, totius dialectices ab Aristotele tractatae complectentes, videlicet, De prae dicabilibus. De praedicamentis, De interpretatione, sive Enuntiatione. De syllogismo. De locis dialecticis. De locis sophisticis. Paris. Ponatisi: 1546. Coloniae (T, NUK-4686, Radličev exlibris); 1551. Lugduni: I. Frellonius; 1553. Paris; 1557. Lugduni: Anton Vinsentius; 1569. Lugduni: Guliel. Rouill; 1569. Antwerpiae; 1579. Parisiis: Michael Gadolaeus; 1586. Parisiis: de Roigny. 84. Toledo, Francisco (Toledi, Toleti), Gottfrued; in drugi. 1573. Commentaria de physica auscultatione. Venetiis. Petnajst ponatisov: Toledo. 1578. Commentaria una cum questionibus in octo libros Aristotelis. Venezia: Juntas (NUK-490, ekslibris ljubljanskih avguštincev-eremitov, W-1459) (T); Toledo. 1579. D. Francisci Toleti Societatis Jesu, Commentaria una cum questionibus in octo libros Aristotelis De physica auscultatione. Item, in lib. Arist. De generatione et corruptione. Nunc diligentei recognitione a quam plurimis mendis studiossisime expurgata. Cum dupli indice copiosissimo. Coloniae: Haeredes Arnoldi Birckmann (NUK-4826); Toledo; Gottfrued; in drugi. 1593. D. Francisci Toleti Societatis Jesu, Commentaria una cum questionibus in octo libros Aristotelis De physica auscultatione. Item, in lib. Arist. De generatione et corruptione. Nunc diligentei recognitione a quam plurimis mendis studiossisime expurgata. Cum dupli indice copiosissimo. Coloniae: Birckmann, sumtibus Arnold Mylius; 1600. D. Francisci Toleti Societatis Jesu,… commentaria unŕ cum questionibus, in octo libros Aristotelis de physica auscultatione. Venetiis: Juntas; 1619. Commentaria, una cum Questionibus in Octo Libros Aristotelis de Physica auscultatione. Venetiis: Bertanum; 1615. Coloniae; 1616. Venetiis. 85. Toledo, Francisco (Francisci Toledi). 1583. Francisci Toleti Societatis Jesu Commentaria una cum questionibus in tres libros Aristotelis De anima. Nunc emendatius quam antea unquam in lucem edita. Coloniae: Birckmann (NUK-4544). Ponatis: 1594. Coloniae: Birckmann (NUK-5202) (T). 35 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 86. Trismegistus, Hermes. Non ante 1501. Pimander seu de potestate et sapientia de. Asclepius de voluntate die. Crater Hermeticus a Lazarello Septempedano. Venetiis (T, NUK-5211, Seebachov ekslibris). Privez: Radinus de Todeschis, Thomas. 1511. Sideralis abyssus. Ticini (T, NUK-5212). 87. Uršič, Milena. (1975). Jožef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske. Ljubljana: SAZU. 88. Veltkirch, Joannes. 1538. Epitomae physicae libri quatour autore Ioanne Veltkirchio clarissimo quonda apud Vittenbergenses philosophiae professore, nunc primium in lucem aediti. Erfurdiae (Erfurt) (NUK-8273 z ekslibrisom ljubljanskih avguštincev-eremitov; NUK-8195 brez ekslibrisov) (T, W-1571). Adligata k NUK-8273: Schegk, Jacob Degen. 1538. Philosophiae naturalis (que acromata solitus suit appelare Aristoteles) omnes disputations ac universa tractato, duobis libris comprehensa, Iacobo Schengkio autore. Tubingae (NUK-8196) in: Schegk. 1538. Erotemata in physica Aristotelis (NUK-8197). Adligati k NUK-8195: Willichius, Jodoc (NUK-8274). Physionomia Aristotelis. Vitenbergae; Melanchthon. 1538, 1532. Ethicae (NUK-8275-8276). 89. Versor, Johannes. 1486. Quaestiones magistri Johan(n)is Versoris super metaphysicam Aristotelis. Coloniae (T). 90. Versor, Johannes. 1489. Quaestiones venerabilis magistri Johan(n)is Versoris super octo libros Physicorum Aristotelis cu(m) textu eiusdem. Coloniae: Henric Quentel. Ponatis: 1497 (T). 91. Vives (Vivis) Valentini, Joannis Ludovici. 1538. De anima (Aristotelis) et vita libri tres. Opus insigne, nunc primum in lucem editum. Basileae. Ponatis: Jo. Ludovic. Vivis Valentini opera, in duos distincta tomos… Basieleae: Episcops junior (T, NUK-1568). 92. Wildenberg, Heronymus. 1555. Totius philosophiae humanae in tres partes: nempe in rationalem, naturalem, et moralem, digestio: earundemque parium luculentissima descriptio, Libris tribus primariis consummatam notitiam complectens. Multis in locis et auctior quam antea et emendatior nun edita, Heronymo Wildenbergio Aurimontano dissertore. Basileae: Joan Oporni (T, NUK-4965). Adligata: Melanchthon. 1566. Initi. Doctrin. Physicae… Vuitembergae: Rhabaw (NUK-4966); anonimno. 1556. Nicomach. Ethicae... Basileae: Ludovic Luc. (NUK-4955). Ponatis Wildenberga: 1571. Totius philosophiae humanae in tres partes: nempe in rationalem, naturalem, et moralem, digestio: earundemque parium luculentissima descriptio, Libris tribus primariis consummatam noticiam complectens… iam denuň… aucta… Basileae: Joann Oporni (S, 8o). 93. Ziegler, Jakob; Collimitius, Georgius; Vadianus, Joachim&tc. 1531. Iacobi Ziegleri, Landaui, Bavari, in C. Plinii De naturali historia librum secundum commentarius, quo difficultates Plinianae, praesertim astronomicae, omnes tolluntur: item, organum quo catholica syderum, ut apud Plinium est, mira arte docetur: item, Georgii Collimitii, et Ioachimi Vadiani, in eundem secundum Plinii scholia quaedam: adhaec index rerum quae hic disputantur praecipiarum, utiles… Basileae: Henric Petri (T, NUK-1250). 36 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del 94. Zimara, Marco Antonio. 1562. Marci Antonii Zimarae philosophi consummatissimi tabula dilucidationum in dictis Aristotelis et Averroes. 1-2. Venetiis: Juntas (T). 95. Zwinger (Zvinger, Zuingerus), Theodor; Lycosthenes, Conradus. 1565. Theatrum Vitae Humanae, omnium fere eorum, quae in hominem cadere possunt, bonorum atq malorum exempla historica Ethicae Philosophiae praeceptis accomodata et in XIX. libros digesta, comprehendens: - A Conrado Lycosthene – jam pridem inchoatum: nunc vero Theod. Zwingeri, Philosophi & Medici Basiliensis opera – so usq deductum, ut omnium ordinum hominibus ad vitam praeclare instituendam utilesit futurum. Basileae: Froben (S, NUK-4806); Ponatisi: Zwinger. 1571. Basileae: Froben (T, NUK-5052); 1586. Theatrum Humanae Vitae. 96. Žargi, Matija. (2002). Auerspergov knežji dvorec v Ljubljani (Lozar Štamcar, Maja; Žvanut, Maja. (ur.)). Theatrum Vitae et Mortis Humanae. Ljubljana: Narodni Muzej. 277-308. Seznam oseb Rodolphus Agricola (Roelof Hussman, * 1443? Frizija; † 1485). Albertus Magnus grof Bollstädt, škof (* 1193 Lauingen na Bavarskem; † 15. 11. 1280 Köln). Alhazen arabski (Algazel Arabs, Algazelis Arabis, Alhacen, Ibn al-Haytham, * 965 Basra; † 1039 Kairo). Avicenna (* 980; † 1037). Laurent Beyerlinck (* 1578; † 1627). Philippus Begardi (deloval 1534-1539). Anicije Manilaj Severin Boethius (Boëthius, Boecij, Anicius Manlinus Torquatus Severinus Boecije, * 480 ali 489; † 524). Francesco don Bordini (* 1535 Correggio; menih 1564; † 1591/2). Georges de Bruxelles (15. stoletje). Otto Friderik Buchheim (* 1604 Dunaj; † 1664 Passau). Lenart Budina (Leonard, * 1500 Tirolska; † pred 10. 9. 1573 Ljubljana). Samuel Budina (* 1542 Ljubljana; † 14. 3. 1572 Ljubljana). Jean Buridan (* okoli 1300 Béthune v francoski pokrajini Artois pri Belgijski meji; † okoli 1385 Pariz). Stephanus Carvisius (* Finalborgo »Finarensis«). John Case († 1600). 37 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 Iodocus Clichtoveaus (Josse Clichtove, * okoli 1597 Neapelj. * 1472 Newport v Walesu; † 1543). Johan Baptistae Confaloneris (* 16. stoletje Verona). Pietro de Crescensi (Decres, * okoli 1233; † okoli 1320). Jurij Dobronoky (* 2. 3. 1588 Dobrovnik (Dobronok in ne Lendava (Nagyszom-bat, Unterlimbach, Also-Lendva)); SJ 22. 10. 1610 Brno; † 11/21/27. 5. 1649 Trna-va). Hugo Donellius (Hughes Doneau, * 23. 12. 1527 Chalon-sur-Saône; † 4. 5. 1591 Altdorf pri Nürnbergu). Elias Elye (Helias Helye, * okoli 1400 Zürich ali Beromünster; † 20. 3. 1475 Beromünster). Charles Estienne (Carol Stephanus, * 1504 Paris; † 1564 Châtelet). Leonardo Fioravanti (* 1518 Bologna; † 1588 Bologna). Carolus Gallus (deloval 1599). Conrad Gesner (Gessner, Gesnerus, * 26. 3. 1516 Zürich; † 13. 12. 1565 Zürich). Giovanni Padovani (Paduani, * okoli 1512 Padova; † Verona). Giambattista Goineo (Ioannes Baptista Goyneaus, Goina, Goine, * 1514 Piran (Pyrrhanensis); † 1570 na Nemškem). Pierre Grégoire (Petrus Gregorius Tholosanus, * okoli 1540 Tolouse; † 1597 Pont-a-Mousson v Loreni). Konrad Heingarten (Conrad Thuricensis, * okoli 1432 Zürich; † po 1498) Tomaž Hren (* 13. 11. 1560 Ljubljana; † 10. 2. 1630 Gornji Grad). Matija Hvale (Qualle, * okoli 1470 Vače pri Litiji; † po 1520). Chrysostomus Canapicus Javellus (Grisostomo Javelli, * okoli 1470 Canavese; † okoli 1538). Lambertus de Monte (von Herrenberg, * 15. stoletje Köln). Justus Lipsius (* 1547 Overijse; † 1606 Leuven). Ramon Lull (Raimund Llull, * okoli 1232 Katalonija; frančiškan; † 1316). Maksimilijan I. (* 1459; cesar 1493; † 1519). Francesco Massario (* 16. stoletje Benetke). Nicolaus Medler (* 1502 Hof; † 24. 8. 1551 Bernberg). Iulius Palamedes (Gulio Palamede, Palame, imenovan Adriensis, † 1580). Peter Hispanus (Pedro Juliao, * okoli 1215 Portugalska; papež Janez XXI. 1276; † 1277) dominikanec iz Kastilje ali pa Petrus Ferrandi Hispanus († 1254/59). Henrik Philippi (Philippus, * 1575 Luxemburg; † 1637 Regensburg). Nicolaus Pignolatus (Nicolň Pignolati, * 16. stoletje Verona). Porphiris (Feničan, * 233 Tir (Tyre); † 309 Rim?). 38 Južnič, S. Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del Faltonia Betitia Proba (Falconia, * okoli 320; † okoli 370 Rim). Jožef Rabatta (* 6. 2. 1620 Gradišča; grof 1634; † 28. 2. 1683 Ljubljana). Thomas Radinus de Todeschis (Tommaso Radini Tudeschis, * Piacenza; do-minikanec). Gregorius Reisch (* okoli 1467; † 1525). Stefan Rimel (* 1530; † 1571). Alexander Rocca (Rocka, * 1596 Hamburg; † 1629 Gradec). Rajnald Scarlichi (Renaldus Scharlichius, Škarlič, * 1582 Gorica; O.F.M.; † 17. 2. 1640 Ljubljana). Jacob Degen imenovan Schegk (* 1511 Schorndorff; † 1587). Eberhard Schleusinger (* okoli 1530 Großmannsdorf v Frankiji). Michael Scotus (Scot, * okoli 1175 Škotska ; † okoli 1236). Janez Krstnik Seebach (* 23. 6. 1546 Burgschleinitz blizu Eggenberga nad Donavo v Spodnji Avstriji; † novembra 1613 Gradec). Peter Seebach (Seepach, Sepach, * 1500 na Kranjskem; ljubljanski škof 1556; † 25. 12. 1568 Gornji Grad). Matthaeus Silvaticus (* okoli 1280; † 1342). Filip Terpin (Trpin, * 1603-1605 Selca nad Škofjo Loko; † 23. 6. 1683 Šmartno pri Kranju). Franciscus Tittelmann (Titelmann, * 1502; † 1537). Francisco Toledo (Toledi, Toletus, * 4. 10. 1532 Cordoba (Córdova); SJ 3. 6. 1558 Salamanka; † 14. 9. 1597 Rim). Johannes Trithemius (Tritheim, Tritemius, Heidenberg, Zeller, * 1. 2. 1462 Trittenheim; † 13. 12. 1514 Würzburg). Joachim Vadian (Vadianus, Watts, Watt, * 29. 11. 1484 Gallen; † 5. 4. 1551 Gallen). Franc Maksimilijan Vaccano (Vac/canus, Vac/cani, Vakan, * 20. 10. 1609 Šempas pri Gorici; † 15. 8. 1672 Trst). Joannes Bernard Toltz Velcurio (Welcurio, Veltkirch, * Feldkirch (Vorarlberg); † Wittenberg). Cornelis Valerius (Cornelis Wouters, * 1512 Oudewater pri Utrechtu; † 1578). Johannes Versor († okoli 1485; † Pariz). Joannis Ludovici Vives Valentini (Juan Louis Vivis, * 6. 3. 1492 Valencia; † 1540). Luca Vintana (* 1572 Gorica; SJ 1589; † 3. 8. 1611 Dobrla vas (Eberndorf) na Koroškem). Johann Voegelin (Vögelin, Vogelin, * 1500 Heilbronn; † 1549 Dunaj). Hieronymus Gürtler von Wildenberg (* 1464, verjetneje 1465 Goldbergen v Šle-ziji; † 1558). 39 Knjižnica 52(2008)1, 7- 40 Andrej Zergol (Tergol, Cergol, Zergoll, * 8. 9. 1595 Sv. Križ na Vipavskem (Hei-legenkreuz); SJ 8. 9. 1614; † 23. 1. 1645 Millstatt pri Celovcu). Jakob Ziegler (* 1470/71 Landau; † avgust 1549 Passau). Theodor Zwinger (* 1533; † 1588). Gašper Žitnik (* okoli 1535 Ljubljana; † 1585 Gradec). Dr. Stanislav Južnič, dipl. ing. fizike in doktor zgodovinskih znanosti. Naslov: Fara 2, 1336 Vas Naslov elektronske pošte: stanislav.juznic-1@ou.edu 40 UPORABNIŠKI VMESNIKI SISTEMOV ZA POIZVEDOVANJE IN UPORABNIŠKA PRIJAZNOST Polona Vilar Maja Žumer Oddano: 10. 3. 2008 – Sprejeto: 19. 5. 2008 Pregledni znanstveni članek UDK 004.5:025.4.03 Izvleček Prispevek vsebuje pregled značilnosti uporabniških vmesnikov sistemov za poizvedovanje s poudarkom na njihovem načrtovanju in vrednotenju. Predstavljene so uporabnikove naloge med poizvedovanjem in funkcije, ki jih za to nudijo uporabniški vmesniki. Govora je tudi o pravilih, standardih in smernicah za načrtovanje vmesnikov ter kriterijih in metodah njihovega vrednotenja. Posebna pozornost je posvečena konceptu uporabniške prijaznosti, kot eni najpomembnejših značilnosti uporabniških vmesnikov. Prikazane so različne opredelitve in razloženi elementi, ki jo sestavljajo. Na koncu prispevek prikaže, kakšni naj bi bili uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje, da bi zadostili prikazanim kriterijem. Ključne besede: uporabniški vmesniki, informacijski sistemi, poizvedovanje, načrtovanje, vrednotenje, uporabniška prijaznost Review article UDC 004.5:025.4.03 Abstract The paper deals with the characteristics of user interfaces of information retrieval systems with the emphasis on design and evaluation. It presents users’ information retrieval tasks and the functions which are offered through interfaces. Design rules, guidelines and standards are presented, as well as criteria and methods for evalua- VILAR, Polona; Maja ŽUMER. User interfaces of information retrieval systems and user friendliness. Knjižnica, Ljubljana, 52(2008)1, p. 41-61 41 Knjižnica 52(2008)1, 41-61 tion. Special emphasis is placed on the concept of user friendliness as one of the most important characteristic of the user interfaces. Various definitions of user friendliness are presented and their elements are also discussed. In the end, the paper shows how user interfaces should be designed, taken into consideration all these criteria. Keywords: user interfaces, information-retrieval systems, design, evaluation, user friendliness 1 Splošno o uporabniških vmesnikih Uporabniški vmesnik služi kot vezni člen med uporabnikom in računalniškim sistemom in omogoča njegovo uporabo. Poznamo širše in ožje definicije uporabniških vmesnikov, med seboj pa se precej razlikujejo glede na to, katere elemente prištevajo med njegove sestavne dele. Eno najširših podaja Shaw (1991), ki vmesnik opredeli kot, “vse, kar uporabnik vidi, sliši ali česar se dotika pri interakciji z računalnikom”. Gre torej za skupek strojne in programske opreme, s katero je uporabnik soočen pri delu z računalnikom. Podobno tudi Van der Weer in Van Vliet (2003) obravnavata uporabniški vmesnik kot, “vse vidike informacijskega sistema, ki so relevantni uporabniku”. Vendar pa se izraz uporabniški vmesnik pogosteje uporablja v ožjem pomenu, le za segment programske opreme, ki služi interakciji uporabnika z računalnikom, kar ilustrirajo naslednje definicije. V tem pomenu uporabniške vmesnike obravnavamo tudi mi. Dumas (1988) vmesnik opredeljuje kot skupek elementov, ki so vidni na zaslonu, njihovo organizacijo in postopke, potrebne za delo z njim: “Uporabniški vmesnik sestavljajo besede in simboli, ki jih uporabnik vidi na zaslonu, vsebina in oblika izpisa, postopki za vnos, shranjevanje in prikaz informacij ter organizacijska struktura vmesnika kot celote.” Podobno ga definirajo tudi Weinschenkova idr. (1997, str. 7): “Uporabniški vmesnik je del aplikacije, ki ga uporabnik vidi in je z njim v interakciji. Je povezan, ni pa enak strukturi v ozadju, arhitekturi in kodi, ki skrbijo za delovanje programske opreme. Vmesnik vključuje zaslonske slike, okna, kontrole, menije, metafore, online pomoč, dokumentacijo ...”. Beaulieujeva (2000, str. 433) uporabniški vmesnik razume kot, “vidno manifestacijo računalniškega sistema v ozadju, medij za komunikacijo med uporabnikom in sistemom in delovni prostor za oblikovanje in izvajanje operativnih nalog”. Vmesnik torej obravnavamo v najožjem pomenu, kot tisto, kar je vidno na zaslonu in s čimer je uporabnik v interakciji pri delu s sistemom. Zahteva, ki ji mora zadostiti kakovosten vmesnik, je predvsem nezahtevnost za uporabnika. To pomeni omogočanje čim učinkovitejše, enostavnejše in prijetnejše uporabe računalniškega orodja. Vse našteto zajemata pojma uporabnost in 42 Vilar, P.; Žumer, M. Uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje in uporabniška prijaznost uporabniška prijaznost, s katerima navadno opisujemo vmesnike. Z njima se podrobneje ukvarjamo v nadaljevanju. Mnoge izmed težav, ki jih imajo uporabniki z uporabniškimi vmesniki, je mogoče razložiti kot posledico neujemanja njihovih mentalnih modelov (miselnih predstav o sistemu in njegovem delovanju) in dejanskega okolja računalniških sistemov. Težave so lahko povezane po eni strani z napačnimi predstavami uporabnikov o delovanju sistemov ali neustreznim zaznavanjem naloge, po drugi pa tudi z nekakovostnim načrtovanjem sistema. Predvsem na prvo lahko vplivamo z načrtnim in sistematičnim izobraževanjem, na drugo pa z ugotavljanjem mentalnih modelov in njihovim vključevanjem v načrtovanje vmesnikov. Področje uporabniških vmesnikov je zelo široko in izrazito interdisciplinarno, in nudi možnosti za proučevanje tako s teoretičnega kot tudi praktičnega vidika. S teorijo odkrivamo splošne zakonitosti in modele človekovega vedenja v umetnem okolju, ko pa so aplicirani, ti modeli služijo za načrtovanje novih in izboljšave obstoječih sistemov (Žumer, 2000). 1.1 Uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje Kot je bilo že omenjeno, je uporabniški vmesnik del aplikacije, ki uporabnikom omogoča uporabo sistema za poizvedovanje. Omogoča poizvedovanje in dostop do informacij ali dokumentov, shranjenih v določenem sistemu za poizvedovanje. Povedali smo že, da je s stališča uporabnikov določenega sistema uporabniški vmesnik med najpomembnejšimi komponentami, kajti njegov osnovni namen je omogočiti uporabnikom učinkovito interakcijo s sistemom. Cilj te interakcije je uspešen zaključek njihove iskalne naloge, kar pomeni, najti relevantne informacije. Vmesnik naj bi torej uporabniku omogočil iz podatkovne zbirke pridobiti tiste zapise, pri katerih vrednosti njihovih atributov ustrezajo njegovi poizvedbi ter mu omogočil v teh zapisih pregledati vse atribute, ki jih potrebuje (Crawford in Becker,1986). Uporabniki imajo pri delu s sistemi za poizvedovanje pogosto različne težave, ki so velikokrat povezane s pomanjkanjem izkušenj ali znanja poizvedovanja ali so posledica slabega načrtovanja sistema. Med najbolj težavne vidike spadajo začetek in/ali zaključek dela s sistemom, uporaba funkcij, ukazov in drugih načinov komuniciranja s sistemom, pomanjkanje pomoči in informacij o sistemu, pa tudi dinamika sistema, odzivni čas ter prekinitve s strani sistema, notranja nekonsistentnost ter razlike ali podobnosti drugim sistemom (Shneiderman, 1998, Nickerson, 1999). 43 Knjižnica 52(2008)1, 41-61 Za uporabnike sistemov za poizvedovanje velja nekaj splošnih značilnosti, ki jih povzema Marchionini (1992): - usmerjeni so v reševanje svojih informacijskih problemov (torej ne v pridobivanje referenc temveč primarno v iskanje odgovorov), - pri tem so pripravljeni vložiti čim manj napora (Zipfov zakon (Zipf, 1949)) in celo porabiti več časa, če to pomeni manjšo kompleksnost postopkov, - pozitivno se odzivajo na vmesnike, ki so prijetni in/ali zanimivi. Na uporabnike tudi vse bolj vplivajo značilnosti in enostavnost uporabe spletnih iskalnikov, zato podobne lastnosti pričakujejo tudi od sistemov za poizvedovanje in slabo ločijo med spletnimi iskalniki in sistemi za poizvedovanje (Fast in Campbell, 2004). Sodobne študije se usmerjajo v proučevanje uporabnikov splošnih spletnih iskalnikov (glej npr. Jansen in Spink, 2000, Spink, 2002, Spink idr., 2002) pa tudi spletnih sistemov za poizvedovanje (npr. Sabin-Kildiss idr., 2001, Xie in Cool, 2000, Xie, 2003). Ugotovitve tovrstnih raziskav so razširile in dopolnile znanje in razumevanje uporabe in vedenja končnih uporabnikov online informacijskih sistemov, kot so knjižnični katalogi, elektronski časopisi, ipd., hkrati pa dajejo dodatne informacije o značilnostih tovrstnih sistemov in njihovih uporabniških vmesnikih. Tudi v sodobnih generacijah sistemov za poizvedovanje so uporabniku potrebne vse tri vrste znanj, ki jih je kot ključne za uspešno uporabo OPACa identificirala že Borgmanova (1996) - konceptualno, semantično in tehnično znanje. Ni presenetljiva ugotovitev, da je pomanjkanje teh skupin znanja vir večine težav, ki jih imajo tudi uporabniki spletnih iskalnikov (Spink, 1997). Za uporabnike sistemov za poizvedovanje je bilo dokazano, da je njihova uporaba sistemov za poizvedovanje povezana in zaznamovana z mnogimi dejavniki, denimo spolom, stroko, izobrazbeno ravnijo, starostjo in podobnim. Na način dela, uspeh, ki ga dosežejo, ter zaznave uporabnikov pa vplivajo tudi njihove osebnostne poteze ter kognitivne značilnosti kot so kognitivni in učni stili (načini razmišljanja oziroma predelave informacij, ki ustrezajo ali ne ustrezajo določenim posameznikom). Pri načrtovanju vmesnikov se poskuša slediti standardom, pravilom in smernicam, o katerih bomo govorili v nadaljevanju, pa tudi spoznavati značilnosti njihovih uporabnikov. Tudi v procesu načrtovanja sistemov za poizvedovanje zavzema načrtovanje uporabniških vmesnikov pomembno mesto. Konsistentno s prevladujočim trendom razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije za javno uporabo se je v zadnjih dvajsetih letih uveljavilo načrtovanje informacijskih sistemov, ki niso več namenjeni posebej usposobljenim informacijskim strokovnjakom, in morajo prav zaradi tega vključevati drugačne uporabniške vmesnike. Seveda morata zanje še vedno veljati učinkovitost in uporabnost, njihove lastnosti pa morajo biti tudi prilagojene znanju, lastnostim, navadam in željam uporabnikov, ki niso posebej usposobljeni za poizvedovanje. 44 Vilar, P.; Žumer, M. Uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje in uporabniška prijaznost 1.1.1 Funkcije uporabniških vmesnikov sistemov za poizvedovanje Poizvedovanje je kompleksen proces, ki ga označujejo različne medsebojno prepletene aktivnosti oziroma naloge. Nekatere obsegajo zahtevne mentalne procese, druge sestavljajo oprijemljivejše, vidne akcije. Interakcija med sistemom in uporabnikom se odvija skozi »dialog« v obliki vnosov in odzivov. Uporabnik je pobudnik določene akcije, sistem se nanjo odzove na določen način, kar zopet povzroči iniciacijo naslednje operacije s strani uporabnika in tako dalje. Namen uporabniškega vmesnika je omogočiti tak dialog, da lahko uporabnik zagotovi in tudi izmenja dovolj informacij za izvedbo različnih nalog. Beaulieaujeva (2000) imenuje ta dialog celo diskurz, po njenem pa nastopa v povezavi s posameznikovo nalogo ali skupnimi oziroma deljenimi nalogami, kjer sodeluje več uporabnikov. Uporabnikovi cilji in nameni se torej pretvorijo v izvedena dejanja (Beaulieu, 2000). Z vidika uporabnika lahko poizvedovanje razdelimo na več faz. Marchioni-ni (1995) navaja nabor in zaporedje nalog, ki jih uporabnik izvaja v procesu poizvedovanja: - prepoznavanje informacijskega problema, - definicija informacijskega problema, - izbor informacijskega vira, - oblikovanje poizvedbe, - izvajanje iskanja, - pregledovanje rezultatov, - ekstrakcija informacij, - razmišljanje o opravljenem poizvedovanju, - iteracija, - zaključek. Žumrova (2000) navaja značilnosti nekaterih faz ter podrobno opiše funkcije, ki jih nudijo sistemi za poizvedovanje v posamezni izmed njih. 1. Kot izhodiščno točko izpostavi definicijo informacijskega problema, ki strogo gledano ne sodi v proces poizvedovanja, res pa je, da se dejansko poizvedovanje lahko prične šele v trenutku, ko je informacijski problem natančno definiran. To zahteva identifikacijo vseh bistvenih sestavnih delov in njihovo povezavo glede na zahteve in okoliščine. Težava, ki se pogosto pojavi, je, da večina sistemov za poizvedovanje ne vključuje pripomočkov niti za prepoznavanje niti za definicijo informacijskega problema, temveč predvideva, da je informacijski problem pred poizvedovanjem že dobro definiran. 2. Izbira informacijskega vira je problematična predvsem z vidika hitrega razvoja in raznolike ponudbe na tržišču. Žumrova navaja, da je izbor in dostop 45 Knjižnica 52(2008)1, 41-61 do informacijskih virov sam po sebi eden izmed velikih informacijskih problemov. Zato je zelo pomembno, da imajo uporabniki pri odločanju za izbiro informacijskega vira oziroma podatkovne zbirke na voljo informacije o njihovi vsebini. Prav tako pomembna je enostavna dostopnost, zato se uporabniki najpogosteje zatekajo k znanim virom ali k takim, ki so lahko dostopni in enostavni za uporabo (Marchionini, 1992). 3. Oblikovanje poizvedbe in izvajanje iskanja sta osrednji fazi v postopku poizvedovanja in zato predmet večine raziskav s tega področja. Uporabnik lahko k poizvedovanju pristopi na različne načine: a) z izpolnjevanjem poizvedovalnih okenc obrazca, b) navajanjem posameznih pojmov v eno poizvedovalno okence, c) z izbiro iz slovarja, d) z oblikovanjem ukazov v obliki logičnih izrazov ali v naravnem jeziku (Vickery in Vickery, 1993). a. Obrazci sicer niso zelo fleksibilni, vendar pa ne zahtevajo poznavanja metod in tehnik poizvedovanja. Kot taki so primerni predvsem za neizkušene uporabnike. Gre za pretvarjanje pojmov, vnesenih v poizvedovalna okenca, v logični izraz, ki je lahko implicitno, ali pa je izbira logičnega operatorja prepuščena uporabniku. b. Kadar ima uporabnik na voljo le eno poizvedovalno okence, lahko vanj niza posamezne pojme. To je z uporabnikovega stališča v dokajšnji meri podobno uporabi naravnega jezika, pravzaprav pa gre za implicitno in uporabniku skrito pretvarjanje v logični izraz. Tehnika je prav tako namenjena neizkušenim uporabnikom. c. Izbira iz slovarja sicer pomeni, da uporabnik v poizvedovanje vključuje le izraze, ki se v podatkovni zbirki dejansko pojavijo, za večino sistemov za poizvedovanje pa je neprimeren način, kajti učinkovit je le, kadar slovarjev (oziroma iskalnih polj) ni preveč in kadar niso preobsežni. d. Neposredno oblikovanje ukazov v obliki logičnih izrazov sodi med najzahtevnejše, seveda pa tudi najbolj fleksibilne in natančne metode poizvedovanja. Zahteva natančno poznavanje vsebine podatkovne zbirke ter pravil oblikovanja logičnih izrazov, predvsem logičnih operatorjev, ker pa je za končnega uporabnika zelo zahtevna naloga in povzroča veliko težav. (Žumer, 1995) 4. Pri fazi pregledovanja rezultatov je pomembno, da vmesnik prikaže zadetke čimbolj pregledno, dobro pa je, da so tudi urejeni po določenem kriteriju. Sistemi pogosto nudijo vsaj dva različna načina razvrščanja zadetkov: kronološko (glede na starost zapisov v podatkovni zbirki ali glede na datum objave dokumentov) in glede na ustreznost poizvedbi (slednji je pogosto poimenovan razvrščanje po relevantnosti). Način razvrščanja uporabnik lahko določi že v fazi oblikovanja poizvedbe ali pa v fazi pregledovanja rezultatov. Predvsem razvrščanje po relevantnosti je za uporabnika zelo primerno, še bolje pa je, če ga dopolnjuje povratna informacija o relevantnosti, ki omogoča takojšnjo in enostavno izboljšavo dotedanje poizvedbe. Carlyleova (1997, 1999) priporoča tudi dodatne razvrstitve zadetkov glede na elemente, po katerih 46 Vilar, P.; Žumer, M. Uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje in uporabniška prijaznost uporabniki subjektivno razvrščajo in tudi iščejo gradivo, ki pa ne sodijo med tradicionalne iskalne elemente bibliografskih podatkovnih zbirk. Taki so denimo format, jezik, način obravnave vsebine, slikovni ali grafični elementi. Posebej opozarja na pomembnost grupiranja sorodnih zapisov glede na avtorja, izvor, bibliografsko družino in podobno in obenem poudarja, da je v tem primeru računalniška tehnologija premalo izkoriščena in še vedno razmeroma togo sledi tradicionalnim načinom razvrščanja, katerih zgled so list-kovni knjižnični katalogi. Glede prikaza rezultatov je zaželeno tudi, da oblika zapisov sledi splošnim priporočilom, kar pomeni, da ima konsistentno obliko, je prilagojena uporabnikovim značilnostim, zahteva minimalno pomnjenje, je kompatibilna z obliko pri vnosu podatkov za poizvedbo in fleksibilna, oziroma omogoča različne izpise posameznega zadetka (Shneiderman, 1998). 5. Shranjevanje rezultatov oziroma ekstrakcija informacij je funkcija, ki uporabniku omogoča izpisovanje oziroma shranjevanje izbranih zadetkov. To lahko stori na različne načine: z neposrednim izpisovanjem na tiskalnik, s shranjevanjem v datoteko ali izvozom v druge aplikacije. Običajno je mogoče zadetke izpisati ali shraniti v različnih formatih, ki so seveda odvisni od vrste podatkovne zbirke. Online sistemi omogočajo tudi dostavo rezultatov z uporabo elektronske pošte. 6. Fazi razmišljanja o poizvedovanju in iteracije sta medsebojno povezani in strogo gledano ne sodita med funkcije sistema za poizvedovanje. Zato sami po sebi tudi nista sestavni del vmesnika. Pomembno pa je, da vmesnik omogoča, da se uporabnik v katerikoli fazi lahko odloči, da se vrne in ponovi katerega izmed postopkov. V kontekst iteracije sodi tudi že omenjena povratna informacija o relevantnosti, vključena v fazo pregledovanja rezultatov. 7. Zaključek poizvedovanja je pomemben predvsem s stališča, da mora uporabnik kadarkoli v procesu poizvedovanja imeti možnost, da delo zaključi in se odjavi iz sistema. Zato je pomembno, da je izhod iz sistema vedno dostopen in na vidnem mestu. Sicer pa so v sistemih za poizvedovanje na voljo tudi različne pomožne oziroma dodatne funkcije, ki na različne načine poskušajo uporabniku poenostaviti ali olajšati delo. Taka je npr. možnost upravljanja z že oblikovanimi poizvedbami. Funkcija je pogosto poimenovana ‘Zgodovina poizvedovanja’. Uporabniku omogoča ponovno uporabo že oblikovanih poizvedb, njihovo dopolnjevanje s posameznimi iskalnimi izrazi ali združevanje v nove poizvedbe. Druga pomožna funkcija je oblikovanje seznama izbranih zadetkov, v katerega uporabnik postavi le zanj relevantne zadetke. Običajno so za delo s takim seznamom označenih zadetkov mogoča enaka opravila, kot so na voljo za delo s posameznim zadetkom (izpisovanje, shranjevanje, pošiljanje po e-pošti). Ena izmed pomembnih funkcij sistema je tudi pomoč, ki jo ima uporabnik na voljo, kadar pri delu naredi napako ali se sooči s težavami. Pomoč mora uporab- 47 Knjižnica 52(2008)1, 41-61 niku odgovoriti na naslednja vprašanja (Trenner, 1989): pri katerem postopku je bila narejena napaka, ali dela pravilno, kje v sistemu se nahaja, kaj mora storiti za nadaljevanje dela, na kakšen način lahko določeno akcijo izvede, kako dobi dodatne informacije in zakaj sistem ne dela tako, kot je pričakoval. Vrste pomoči so tiskan priročnik ali navodila, online učbenik, online priročnik, obvestila o napakah, kontekstna pomoč in vodenje uporabnika. Pomoč mora biti neprestano na voljo, priklic in izhod iz nje morata biti preprosta, mora biti pregledna in jasna, dobro oblikovana, jezikovno ustrezna, pomembno pa je tudi, da ustreza različno izkušenim uporabnikom (Trenner, 1989, Shneiderman, 1998). Njena pomembna lastnost je tudi terminološka konsistentnost z ostalim sistemom. Nekoliko drugačni kriteriji pa obstajajo glede vizualne konsistentnosti. Pomoč je namreč lahko konsistentna z ostalim sistemom glede postavitve in izgleda ali pa izrazito različna. Namen slednjega je zbujanje pozornosti. Taka so zlasti sporočila o napakah. Kot pri drugih vmesnikih, je seveda tudi pri sistemih za poizvedovanje pomemben princip preprečevanja napak, ki ga v nadaljevanju omenjamo pri Shneider-manovih (1998) splošnih principih načrtovanja vmesnikov. Preprečevanje napak sicer ne sodi neposredno v pomoč, vsekakor pa je namesto popravljanja napak za uporabnika veliko prijetneje in udobneje, da do njih sploh ne pride, oziroma da je njihovo število kar najmanjše. Temu je namenjenih precej možnih rešitev, na primer nedvoumnost obrazcev in menijev ter opcij v njih, vgrajena kontrola črkovanja pri vnosu vrednosti v poizvedovalna okenca, izogibanje pre-obremenjevanja sposobnosti pomnjenja, težje dosegljiv položaj gumbov, ki lahko imajo resne posledice (npr. izgubo dela ali dokumentov), kratka navodila, kaj uporabnik v določeni fazi poizvedovanja oziroma v določenem delu vmesnika lahko stori (npr. ob obrazcu za poizvedovanje, kako naj se loti poizvedovanja in kako naj oblikuje iskalne izraze ali ob seznamu zadetkov, kako zadetke razvrsti, natisne ali izvozi). Naloge pri poizvedovanju so lahko z vidika uporabnika zelo različne in različno zahtevne: enostavne ali kompleksne; take, ki zahtevajo majhno ali veliko število korakov; z vnaprej določenim vrstnim redom ali ne; take, ki zahtevajo malo ali veliko uporabnikovega sodelovanja; enkratne ali večkratne; take, ki se jih da izvajati posamično ali istočasno (Hansen, 1999). Funkcije, ki naj jih ponuja uporabniški vmesnik, temeljijo na fazah v procesu poizvedovanja in nalogah, ki jih uporabnik opravlja, obenem pa naj bi bile tudi med elementi proučevanja v študiji vmesnika. Žumrova (2000) navaja, da predvsem faze oblikovanja poizvedbe (kamor implicitno sodi tudi izvajanje iskanja), pregledovanja in shranjevanja rezultatov predstavljajo jedro integriranega sistema za poizvedovanje, in so seveda prisotne v vsakem sistemu. Določene druge funkcije, npr. izbira informacijskega vira oz. podatkovne zbirke pa so na voljo po potrebi, kadar sistem sestavlja več podatkovnih zbirk. Načrtovalec sistema se odloča tudi, kakšne načine komuniciranja s sistemom bo imel uporabnik na voljo, pri čemer izbira med vrstami 48 Vilar, P.; Žumer, M. Uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje in uporabniška prijaznost interakcije, ki jih v nadaljevanju navajamo v okviru II. Shneidermanovega (1998) principa: meniji, obrazci, ukazni jezik, naravni jezik, direktna manipulacija, oziroma kombinacije le-teh. Xie in Cool (2000) zagovarjata tezo, da sta v idealnem sistemu za poizvedovanje vlogi uporabnika in sistema natančno razdeljeni. Uporabnikova naloga je osre-dotočanje na konceptualno presojo in odločitve, vloga sistema pa v zagotavljanju infrastrukture za gradnjo uporabnikovega znanja in v pomoči uporabniku pri sprejemanju različnih vrst odločitev. Vendarle pa niso vse naloge v procesu poizvedovanja enakovredne glede zahtev po enostavnosti uporabe in uporabnikovem nadzoru. Nekatere naloge zahtevajo več nadzora, druge pa večjo enostavnost uporabe, odvisno od količine kognitivne aktivnosti, ki jo mora vložiti uporabnik. Raziskave tudi kažejo, da uporabniki večinoma uporabljajo najenostavnejše metode poizvedovanja, pa čeprav bi z zahtevnejšimi prihranili čas in trud (Anderson, 1995, Yuan, 1997). Aktivnosti, ki zahtevajo največ kognitivne aktivnosti so izbira zbirke, oblikovanje ter preoblikovanje poizvedbe. Ena najzahtevnejših nalog za uporabnika je pretvorba njegove informacijske potrebe v poizvedbo, prilagojeno sistemu. Nekoliko manj zahtevno je pregledovanje rezultatov, kjer uporabnik sprejema odločitve glede njihovega vrednotenja, sistem pa mu mora pri tem pomagati. Najmanj kognitivnega napora zahteva dostava rezultatov. 2 Načrtovanje in vrednotenje uporabniških vmesnikov 2.1 Pravila načrtovanja uporabniških vmesnikov V procesu načrtovanja vmesnika se poskuša upoštevati naloge, ki jih bodo opravljali uporabniki, obenem pa zagotoviti tudi uporabnost in uporabniško prijaznost. Pri načrtovanju je pomembno, da presežemo intuitivno presojanje in reševanje problemov (Shneiderman, 1998). Okvir, ki pomaga pri sprejemanju pravilnih odločitev pri načrtovanju vmesnikov, zagotavljajo smernice in standardi za načrtovanje. Pri tem so pomembne tudi sistematično zbrane informacije o uporabnikih, njihovih lastnostih, omejitvah in nalogah oziroma načinu dela. “Dobro načrtovanje vmesnika pripomore h kasnejšemu boljšemu sprejemanju sistema s strani uporabnika, povečani frekvenci uporabe sistema, nižjemu odstotku napak pri uporabi, skrajšanju časa za izobraževanje in usposabljanje in povečani hitrosti delovanja (Rowleyeva in Slackova, 1998, str. 87). Enostavnost uporabe, uporabnost in učinkovitost sistema, kot jih uporabniki zaznavajo skozi uporabniški vmesnik (ne glede na to, da pri tem nastopajo tudi dejavniki kot so individualne 49 Knjižnica 52(2008)1, 41-61 značilnosti, organizacijsko okolje, zastavljena naloga), so med odločilnimi dejavniki sprejemanja sistema za poizvedovanja (Thong in dr., 2002, Van der Veer in Van Vliet, 2003). V literaturi najdemo veliko splošnih priporočil za načrtovanje, ki jih je seveda potrebno posebej prilagoditi, kadar jih apliciramo na konkreten primer uporabniškega vmesnika. Med splošnimi principi načrtovanja so potreba po dobrem poznavanju uporabniške populacije, zmanjševanje kognitivnih obremenitev uporabnikov, preprečevanje oziroma toleriranje napak, uvajanje konsistentnosti, nedvoumnosti, naravnosti in prilagodljivosti, izogibanje odvečnim elementom (Preece in dr., 1994, Chen in Sharma, 2002). Zelo natančna in še vedno velikokrat citirana splošna napotila daje Shneiderman (1998), ki govori o: 1) teorijah in modelih na najvišjem nivoju, 2) principih na srednjem nivoju in 3) specifičnih in praktičnih smernicah. Teorije in modeli prispevajo okvir in so neodvisni od konkretne aplikacije. Principi oblikujejo alternative za načrtovanje in omogočajo primerjave med njimi, specifične smernice pa izhajajo iz prakse in so povezane s konkretnimi pravili ali situacijami. I. Teorije in modeli najvišjega nivoja Z njimi razlagamo, opisujemo, primerjamo ali predvidevamo določene lastnosti sistemov za poizvedovanje, vmesnikov, uporabnikov, npr. njihovo vedenje, zaznavne ali kognitivne lastnosti, obremenitve ipd. Njihov namen je na abstrakten način predstaviti dejansko stanje, ter oblikovati okvir za razumevanje specifičnih vidikov pri načrtovanju. II. Principi 1. Potrebno je spoštovati različnost. Ker se uporabniki sistemov med seboj zelo razlikujejo, je za načrtovanje zelo pomembno, da strokovnjaki poznajo profile uporabnikov, vrste in pogostnost nalog, ki jih bodo opravljali, in tudi različne vrste komunikacije, ki jih imajo uporabniki lahko na voljo za interakcijo s sistemom. 2. Upoštevati je potrebno osem “zlatih” pravil za načrtovanje uporabniških vmesnikov. 1. Prizadevati si je treba za konsistentnost. 2. Pogostim uporabnikom je treba omogočiti uporabo bližnjic. 3. Ponuditi je treba informativne povratne informacije. 4. Sekvence dialoga je potrebno načrtovati tako, da tvorijo logično celoto. 5. Tolerirati je treba uporabnikove napake. 6. Omogočiti je treba enostavno vračanje za posamezen korak. 7. Sistem mora dajati uporabniku občutek nadzora. 8. Treba je poskrbeti za čim manjšo obremenitev kratkoročnega spomina. 50 Vilar, P.; Žumer, M. Uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje in uporabniška prijaznost 3. Pomembno je preprečevanje napak. Napak pri delu se ne da popolnoma odpraviti, lahko pa zmanjšamo njihovo število. To lahko dosežemo npr. s skrbnim načrtovanjem funkcionalnih zaslonov in menijev, razlikovalnimi ukazi in elementi menijev, onemogočanjem, da uporabnik izvede nepovratno akcijo, povratnimi informacijami o stanju sistema, konsistentnostjo ipd. III. Smernice za načrtovanje vmesnikov 1. Smernice za prikaz podatkov: - konsistentnost: podatki morajo biti prikazani na enoličen, standardiziran način, tako glede terminologije, okrajšav, barv, formatov itd.; - informacije na zaslonu morajo biti uporabniku znane in domače; - čim manjše obremenjevanje uporabnikovega spomina: ne smemo zahtevati niti pričakovati pomnjenja podatkov s prejšnjega zaslona, prav tako pa je potrebno omogočiti, da se določeno akcijo izvede v čim manj korakih, s čimer se prepreči pozabljanje, kako se jo izvede; - sorodna oblika podatkov: format prikaza podatkov naj bo čimbolj soroden, če je mogoče enak vnosnemu formatu; - prilagodljivost: uporabnik mora imeti na voljo možnost prilagajanja prikaza podatkov trenutni potrebi ali nalogi; - zbujanje pozornosti: za posebne, izstopajoče situacije – primer so napake – so na voljo tehnike za vzbujanje uporabnikove pozornosti (vendar raziskovalci opozarjajo, da je potrebno biti pri njihovi uporabi zelo pazljiv in zmeren). 2. Smernice za vnos podatkov Pri smernicah za vnos podatkov veljajo podobna načela kot pri smernicah za prikaz: konsistentnost, zmanjševanje uporabnikovega truda in obremenjevanja spomina, kompatibilnost vnosnih in izhodnih formatov ter fleksibilnost, oziroma možnost prilagajanja uporabnikovim potrebam. 3. Uravnoteženje avtomatizacije in človekovega nadzora Cilj upoštevanja smernic je poenostavljanje uporabnikovih opravil ter zmanjševanje njihovih akcij na minimum oziroma njihova odstranitev, če v določeni situaciji ni potrebna človekova presoja. S tem dosežemo, da se uporabniki izognejo motečim, zamudnim in rutinskim opravilom, ki so pogost vzrok za napake, ter se posvetijo pomembnim odločitvam, načrtovanju in reševanju trenutnih situacij. Podobnih principov kot je Shneidermanovih osem zlatih pravil najdemo v literaturi zelo veliko (glej npr. Weinschenk idr., 1997, Rowley in Slack, 1998, Johnson, 2000). Omenjeni raziskovalci se v svojih priporočilih izrazito osredotočajo na uporabnika in med drugim opozarjajo na: 1. potrebnost osredotočanja na uporabnike in njihove naloge, ne na tehnologijo, 2. upoštevanje v prvi vrsti funkcije, nato predstavitve, 3. prilagajanje uporabnikovemu razumevanju naloge, 51 Knjižnica 52(2008)1, 41-61 4. olajševanje, ne oteževanje naloge, 5. spodbujanje učenja. Postopek načrtovanja in izdelave določenega vmesnika sestoji iz nekaterih faz: analize, specifikacije, izdelave in vrednotenja. V prvi in drugi fazi gre za definiranje problema, pridobivanje razumevanja sistemskih zahtev, značilnosti in zahtev ciljne publike ter oblikovanje natančnega načrta za izdelavo vmesnika. Sledi tretja faza, namenjena razvoju vmesnika, ki mora biti učinkovit in uporaben ter prilagojen zahtevam in potrebam predvidenih uporabnikov. Četrta faza pomeni ovrednotenje izdelka. O njej govori naslednji razdelek. 2.2 Vrednotenje uporabniških vmesnikov Smernice in principi za načrtovanje in vrednotenje imajo veliko skupnega. Oboji upoštevajo namen uporabe in potrebe uporabnikov. Ti usmerjajo načrtovanje, hkrati pa povedo tudi, kaj je potrebno vrednotiti. Namen vrednotenja je preverjanje, ali vmesnik omogoča učinkovito delo ob kar najmanjši kognitivni obremenitvi. Gre torej za ugotavljanje, ali izpolnjuje potrebe in želje uporabnikov pri delu s sistemom za poizvedovanje. Zato pri študijah vmesnikov proučujemo različne vidike uporabnosti in uporabniške prijaznosti, o katerih je več govora v nadaljevanju. Pri vrednotenju uporabniških vmesnikov so možni celostni pregledi ali pa osredotočenje na posamezne lastnosti ali vidike. Kriterije za vrednotenje narekujejo smernice, standardi in pravila načrtovanja. Rezultat vrednotenja je ocena vmesnika, ki jo lahko uporabimo kot izhodišče za izboljšave, z njimi pa dosežemo boljše delovanje, lažjo uporabo in učenje, zaradi tega pa večjo uporabnost in boljše in hitrejše sprejemanje vmesnika s strani uporabniške populacije. Za vrednotenje uporabniških vmesnikov uporabljamo različne metode, med katerimi strokovnjaki (Sweeney idr., 1993, Shneiderman, 1998, Wang, 2003, Teno-pir, 2003) najbolj pogosto omenjajo ekspertno in uporabniško študijo, obenem pa priporočajo tudi različne kombinacije metod vrednotenja. 3 Uporabnost in uporabniška prijaznost Uporabnost in uporabniška prijaznost sta koncepta, s katerimi se neprestano srečujemo pri načrtovanju, pa tudi pri vrednotenju uporabniških vmesnikov. Z njima opisujemo lastnost vmesnika, povezano z učinkovitostjo in uspešnostjo 52 Vilar, P.; Žumer, M. Uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje in uporabniška prijaznost uporabnikov pri delu z vmesnikom in z reakcijami uporabnikov na ta vmesnik (Hansen, 1998). Pregled literature tudi pokaže, da se izraza uporabljata za zelo podobne koncepte in sta pravzaprav neke vrste sinonima. Uporabnost je običajno opredeljena (glej npr. Borgman, 2003; ISO/IEC 9126, 2001; Shackel, 1998; Foley idr. 1984) kot sestavljanka številnih in raznolikih elementov, npr. razumljivosti, enostavnosti za učenje, toleriranja napak, prilagodljivosti, primernosti nalogi, učinkovitosti, zmogljivosti, zanesljivosti, prenosljivosti, kompatibilnosti in prijetnosti uporabe. Park in Lim (1999) definirata uporabnost vmesnika kot dimenzijo, ki spodbuja uporabnika določenega vmesnika k vedenju, ki ga označuje večja učinkovitost in manj napak. Vmesnik je torej uporaben in prijazen, kadar: - ga uporabnik lahko razume, - se ga uporabnik lahko učinkovito in enostavno (na)uči, - ga lahko učinkovito in enostavno uporablja, - je prilagodljiv in - ob delu z njim uporabnik razvije pozitivna stališča in občutke. Razumljivost pomeni, da uporabnik lahko vključi, sprejme v zavest in ugotovi vzročne, logične povezave v njegovem delovanju. Povedano drugače, uporabnik mora vedeti, kako vmesnik deluje in zakaj. Učinkovitost in enostavnost za učenje pomenita, naj uporabnik v čim krajšem času in s čim manjšim naporom osvoji znanja in spretnosti, ki jih potrebuje za delo z vmesnikom (seznanjanje, iskanje optimalnih korakov in avtomatiziranje izbranih korakov) in s tem doseže sebi zadostno stopnjo učinkovitosti. Učinkovitost in enostavnost uporabe pomenita uporabniku čim bolj znana in ne zelo raznolika opravila. Ta naj zahtevajo uporabniku primerno hitrost in čim manj posebnih spretnosti. Pri njih naj uporabnik naredi čim manjše število napak. Vedenje sistema naj bo konsistentno in transparentno, uporabnikom naj zbuja občutek nadzora nad situacijo in jim omogoča predvidevanje dogajanja (uporabnik mora vedno vedeti, v katerem delu sistema se nahaja in kako se lahko premakne naprej oziroma nazaj). Online pomoč naj bo učinkovita in razumljiva tako na začetniškem kot tudi na zahtevnejšem nivoju, obsega naj tudi učenje s primerom. Opozorilna sporočila naj konstruktivno usmerjajo vedenje uporabnikov. Uporabljena naj bo uporabnikom razumljiva terminologija. Prilagodljivost vključuje čim večjo skladnost z uporabnikovimi lastnostmi, željami in izkušnjami pa tudi možnost izbire, kako bo uporabnik izvedel določeno akcijo. Posebej so pomembna pozitivna stališča in občutki, ki naj jih uporabnik razvije ob delu z vmesnikom. Delo s sistemom za poizvedovanje naj uporabniku ne bi zbujalo občutkov frustracij. Te se lahko pojavijo kot posledica občutka neuspešnosti pri delu, povzročijo pa tudi negativen odnos do določenega sistema in posledično tudi manj pogosto uporabo (Rowley, Slack, 1998). 53 Knjižnica 52(2008)1, 41-61 Nielsenova (1994, 1999) pravila uporabnosti so pogosto citiran primer nekoliko bolj konkretne obravnave kriterijev uporabnosti. Mednje prišteva: - sistemske informacije: uporabnik mora biti obveščen o trenutnem dogajanju, še posebej v situacijah, ki ne zahtevajo njegovega poseganja (npr. kadar sistem procesira zahtevano iskanje, kar lahko traja nekaj časa); - skladnost sistema z okoljem: predmeti, poimenovanja in drugi elementi vmesnika morajo biti v čim večji meri skladni s tistim, kar je uporabniku znano iz drugih podobnih orodij; - občutek nadzora in svobode: uporabnik mora imeti občutek, da lahko vpliva na dogajanje, da ve, kaj je potrebno narediti v določenem primeru in kakšne možnosti ima za izvedbo določene akcije; - upoštevanje standardov: pri načrtovanju vmesnika je potrebno slediti smernicam in standardom (kar vključuje tudi oblikovanje in estetiko), pri čemer je še posebej izpostavljeno že prej omenjeno načelo konsistentnosti; - preprečevanje napak: vmesnik mora biti zasnovan tako, da uporabnik pri delu naredi čim manj napak; - spodbujanje prepoznavanja namesto pomnjenja: od uporabnika naj se ne zahteva pomnjenja velike količine podatkov, temveč naj se jih ponavlja tudi na naslednjih zaslonskih slikah; - prilagodljivost in učinkovitost: prilagodljivost vmesnika v tem primeru pomeni, da ponuja uporabniku možnost izbire, kako bo izvedel določeno akcijo, učinkovitost pa, da mu omogoča uspešno doseganje zastavljenih ciljev; - estetika in minimalistični dizajn: potrebno je upoštevati načela estetike, še zlasti minimalizma, kar pomeni, da se posamezne zaslonske slike ali drugega elementa vmesnika ne sme vizualno ali kakorkoli drugače preobložiti; - pomoč pri prepoznavanju, diagnosticiranju in popravljanju napak: ob storjenih napakah, ki so neizbežne, mora biti uporabnik nanje opozorjen in obveščen o vzroku za napako in postopkih, ki so potrebni za njeno odpravljanje. Weinschenkova idr. (1997) obravnavajo uporabniško prijaznost predvsem z vidika skladnosti vmesnika s človekovimi lastnostmi. Uporabniško prijazen vmesnik naj bi upošteval kognitivne, vizualne, fizične, okoljske in socialne lastnosti posameznika ter se jim poskušal prilagajati na naslednje načine. 1. Prilagajanje kognitivnim lastnostim: - čim manjša obremenitev za spomin, - odločanje v majhnih zaporednih korakih, - omogočanje razumevanja dogodkov z zagotavljanjem konteksta, - upoštevanje uporabniških mentalnih modelov, - konsistentnost glede vizualne podobe, postavitve, terminologije, - oproščanje in možnost popravljanja napak. 54 Vilar, P.; Žumer, M. Uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje in uporabniška prijaznost 2. Prilagajanje lastnostim vida: - čimmanj potrebe po očesnem gibanju, - upoštevanje principov dobrega oblikovanja, - preudarna uporaba barv in poudarkov, - ustrezno vizualno kodiranje informacij, - upoštevanje, da ljudje ne preberejo vsega. 3. Prilagajanje fizičnim lastnostim: - omejena uporaba kombinacij različnih tipk, - izogibanje posebno zahtevnim kombinacijam tipk, - upoštevanje spretnosti slepega tipkanja, - preprečevanje sindroma pogostih gibov, - zagotovljeno usposabljanje uporabnikov. 4. Prilagajanje okoljskim in socialnim lastnostim: - predvidevanje čustvenega odziva posameznika, - vgrajena predvidljivost, - upoštevanje stresnih okolij, - upoštevanje principov socialne interakcije. Omenili smo že, da lahko iz literature razberemo, da izraza uporabnost in uporabniška prijaznost označujeta zelo podoben, pravzaprav isti koncept. Nekateri raziskovalci to tudi eksplicitno navajajo. Backlund (2001) meni, da je uporabniška prijaznost laično poimenovanje uporabnosti. Borgmanova (1987, 2000) celo piše, da sta uporabnost in uporabniška prijaznost amorfna izraza s celo vrsto interpretacij, odvisnih od konteksta. Lahko torej rečemo, da med pomenoma obeh izrazov pravzaprav ni razlike ter da gre v resnici za prepletanje več dejavnikov: razumljivosti, enostavnosti za učenje, učinkovitosti za uporabo in subjektivne prijetnosti. Res je sicer tudi, da gre za koncept, ki je v okolju določenega sistema odvisen od mnogih dejavnikov, npr. značilnosti uporabnikov pa tudi izrazito kulturno pogojen. Gre torej za združevanje funkcionalnosti in čim prijetnejšega delovnega okolja, v katerem naj bi bil kar najmanjši napor usmerjen v samo delo s sistemom. Manjši napor kot je potreben, večja je uporabniška prijaznost. Uporabnik se mora počutiti kompetenten, kar pomeni, da zanj izvajanje akcij ne predstavlja obremenitve. Pogosto je rečeno, naj bi uporabniški vmesnik tako rekoč izginil in omogočil uporabniku, da se posveti vsebini svojega dela, ne da bi se moral obremenjevati z interakcijo s sistemom (Žumer, 2000). Uporabnost in uporabniška prijaznost torej pomenita, da ima uporabnik zagotovljeno delovno okolje, v katerem se lahko čimbolj posveti vsebini svojega dela, ne da bi se mu bilo potrebno obremenjevati s postopki ali njihovimi posledicami. Neustrezno načrtovan vmesnik lahko zelo zmanjša kakovost sicer dobro izdelanega informacijskega sistema. Uporabnost in uporabniška prijaznost sta zelo kompleksna pojma, močno zaznamovana z individualnostjo uporabnikov. Vmesnike uporablja raznolika množica uporabnikov, in razumljivo je, da se tudi njihova zaznavanja vmesnikov razlikujejo. 55 Knjižnica 52(2008)1, 41-61 4 Zaključek: Kakšni naj bi torej bili uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje? Iz navedenega razberemo, kako velik pomen ima kakovosten uporabniški vmesnik za zadovoljstvo in uspeh uporabnika pri delu s katerimkoli sistemom za poizvedovanje. Razumljivo je, da ni enotne opredelitve, kakšen je “dober uporabniški vmesnik”, ker je to odvisno od cele vrste različnih dejavnikov, seveda pa tudi od konkretnega sistema za poizvedovanje ter lastnosti njegovih uporabnikov. V splošnem velja, naj ima uporaben, uporabniško prijazen in učinkovit uporabniški vmesnik sistema za poizvedovanje značilnosti, ki jih med drugimi omenjajo Weinschenkova idr. (1997), Rowleyeva in Slackova (1998), Shneiderman (1998), Nielsen (1994, 1999), Johnson (2000): - biti mora nezahteven za uporabo, - omogočati mora hitro in enostavno učenje oziroma spoznavanje, - uporabnika ne sme preobremenjevati s kognitivnimi obremenitvami (pomnjenjem, odločanjem ipd.), - zbujati mora občutek nadzora nad sistemom, - biti mora konsistenten in razumljiv, - informacije mora predstaviti na logičen in sistematičen način, njihova količina naj ne bo ne prevelika ne premajhna, - “oproščati” mora uporabnikove napake, oziroma biti do njih karseda toleranten, - vsebovati mora kakovostna in razumljiva navodila in različne vrste pomoči, - omogočati mora čimbolj neovirano gibanje po “prostoru” sistema za poizvedovanje, - omogočati mora enostavno izvajanje poizvedovanja, dela z zadetki in drugih akcij, - omogočati mora možnost izbire, kako bo uporabnik izvedel določeno akcijo, - uporabnik mora vedno imeti možnost, da se vrne korak nazaj ali razveljavi svoj zadnji ukaz, - uporabnik mora v vsakem trenutku vedeti, na katerem mestu v sistemu se nahaja, in kaj lahko v določenem trenutku stori, - uporabniku ni potrebno podrobno poznati delovanja sistema, da bi ga lahko uspešno uporabljal. Za uporabnike velja, da so usmerjeni v vsebino svojega dela, zato niso zelo pozorni na vizualne elemente uporabniškega vmesnika (npr. oblikovne ali barvne 56 Vilar, P.; Žumer, M. Uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje in uporabniška prijaznost značilnosti), jih pa opazijo. Predvsem si želijo učinkovita orodja za poizvedovanje, ki jih lahko uporabljajo s čim manjšim naporom. Zadovoljni so, kadar se z lahkoto naučijo uporabljati določen sistem. Moti jih, kadar jih programska oprema upočasnjuje, obremenjuje, zmede in jim na ta način otežuje delo. Dobro načrtovan uporabniški vmesnik sistema za poizvedovanje naj bi torej omogočal uporabniku, da karseda hitro in s kar najmanjšim naporom pride do želenih informacij. “Vmesnik je ‘človeški’, če se odziva na potrebe posameznika in upošteva njegove lastnosti. Skrbno načrtovanje in natančna specifikacija lahko izboljšata interakcijo.” (Chen in Sharma, 2002) Xiejeva (2003) ugotavlja, da uporabnikovo zaznavanje zahtevnosti sistema določa zahtevana kognitivna aktivnost – več kot je mora uporabnik prispevati, zahtevnejši se mu zdi sistem za uporabo. Obenem velja, da uporabniki raje izberejo način, ki zahteva manj kognitivnega napora, namesto, da uporabljajo celoten nabor funkcij določenega sistema (Sutcliffe idr., 2000). Raje se odločajo za metodo poskusov in napak, kot da bi uporabili mehanizme pomoči. Ustreza jim vmesnik, ki zahteva relativno nizko kognitivno obremenitev, rezultira pa v visokem zadovoljstvu (Jen-Hwa Hu idr., 1999). Vse navedeno pomeni, da je za kakovosten dizajn vmesnika potrebno uravnotežiti uporabnikov nadzor in enostavnost uporabe za vsako od funkcij, ki jih vsebuje, ter s tem spodbujati interaktivnost v procesu poizvedovanja (Xie, 2003). Ugotovljeno je tudi, da so uporabnikom (predvsem neizkušenim) kriteriji uporabnosti in uporabniške prijaznosti (oziroma enostavnost uporabe) pomembnejši kot vsebinski kriteriji. Xie (2004) še dodatno potrjuje načelo najmanjšega napora z ugotovitvijo, da so uporabniki sicer bolj zadovoljni z enostavnostjo in intuitivnostjo vmesnikov spletnih iskalnikov, oziroma jih večinoma motijo bolj kompleksni vmesniki in zahtevnejša pravila poizvedovanja online sistemov za poizvedovanje, obenem pa so jim pomembni kakovost, zanesljivost in uporabnost informacij, pridobljenih iz online sistemov za poizvedovanje ter njihova natančnost. Sistem za poizvedovanje, ki ga uporabniki doživljajo skozi uporabniški vmesnik, mora torej omogočati, olajševati in spodbujati interakcijo med uporabnikom in sistemom. Uporabniški vmesnik mora biti intuitiven, enostaven za uporabo in imeti privlačen izgled, ker s tem zagotavlja dobro počutje uporabnikov pri delu z njim. Dizajn vmesnika naj ne le podpira, temveč tudi bogati vlogo uporabnika v procesu poizvedovanja, tako da mu omogoča pridobivanje znanja in olajša sprejemanje odločitev. 57 Knjižnica 52(2008)1, 41-61 Literatura 1. Anderson, J. (1995). Have users changed their style? A survey of CD-ROM vs. OPAC product usage. Reference quarterly, 34(3), 362-368. 2. Backlund, J. (2001). Web interfaces and usability: [masters project]. Stockholm: royal institute of technology, centre for user oriented it design. 3. Beaulieu, M. (2000). Interaction in information searching and retrieval. Journal of documentation, 56, 431-439. 4. Borgman, C.L. (1987). Toward a definition of user friendly: a psychological perspective. V: What is user friendly? Urbana-Champaign: Graduate School of Library and Information Science, University of Illinois. 29-44. 5. Borgman, C.L. (1996). Why are online catalogues still hard to use? Journal of the American society for information science, 47(7), 493-503. 6. Borgman, C.L. (2000). From Gutenberg to the global information infrastructure: access to information in the networked world. Cambridge, Massachusets: MIT. 7. Borgman, C.L. (2003). Designing digital libraries for usability. V: Digital library use: social practice and evaluation. Peterson Bishop, A., Van House, N., Buttenfield, B. (ur.). Cambridge, Massachusets, London, MIT. 85-118. 8. Carlyle, A. (1997). Fulfilling the second objective in the online catalog: schemes for organizing author and work records into usable displays. Library resources & technical services, 41(2), 79-100. 9. Carlyle, A. (1999). User organization of works: toward improved organization of online catalog displays. Journal of documentation, 55(2), 184-208. 10. Chen Q., Sharma, V. (2002). Human factors in interface design: an analytical survey and perspective. V: Szewczak, E. J., C. Snodgrass (ur.), Human factors in information systems. Hershey, PA: IRM Press. 45-55. 11. Crawford, R.G., Becker, H.S. (1986). A novice user’s interface to information retrieval systems. Information processing & management, 22(4), 287-298. 12. Dumas, J. (1998). Designing user interfaces for software. Englewood Cliffs: Prentice Hall. 13. Fast, K.V., Campbell, D.G. (2004). “I still like Google”: university student perceptions of searching opacs and the web. Proceedings of the 67th ASIS&T annual meeting, 41, 138-146. 14. Foley, J. D., Wallace, V. L., Chan, P. (1984). The human factors of computer graphics interaction techniques. Leee computer graphics and applications, 4(11), 13-48. 15. Hansen, P. (1999). User interface design for IR interaction: a task oriented approach. V: Aparac, T., Saracevic, T., Ingwersen, P., Vakkari, P. (ur.), 58 Vilar, P.; Žumer, M. Uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje in uporabniška prijaznost Proceedings of the Third international conference on conceptions of library and information science (CoLIS 3): Digital libraries: interdisciplinary concepts, challenges and opportunity. Zagreb, University of Zagreb. 191-205. 16. Hansen, P. (1998). Evaluations of IR user interface – implications for user interface design. Human IT , 2, 28-41. 17. ISO/IEC 9126 (2001). Software engineering - product quality. Geneva: International organization for standardization. 18. Jansen, B.J., Spink, A. (2000). Methodological approach in discovering user search patterns through web log analysis. Bulletin of the American society for information science, October/November, 15-17. 19. Jen-Hwa Hu, P., Pai-Chun, M., Chau, P.Y.K. (1999). Evaluation of user interface designs for information retrieval systems: a computer based experiment. Decision support systems, 27, 125-143. 20. Johnson, J. (2000). GUI bloopers: don’ts and do’s for software developers and web designers. San Francisco, etc., Morgan Kaufmann. 21. Manglano-Bosch, V., Hancock-Beaulieu, M. (1995). CDROM user interface evaluation: the appropriateness of GUIs. Online & CDROM review, 19(5), 255-270. 22. Marchionini, G. (1992). Interfaces for end-user information seeking. Journal of the American society for information science, 43(2), 156-163. 23. Marchionini, G. (1995). Information seeking in an electronic environment. Cambridge, University Press. 24. Nickerson, R.S. (1999). Why interactive computer systems are sometimes not used by people who might benefit from them. International journal of human-computer studies, 51, 307-321. 25. Nielsen, J. (1994). Heuristic evaluation. V: Nielsen, J., R.L. Mack (ur.). Usability inspection methods. New York, John Wiley & Sons. 26. Nielsen, J. (1999). Designing the web usability: the practice of simplicity. Indianapolis: New Riders Publishing. 27. Park, K.S., Lim, C.H. (1999). A structured methodology for comparative evaluation of user interface designs using usability criteria and measures. International journal of industrial ergonomics, 23, 379-389. 28. Preece, J., Rogers, Y., Sharp, H., Benyon, D., Holland, S., Carey, T. (1994). Human-computer interaction. Wokingham, UK: Addison-Wesley. 29. Rowley, J., Slack, F. (1998). Designing public access systems. Aldershot, Gower. 30. Sabin-Kildiss, L., Cool, C., Xie, I.(H.) (2001). Assessing the functionality of web-based versions of traditional search engines. Online, March/April, 18-26. 59 Knjižnica 52(2008)1, 41-61 31. Shackel, B. (1997). Human-computer interaction – whence and whither? Journal of the American society for information science, vol. 48(11), 970-986. 32. Shaw, D. (1991). The human-computer interface for information retrieval. Annual review of information science and technology, 26, 155-195. 33. Shneiderman, B. (1998). Designing the user interface. Stategies for effective human-computer interaction. 3rd ed. Reading (Mass.): Addison Wesley Longman. 34. Spink, A. (2002). A user-centered approach to evaluating human interaction with web search engines: an exploratory study. Information processing & management, 38, 401-426. 35. Spink, A., Ozmutlu, H.C., Ozmutlu, S. (2002). Multitasking information seeking and searching. Journal of the american society for information science and technology, 53(8), 639-652. 36. Sutcliffe, A.G., Enniss, M., Watkinson, S.J. (2000). Empirical studies of enduser information searching. Journal of the American society for information science, 51(13), 1211-1231. 37. Sweeney, M., Maguire, M. Shackel, B. (1993). Evaluating user-computer interaction: a framework. International journal of man-machine studies, 38, 689-711. 38. Thong, J.Y.L., Hong, W., Tam, K.-Y. (2002). Understanding user acceptance of digital libraries: what are roles of interface characteristics, organizational context and individual differences? International journal of human-computer studies, 57(3), 215-242. 39. Trenner, L. (1989). How to win friends and influence people: definitions of user-friendliness in interactive computer systems. Journal of information science, 13, 99-107. 40. Van der Veer, G., Van Vliet, H. (2003). A plea for apoor man’s HCI component in software engineering and computer science curricula; after all: the human computer interface is the system. Computer science education, 13(3), 207-225. 41. Wang, P. (2003). From OPACs to portals: perspectives on usability and user-centered design. V: Proceedings of CAS symposium on sustainable development and innovation libraries (Beijing, China, December 20-23, 2003). 256-267. 42. Weinschenk, S., Jamar, P., Yeo, S.C. (1997). GUI design essentials. New York, etc., Wiley Computer Publishing. 43. Xie, H.(I.) (2003). Supporting ease of use and user control: desired features and structure of web-based online IR systems. Information processing & management, 39, 899-922. 44. Xie, H.(I.) (2004). Online IR system evaluation: online databases versus web search engines. Online information review, 28(3), 211-219. 60 Vilar, P.; Žumer, M. Uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje in uporabniška prijaznost 45. Xie, H., Cool, C. (2000). Ease-of-use versus control: an evaluation of web and non-web interfaces of online databases. Online information review, 24(2), 102-115. 46. Yuan, W. (1997). End-user searching behavior in information retrieval: a longitudinal study. Journal of the American society for information science, 48(3), 218-234. 47. Zipf, G. K. (1949) Human Behaviour and the Principle of Least-Effort. Addison-Wesley. 48. Žumer, M. (1995). Formulacija iskalnih izrazov z boolovimi operatorji: problemi in alternative. Knjižnica, 39(1-2), 85-92. 49. Žumer, M. (2000). User interfaces of national bibliographies on CD-ROM : results of a survey. Program, 34(3), 281-290. Doc. dr. Polona Vilar je zaposlena kot predavateljica na Oddelku za bibli-otekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Naslov: Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: polona.vilar@ff.uni-lj.si Izr. prof. dr. Maja Žumer je zaposlena kot predavateljica na Oddelku za bibli-otekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Naslov: Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: maja.zumer@ff.uni-lj.si 61 SMERNICE ZA OBLIKOVANJE STVARNIH KAZAL Jure Bricelj Oddano: 6. 8. 2007 - Sprejeto: 31. 1. 2008 Pregledni znanstveni članek UDK 001.815:006 Izvleček Stvarna kazala so definirana v mednarodnih standardih, med katerimi sta ISO 999 in ANSI Z39.4. Iz definicij izhajajo funkcije, ki jih mora stvarno kazalo izpolnjevati, da iskalcu informacij omogoča učinkovito iskanje znotraj dokumenta. Funkcionalnost je pogojena z uporabljenimi strukturnimi elementi in ureditvijo kazala, nanjo pa vpliva tudi kvaliteta prevajanja vsebine dokumenta v gesla. Podrobno so opisani strukturni elementi stvarnega kazala in njihov namen, ter abecedna ureditev, ki je v stvarnih kazalih najpogostejša. Ker je čas za izdelavo kazala omejen, mora oblikovalec kazala slediti smernicam, ki omogočajo hitro spoznavanje z vsebino dokumenta in prevajanje vsebine v gesla. Pri tem mora paziti na izbor in specifičnost gesel ter na podrobnost kazala. Ključne besede: stvarna kazala, standardi Review article UDC 001.815:006 Abstract Subject indexes are defined by international standards such as ISO 999 and ANSI Z39.4. These determine the functions that must be implemented in an index in order to give the information seeker an effective means for searching information inside a document. This functionality relies upon the structure and arrangement of index and is also affected by the quality of translation of contents into headings. The structure elements with their scope and the most common alphabetical arrangement are described thoroughly. Since time for index building is limited, the indexer should com- BRICELJ, Jure. Guidelines for preparing subject indexes. Knjižnica, Ljubljana, 52(2008)1, p. 63-79 63 Knjižnica 52(2008)1, 63-79 ply with guidelines that enable quick acquaintance with document contents and translation into headings. The indexer must also pay attention to selection and specificity of headings and depth of indexing. Keywords: subject indexes, standards 1 Uvod Stvarno kazalo je orodje, ki iskalcem informacij v strokovnih publikacijah omogoča učinkovito iskanje informacij znotraj publikacije ali dokumenta. Naloga stvarnega kazala je pokazati, katere informacije lahko pričakujemo v dokumentu in kje znotraj dokumenta jih lahko najdemo. Njihovo izdelovanje je časovno zamudno in intenzivno delo, saj se mora oblikovalec kazala dobro spoznati z vsebino dokumenta, za katerega izdeluje kazalo, ter hkrati upoštevati nekaj pravil oziroma priporočil, ki zagotavljajo kvalitetno opravljeno delo. Pri izdelovanju stvarnih kazal si lahko pomagamo z mednarodnimi in nacionalnimi standardi, pri nas je merodajen slovenski prevzeti standardu SIST ISO 999:2003. Informatika in dokumentacija – Smernice za vsebino, urejanje in predstavljanje indeksov, ki kazalo definira kot “(…) abecedno ali drugače urejen seznam vpisov, ki se razlikuje od vrstnega reda v (indeksiranem) dokumentu ali zbirki, namenjen uporabnikom za omogočanje iskanja informacij v dokumentu ali specifičnih dokumentih v zbirki”1. Podobno definicijo navaja ameriški standard ANSI Z39.4-1968: American National Standard for Library and Information Sciences and Related Publishing Practices. Basic Criteria for Indexes, ki pravi, da je kazalo “(…) sistematičen vodnik do predmetov ali pojmov v dokumentu. Ti predmeti oziroma prevzeti pojmi so predstavljeni z vnosi v znanem ali določenem iskalnem zaporedju, kot so abecedni, kronološki ali številčni”2. Novejša različica standarda Z39.4-1984 dodaja še pojasnilo, s katerim poudarja različnost ureditve gesel v kazalu in ureditve v samem dokumentu oziroma publikaciji: “Kazalo je sistematičen vodnik do pojmov v zbirki oziroma pojmov, prevzetih iz zbirke, ki so predstavljeni z vpisi v abecednem, kronološkem ali številčnem iskalnem zaporedju. To zaporedje se običajno razlikuje od zaporedja, ki ga imajo koncepti znotraj zbirke same.”3 1 SIST ISO 999:2003. Informatika in dokumentacija – Smernice za vsebino, urejanje in predstavljanje indeksov. Ljubljana, 2003, str. 3. 2 ANSI Z39.4-1968; c. p. Borko, Harold. Indexing concepts and methods. New York, San Francisco, London, 1978, str. 8, 40. 3 ANSI Z39.4-1984, c. p. Mulvany, N. C. Indexing books. Chicago, cop. 1994, str. 3, 40. 64 Bricelj, J. Smernice za oblikovanje stvarnih kazal 2 Funkcije in uporabnost stvarnega kazala Iz zgoraj navedenih definicij lahko izpeljemo funkcije, ki naj jih kazala in stvarna kazala izpolnjujejo. Osnovna funkcija vsakega kazala je vsekakor »ponuditi uporabniku učinkovit način iskanja informacij«4. Da bi to dosegli, mora stvarno kazalo vsebovati naslednje funkcije: - prepoznavanje in lociranje relevantne informacije znotraj indeksiranega materiala; - razlikovanje med informacijo o predmetnem področju in bežno omembo predmetnega področja; - izključevanje bežne omembe predmetnih področij, ki potencialnemu uporabniku ne ponujajo ničesar pomembnega; - analiziranje v dokumentu obravnavanih konceptov in pretvarjanje v niz gesel, ki temeljijo na terminologij dokumenta; - zagotavljanje, da so v kazalu uporabljeni izrazi primerni za uporabnika kazala, tako da bodo le ti: - hitro ugotovili prisotnost ali odsotnost informacij o specifični temi v nepoznanem delu, - hitro pridobili informacije o znanem predmetu v poznanem ali delno poznanem delu, - hitro prepoznali primerne dokumente v zbirki; - prikazovanje odnosov med koncepti; - razvrščati skupaj informacije o predmetih, raztresenih glede na razvrstitev v dokumentu ali zbirki; - strnjevanje gesel in podrejenih gesel v vpise; ta strnitev je lahko že oblikovana v kontroliranem slovarju; - vodenje uporabnika od neizbranih gesel na izbrana gesla s pomočjo napotil; - urejanje vpisov v sistematičen in uporaben vrstni red. Funkcionalnost stvarnega kazala je pogojena s strukturnimi elementi kazala in njegovo ureditvijo. Podrobno kazalo za dobro delovanje potrebuje več elementov kot enostavno: zaradi večjega števila gesel, med katerimi se pojavljajo sopomenke, sorodni pojmi in koncepti, mora imeti izčrpno kazalo vključenih kar največ strukturnih elementov, ki pomagajo pri obvladovanju števila gesel. Neizčrpno kazalo lahko nekatere strukturne elemente izpusti, saj zanje v tem primeru ni potrebe. V kazalih z malo gesli, kjer ni sopomenk in niso prikazani sorodni pojmi, ne uporabljamo kazalk in vodilk. Pravzaprav lahko enostavno kazalo deluje že z uporabo dveh strukturnih elementov – gesla in lokacijske oznake, vendar je v tem primeru njegova uporabnost osnovna. 4 SIST ISO 999:2003, str. 3. 65 Knjižnica 52(2008)1, 63-79 Kazala delujejo po sistemu vstopnih točk (ang. entry point). Vstopne točke so gesla, katera uporabnik kazala pregleduje pri iskanju želene informacije v dokumentu. Enostavna kazala imajo malo gesel in s tem malo vstopnih točk, zato so le-te obvladljive in med njimi ni težko izbrati prave oziroma ni težko ugotoviti, ali iskana informacija obstaja v dokumentu. Pri izčrpnih kazalih, kjer je vstopnih točk veliko, med njimi tudi podrejena gesla, sopomenke in sorodni pojmi, potrebujemo dodatne strukturne elemente, ki olajšajo oziroma omogočajo iskanje dodatnih informacij. V prvi vrsti so to napotila (kazalke in vodilke), ki uporabnika vodijo od neizbranega izraza na izbrano geslo ter kažejo na sorodne teme, ki bi utegnile biti zanj zanimive. Brez napotil zato ne moremo govoriti o resnem stvarnem kazalu. Pri iskanju informacij so v pomoč še uvodna opomba h kazalu, ki naj pojasni neobičajno zgradbo kazala, ter kvalifikatorji ter opombe obsega in teme gesel. Z vsemi temi elementi in upoštevanjem načel glede vsebine, specifičnosti in obsega je učinkovitost kazala največja, saj uporabnika vodi natanko do tistih informacij, ki jih potrebuje. Izdelava funkcionalnega stvarnega kazala je naloga izdelovalca, katerega cilj je iz vsebine dokumenta izluščiti bistvene informacije in jih v splošno razumljivi in sprejemljivi obliki predstaviti uporabnikom. V nadaljevanju si bomo ogledali priporočila za strukturo in smernice za izdelovanje stvarnih kazal, ki omogočajo izpolnitev teh ciljev. 3 Opis stvarnega kazala 3.1 Struktura stvarnih kazal Stvarno kazalo ima značilno zgradbo, ki je sestavljena iz posameznih strukturnih elementov. Osnovna enota vsakega kazala je vpis v kazalo (angl. index entry). Kazalo je sestavljeno iz niza vpisov, ki je urejen po določenem kriteriju – pri stvarnih kazalih je najpogostejša abecedno – številčna ureditev. Elementi vpisa v kazalo so geslo, dodani kvalifikator in/ali opomba o obsegu ali namenu, sledijo podrejena gesla, lokacijska(e) oznaka(e) in napotila5. Nekateri elementi se pojavljajo v vsakem vpisu (geslo, lokacijska oznaka in/ali napotilo), drugi le ob določenih primerih. Spodaj je prikazan primer vpisa v kazalo: 5 SIST ISO 999:2003, str. 2. 66 Bricelj, J. Smernice za oblikovanje stvarnih kazal Konrad, 1400-1460 (samostansko življenje) 30-31, 44, 50 glej tudi Fulda, Samostani -<---------->-<----------------->~<---------------------------------------->~<--------------------->-<---------------------------------------------->¦ 1 2 3 4 5 l=geslo; 2=kvalifikator; 3=opomba o obsegu ali temi; 4=lokacijske oznake; 5=na-potila (v tem primeru vodilka) Geslo (ang. heading) je prvi in obvezni element vpisa v kazalo. To je znak, beseda ali besedna zveza, izbrana za predstavitev koncepta, ideje, predmeta ali stvari, o katerih je govora v dokumentu. Izbira ustreznega gesla je zelo pomembna, saj je geslo vstopna točka pri iskanju informacij. Prilagojeno mora biti predvidenim uporabnikom dokumenta ter temeljiti na besedišču, uporabljenem v dokumentu. To pomeni, da morajo biti izbrane besede oziroma besedne zveze, ki sestavljajo geslo, praviloma enake tistim, ki jih avtor uporablja v samem dokumentu. Avtorji za opis iste stvari, ideje, pojma, predmeta (…) v enem dokumentu nemalokrat uporabljajo različne izraze. Če bi v kazalu uporabljali enakovredno vse v dokumentu zapisane sinonime, bi izgubili pregled nad celoto oziroma nad vsemi mesti v dokumentu, kjer se nahajajo informacije o določeni temi. Tej težavi se v kazalu izognemo tako, da uporabimo eno izbrano geslo in več neizbranih gesel. Izbrano geslo je tisto, kjer so poleg gesla v vpisu prisotne tudi lokacijske oznake. Neizbrana gesla so tista gesla, ki uporabnika s pomočjo napotil usmerjajo na izbrana gesla, lokacijske oznake pa v vpisu niso prisotne. V kazalu se lahko pojavi več enakih gesel z različnimi pomeni. Najpogosteje se podvajajo imena oseb, imena krajev ali poimenovanja stvari in konceptov. Da bi med njimi lahko razlikovali, uporabljamo kvalifikatorje (ang. qualifier). To so dodatna pojasnila h geslu, ki pomagajo pojasniti oziroma razlikovati dve ali več enakih gesel z različnim pomenom. Tako omogočajo uporabniku učinkovito iskanje informacij znotraj dokumenta, ne da bi moral pregledati vse strani, kjer se omenja določeno geslo, pa gre pravzaprav za dve ali več različnih stvari, oseb. Kvalifikator mora biti od gesla ločen na opazen način, običajno je naveden v oklepaju takoj za geslom6. Kvalifikator podaja kakršno koli koristno informacijo, ki lahko služi razlikovanju dveh identičnih gesel: za osebe datume rojstva in smrti, častne in plemiške naslove, vojaške čine, zaposlitve, naslove del; za geografska imena datum ustanovitve, geografsko lokacijo; za predmete lastnosti in značilnosti. Opomba o obsegu ali temi (ang. scope note, gloss) je pojasnilo, dodano geslu, ki pomaga razjasniti obseg vsebine ali uporabo gesla v kazalu7. Uporabniku pove, kaj je bilo vneseno pod določeno geslo, kako je geslo organizirano, opozori lahko na izjeme znotraj kazala. Opomba lahko vsebuje tudi definicije ali lastnosti besede v geslu. 6 SIST ISO 999:2003, str. 3. 7 Prav tam. 67 Knjižnica 52(2008)1, 63-79 Glavno geslo v kazalu je lahko zelo splošno ali v dokumentu pokriva veliko sorodnih informacij istega področja, zato se specifične relevantne informacije lahko izgubijo med množico povezanih, vendar nerelevantnih. Takšnim geslom sledi dolg niz lokacijskih oznak, ki jih mora iskalec informacij pregledati, da bi našel relevantne podatke. Da uporabniku prihranimo mučno prebijanje skozi zanj nezanimive odlomke besedila, uporabljamo podrejeno geslo (ang. subheading), s katerim razbijemo splošno glavno geslo na več podrejenih, bolj specifičnih gesel. Vsako od podrejenih gesel ima svoje lastne lokacijske oznake, ki se razlikujejo od lokacijskih oznak drugih podrejenih gesel in glavnega gesla. Lokacijske oznake oziroma lokatorji (ang. locators) so kazalci na mesta v dokumentu, kjer so zapisane informacije, katere zastopa posamezno geslo ali podrejeno geslo. Posamezno (izbrano) geslo ima lahko eno ali več lokacijskih oznak, ki so nanizane na koncu vpisa v kazalo. Ponavadi ima lokacijska oznaka obliko števila, ki lahko predstavlja številko strani, številko odseka v dokumentu, številko odstavka, vrstice ali poglavja, možne so različne kombinacije navedenih. Lokacijska oznaka naznani začetek in konec dela dokumenta, v katerem so iskane informacije, ki jih zastopa geslo ali podrejeno geslo. Napotila (ang. cross-reference) vodijo uporabnika od enega gesla ali podrejenega gesla na drugo8. Napotila ne prikazujejo mesta informacije v dokumentu samem, temveč kažejo na nahajališča povezanih informacij znotraj kazala ali vodijo od neiz-branih gesel na izbrana gesla. Združujejo informacije, ki bi se drugače razkropile po kazalu in ponujajo dodatne vstopne točke, ter razbremenijo iskalca informacij, ker mu ni treba razmišljati o vseh možnih izrazih za določen pojem. Poleg gesel in lokacijskih oznak so nepogrešljivi strukturni element vsakega kazala. Obstajata dve vrsti napotil. To so kazalke in vodilke. Kazalke skrbijo za združitev vseh sopomenk in vseh možnih izrazov ali fraz o določeni temi, predmetu, vseh različic imen in psevdonimov, pod enim izbranim geslom9. Uporabnika z besedo glej (ang. see ali see under) vodijo od neizbranih gesel na izbrano geslo v kazalu. Vpis v kazalo s kazalko nima lokacijske(ih) oznake(k) in deluje le kot napotilo na izbrano geslo v kazalu10. Drugi tip napotil so vodilke. Uporabnika s pomočjo besedne zveze glej tudi (ang. see also ali see also under) opozarjajo na konceptualno povezana gesla11, sorodna s trenutno iskanimi informacijami, ki podajajo dodatne informacije in kažejo na podrejena ali nadrejena gesla v kazalu. Vpis v kazalo z vodilko vsebuje vsaj eno lokacijsko oznako12. 8 Prav tam. 9 Mulvany, N.C. Indexing books. Chicago, cop. 1994, str. 101. 10 SIST ISO 999:2003, str. 3. 11 Mulvany, str. 105. 12 SIST ISO 999:2003, str. 3. 68 Bricelj, J. Smernice za oblikovanje stvarnih kazal Poleg vpisov, ki sestavljajo jedro in imajo informativno vrednost, lahko kazalo vsebuje še nekatere elemente, ki izboljšajo oziroma pojasnjujejo uporabo kazala. Tak element je uvodna opomba (ang. introductory note), ki pojasnjuje zasnovo in zgradbo kazala13. Uvodno opombo vključimo v kazalo, kadar je ureditev kazala neobičajna oziroma odstopa od ustaljene prakse. V uvodno opombo vključimo tudi pojasnila o v kazalu uporabljenih okrajšavah, simbolih, tipografskih konvencijah. Navedemo tudi vse standarde ali druge sisteme, ki smo jih uporabljali pri transliteraciji iz tujega v domači sistem pisave14 . 3.2 Ureditev stvarnih kazal Ko govorimo o ureditvi kazala, govorimo predvsem o razvrstitvi vpisov znotraj kazala. Obstaja več načinov, po katerih razvrščamo vpise v kazalu, standard ISO 999-1975 definira 3 ureditve kazal15: - abecedna ureditev vpisov (predmetov, osebnih imen idr.); - sistematska ureditev vpisov (predmetov, osebnih imen idr.); - kronološka, številčna, abecedno-številčna ali druga ureditev vpisov (zgodovinskih dogodkov, imen, patentov, standardov, poročil, vrstilcev UDK idr.). Abecedna ureditev gesel v kazalu je razumljiva najširšemu krogu uporabnikov in omogoča enostavnost uporabe in preglednost pri iskanju informacij. Abecedno urejeno kazalo lahko uporabljajo tako laiki, nepoznavalci področja kot strokovnjaki. Kljub enostavnemu konceptu abecedno (oziroma natančneje: abeced-no-številčno oziroma alfanumerično) razvrščanje gesel ni povsem enostavno in vsebuje pravila ravnanja v določenih primerih. Gesla so enobesedna ali večbesedna in lahko vsebujejo znake, ki niso črke abecede. Kako naj obravnavamo števila, presledke med besedami in ločila, ki se pojavljajo v geslih? Poznamo dve vrsti abecedne ureditve, ki to vprašanje rešujeta na različna načina. Prva je ureditev beseda za besedo (ang. word-by-word), druga je ureditev črka za črko (ang. letter-by-letter). Pri ureditvi beseda za besedo je osnovna enota razvrščanja beseda. Gesla sortiramo do konca prve besede oziroma do ločila ali presledka. Drugo in nadaljnje besede v geslu sortiramo le, če se več gesel začne z isto besedo. Presledki imajo manjšo vrednost kot številke in črke. Oklepaj ima večjo vrednost kot presledek (ali druga enakovredna ločila) in manjšo kot številke in črke abecede16. Glede 13 SIST ISO 999:2003, str. 7. 14 SIST ISO 999:2003, str. 29. 15 ISO 999-1975. Documentation – Index of a publication. Ljubljana, 1996, str. 1. 16 Mulvany, str. 109-111, 117. 69 Knjižnica 52(2008)1, 63-79 razvrščanja gesel z ločili v stroki žal ni enotnosti. Nekateri ločila povsem ignorirajo in gesla abecedno uredijo, kot da ločil ni. Drugi zagovarjajo, naj imajo vsa ločila in razni znaki v geslih enako vrednost kot presledek. Dva različna pristopa seveda dajeta različne rezultate, vrstni red vpisov v kazalu je različen. Standardi priporočajo enakost ločil in presledka17. Prednost razvrščanja beseda za besedo je, da so podobne besede v kazalu sortirane skupaj. Druga vrsta ureditve je ureditev črka za črko, pri kateri je osnova razvrščanja posamezna črka v besedi. Besede kot celote pri razvrščanju nimajo pomena, prav tako ne ločila in presledki med besedami pri večbesednih geslih. Gesla sortiramo strogo po vrstnem redu številk in črk, kot si sledijo v vseh besedah gesla. Sortiranje gesla se zaustavi pri oklepaju in se nadaljuje le, če je v kazalu več do oklepaja identičnih gesel18. Žal se je tudi v tem sistemu razvrščanja pojavila izjema, ki odstopa od splošnega pravila. Nekatere založniške prakse ločilo vejica obravnavajo izven pravila, da vsa ločila pri razvrščanju ignoriramo in določajo dodatna pravila, v katerih okoliščinah vejico upoštevamo in kdaj ne19. Standardi priporočajo ogibanje dodatnim pravilom in zagovarjajo sortiranje črka za črko z ignoriranjem ločil. Poleg dveh metod razvrščanja standardi predpisujejo še splošna pravila, ki veljajo za oba načina. Tukaj zapisana pravila izhajajo iz standarda BS 3700 : 198820. - Abecedna ureditev se nanaša na vsak nivo v kazalu posebej. Najprej so abecedno urejena glavna gesla, nato so urejeni podrejeni nivoji, kot so podrejena gesla, če obstajajo. - Osnovni red razvrščanja velja za obe metodi abecednega razvrščanja. Najmanjšo vrednost pri razvrščanju imajo presledek, pomišljaj, vezaj in poševna črta. Vsi imajo enako vrednost. Sledi znak “&” (ang. ampersand), ki ga lahko razvrščamo, kot je pisan v izgovorjavi posameznega jezika, če je tako bolj primerno. Tem znakom sledijo arabske in rimske številke. Največjo vrednost pri razvrščanju imajo latinske črke abecede. - V geslih se lahko pojavijo še drugi znaki. Apostrof (‘) v besedi zanemarimo in besedo pri razvrščanju obravnavamo kot eno besedo. Vse druge simbole (med njimi sta tudi ločili vejica in pika) zanemarimo, razen v primeru, ko jim oblikovalec kazala dodeli posebno funkcijo. V tem primeru vrednost simbola pri razvrščanju določi sestavljavec. - Posebne znake in simbole moramo obravnavati glede na njihovo pomembnost v tekstu in glede na pogostost pojavljanja v njem. Če se pojavljajo malokrat, jih lahko zapišemo v obliki, kot so izgovorjeni v posameznem jeziku. Če pa 17 Mulvany, str. 111. 18 Mulvany, str. 111, 112, 117, 118. 19 Mulvany, str. 112, 113. 20 BS 3700 : 1988, c. p. Mulvany, str. 115-117. 70 Bricelj, J. Smernice za oblikovanje stvarnih kazal se pojavljajo pogosto, lahko uporabimo eno od konvencij za razvrščanje znakov in simbolov, da ohranimo doslednost ureditve v kazalu. - Pri razvrščanju naj imajo velike in male črke enako vrednost, da dobimo en sam niz gesel. Posebnim znakom črk v pisavah posameznih jezikov moramo določiti vrednost pri razvrščanju, da jih lahko razvrščamo v skladu z lokalno prakso21. Kakršna koli napotila pri razvrščanju zanemarjamo22. Abecedna ureditev je najbolj razširjena in tudi najbolj uporabna pri različnih tipih kazal, je najlažje razumljiva in za uporabnike najbolj intuitivna. Za določene primere kazal pa so včasih primernejše druge ureditve gesel. Običajno se za alternativno neabecedno ureditev odločimo takrat, ko ta pripomore k lažjemu iskanju in večji preglednosti kazala za uporabnika. Običajno uporabimo nekakšno mešano ureditev, kjer so glavna gesla urejena abecedno-številčno (alfanumerično), podrejena gesla pa po nekem drugem načinu sortiranja. To so lahko številčno, kronološko ali sistematsko razvrščanje gesel23. Sistematska ureditev je strogo hierarhična ureditev. Gesla v kazalu so razvrščena po vnaprej izbranem klasifikacijskem sistemu24 in urejena glede na svoje mesto na hierarhični lestvici od najvišjega do najnižjega. Prednost klasifikacijske oziroma sistematske razvrstitve je, da na enem mestu združuje sorodna gesla in natančno prikazuje nadrejena in podrejena gesla. Slabost takšne razvrstitve je v tem, da so logični odnosi med posameznimi gesli lahko nerazumljivi oziroma so razumljivi samo strokovnjakom področja, medtem ko imajo laiki pri razumevanju takšne ureditve težave. Uporabnik prav tako ne ve, po katerem kriteriju so bila podrejena gesla združena pod glavnimi gesli. Sistematska ureditev prav tako onemogoča navajanje sorodnih gesel25. Klasifikacijsko ureditev zato uporabljamo samo takrat, ko smo prepričani, da uporabniki dobro poznajo področje oziroma ko sistematska razvrstitev pripomore k večji preglednosti hierarhije gesel v kazalu. Številčno ureditev uporabljamo za razvrščanje gesel, ki vsebujejo naslove poročil (npr. Prvo mesečno poročilo) ali imena kemijskih elementov (npr. uran 235). Kronološko razvrščanje gesel lahko uporabljamo, ko gesla vsebujejo imena zgodovinskih oseb ali zgodovinske dogodke in želimo že v kazalu vzpostaviti kronološki prikaz njihovega obstoja oziroma dogajanja. Še posebno je to koristno pri dokumentih, ki dogodkom ne sledijo po kronološkemu, temveč nekem drugem redu, npr. pri biografijah. 21 SIST ISO 999:2003, str. 25. 22 Mulvany, str. 116. 23 SIST ISO 999:2003, str. 28. 24 Delovno gradivo VIII za bibliotekarski terminološki slovar. Ljubljana, 2005, str. 254. 25 Wellisch, H. H. Indexing from A to Z. 2nd ed., revised and enlarged. New York, Dublin, 1995, str. 71. 71 Knjižnica 52(2008)1, 63-79 4 Splošne smernice za oblikovanje stvarnih kazal Izdelovanje kazal je zamudna dejavnost in zato draga. Oblikovalec kazala ima redko možnost, sredstva in čas, da prebere dokument od začetka do konca26. Da bi kar najbolje izrabil čas in sredstva, ki so mu na voljo, mora oblikovalec kazala poznati prijeme in postopke, s katerimi zagotovi izdelavo kar najbolj kakovostnega kazala – takšnega kazala, ki bo uporabnikom v pomoč, in s tem upravičiti izdatke, povezane z izdelovanjem kazala. Dobro kazalo veliko bolje predstavlja porabljena sredstva kot slabo izdelano kazalo! Zato velja: oblikovalec kazala naj zvesto izpolni zaupanje, ki mu ga izkazujejo avtor(ji) in/ali založnik, ter izdela kazalo, v katero vloži vse svoje znanje in spretnost. Pri tem naj upošteva določila in predpise, ki jih določajo standardi in založniki za svoje izdaje, ter splošne smernice za izdelovanje stvarnih kazal, ki se nanašajo na izbor in specifičnost gesel, .podrobnost kazala in dejanski prevod vsebine v gesla. V nadaljevanju predstavljene smernice temeljijo na teoretičnih in praktičnih dognanjih priznanih strokovnjakov s področja oblikovanja stvarnih kazal in indeksiranja ter standardov ISO 999 in ISO 5963, nanašajo pa se tako na ročno oblikovanje stvarnih kazal kot na oblikovanje kazal s pomočjo računalnika. 4.1 Deli dokumenta za pregled pri določanju gesel Čas za izdelavo stvarnega kazala je običajno omejen znotraj nekega časovnega okvira, ki oblikovalcu kazala onemogoča branje celotnega dokumenta. Za seznanitev z vsebino dokumenta in avtorjevim izrazoslovjem zato oblikovalec kazala kombinira podrobno branje s hitrim branjem in preletavanjem strani dokumenta. Posebno pozornost med spoznavanjem s publikacijo nameni tistim stranem in odsekom v njej, kjer se v zgoščeni obliki nahajajo informacije, ki predstavljajo in zastopajo celotno delo. Po začetnem spoznavanju z vsebino dokumenta oblikovalec kazala usmeri pozornost na dejansko vsebino dokumenta. Standarda SIST ISO 999:2003 in ISO 5963 predpisujeta, da mora kazalo pokrivati ves material v dokumentih27, oziroma da ne bo spregledana nobena koristna informacija28. To pomeni, da oblikovalec kazala vsebino za stvarno kazalo lahko črpa iz vseh delov dokumenta. 26 Lancaster, F.W. Indexing and abstracting in theory and practice. Champaign (Illinois), 1995, str. 19. 27 SIST ISO 999:2003, str. 7. 28 ISO 5963:1985. Documentation – Methods for examining documents, determining their subjects, and selecting terms. S. l. : International Organization of Standardization, 1985, str. 2. 72 Bricelj, J. Smernice za oblikovanje stvarnih kazal Začetne strani v knjigi vsebujejo naslovno stran, morda posvetilo, kazalo vsebine in predgovor ter včasih tudi zahvale. Elementov teh začetnih strani v knjigi ne uvrščamo v kazalo29. Običajno sledi avtorjev uvodnik. Je prvi del knjige, ki zasluži pozornost, saj lahko posreduje splošen pregled dela, opredeli njegov namen in ciljno skupino uporabnikov30. Uvodnik služi izdelovalcu kazala kot vodič za oblikovanje njegove lastne predstave o delu in običajno v kazalu nanj lokacijske oznake ne kažejo. Izjemoma vključimo v kazalo tudi lokacijske oznake za uvodnik, ko je v uvodu neka tema obravnavana v drugem kontekstu kot v jedru besedila31. Besedilo dokumenta oziroma “(...) informacije, predstavljene v jedru teksta, ki so neposredno relevantne za predmetno področje, namen in ciljno publiko knjige”32 so glavni vir informacij pri izdelavi kazala in neposredno vplivajo na izčrpnost kazala. Katere informacije v dokumentu so relevantne in katere obrobne, mora oblikovalec kazala skrbno presoditi na podlagi več dejavnikov (več o tem bo govora v poglavju Izbor in specifičnost gesel). V dokumentu se relevantne informacije pojavljajo v eksplicitni (konkretna poimenovanja, imena) in implicitni oziroma parafrazirani obliki (poimenovanje v obliki besednih zvez), ki od izdelovalca kazala zahtevajo pozornost pri prepoznavanju teme33. Oporo lahko predstavljajo tudi naslovi in povzetki posameznih poglavij ter začetni stavki poglavij34, ki pogosto namigujejo na najprimernejša gesla. Dodaten element besedila, kjer iščemo informacije za uvrstitev v kazalo, so sprotne in končne opombe pri posameznih poglavjih. Pogosto vsebujejo dodatne informacije ali pojasnila bralcu, vendar je njihova vsebina raznolika tudi znotraj enega dokumenta35. Ravnamo se po naslednjem pravilu: “njihovo vsebino obravnavamo v kazalu le, ko predstavljajo gradivo, ki ga drugje v besedilu ne najdemo”36 oziroma ko posredujejo nove informacije. Glede uvrščanja opomb z bibliografskimi navedbami si avtorji niso povsem enotni: Mulvany pravi, da opomb z bibliografskimi navedbami večinoma ne navajamo v kazalu37, vendar obstajajo določene okoliščine, ko je to koristno: npr. če knjiga ne vsebuje bibliografije, vključevanje bibliografskih opomb v kazalo omogoča dostop do bibliografskih referenc za uporabljeno literaturo. Wellisch zato zagovarja, da “bi [opombe] morali uvrstiti, posebej (...) če vsebujejo bibliografske navedbe”38. Če 29 Wellisch, str. 211. 30 Wellisch, str. 211, 212. 31 Prav tam. 32 Mulvany, str. 45. 33 Mulvany, str. 45, 46; Booth, P. Indexing : the manual of good practice. München, 2001, str. 49. 34 ISO 5963, str. 2. 35 Booth, str. 47, 48. 36 Mulvany, str. 46. 37 Prav tam. 38 Wellisch, str. 213. 73 Knjižnica 52(2008)1, 63-79 se odločimo za uvrstitev opomb v kazalo, lokacijske oznake za opombe določamo na stran, kjer se nahaja opomba in ne na stran, kjer je v besedilu kazalec na opombo39. V besedilo je lahko vključeno slikovno gradivo – ilustracije, fotografije, tabele in diagrami oziroma nebesedno gradivo, in ga lahko uvrstimo v kazalo. Za ali proti uvrščanju grafičnega materiala v kazalo se moramo odločiti pred začetkom sestavljanja kazala. Kazalce na slikovno/grafično gradivo dodamo h geslu v primeru, ko je jasnost besedila pogojena z sočasno uporabo ilustriranega gradiva (in obratno). Če pa ilustracije le spremljajo besedilo oziroma so dekorativni element, jim v kazalu ne dodeljujemo lokacijskih oznak40. Končne strani knjige lahko vsebujejo dodatke, opombe in razlage (ang. gloss), bibliografijo in stvarno kazalo. Knjiga lahko vsebuje tudi slovar pojmov, ki je lahko pred ali za glavnim delom teksta in je namenjen pojasnjevanju rabe besedišča v knjigi. Pojmi, ki so pojasnjeni v slovarju, naj imajo v kazalu ustrezne lokacijske oznake, če podajajo pomembne informacije, npr. definicije pojmov. Dodano naj bo opozorilo, da gre za definicije41. Mulvany pravi, naj za informacije iz bibliografije ali slovarja pojmov ne določamo lokacijskih oznak, razen v primeru, ko je gradivo na končnih straneh obširno in lahko omemba bibliografije in/ali slovarčka pomaga uporabniku42. Bibliografijo za posamezna poglavja vključujemo v kazalo takrat, ko je med uporabniki izražena potreba po sledljivosti referenc v dokumentih43. 4.2 Prepoznavanje in prevod vsebine v gesla Po pregledu dokumenta sledi prepoznavanje vsebine, torej pojmov in tem, ki so v dokumentu vsebovane. Standard ISO 5963 oblikovalcu stvarnega kazala svetuje sistematičen pristop k prepoznavanju tem in pojmov dokumenta44. Seveda ni nujno, da oblikovalec kazala z gesli predstavi prav vse teme, ki jih dokument obravnava. Izbor gesel naj bo prilagojen namenu dokumenta in stvarnega kazala ter samemu tipu dokumenta45, za katerega se stvarno kazalo oblikuje. 39 Booth, str. 48. 40 Booth, 2001, str. 47. 41 Prav tam; Wellisch, str. 213. 42 Mulvany, str. 43. 43 Booth, str. 48. 44 ISO 5963, str. 2. 45 ISO 5963, str. 3. 74 Bricelj, J. Smernice za oblikovanje stvarnih kazal Za prevajanje vsebine v gesla poznamo dva načina. Prvi je indeksiranje s prevzemanjem (ang. indexing by extraction ali derivative indexing)46 in kot pove že imenovanje, pri takem načinu gesla za predstavitev vsebine prevzamemo iz samega dokumenta. Uporabimo tiste izraze in besedne zveze, ki jih najdemo v besedilu in drugih elementih knjige (opisanih v prejšnjih poglavjih). Drugi način določanja gesel se imenuje dodelitev gesla oziroma indeksiranje z dodelitvijo (ang. assignment indexing). V tem primeru gesel ne prevzemamo iz dokumenta samega, temveč za predstavitev vsebine uporabljamo izraze iz drugih virov. Običajno za pomoč pri izbiri ustreznega gesla uporabljamo eno od oblik slovarjev, v katerih so navedena gesla, odobrena za uporabo v kazalu. Seveda je dodeljevanje gesel možno tudi po lastni presoji, oblikovalec kazala sam določi (po svojem mnenju) ustrezno geslo. Vendar ima ta oblika mnoge negativne učinke na kazalo. Kontrolirane slovarje oziroma geslovnike pri sestavljanju kazal uporabljamo različno glede na tip dokumenta. Pri izdelavi stvarnih kazal za knjige praviloma uporabljamo avtorjevo terminologijo, lahko pa uporabljamo tudi pripomočke, tako npr. Wellisch svetuje, da izberemo v ta namen ustrezen kontrolirani slo-var47, ki ga uporabljamo za sopomenke, sorodne izraze in razlikovanje istih besed z različnim pomenom. Poleg tega slovar/tezaver lahko pripomore k boljšemu razumevanju predmetnega področja dokumenta, saj daje pregled nad terminologijo in vzpostavlja odnose med izrazi. Z njim lahko preverimo pravilnost avtorjeve rabe izrazov48 in zagotovimo doslednost (konsistentnost) pri dodeljevanju gesel. 4.3 Izbor in specifičnost gesel Načelo specifičnosti je po Lancasterju “najpomembnejše načelo pri dodeljevanju stvarnih gesel”49. Načelo poznamo tudi pod imenom Cutterjevo pravilo (ang. Cutter’s rule), po Charlesu Amiju Cutterju, ki je govoril o principu že leta 1876. Načelo specifičnosti pravi, da mora biti tema uvrščena v kazalo pod najbolj specifičnim geslom, ki jo povsem pokriva”50, oziroma, da mora biti za predmet “iz slovarja izbran najbolj specifičen deskriptor ali klasifikacijska oznaka”51. Borko 46 Lancaster, str. 13. 47 Pri izdelovanju stvarnega kazala v slovenskem jeziku lahko uporabimo Splošni slovenski geslovnik. 48 Wellisch, str. 474. 49 Lancaster, str. 26. 50 Prav tam. 51 Fugmann, R. Subject analysis and indexing : theoretical foundation and practical advice. Frankfurt/Main, 1993, str. 85. 75 Knjižnica 52(2008)1, 63-79 pravilo povzema s stavkom “indexing to the maximum specificity”52, kar v njegovi interpretaciji pomeni, da z geslom prikažemo tolikšno specifičnost teme, kolikor je specifičen avtor v svojem besedilu. Pri sestavljanju kazal in določanju gesel moramo načelo specifičnosti upoštevati v smislu, da za določeno temo, predmet poskušamo določiti kar najbolj specifično geslo ter se izogibamo dodajanju bolj splošnih gesel. Bolje je, če v kazalo uvrstimo več specifičnih gesel kot eno splošno geslo53, ki sicer pokriva posamezne specifične informacije v dokumentu. S tem uporabniku omogočimo, da kar najhitreje najde želene specifične informacije. V nasprotnem primeru je iskalec pri iskanju zanj relevantne (specifične) informacije prisiljen pregledati vsa mesta v dokumentu, na katera ga napotijo lokacijske oznake pri splošnem geslu. Gesla splošne narave dodeljujemo le v primerih, ko dokument na splošno govori o neki temi. Lancaster opozarja še na pogosto napako, ki se pojavlja v postopku dodeljevanja gesel. Gre za tako imenovano redundanco (ang. redundancy) pri določanju gesel. Ko smo že izbrali ustrezno (kar najbolj specifično) geslo, ni potrebe po dodajanju dodatnih, hierarhično nadrejenih gesel bolj splošnega značaja. Lancaster to označuje za slabo prakso in priporoča, de se je popolnoma izogibamo, ker takšno geslo uporabniku daje lažen občutek o specifičnosti informacij v dokumentu54. Razlikovanje med splošnimi in specifičnimi gesli na določeno temo postane v primeru neupoštevanja tega pravila nemogoče. Poleg načela specifičnosti Lancaster omenja še dve temeljni pravili, katerima naj sledimo pri izbiri gesel. “Eno se navezuje na fazo konceptualne analize in drugo na fazo prevajanja (...)”55 vsebine dokumenta v gesla: 1. vključiti vse za uporabnike zanimive teme, ki so dejansko in “dovolj obširno” obravnavane v dokumentu; 2. vsaki od obravnavanih tem na podlagi slovarja (geslovnika) in potreb uporabnikov določiti kar najbolj specifično geslo. Prvo pravilo (vključiti vse za uporabnike zanimive teme, ki so “dovolj obširno” obravnavane v dokumentu) se nanaša na dejanski izbor tem, ki jih bomo vključili v kazalo in predstavili z gesli – z eno besedo izčrpnost kazala. Če v kazalo vključimo le najbolj pomembne teme iz dokumenta, je kazalo manj izčrpno. Če pa s kazalom pokrijemo prav vse teme, tudi tiste manj pomembne (ki po izbranih kriterijih uvrstitev še zaslužijo), je kazalo zelo izčrpno in daje obširne podatke o vsebini dokumenta. Teme, ki so vredne omembe v kazalu, oziroma stopnjo izčrpnosti kazala, vedno izbiramo po določenih kriterijih. Najbolje je, če so ti kriteriji 52 Borko, H. Indexing concepts and methods. New York, San Francisco, London, 1978, str. 60. 53 Prav tam. 54 Lancaster, str. 26. 55 Lancaster, str. 28. 76 Bricelj, J. Smernice za oblikovanje stvarnih kazal v dogovoru z avtorjem in/ali založnikom določeni pred začetkom sestavljanja kazala. Trije kriteriji za uvrščanje teme v kazalo so: a) količina podanih informacij o temi (pomembnost), b) stopnja zanimanja za temo pri uporabnikih in c) število že obstoječih informacij na temo56. Z njimi določimo dejansko in “dovolj obširno” obravnavane teme, ki jih bomo vključili v kazalo. S preverjanjem teme po prvem kriteriju določimo, kdaj gre za dejansko informacijo o nekem predmetu in kdaj le za njegovo bežno omembo – ali je tema pomembna ali ne. Mulvany pravi, da oblikovalec kazala “(...) z jasno predstavo o namenu knjige ter s splošnim poznavanjem predmetnega področja in ciljne skupine uporabnikov lahko razlikuje med relevantnimi in obrobnimi informacijami”57. Drugi kriterij razkriva, katere teme v dokumentu so zanimive za določene uporabnike. Isti dokument bo imel za različne uporabnike različno informativno vrednost. Primer: dokument o statičnih lastnostih kovin in o njihovi izdelavi bo metalurgu in inženirju dajal različne informacije in vsakemu mora oblikovalec ponuditi gesla, ki se dotikajo njegovega področja. Metalurga pač ne zanima, kje in kako lahko uporabi jeklo. Različnim uporabnikom v kazalih prikažemo različne informacije! Tretji kriterij pravi, da čeprav kratka, vsaka na novo omenjena informacija prav gotovo zasluži vpis v kazalo, ker prikazuje novo, nepoznano. Zato vsako novo informacijo uvrstimo v kazalo (predvsem velja za kazala periodičnih publikacij, kjer je veliko novosti). Z druge strani pa omembo dobro znane in splošno sprejete teme vnesemo v kazalo le, če je obravnavana “dovolj obširno”. Drugo temeljno pravilo pravi, naj vsaki od obravnavanih tem na podlagi slovarja (geslovnika) in potreb uporabnikov določimo kar najbolj specifično geslo. Pravzaprav je to pravilo nadgradnja Cutterjevega pravila o kar največji specifičnosti gesel. Pravi, da specifičnost gesel prilagajamo zanimanju in potrebam uporabnikov. Lancaster podaja nazoren primer58: za članek o psih bodo v kazalo za veterinarje uvrščena gesla s posameznimi pasmami psov (specifično), medtem ko bo v kazalu za uslužbence laboratorija, kjer opravljajo poskuse na živalih, določeno bolj splošno geslo psi. Različni uporabniki imajo v kazalih različno specifična gesla, specifičnost je prilagojena njihovim potrebam. Ne smemo pozabiti še na dolžino gesla. Biti mora take dolžine, da popolnoma opiše obravnavano temo, vendar ne daljše! “Kratko in dobro tvorjeno geslo lahko v popolnosti predstavlja temo.”59 56 Lancaster, str. 29. 57 Mulvany, str. 45. 58 Lancaster, str. 29. 59 Booth, str. 75. 77 Knjižnica 52(2008)1, 63-79 4.4 Podrobnost kazala (depth of indexing) V pregledani literaturi je konceptu podrobnosti kazala namenjeno kar nekaj besed. S tem poimenovanjem ga omenjajo Lancaster, Wellisch, Mulvany in Booth ter standard ISO 5127, v katerem je pojav opisan kot “stopnja podrobnosti predstavitve teme v kazalu”60. Ameriški standard NISO Z39.4 pravi, da je podrobnost kazala “rezultat kombiniranih dejavnikov izčrpnosti in specifičnosti v kazalu”61 (in to razlago zgoraj navedeni avtorji podpirajo. Bonura koncept podrobnosti kazala imenuje popolnost v kazalu (completeness in an index) in k dvema že omenjenima dodaja še dva kriterija. To sta vernost oziroma verodostojnost (ang. faithfulness) v dokumentu uporabljene terminologije ter uporabnost (ang. usability) uporabljenih izrazov62. Po Bonuri se verodostojnost nanaša na pravilno rabo sinonimov v kazalu, kar zahteva vodenje od neizbranih na izbrana gesla ter med parafraziranimi izrazi s pomočjo kazalk. Uporabnost pa se po njegovi razlagi nanaša na rabo konceptualno sorodnih izrazov v kazalu: obstajati mora mehanizem za vodenje med temi izrazi, ki ga vzpostavimo s pomočjo vodilk63. Kakšna so torej priporočila glede podrobnosti oziroma popolnosti kazala? Kot prvo moramo upoštevati načelo specifičnosti – večja kot je specifičnost gesel, bolj je kazalo podrobno. Drugi dejavnik je izčrpnost: večja ko je, večja je tudi popolnost kazala kot celote. Seveda moramo specifičnost in izčrpnost prilagoditi namenjeni ciljni skupini uporabnikov, kot je bilo prikazano na več primerih v prejšnjem poglavju. Predvsem večja izčrpnost pomeni, da bo kazalo v knjigi zavzelo več prostora in se bo razmerje v odstotkih med tekstom in kazalom spremenilo. Tako lahko odstotek strani, uporabljenih za kazalo, sega od 2 % pri manj obsežnih kazalih do polovice celotne knjige – pri zelo obsežnih kazalih64. 5 Zaključek Kot vidimo, je izdelava stvarnega kazala kompleksna dejavnost, ki vključuje poznavanje mnogih predpisov in priporočil. S tem, ko oblikovalec kazala sledi smernicam, zagotavlja funkcionalnost stvarnega kazala, ki bo prilagojeno uporabnikom, ki bo natančno povzemalo vsebino dokumenta, natančno prikazovalo mesto informacij v dokumentu in prikazovalo odnose med informacijami v dokumentu, uporabniku publikacije omogoča učinkovito iskanje informacij, kar je osnovni cilj vsakega stvarnega kazala. 60 ISO 5127 / 3a-1981, c. p. Wellisch, str. 137. 61 NISO Z39.4, c. p.: prav tam. 62 Bonura, L. The art of indexing. New York, 1994, str. 22-24. 63 Bonura, str. 24. 64 Mulvany, str. 63-69. 78 Bricelj, J. Smernice za oblikovanje stvarnih kazal Literatura 1. Bonura, L. The art of indexing. New York : John Wiley & Sons, 1994. 2. Booth, P. Indexing : the manual of good practice. München : K.G. Saur, 2001. 3. Borko, H. Indexing concepts and methods. New York, San Francisco, London : Academic Press, 1978. 4. Delovno gradivo VIII za bibliotekarski terminološki slovar. Ljubljana : Bibliotekarska terminološka komisija, 2005. 5. Fugmann, R. Subject analysis and indexing : theoretical foundation and practical advice. Frankfurt/Main : Indeks Verlag, 1993. 6. Grad, A., Škerlj, R., Vitorovič, N. Angleško-slovenski slovar. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1967. 7. Harrod’s Librarian’s Glossary. 9th ed. Aldershot : Gower, 2000. 8. ISO 999-1975. Documentation – Index of a publication. Ljubljana : Urad RS za standardizacijo in meroslovje, Cop. 1975, 1996. 9. ISO 5963:1985. Documentation – Methods for examining documents, determining their subjects, and selecting indexing terms. S. l. : International Organization of Standardization, 1985. 10. Komac, D. Angleško-slovenski slovensko-angleški slovar. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1993. 11. Lancaster, F.W. Indexing and abstracting in theory and practice. Champaign (Illinois) : University of Illinois, Graduate School of Library and Information Science, 1991. 12. Mulvany, N.C. Indexing books. Chicago : University of Chicago Press, cop.1994. 13. SIST ISO 999:2003. Informatika in dokumentacija – Smernice za vsebino, urejanje in predstavljanje indeksov. Ljubljana : Slovenski inštitut za standardizacijo, 2003. 14. Slovenski slovar knjižnega jezika. Ljubljana : DZS, 1995. 15. Verbinc, F. Slovar tujk. 10. izd. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1991. 16. Wellisch, H. H. Indexing from A to Z. 2nd ed., revised and enlarged. New York, Dublin : H.W. Wilson, 1995, cop. 1996. Jure Bricelj je diplomant Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Naslov: Trnovski pristan 10, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: jure.bricelj@email.si 79 KATALOGIZACIJA STARIH TISKOV V NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI: izkušnje katalogizatorke Jasna Hrovat Oddano: 13. 9. 2007 - Sprejeto: 3. 4. 2008 Strokovni članek UDK 025.3:091/094:027.54(497.4) Izvleček V članku je opisana praksa katalogiziranja starih tiskov v Nuk-u. V uvodu so predstavljene specifične lastnosti tega gradiva, načini pridobivanja, obdelave in hranjenja. Članek ne postavlja novih pravil, temveč opozarja na tiste značilnosti in posebnosti starih tiskov, ki morajo biti deležne posebne pozornosti, oziroma na probleme, s katerimi se srečujemo. Hkrati naj bi bil spodbuda za ustvarjalno sodelovanje vseh, ki obdelujejo stare tiske, zlasti tiste, ki dokumentirajo zgodovinski, kulturni in jezikovni razvoj slovenskega naroda. Ključne besede: Narodna in univerzitetna knjižnica, stari tiski, katalogizacija Professional article UDC 025.3:091/094:027.54(497.4) Abstract The article describes the practice of cataloguing older monographic publications in the National and University Library, Ljubljana, Slovenia. The specific characteristics of this material, modes of acquisition, processing and preservation are presented in the introduction. The article does not set out any new rules but highlights those characteristics and particularities of older monographic publications which should be given special attention, or indicates the problems which we meet. Simultaneously, it should stimulate creative cooperation of all who catalogue older monographic publications, especially those who document the historical, cultural and language development of the Slovene nation. Key words: National and university library, older monographic publications, cataloguing HROVAT, Jasna. Cataloguing older monographic publications in the National and university library: cataloguer’s experience. Knjižnica, Ljubljana, 52(2008)1, p. 81-98 81 Knjižnica 52(2008)1, 81-98 1 Uvod V članku želim opisati svoje izkušnje pri obdelavi starega gradiva. Čeprav sem zaposlena kot informatorka v Rokopisni zbirki, že več kot dvajset let obdelujem stare tiske, k čemur so me vzpodbudili delo v oddelku za abecedno imensko katalogizacijo (ki sem ga opravljala sicer pred več kot dvajsetimi leti), ljubezen do starih knjig in znanje klasičnih jezikov. Upam, da bo članek spodbudil kolege, da se bodo začeli bolj suvereno teoretično ukvarjati s problematiko obdelave starega gradiva. Ta izhaja predvsem iz posebnosti starih tiskov, saj struktura naslovne strani ni taka, kot je pri moderni knjigi. Vseh problemov tudi ta članek gotovo ne bo razrešil, kajti skoraj vsaka stara knjiga, ki jo vzamemo v roke, je problem zase. Težave se pojavljajo tudi pri vnosu gradiva v COBIB, ker le-ta nima zadostnega nabora znakov, saj so teksti zapisani v starih jezikih in abecedah. Ker pa je v pripravi nov vmesnik za katalogizacijo v sistemu COBISS 3, pričakujemo, da bodo ti problemi razrešeni. Članek je nastal kot zapis prakse in reševanja konkretnih problemov. Marsikatere opisane rešitve so nastale na podlagi dogovorov med katalogizatorji starih tiskov, ki pa niso formalno potrjene. Morda jih bo obravnavala komisija za obdelavo gradiva, jih potrdila ali našla ustreznejše rešitve. 2 Stari tiski (naj) zavzemajo posebno mesto v okviru knjižničnega fonda Med stare tiske po standardu ISBD(A)1 prištevamo vse starejše monografske publikacije, ki so bile natisnjene do leta 1820, medtem ko je CERL (Consortium of European Research Libraries)2 premaknil časovno mejo nastanka na leto 1830. Sem se praviloma prištevajo vse ročno tiskane monografske publikacije od iznajdbe tiska naprej. Poimenovanje ‘starejše monografske publikacije’ je v priročniku COMARC/B Format enakovredno izrazu ‘antikvarno gradivo’ in zamenljivo z njim. Knjižnica, ki ima tako gradivo, naj mu posveča posebno pozornost oziroma se vsaj zaveda, da bi jo morala posvečati - čeprav včasih iz različnih razlogov to ni tako lahko. V Sloveniji so bili vsi tiski, natisnjeni do leta 1800, z Zakonom o knjižničarstvu leta 2001 razglašeni za kulturni spomenik. 1 Glej ISBD(A): international standard bibliographic description for older monographic publications (antiquarian) (1991) in slovenski prevod: ISBD(A) (1997). 2 O projektu CERL in našem sodelovanju glej Dimec, Z. (2002). Nuk je nekaj časa sodeloval v CERL - Consortium of European Research Libraries, nato pa izstopil zaradi izredno visoke članarine. 82 Hrovat, J. Katalogizacija starih tiskov v Narodni in univerzitetni knjižnici: izkušnje katalogizatorke Stare knjige so praviloma dragocenejše, čim starejše so, ker so seveda redkejše. Gre za tiske, ki imajo trajno vrednost in ki jih je težko (ali nemogoče) dobiti. Vrednost najpogosteje določamo s treh vidikov: starost, pomembnost besedila (besedilo je lahko pomembno kot táko, v svetovnem merilu, lahko je pomembno le za določeno področje) in vrednost knjige kot umetniškega predmeta3 (v idealnem primeru seveda sovpada vse troje, kot npr. pri slovenskih protestantskih tiskih). Vrednost je lahko absolutna (na primer zaradi izjemnosti besedila ali fizičnih lastnosti, torej ko knjigo obravnavamo tudi kot umetniški predmet), relativna (na primer zaradi majhnega števila ohranjenih izvodov) ali lokalna (če je besedilo pomembno le za določeno narodnostno ali jezikovno področje oziroma če provenienca, lastniški vpisi ali marginalije pojasnjujejo zgodovinsko ali kulturno dogajanje nekega področja)4. Najstarejše so seveda inkunabule, ki v večini knjižnic tudi drugod po svetu predstavljajo posebno zbirko; nato so tu knjige poznejših stoletij, v Nuku je nekaj tisoč knjig 16. stoletja, med katerimi so najpomembnejše slovenske protestantske knjige, ki so izločene izmed ostalih in so del zbirke redkih tiskov. To je namreč posebna zbirka, kakršne poznajo tudi druge knjižnice, ki je tudi prostorsko ločena, kjer so knjige hranjene in varovane pod posebnimi pogoji, vanjo pa so vključeni tiski, ki so posebnega pomena zlasti za našo literarno ustvarjalnost skozi stoletja5. V uvodu v ISBD(A) beremo, da lahko knjige obravnavamo tudi kot umetniške izdelke. Kot že rečeno, gre pri teh tiskih za to, da so poleg starosti pomembne stvari, ki so pri posameznem izvodu enkratne: provenienca, vezava, ekslibris, supralibros6, lastniški vpis. Vsak od teh pojmov ima pravzaprav ‘svojo’ znanstveno panogo, ki se z njim ukvarja. Dolžnost bibliotekarja pa je, da opozori raziskovalce na to. 3 Prim. npr. Carter, J. (1970). 4 Prim. npr. oglejska misala, NUK R 13760 in R 14413; rokopisni dodatek Franca Mihaela Paglovca v prepisu Antona Widra je v pesmarici Ahacija Steržinarja, sign. NUK R 75843; če je pomembnejši rokopisni del, ga katalogiziramo kot rokopis, uvrščen je v rokopisno zbirko in dobi njeno sig-naturo, vendar dobi kot tisk zapis tudi v sistemu COBISS in v COMARC-ovem polju 482 označimo, da gre za adligat rokopisu. Če pa je tisk pomembnejši kot rokopis oz. sta enakovredna (če sta npr. pri obeh slovenska avtorja), katalogiziramo tisk z opombo, da ima rokopisni dodatek. Ker sistem COBISS nima maske za katalogizacijo rokopisov, se navede v polje 702 samo ime avtorja rokopisnega dodatka z ustrezno kodo avtorstva - ime, povezano z enoto ipd. (prim. npr. NUK Ms 193/6). 5 V Nuk-u gre pri zbirki redkih tiskov tudi za novejše tiske, npr. prve izdaje ali knjige s posvetili pomembnih literatov, večina ostalih knjig od 16. stoletja naprej pa je del rednega fonda. Glede starosti se, ker imamo sistem signatur, t. i. numerus currens, lahko nekoliko orientiramo po višini oz. ‘nižini’ signatur, ki so načeloma iste še od 19. st., ko je fond šele nastajal oz. rastel, torej so najstarejše knjige praviloma nekje do signature 50 000. 6 Gre za oznako lastništva, vtisnjeno na platnice knjige; izraz se lahko pojavlja tudi v variantni obliki ‘supralibris’. 83 Knjižnica 52(2008)1, 81-98 Žal skrbniki starega gradiva ugotavljamo, da se pri starih knjigah sámo besedilo redkeje proučuje, saj je bilo posredovano že drugače z modernejšimi izdajami. Pravzaprav še največ pregledujejo slovarsko gradivo in seveda bogato ilustrirane knjige. Prav tako so za raziskovalce še vedno zanimive knjige, ki so priče narodovega razvoja in samobitnosti. Stare tiske je knjižnica največkrat podedovala ali pridobila iz fondov ukinjenih knjižnic. Knjižnice so nastajale v okviru izobraževalnih, znanstvenih, verskih ustanov ali pa so jih ustvarili zasebniki - ob ukinitvi ali razpadu samostanov in drugih ustanov ali ob smrti zasebnika so postajale v celoti ali delno last drugih ustanov ali zasebnikov; tako so se sčasoma oblikovale knjižnice, ki so prevzele domoznansko funkcijo določenega področja, nato pa je njihov fond lahko rasel z volili in darovi, z nakupom na dražbah ali od privatnikov - tudi iz tujine (danes lahko pri tem zaprosimo za državna sredstva na ministrstvu, če gre za tisk nacionalnega ali regionalnega pomena). Možna je zamena s kako tujo knjižnico, ki ji lahko ponudimo ustrezno gradivo. Pa tudi mnogo knjižnic, ki sicer nimajo prvenstveno domoznanske funkcije, še hrani stare knjige. Katere stare knjige pa bodo - če jih bodo - knjižnice nabavljale na novo, je v glavnem odvisno od nabavne politike, od odločitve in finančnih zmožnosti posamezne knjižnice. 3 Katalogizacija starih tiskov Katalogizacija starih tiskov je bila nekajkrat predstavljena v Nuk-u na posebnem tečaju oz. delavnici v prejšnjih letih, ko jo je z zavzetostjo in strokovnostjo razvijala - zlasti ob uvedbi računalniške obdelave v sistemu COBISS - kolegica Zlata Dimec, ki je žal ni več med nami. Pri katalogizaciji starih tiskov uporabljamo standard ISBD(A). Ta v uvodu pojasnjuje, zakaj so za obdelavo potrebna posebna pravila: »Opisi starejših knjig so ponavadi sestavljeni z drugačnim namenom, kot ga imajo danes s strokovno veščino oblikovani zapisi novih podatkov. Pri zapisih novih podatkov je zgradba zapisa tista, ki uporabniku natančno določi podatek o odgovornosti, številko izdaje, osnovne podatke o izvoru in obsegu, zlasti če je opis v jeziku, ki katalogizatorju (če že ne uporabniku) ni domač. Uporabnik zahteva prepoznaven opis v ustaljeni obliki za dokument določenega avtorja ali na določeno temo. Po drugi strani pa v večini knjižnic obravnavajo stare knjige kot umetniške izdelke, ki naj se opisujejo tako, da se jasno ločijo v primerjavi z drugimi primerki in drugimi izdajami istega dela. Pri tem cilj knjižničarja ni le opis starine, temveč - kar je še pomembnejše - razjasniti prenos besedila in ‘točke’, po katerih se 84 Hrovat, J. Katalogizacija starih tiskov v Narodni in univerzitetni knjižnici: izkušnje katalogizatorke razlikujejo izdaje. V okviru kataloga, zlasti splošnega kataloga, nikakor ne more podati prepisa celotne naslovne strani niti posvečati pozornosti posebnostim - to prepušča literarnim bibliografom. Vendar naj bi tudi v teh katalogih ta opis posvetil posebno pozornost podrobnemu in natančnemu prepisu v območjih naslova in impresuma in dal točno navedbo o obsegu dela, kot je bilo izdano«.7 3.1 Pravila Katalogizacija po ISBD(A) velja za gradivo, ki je izšlo do vključno leta 1820. Po dogovoru katalogiziramo po ISBD(A) v slovenskem prostoru tudi mlajše knjige, celo do 1850, če gre za sloveniko, če nadaljujejo tradicijo ročno tiskanih knjig ali pa se zdi bibliotekarju to smiselno (morda zato, ker gre za ponatise zgodnejših izdaj z ohranjeno podobo naslovne strani), kot to priporoča tudi ISBD (A). Tuje publikacije iz obdobja od 1820-1850 naj bi se vsekakor obdelovale po ISBD(M). Pri katalogizaciji starih tiskov pa si lahko pomagamo tudi s priporočili CERL-a, ki se ponekod razlikujejo od ISBD(A). Najpomembnejša razlika je gotovo ta, da so pomaknila mejo na leto 1830. Razlike v katalogizaciji pa so pojasnjene v nadaljevanju. Zaradi zapletenosti obdelave in različnih standardov oziroma priporočil, ki se pri tem uporabljajo, se dogaja, da v svetovnih podatkovnih zbirkah in katalogih najdemo različne zapise: od zelo izdelanih do manj popolnih zapisov. Z iskanjem po bazi podatkov OCLC smo ugotovili, da vključujejo tudi manj popolne zapise in duplikate. Vendar, čeprav se to sliši skoraj ‘heretično’, tudi na taki osnovi lahko identificiramo knjigo, ki jo iščemo. Navidezna nekonsistentnost katalogov pa je v skladu s pravilom, ki velja za zbirko gradiva iz obdobja ročnega tiska, HPB (Hand Press Book), vzpostavljeno v okviru CERL-a v sistemu RLIN, ki ga vzdržuje ameriški RLG (Research Libraries Group)8. Tu velja pravilo, “da ne izločajo podvojenih zapisov, ampak s postopkom, ki ga imenujejo ‘clustering’, tvorijo skupine zapisov, ki jih družijo enake vrednosti v določenih poljih/podpoljih in zato predvidoma predstavljajo isto bibliografsko enoto, in knjižnica lahko za prevzemanje izbere zapis, ki najbolje ustreza njihovi katalogizacijski praksi” 9. 7 ISBD(A) (1997), V. 8 Nuk je vanjo prispeval okoli 19.000 zapisov, ki so nastali v okviru konverzije najstarejšega kataloga (1774-1947). 9 Dimec, Z. (2002), 114. 85 Knjižnica 52(2008)1, 81-98 Splošna določila ISBD(A) še vedno veljajo, zato jih ne bom posebej omenjala, razen tistih, ki se res najbolj razlikujejo od pravil za moderne monografske publikacije. 3.2 Zapisi - vnos podatkov v polja generalne maske v COBISS-u Večina bibliografskih zapisov starega gradiva se v Sloveniji oblikuje v okviru podatkovne zbirke COBIB. Pri katalogizaciji moramo biti posebej pozorni na polja 200, 205 in 210, ki se povsem ujemajo z zahtevo ISBD(A) za ta območja, in sicer da se prepiše besedilo natančno po predlogi in ohrani vrstni red podatkov. Sicer je nujno vsako spremembo navesti v splošni opombi (npr.: Na nasl. strani podatek o letu izida pred podatkom o tiskarju). Polje 200: Naslov in navedba odgovornosti Priporočilo CERL-a se za območje naslova razlikuje pri razvrščanju podatkov v podpolja. Celotni naslov naj bi v polju 200 zapisali v podpolje a, raje kot da ga - čeprav bi bilo slovnično možno - presekamo in nadaljujemo s podnaslovom, celo avtorstvo naj bi bilo pritegnjeno v območje naslova. Kadar smo v dvomu, ali naj uvedemo podnaslov, nam lahko pomaga grafična podoba naslovne strani. Polje 210: Založništvo, distribucija itd. Prepis podatkov mora biti natančen in v vrstnem redu s predloge, sicer je obvezna opomba, kot je bilo rečeno že zgoraj (prim. ISBD(A)), ime kraja pa je treba navesti v polju 620d v sodobni obliki in jeziku države, kamor kraj danes spada. Polje 215: Fizični opis Podati je treba točno navedbo o obsegu dela, kot je bilo izdano, in vse dvome o tem, ali je obseg res tak, kot smo ga zapisali v polje 215, navesti v splošni opombi (300); vse ugotovljene nepopolnosti izvoda pa v opombi k opisovanemu izvodu (316). Polje 620: Iskanje po kraju izida Sodobno ime kraja izida se navede v podpolju d, in sicer v jeziku države, kamor spada danes. Na tečaju leta 2001 smo se ustavili pri navedbi naših krajev v zamejstvu: npr. Celovec/Klagenfurt; Trst/Trieste. Iz povsem domoljubnih razlogov se zlasti ko- 86 Hrovat, J. Katalogizacija starih tiskov v Narodni in univerzitetni knjižnici: izkušnje katalogizatorke legi iz obmejnih krajev niso strinjali z nemško oz. italijansko obliko; možno bi bilo dajati obe obliki, kajti polje 620 je ponovljivo. Če bi to uvedli kot pravilo, bi se ga morali vsi držati - tudi za manjše, manj znane kraje. Ugotoviti bi bilo treba, ali je možno to sistemsko rešiti tako, da bi bili vedno najdljivi obe obliki, če bi bil sestavljen seznam takih krajev. Vendar bi to pravilo odstopalo od gornjega splošnega pravila, zato je to vprašanje ostalo odprto. Polje 856: Elektronska lokacija in dostop (opis v priročniku COMARC/B Format) Če je knjiga dostopna (tudi) v elektronski obliki in je možna neposredna povezava, ta podatek vnesemo v polje 856. Drugače je, če je kopija le v lokalni bazi oziroma v arhivu knjižnice: glede tega še ni nekega pravila, vendar bo gotovo sprejeto, ker je takih primerov vedno več. Zaenkrat lahko to označimo v polju za lokalne inventarne opombe 996r ali pa na to opozorimo z opombo o opisovanem izvodu, tj. polje 316; če je ta digitalna kopija del posebne zbirke v knjižnici in ima svojo signaturo, se to lahko navede kot drugi izvod na drugačnem mediju (po vzoru tovrstnih zapisov npr. v bazi podatkov OCLC, kjer je ob popisu dodana le opomba ‘Microform’). Najbrž ne bi imelo smisla ustvarjati nov zapis samo zaradi tega - drugotnega - medija. 3.3 Polja za starejše monografske publikacije (antikvarno gradivo) Samo za antikvarno gradivo izpolnjujemo naslednja polja, ki so razložena v priročniku COMARC/B Format. 3.3.1 Polja za splošne podatke Polje 012: Prstni odtis Prstni odtis kot možni določevalec istovetnosti knjige je za starejše knjige uveden namesto ISBN. Polje ustreza 8. območju - območju prstnega odtisa - v ISBD(A), ki pa je neobvezno. Dokončna oblika prstnega odtisa še ni bila sprejeta z mednarodnim dogovorom. Dokler ne bo takega dogovora, so možne različne oblike prstnega odtisa. V sistemu COBISS je bil uveden prstni odtis, ki ga označujemo s kratico fei (Fingerprints = Empreintes = Impronte)10. Ta sistem pa je precej zapleten, poleg tega ne identificira knjige stoodstotno, zato se v praksi ni uveljavil. 10 Predstavlja ga publikacija Fingerprints = Empreintes = Impronte (1984). 87 Knjižnica 52(2008)1, 81-98 Nekateri problemi v zvezi s prstnim odtisom bodo omenjeni še v nadaljevanju, v poglavju o identifikaciji pod številko 5. Polje 140: Antikvarno gradivo - splošno Polje vsebuje kodirane podatke, ki se nanašajo na fizično obliko starejših monografskih publikacij (= antikvarnega gradiva), in nadomešča polje 105 za moderne monografske publikacije. Polje 518: Naslov v sodobnem pravopisu Polje je ponovljivo, kajti večkrat smo v dvomu, ker bi bile možne različne oblike transliteracije iz bohoričice (npr. kershanski = krščanski; morda bi pa bilo dobro navesti tudi samo prepis v gajici: keršanski, ker se v izdaji istega dela po letu 1840 izraz pojavi v tej obliki. Različne oblike naslovov seveda lahko zapišemo tudi v polje 54011 . 3.3.2 Polja za opisovani izvod – enkratnost Ta polja se nanašajo na specifične lastnosti izvoda, ki ga katalogiziramo, zato mora zapis vsebovati tudi siglo knjižnice in signaturo in/ali inventarno številko izvoda. V ta polja vpišemo podatke o provenienci, vezavi, ekslibrisu, supralibrosu, lastniškem vpisu - torej podatke, ki se nanašajo le na opisovani izvod. Navedene so tudi morebitne nepopolnosti izvoda, ki pri starih knjigah niso redke. Knjižnica, ki je v vzajemno bazo vnesla podatke (edinstvene, ki veljajo le za njen izvod), mora nujno ‘zakleniti’, tj. shraniti zapis z ukazom LOCK, da bodo ohranjeni in zbrani podatki za vso Slovenijo. Polje 141: Antikvarno gradivo - značilnosti izvoda Vnašajo se podatki o fizičnih značilnostih posameznega izvoda. Priporočljiva je evidenca tiskov, potrebnih restavriranja, z označeno stopnjo poškodovanosti. To velja zlasti za manjše specialne zbirke, kjer je evidenca lažja kot pri rednem fondu Nuka zaradi njegove velikosti. Polje 316: Opomba k izvodu in Polje 317: Opomba o izvoru (provenienci) 11 Prim. npr. ID=235461376, zapis prevzet iz podatkovne zbirke OCLC; to velja tudi za naslove, ki jih uvaja avtorjevo ime v genitivu: v polju 540 jih navedemo brez avtorjevega imena in navedbe njegovih naslovov oz. funkcij, ki pogosto sledijo. 88 Hrovat, J. Katalogizacija starih tiskov v Narodni in univerzitetni knjižnici: izkušnje katalogizatorke Polji 316 in 317 ustrezata opombi k izvodu v območju opomb po ISBD(A). Zaenkrat nista iskalni, razen z ukazom SCAN, zato smo se pred leti dogovorili (in tako svetovali na tečaju), da v primeru, ko izvod vsebuje podatke za obe polji, združimo vse v polje 316, da se izognemo ponavljanju (in s tem večji nepreglednosti zapisa, ki je pri starih knjigah večkrat precej zapleten). Pri starih knjigah so pomembni lastniški vpis, žig, ekslibris, supralibros. Izvor izvoda navedemo v obliki, kot se pojavlja v knjigi; lahko se dopolnjujejo okrajšave, če bi bil zapis sicer nerazumljiv (npr. Ad usum fr’is = Ad usum fr[atr]is). Če po drugih podatkih ugotovimo provenienco, sami oblikujemo podatek. Primer opombe: Iz knjižnice Jerneja Kopitarja. (Provenienca je izkazana v akce-sijski knjigi Licejske knjižnice; knjiga ima značilno nalepko, s katero so opremljene vse Kopitarjeve knjige, ki so prišle v Licejsko knjižnico in nato v Nuk. J. Kopitar je lahko naveden v polju 702.) Polje 481: Privezano Polje vsebuje opis privezka (adligata). Gre za delo ali več del, ki so izšla samostojno in so bila šele pozneje vezana skupaj. Polje vgradimo v zapis za prvo, osnovno delo; ponavljamo ga za vsako privezano enoto. (Vsak od teh privezkov ima svoj samostojni zapis s poljem 482, v katerem je opisana osnovna enota, ki ji je privezan.) Polje 482: Privezano k Vsebuje opis osnovne enote, ki ji je bil kasneje dodan privezek. (Ta osnovna enota ima seveda svoj samostojni zapis s poljem 481, v katerem je opis privezka.) Včasih pa enostavno ni mogoče popolnoma upoštevati vseh pravil. V nadaljevanju navajam primer, pri katerih smo namenoma kršili predpisano pravilo glede polja 481. Zapis obravnavam v celoti, ker je zanimiv tudi s stališča drugih posebnosti pri opisu starejšega gradiva: v Rokopisni zbirki Nuk-a je rokopis s signaturo Ms 193: Concio de Martino seu Panegyrica dictio in festo S. Martini / Raphael Ebner. Izvod je vezan skupaj s 24 tiski in 3 rokopisi, zato sem se odločila, da ne popisujem vseh adligatov, ker bi morala 24-krat (in mogoče še trikrat za rokopise) ponavljati polje 48112. To sem pojasnila v opombi 316. Pač pa seveda vsak od privezkov dobi svoj zapis, ki vsebuje polje 482 (Privezano k). Sama knjiga pa dejansko stoji v Rokopisni zbirki, 12 Podobno bi veljalo za polje 327a: če gre za zbrana dela kakega tujega avtorja, nima smisla obremenjevati zapis z vsemi posameznimi naslovi, kajti naslovi starih tiskov, kot vemo, so lahko zelo dolgi in zamotani. 89 Knjižnica 52(2008)1, 81-98 kot osnovno delo velja rokopis, zato vsebujejo vsi tiski (tudi prvi!) polje 482 (Privezano k). Prvi med temi tiski (s sign. R 14220) ima v sistemu COBISS identifikacijsko številko ID=097967872. Gre za disertacijo, glavni avtor je praeses, drugi, enakovreden (701), je avtor disertacije. Leto izida je v oglatem oklepaju, ker je vzeto iz podnaslova, kjer je naveden datum zagovora. Impresum se prepiše, kraj izida je naveden kot na predlogi, v polje 620d pa se zapiše današnja oblika v jeziku države, ki ji kraj danes pripada. Na naslovni strani je lastniški vpis: Ad usum fr[atr]is Joa. Nepomuceni Schigan ord. Erem. [manjka ali odrezano: S. P. Augustini], vpis je ponovljen na spojnem listu skupaj z lastniškim vpisom samostana Ex libris Conventus Labacensis …, kar dokazuje, da so bili tiski zvezani skupaj v samostanu, ko je knjiga dobila tudi skupni hrbtni naslov: Conciones et oraciones, ki je lahko naveden v polju 516. Nato je tu še poznejši zapisek licejskega bibliotekarja Gottfrieda Muysa, da je bila knjiga prestavljena med rokopise - torej že takrat najdemo specialno bibli-otekarstvo; na hrbtu naslovne strani je vtisnjen grb rodbine Codelli de Fahnenfeld. 4 Posebnosti 4.1 Inkunabule (prvotiski) Katalogizacija inkunabul lahko predstavlja problem, ker mnogo inkunabul nima običajne naslovne strani, temveč se začne kar z besedilom. Po pravilih ISBD(A) je treba torej glavni stvarni naslov navesti z začetnimi besedami besedila; delo nam je v toliko olajšano, ker obstajajo v svetovnem merilu podrobni popisi pr-votiskov, zato je prva opomba, obvezna pri inkunabulah, bibliografski citat v polju 321a. Po tem citatu nato lahko v popisih13 preverimo, ali smo izvod pravilno identificirali. V polje 540a pa vnesemo naslov, kakršnega najdemo v - vsaj za naše področje res nepogrešljivem - seznamu Alfonza Gspana, Inkunabule v Sloveniji in nato še v dopolnilu Primoža Simonitija, Še nekaj inkunabul v slovenskih knjižnicah14 . Če inkunabule še ne bi bilo v slovenskih seznamih, lahko za konven-cionalni naslov pogledamo v tuje baze ali v seznam skrajšanih naslovov Incunabula short title catalogue na spletni strani British Library. 13 Npr. Copinger, W. A. Supplement to Hain’s Repertorium bibliographicum, or Collections towards a new edition of that work: in two parts (1950). 14 Gspan, A. ( 1957); Simoniti, P. (1974). 90 Hrovat, J. Katalogizacija starih tiskov v Narodni in univerzitetni knjižnici: izkušnje katalogizatorke 4.2 Pisave Bohoričica, dajnčica, metelčica, pisave značilne za slovensko področje, se trans-literirajo po splošno veljavnih načelih; tabele so objavljene v priročniku Prekat (in pred tem v priročniku Eve Verone: Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga oz. Pavla Kalana: Abecedni imenski katalog15. Te pisave so specifične za slovenščino; značilne črke zaenkrat transliteriramo z osnovno črko (po zgoraj omenjenem priročniku), vendar je zaželeno, da bi te črke dobile svoj znak v naboru znakov in bi se mogle zapisovati v svoji enkratnosti. Imeti bi morali vsaj znak za ‘dolgi s’ pri bohoričici - zdaj ga transliteriramo z navadnim ‘s’. Če je na naslovnici zapisan z majuskulo, mu je tiskar večkrat dodal ‘repek’, ki pa ga v zapisu lahko ponazorimo (Şş). Še vedno odprt problem je tudi polglasnik pri metelčici, ki naj bi se po priročnikih transliteriral s prečrtanim e, ki ga ni v naboru - osnova črka ‘e’ pa se v nekaterih pozicijah upira našemu jezikovnemu čutu: “Ve Lublani” (!?); ker ni bilo še dogovora, opažamo, da ga razni katalogizatorji različno zapisujejo (‘, i …). Dogovoriti bi se bilo treba mogoče vsaj za znak, ki je še prost, da bi bila nato možna avtomatska konverzija v sistemu. Metelčica ima poleg tega še dva različna ‘e’, ki se poleg drugačnega znaka pojavita še z akcentom - s sedanjim naborom znakov tega ni mogoče reproducirati. Vnos v COBISS 3 bo omogočal drugačne rešitve, predvidoma prav glede nabora znakov - za znake, ki jih zaenkrat ni bilo mogoče vnesti16. Nelatinične pisave naj bi se transliterirale po ISO standardu za transliteracijo, vendar zaenkrat COBISS ne podpira teh znakov. Zaradi tega so pomembna polja za variantne naslove: 518 - naslov v modernem črkopisu (lahko samo posamezne besede); pa tudi v polje 540 zapisujemo možne oblike (zlasti ker ‘računalnik’ ne ignorira vstavkov v oglatem oklepaju, s katerimi smo opozorili na napake, ki so se morda pojavile v naslovu: [sic], [!] itn. - v tem primeru lahko zapišemo v 540a tudi pravilno obliko, seveda brez oglatega oklepaja). Če je besedilo naslovne strani natisnjeno z velikimi črkami, jih spremenimo v male, velike začetnice naj ustrezajo rabi jezika ali pisave, ki se uporablja v opisu - če raba ni dosledna, se držimo priporočil ISBD(A). 15 Glej Verona, E. (1986), Kalan, P. (1967). 16 Morda ni odveč opomba: Koda za latinico (ba) v COMARC -ovem podpolju 100 l velja tudi za gotico oz. frakturo. Oznaka te - ali kake druge - oblike latinice se vpiše kot splošna opomba v 300a. 91 Knjižnica 52(2008)1, 81-98 Po ISBD(A) velja, da ne dodajamo diakritičnih znamenj, kadar spreminjamo velike črke v male, če teh znamenj ni na predlogi17. N. B.: pri kronogramu velikih črk ne spreminjamo v male. 4.3 Ločila Po priporočilih CERL-a upoštevamo vsa ločila vsaj za območje naslova in navedbe odgovornosti (= 1. območje po ISBD(A) oz. polje 200) - razen vezaja kot znaka za deljenje besede, ki se nadaljuje v novi vrstici; ISBD(A) pa prepušča prepis ločil ustanovi, vendar morajo biti podana pravila, v kakšni meri so upoštevana loči-la18. Zapišejo se v sodobni obliki (npr. virgulae (/) kot vejica). Če smo v dvomu, v kakšni obliki zapisati ločilo, zapišimo obliko s predloge, če imamo ta znak v naboru znakov. 5 Problemi pri identifikaciji Katalogizatorju se pri oblikovanju bibliografskega zapisa kar naprej pojavljajo problemi, ki ga spravljajo v dvom. Dva izvoda imata enaki besedili naslovne strani, grafična podoba pa je različna. Pri starih tiskih je bila namreč praksa, da so tiskarji pripravili novo izdajo, pri tem so ohranili besedilo naslovne strani, ne pa grafične podobe. Tega iz bibliografskega zapisa v katalogu seveda ne moremo razbrati. Rešitev je morda v digitalni reprodukciji in objavi slike naslovne strani v katalogu, kar je danes že možno storiti tudi v sistemu COBISS. Pri identifikaciji si lahko pomagamo s poljem 012, vendar je - kot že rečeno -sistem za jemanje ‘prstnega odtisa’, fingerprint, precej zapleten in knjige ne identificira vedno stoodstotno. Lahko imamo knjigi, ki imata popolnoma enaki naslovnici, le po besedilu se vidi, da so nekatere napake prejšnjega natisa odpravljene, torej gre zagotovo za drug natis - ‘prstni odtis’ pa upošteva naslovnico, datum in določene strani, ki so morda ostale iste. Primer: pri knjigi Jakomini, J.A.: Molitu eniga virnu andohtliviga christiana, Lj. 1802, smo ugotovili, da gre za dva različna natisa (ID=62996224 in ID=64933376), prstni 17 V starejših, pa tudi nekaterih novejših popisih (npr. Verzeichnis der im deutschen Sprachbereich erschienenen Drucke des XVI. Jahrhunderts: VD 16 (1983-1995)) je ohranjena popolna podoba naslovne strani - z velikimi črkami je zapisano vse kot na predlogi. Še z Zlato Dimec sva posredovali ta predlog komisiji za ISBD(A) pri IFLI, vendar ni bilo odgovora. 18 Prim. ID=49169920. 92 Hrovat, J. Katalogizacija starih tiskov v Narodni in univerzitetni knjižnici: izkušnje katalogizatorke odtis pa po pravilih, ki jih uporabljamo (fei), tega ne zabeleži. Razlika med njima se pokaže v zapisu šele pri številu strani, torej prstni odtis ni vedno tisti odločilni faktor, ki bi enoznačno identificiral knjigo. Toda, kot je rečeno v uvodu k standardu A, noben opis ne bo rešil bibliotekarja vseh dvomov, žal tudi slika ne; tiskar je lahko uporabil isti stavek za naslovno stran popravljenega natisa, ki je morda izšel celo istega leta. Predvsem je nujno sodelovanje knjižnic in katalogizatorjev19. Z dobro voljo ustanov in predvsem katalogizatorjev se (po moji lastni izkušnji) da zadovoljivo reševati take probleme, zlasti če se zavedamo, kako pomembno je, da dokumentiramo našo knjižno produkcijo. Vemo, kako pomembno vlogo sta imela slovenski jezik in njegov zapis pri razvoju in utrjevanju narodove samobitnosti. 6 Kako iščemo STARE TISKE V SISTEMU COBISS/ OPAC Prepis podatkov z naslovne strani, kot ga zahteva ISBD(A), pa nas lahko ovira pri iskanju knjige. ‘Računalnik’ pač ne poišče ‘malo naprej in malo nazaj’, kot smo lahko storili pri listkovnem katalogu, ko smo enostavno ignorirali katalogiza-torjeve dodatke v oglatem oklepaju ali različna (različno navedena) ločila. Zavedati se moramo, da je treba pri iskanju vtipkati popolnoma tako besedilo, kot ga je vnesel katalogizator, zato se morata tako katalogizator kot uporabnik zateči k ‘zdravi pameti’ - kar je svetoval že predsednik delovne skupine za ISBD(A)20. Predvsem pa je pomembno, da preverjamo čim več različnih virov: preverjamo po internetu, po bazi podatkov OCLC, velikih knjižničnih katalogih (angleške, francoske, avstrijske nacionalne knjižnice ...). Iskati moramo po parametrih, kjer je verjetnost pomote kar najmanjša - torej po letu izida, avtorju in podobno … Zato si v Sloveniji - in tudi na mednarodnem nivoju - prizadevamo za izdelavo normativnih oblik zlasti pri imenih avtorjev, korporacij ter krajev tiska oz. izida. 19 Mnogi problemi se lahko odpravijo, kar smo ugotovili z nekaterimi kolegi(cami) v drugih knjižnicah; največ sodelujeva z Majdo Tomažič iz Semeniške knjižnice pa tudi z Marto Gartner iz knjižnice Kapucinskega samostana v Škofji Loki, Faniko Krajnc-Vrečko iz Teološke knjižnice v Mariboru in še s kom, tudi iz zamejstva. 20 ISBD(A) (1997), VII. 93 Knjižnica 52(2008)1, 81-98 Uporabnikom zato priporočamo: - uporabo * za naslovom oziroma za prvimi besedami naslova, zlasti če gre za dolg naslov, kjer se grafična podoba ne pokriva čisto s slovnično strukturo; - če je možno, iščemo z ukazom SELECT in pri tem kombiniramo iskalne predpone. Primer: Npr. DE HYDRARGYRO IDRIENSI TENTAMINA physico-chymico-medica. Za “tentamina” (ali še prej) bi dali *, ker je možno zaradi grafične podobe naslednje besede vzeti ali kot podnaslov ali pa (slovnično pravilneje) kot nadaljevanje naslova. 7 Izposoja in uporaba gradiva Ko bo uporabnik našel gradivo v katalogu, bo moral upoštevati posebna pravila za uporabo tega gradiva. Izposoja je urejena s pravilniki posameznih ustanov glede na tip ustanove in naravo gradiva in se opira na ustrezne zakone o varovanju kulturne dediščine. Pravilniki običajno vključujejo klavzulo, ki omogoča bibliotekarju presojo glede posameznega primerka, in urejajo tudi pravila glede re-produciranja in razstavljanja gradiva. Načeloma je izposoja starih knjig samo prezenčna. Priporočljiva je uporaba rokavic, zlasti za poškodovano gradivo in slab papir, in sestavljivih namiznih stojal (lahko iz penaste gume). Rokavice varujejo papir pred kislostjo, pa tudi nas pred okužbo. Treba pa je poudariti, da je papir 15. in 16. st. neprimerno boljši kot npr. tisti iz začetka 20. st. in tudi današnji. Tak odnos pri rokovanju z gradivom spodbudi uporabnike k lepšemu ravnanju z gradivom - kar ni vedno nezanemarljiv vidik. Opozarjati je namreč treba tudi, naj ne pregledujejo gradiva s kemičnim svinčnikom v roki; načeloma naj bi uporabljali le svinčnike. Skeniranje in fotografiranje gradiva naj omogoča knjižnica na svoji opremi. Le v izjemnih primerih je možna preslikava z lastnim digitalnim aparatom z dovoljenjem in v navzočnosti bibliotekarja. 8 Zaključek Kot že rečeno, se pripravlja nov vmesnik za katalogizacijo v sistemu COBISS 3. Zelo verjetno bo kakšna stvar, ki je tu prikazana še kot odprt problem, s tem rešena; morda bo katero pričujoče priporočilo neumestno, vendar ponovno pou- 94 Hrovat, J. Katalogizacija starih tiskov v Narodni in univerzitetni knjižnici: izkušnje katalogizatorke darjam, da je pri starih knjigah nemogoče postaviti pravila, s katerimi bi bila bibliotekarju odpravljena vsaka negotovost, ko oblikuje podatke za vnos v sistem. Zato so potrebni pogovori in stiki med katalogizatorji. V zadnjem času se tudi vedno več samostanskih knjižnic, ki imajo status kulturne dediščine, želi vključiti v sistem COBISS. Gotovo bodo potrebovale pomoč, zato pogovori ne bodo odveč. Priporočljivo bi bilo tudi, da bi se študentje bibliotekarstva na Filozofski fakulteti že med samim študijem opredelili za delo s starimi knjigami in poslušali ustrezne predmete. Delo s starimi knjigami je za bibliotekarja lahko izredno lepo - za drugega pa spet zelo neprijetno, povezano s samimi problemi, zamudno, zlasti če ga preganja kakšna ‘norma’. Zato mora do tega čutiti veselje, kajti tako bo lahko storil ogromno dobrega, pa tudi zanj bo to res zadovoljstvo. Ob takem delu izginjajo stoletja, dejansko začutiš resnično duhovno vez, ki gre skozi zgodovino; materialnost - ob pogledu na sled svinčnika, kapljice voska na starih misalih, celo sled mnogega poljubljanja kanonske slike - nam daje pravzaprav neko trdnost ob zavedanju vpetosti v ta prostor; daje dodaten smisel nalogam, ki so zaupane knjižnicam, da namreč na materialnih podlagah čuvajo besedila, ki dokumentirajo in ohranjajo narodu zgodovinsko, duhovno in literarno izročilo. Viri in izbrana literatura Priročniki za katalogizacijo 1. COMARC /B Format: za bibliografske podatke. Maribor: IZUM, 1996 - . 2. Curwen, A. G. (1993). Proposed database of printed materials to 1830 computer format and descriptive cataloguing specification. [London]: Consortium of European Research Libraries. 3. Descriptive cataloging of rare books (1991). Washington, D.C.: Library of Congress. 4. Dimec, Z. (2002): Oblikovanje bibliografske podatkovne zbirke za gradivo iz obdobja ro nega tiska: projekt CERL-a. Knjižnica, 46 (3)., 105-117. 5. Druckorte des 16. bis 19. Jahrhunderts: Ansetzungs- und Verweisungsformen / (1991). Bayerische Staatsbibliothek (Hrsg.). Wiesbaden: Dr. Ludwig Reichert Verlag. 6. Examples to accompany Descriptive cataloging of rare books (1999). Prepared by the Bibliographic Standards Committee of the Rare Books and Manuscripts 95 Knjižnica 52(2008)1, 81-98 Section. 2nd ed. Chicago: Association of College and Research Libraries, American Library Association. 7. Fingerprints = Empreintes = Impronte. Paris: Institut de Recherche et d’Histoire des Textes, 1984. 2 zv., ki jo dopolnjuje revija: Nouvelles des empreintes = Fingerprint Newsletter, no. 1 (1981)- .Paris: Institut de Recherche et d’ Histoire des Textes, 1981- . 8. Hensen, S. L. (1983). Archives, personal papers, and manuscripts: a cataloging manual for archival repositories, historical societies, and manuscript libraries. Washington: Library of Congress. 9. ISBD(A): international standard bibliographic description for older monographic publications (antiquarian).(1991). (2nd revised ed.). München [etc.]: Saur. 10. ISBD(A): mednarodni standardni bibliografski opis starejših (antikvarnih) monografskih publikacij (1997). (2., predelana izd.). Ljubljana: NUK. 11. Kalan, P. (1967). Abecedni imenski katalog (Nova izd.). Ljubljana. 12. Kašparová, J. (2001). Katalogizace starých tisků 1501-1800 v Národní knihovn ČR: báze STT 1501-1800: (stav k roku 2000). Praha: Národní knihovna České republiky. 13. Libri antichi e catalogazione: metodologie e esperienze: atti del seminario di Roma, 23-25 settembre 1981 (1984). C. Leoncini, R. M. Servello (Ed.). Roma: Istituto centrale per il catalogo unico delle biblioteche Italiane e per le informazioni bibliografiche. 14 . Paper terms: a thesaurus for use in rare book and special collections cataloging (1990). Bibliographic Standards Committee of the Rare Books and Manuscripts Sections (ACRL/ALA). Chicago: Associationes of College and Research Libraries. 15. Prekat: priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil (2001). Z. Dimec, M. Hočevar in I. Kavčič (Ur.). 1., popr. izd. Ljubljana: NUK. 16. Rossi, M. (1994). Il libro antico dal XV al XIX secolo: analisi e applicazione della seconda edizione dell’ ISBD(A). Firenze: Olschki (Biblioteconomia e bibliografia ; 27). 17. Seminar Standardiziranje kataložne obrade stare i rijetke tiskane građe, Zagreb, 10-11. prosinca 1992 (1993). T. Katić (Ur.). Zagreb: Nacionalna i sveučilišna biblioteka. 18. Snyder, H. L. & Hutchinson, H. (1994). Cataloging of the handpress. München [etc.]: Saur. 19. Standard citation forms for published bibliographies and catalogs used in rare book cataloging. Washington, D.C.: Library of Congress, 1982. 20. Tradicionalni mediji v sodobni informacijski družbi (2000). V. Stavbar (Ur.). Ljubljana: ZBDS. 96 Hrovat, J. Katalogizacija starih tiskov v Narodni in univerzitetni knjižnici: izkušnje katalogizatorke 21. Unimarc. Guideline no. 3: Older monographic publications (antiquarian) (1996) IFLA. 22. Verona, E. (1986): Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga, Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo. 23. Značka: priročnik za določanje značnic pri katalogizaciji (2001). Z. Dimec, I. Kavčič (Ur.). Ljubljana: NUK,. Stari redki tiski 24. Carter, J. (1970): Taste and technique in book collecting . London: Private Libraries Association. 25. Cave, R. (1982) Rare book librarianship. (2nd, rev. ed.). London: Clive Bingley. 26. Copinger, W. A. (1950). Supplement to Hain’s Repertorium bibliographicum, or Collections towards a new edition of that work: in two parts. Milano: Görlich. 27. Corsten, S. (1988). Der Buchdruck im 15. Jahrhundert: eine Bibliographie. München: A. Hiersemann. 28. Europäische Einbandkunst aus Mittelalter und Neuzeit: Ausstellung der Handschriften- und Inkunabelsammlung der Österrechischen Nationalbibliothek, Prunksaal, 22. Mai - 26. Oktober 1990 (1990). [Text] O. Mazal. Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt. 29. Gascoigne, B. (1995). How to identify prints: a complete guide to manual and mechanical process from woodcut to ink and jet. [Repr.]. London: Thames and Hudson. 30. Gspan, A. (1957). Inkunabule v Sloveniji. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 31. Hain, L. (1826-1838). Repertorium bibliographicum, in quo libri omnes ab arte typographica inventa usque ad annum MD. typis expressi ordine alphabetico vel simpliciter enumerantur vel adcuratius recensentur. [Stuttgartiae]: sumtibus J. G. Cottae Stuttgartiae ; [Lutetiae Parisiorum]: Jul. Benouard Lutetiae Parisiorum. 32. Kostbare Bücher und Dokumente (1984). Trier: Stadtbibliothek. 33. Lexikon der Buchkunst und Bibliophilie (1988). K. K. Walther (Hrsg.). München: Saur [etc.]. 34. Mazal, O. (1997). Einbandkunde: die Geschichte des Bucheinbandes. Wiesbaden: Reichert (Elemente des Buch- und Bibliothekswesens ; Bd. 16). 35. Rare books 1983-84: trends, collections, sources (1984). A. D. Schreyer (Ed.). New York ; London: Bowker. 36. Rare Polonica in teh New York Public Library (2001). M. Czapnik (Ed.). New York: Norman Ross. 97 Knjižnica 52(2008)1, 81-98 37. Reichling, D. (1953). Appendices ad Hainii-Copingeri Repertorium bibliographicum: additiones et emendationes. Milano: Görlich. 38. Reisp, B. (2001). Redki stari tiski. V Ljubljani: Slovenska matica. 39. Simoniti, P. (1974). Še nekaj inkunabul v slovenskih knjižnicah. Zbornik NUK I (str. 55-73). Ljubljana: NUK. 40. Valuable printed books: comprising natural history, atlases, maps, travel, early printed and continental books (1997). London: Sotheby’s (Sale / Sotheby’s ; LN 7391). 41. Valuable printed books and manuscripts: including incunabula (2001). London: Sotheby’s (Sale / Sotheby’s ; LO 1231). 42. Verzeichnis der im deutschen Sprachbereich erschienenen Drucke des XVI. Jahrhunderts: VD 16 (1983-1995). Bayerische Staatsbibliothek in München in Verbindung mit der Herzog August Bibliothek in Wolfenbüttel. Stuttgart: A. Hiersemann. 43. The Willox Collection of important Australian natural history paintings & books (2000). London: Sotheby’s (Sale / Sotheby’s ; AU 645) [ter drugi zvezki avkcijskih katalogov zgoraj navedene zbirke in razne knjige založbe Sotheby’s]. Mag. Jasna Hrovat je zaposlena kot informatorka v Rokopisni zbirki v Narodni in univerzitetni knjižnici. Naslov: Turjaška 1, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: jasna.hrovat@nuk.uni-lj.si 98 UDK IN OTROCI Mojiceja Podgoršek Oddano: 20. 11. 2007 – Sprejeto: 15. 1. 2008 Strokovni članek UDK 025.4UDC UDK 37:26/27-052-053.2 Izvleček Poznavanje Univerzalne decimalne klasifikacije je danes zelo zaželeno, saj uporaba vrstilcev UDK kot iskalne strategije vodi k relevantnejšim zadetkom. Poleg tega je poizvedovanje po točno določenih informacijah brez UDK precej oteženo, če že ne nemogoče. UDK je v vzajemnem katalogu zelo slabo izkoriščena. Klasifikacijska oznaka zelo redko služi kot iskalno orodje v računalniškem okolju, saj uporabnikom umetni jezik, v katerem je zapisana, ni razumljiv. Raziskave kažejo, da je uporabnikov, ki se poslužujejo tovrstnega iskanja, in ne prihajajo iz knjižničarske stroke, le okrog 2 %. Zastavlja se vprašanje, kako UDK uporabiti kot učinkovito orodje. Odgovor bi lahko iskali v izobraževanju učencev za uporabo klasifikacijske oznake kot iskalnega orodja. Učence bi namreč lahko že v osnovni šoli motivirali, da bi si s pomočjo ustrezne spominske tehnike zapomnili vseh devet glavnih skupin UDK in jim tako približali klasifikacijo. Pri tem ne gre za učenje na pamet, ampak zgolj za učinkovitejšo rabo spomina in uspešen priklic informacij, ko jih potrebujejo. Ključne besede: Univerzalna decimalna klasifikacija, otroci, učenci, izobraževanje uporabnikov Professional article UDC 025.4UDC UDC 37:26/27-052-053.2 Abstract Knowing Universal decimal classification is highly desirable nowadays if not a necessity, since the use of UDC number as a search strategy leads to more relevant hits. Besides, searching for a particular piece of information without UDC would be very PODGORŠEK, Mojiceja. UDC and children. Knjižnica, Ljubljana, 52(2008)1, p. 99-119 99 Knjižnica 52(2008)1, 99-119 difficult if not even impossible. UDC is very little used in the union catalogue. Class-mark only rarely serves as a search tool in computer environment since artificial language, in which it is written, is unintelligible to users. Researches show that the amount of users who make use of such searching and are not librarians is only about 2%. The question is how to use UDC as an effective tool. We could look for the answer also in educating the pupils in primary schools for the use of classmark as a search tool. We can motivate pupils by making them remember all the nine main UDC classes with the help of a memory technique, and thus make this classification friendlier for them. This is not learning by heart but simply a more effective use of memory and about a successful recollection of information when it is needed. Key words: Universal decimal classification, children, pupils, user education 1 Uvod Skokovito naraščanje števila informacij in podatkov, razvoj računalniške tehnologije in naraščajoča potreba po hitrem dostopu do informacij so prispevali k temu, da so tudi knjižnice osnovnih šol v veliki meri posodobile svoje delovanje. Dostop do informacij postaja vse pomembnejši dejavnik vsake knjižnice. Knjižnice danes zaradi večjega števila informacij razpolagajo z več gradiva kot v preteklosti. Zato se je pojavila potreba po večji učinkovitosti in racionalizaciji dela v knjižnici. Po zaslugi razvoja knjižnične dejavnosti so danes tudi osnovnošolske knjižnice avtomatizirale svoje delovanje. Večina knjižnic1 razpolaga z zadostno informacijsko tehnologijo, s katero omogoča univerzalno dostopnost do podatkov o knjižničnem gradivu. Znanje je namreč koristno le, če je tudi dostopno. Dostopnost do podatkov o knjižničnem gradivu in informacijska tehnologija sama po sebi še ne zagotavljata, da bo uporabnik, potem ko se je lotil iskanja, tudi v resnici našel tisto, kar je iskal. Da bi uporabnik našel in uporabil relevant-nejše informacije, bi moral pogosteje poseči po zahtevnejših načinih iskanja, kakršno je iskanje s pomočjo UDK. Takšno iskanje pa zahteva poznavanje vsaj osnovnih skupin UDK. Zato bom v članku predstavila učenje osnovnih skupin UDK. Poučevanje izvajam v tretji triadi osnovne šole v okviru knjižničnih informacijskih znanj (KIZ). Cilj takšnega poučevanja in seznanjanja z UDK je, da učenci ob redni uporabi klasifikacijo vedno bolje razumejo in poznajo, zato tudi UDK za njih postaja vedno bolj dostopna. Z ustreznim izobraževanjem tako približamo UDK uporabnikom šolske knjižnice in naredimo pomemben korak pri razreševanju njene zapletenosti. Zapletenost UDK se kaže predvsem v nepoznavanju zaporedja 1 S pojmom knjižnica ali šolska knjižnica označujem osnovnošolsko knjižnico. 100 Podgoršek, M. UDK in otroci številk (vrstilcev), ki označujejo posamezen pojem. Številčne oznake namreč uporabniku ne povedo nič, če le-ta ne pozna njihovega pomena. K takšnemu načinu dela me spodbuja tudi premajhna uporaba UDK zaradi njene prezahtevnosti pri odraslih uporabnikih knjižnice, kot v svojih člankih trdijo Piano (1989), Adamič (1993), Shoham in Yitzhaki (1994). Številne raziskave, med drugim tudi raziskava v vzajemnem katalogu TENTT- u2, pa to samo potrjujejo (Smrekar, 2003). Raziskovalci tako v starejših kot v novejših raziskavah (poglavje 2.2) ugotavljajo, da je izobraževanje o klasifikaciji korak, ki ga je potrebno storiti na poti k večji uporabnosti UDK. Iskanje s pomočjo vrstilcev UDK se v 80-ih in 90-ih letih skorajda ni spremenilo. Ostalo je na zelo nizki ravni (tovrstnega iskanja se je posluževalo le okrog 2 % uporabnikov). Nikakor ne moremo trditi, da je danes ta odstotek večji3. Vendar problema ne gre iskati v slabo postavljenem sistemu, čeprav ga je potrebno izpopolnjevati in izgrajevati, da bo uporabniku prijaznejši, temveč predvsem v uporabnikih, ki se zaradi nepoznavanja UDK ne lotijo tovrstnega iskanja informacij. S sistematičnim izobraževanjem uporabnikov4 za uporabo UDK bi bil odstotek uporabnikov, ki bi se lotili zahtevnejšega iskanja, po vsej verjetnosti večji. Z večjim znanjem oziroma poznavanjem uporabe UDK, pa bi bila lahko tudi uspešnost iskanja v računalniških katalogih večja, saj Solomon (1993) in Bates (2003) ugotavljata, da je uspešnih le približno polovica vseh poizvedb. Poznavanje glavnih skupin UDK je danes nujno za splošno razgledanost uporabnikov knjižnice, predvsem pa za lažjo orientacijo in pregled knjižne zbirke. Zato menim, da moramo šolski knjižničarji poskrbeti za ustrezno, uporabnikovi starosti primerno, izobraževanje za uspešno rabo UDK. 2 Knjižnična klasifikacija Po SSKJ je klasifikacija definirana kot razvrstitev, razporeditev česa glede na enake ali podobne lastnosti (SSKJ,1998). »Klasifikacija je izraz latinskega izvora, pomeni pa razdeljevanje in sistematično razvrščanje pojmov v razrede, skupine, vrste ipd. glede na določene skupne lastnosti.« (Šauperl, 2003, 10) 2 Vzajemni katalog Tehniške knjižnice Univerze v Helsinkih. 3 Žal za zadnjih nekaj let ni moč najti raziskave o tem, koliko uporabnikov se poslužuje iskanja s pomočjo vrstilcev UDK. Vendar pa lahko predvidevamo, da je klasifikacijski sistem brez sistematičnega izobraževanja uporabnikov, ki traja več let, za uporabnika, ki ne prihaja iz stroke, še vedno prezahteven. 4 (…) že v osnovni in srednji šoli ter kasneje na fakulteti. 101 Knjižnica 52(2008)1, 99-119 Klasifikacija oziroma razvrstitev informacij je potrebna, da uporabnik kar najhitreje najde tiste informacije, ki jih potrebuje. Tudi vsebina knjižničnega gradiva mora biti ustrezno predstavljena, da je dostopna na način, ki ga uporabnik razume. Knjižnična klasifikacija je namenjena urejanju knjižničnega gradiva po vsebini, z namenom, da bi uporabniki knjižnice knjižnično gradivo lažje našli. Poznamo več različnih klasifikacijskih sistemov, med najbolj znane pa spadajo Deweyeva decimalna klasifikacija, UDK, Klasifikacija kongresne knjižnice in Ranganath-anova klasifikacija. Vse klasifikacije zajemajo celotno človeško znanje in so bile pripravljene za uporabo v splošnih knjižnicah (Šauperl, 2003, 10). V nadaljevanju sem pozornost namenila UDK, kot najbolj razširjeni klasifikaciji v slovenskih knjižnicah, s pomočjo katere lahko knjižnično gradivo iščemo tudi v vzajemnem katalogu COBISS/OPAC. 2.1 UDK UDK uporabljamo za urejanje zbirk, seznamov, informacij, dokumentov, predmetov ter za iskanje in priklic informacij, predmetov in dokumentov v urejenih zbirkah in seznamih. UDK je osnovana na delitvi na discipline - področja znanja kot so filozofija, verstvo, naravoslovje …, discipline pa se nadalje delijo na pod-discipline. V disciplino naravoslovje tako sodijo poddiscipline matematika, kemija, fizika, … UDK se deli na razrede, ki so lahko enostavni ali sestavljeni. Najosnovnejši razred je oddelek. UDK (1991) ima 9 oddelkov, ki so označeni s številčnim simbolom (Šauperl, 2003): 0 Splošno, 1 Filozofija in psihologija, 2 Verstvo in bogoslovje, 3 Družbene vede, 4 Nezasedena, 5 Matematika in naravoslovje, 6 Uporabne znanosti, medicina in tehnika, 7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba in šport, 8 Jezikoslovje, filologija, leposlovje in literarna veda, 9 Domoznanstvo, zemljepis, biografije in zgodovina. Seznam vrstilcev z opisi in navodili najdemo v tablicah, ki so razdeljene na pomožne in glavne tablice in so poleg registra glavni pripomoček za klasificiran- 102 Podgoršek, M. UDK in otroci je. Register je abecedni seznam gesel v opisu, ki uporabnika vodijo k ustreznim vrstil-cem (Šauperl, 2003). Uporaba vrstilcev UDK kot iskalne strategije postaja vse pomembnejša, saj vodi k relevantnejšim zadetkom. Kljub temu pa je UDK v vzajemnem katalogu slabo izkoriščena, čeprav je brez UDK poizvedovanje po točno določenih informacijah precej oteženo, če že ne nemogoče. Uporabniki se z UDK srečujejo pri: - pregledu in iskanju knjižničnega gradiva – sistematski katalog, - iskanju gradiva na policah, - iskanju v bibliografijah in bibliografskih kazalih, - iskanju pojmov znotraj strokovnih področij (Slavić, Turkulin, 1998, 45-63). UDK pa ima poleg vseh prednosti tudi zelo pomembno pomanjkljivost. Uporabnik mora namreč za iskanje dokumentov poznati umetni jezik klasifikacije. Zato klasifikacijska oznaka le redko služi kot iskalno orodje v računalniškem okolju, saj uporabnikom umetni jezik, v katerem je zapisana, ni razumljiv (Slavić, Turkulin, 1998, 45-63). Postavlja se vprašanje, kako UDK uporabiti kot učinkovito orodje. Vprašati se moramo, kdo so uporabniki, ki iščejo po tej iskalni strategiji. Piano (1989) vidi rešitev v geslih, ki jih izpišemo ob postavitvenem vrstilcu UDK. Izmed petih evropskih vzajemnih katalogov5: Porbasse (Portugalska); BIBSYS (Norveška); Crolist (Hrvaška); Libis (Litva) in COBISS/OPAC, nobeden nima navodil, kako se spopasti z načinom iskanja po vrstilcih UDK. Iskanje po vrstilcih UDK je lahko uspešno le s poznavanjem klasifikacije (Smrekar, 2003, 48-54). Vzajemni katalog COBISS/OPAC je edini katalog, ki uporabniku ponuja iskanje v treh nivojih – osnovno, izbirno in ukazno iskanje. Je tudi edini katalog med zgoraj omenjenimi, ki nudi dostop do računalniških UDK tablic. Kljub temu pa je za uporabnika COBISS prezahteven. Uporabniku je prijaznejši katalog, kjer se poleg vrstilcev UDK nahaja še pojem iz registra. Adamič v članku (1993) z naslovom Kdo še pozna vrstilce UDK razpravlja o zapletenosti klasifikacijskega sistema in se sprašuje o primernosti vrstilcev UDK, saj je razvoj prinesel številne novosti, kar je zavrlo praktično uporabnost te klasifikacije. To avtor argumentira z zmanjšanjem jezikovnih problemov in razširjenostjo angleškega jezika kot strokovnega in znanstvenega jezika. Številčne oznake vrstil- 5 Kriterij izbora je: katalog je OPAC, katalog uporablja nacionalna knjižnica, katalog za razvrščanje uporablja UDK. 103 Knjižnica 52(2008)1, 99-119 cev UDK so bile primernejše v času, ko je vsak narod uporabljal svoj jezik. Zaradi dolgih vrstilcev pa je potrebno poznavanje načel in pravil UDK, še meni avtor. O UDK razmišlja tudi Piano (1989). Knjižnico primerja s trgovino. Trgovine so z razvojem kupca postavile v ospredje in mu približale dostopnost blaga. Nasprotno pa knjižnice od bralca pričakujejo, da se bo prilagodil zapletenemu sistemu razporeditve. In če posamezniku že uspe prepoznati sistem, meni avtor, se na svoje znanje ne more zanesti, saj ne ve, katero mesto je knjigi določil klasifikator. Ena večjih raziskav, ki so bile speljane o uporabi računalniških katalogov, je bila izvedena v 80–ih letih (Mathews et al., 1983) in jo je podprl Council on Library Resources. Vanjo je bilo vključenih 16 katalogov in 29 različnih vrst knjižnic od javnih pa vse do vladnih knjižnic. Raziskava je pokazala, da je imelo 25 ali več odstotkov uporabnikov težave pri uporabi, in sicer: - preveliko št. zadetkov iskanja 46 % - najti ustrezno predmetno oznako 43 % - znanje o tem, kaj je v računalniškem katalogu 37 % - iskanje po predmetu 31 % - pregledovanje velikega števila zadetkov 28 % - vnos ukazov, ko to želi uporabnik 28 % - iskanje z okrajšavami 28 % - izbor rezultatov iskanja 27 % - motnje ali prekinitev prikaza 25 % Poleg tega uporabniki navajajo še pet lastnosti sistema, ki bi jim omogočal lažje iskanje: - pregled sorodnih izrazov 45 % - iskanje po kazalu/indeks 42 % - označba, ali je knjiga izposojena 26 % - natis rezultatov iskanja 25 % - iskanje s pomočjo predmetnih oznak 24 % Sedanji katalogi te spremembe v veliki meri upoštevajo predvsem pri zadnjih treh potrebah uporabnikov. Prvi dve potrebi uporabnikov pa ostajata v veliki meri neizpolnjeni - pregled sorodnih besed (le tradicionalne križne kazalke) in iskanje po kazalu (Bates, 2003, 8). Leta 1991, ko so bili računalniški katalogi že precej izpopolnjeni, in potem, ko so bile opravljene številne dodatne študije o uporabi kataloga, je Drabenstott (1991, 67-74) objavila pregled stanja znanja v zvezi z uporabo računalniških katalogov. 104 Podgoršek, M. UDK in otroci Ključne ugotovitve so bile: - uporabniki imajo radi računalniške kataloge; - veliko poizvedb po vsebini so postavili uporabniki računalniških katalogov; - uporabniki želijo v računalniških katalogih izboljšati predmetno iskanje; - večina uporabnikov ne ve, da ima katalog kontroliran slovar in kot posledico tega uporabljajo izraze, ki jim pač tisti trenutek pridejo na misel; - največji odstotek izmed vstopnih točk, ki ne proizvede nobenih zadetkov, je predmetni dostop; - približno polovico uporabnikovih poizvedb, ki se nanašajo na temo ali na geografska imena, je enakih kot v kontroliranem slovarju kataloga, vendar pa proizvedejo previsoko število poizvedb; - nekateri uporabniki računalniškega kataloga niso prepoznali koristnosti abecednega geslovnika; - veliko poizvedb za znane predmete in osebna imena bi morala imeti zapise v katalogu vnesene pravilneje; - uporabniki želijo, da jim računalniški katalog z dostopom priskrbi več kot običajna knjižna zbirka v knjižnici. Ugotovitve kažejo na to, da uporabniki želijo uporabljati računalniške kataloge, le da ne vedo oziroma nimajo dovolj znanja za njihovo učinkovito uporabo. 2.2 Koliko se dejansko uporablja iskanje po UDK? Pilotska študija, ki je bila leta 1991 izvedena v Helsinkih (Pasanen-Tuomainen, 1992, 72 -77) o tem, kako uporabniki dejansko izvedejo informacijske poizvedbe, je pokazala, da so uporabniki kot iskalno zahtevo uporabljali vrstilce UDK v manjši meri, kot je bilo pričakovati. Študija je bila izvedena v vzajemnem katalogu TENTTU6, kjer UDK ni bil predstavljen v obliki priročnika niti ni bil računalniško dosegljiv. Raziskava je zajela tri različne skupine uporabnikov: zunanje uporabnike, študente in zaposlene v knjižnici. V času, ko so izvajali raziskavo, je vrstilce UDK kot iskalno strategijo uporabilo naslednje število uporabnikov: - med zunanjimi uporabniki je bilo tovrstnih poizvedb 29 od skupno 1309 ali 2,2 odstotka, - med študenti je bilo tovrstnih poizvedb 23 od skupno 1017 ali 2,3 odstotka, - med zaposlenimi v knjižnici pa 46 tovrstnih poizvedb od skupno 337 ali 13,6 odstotkov. 6 Vzajemni katalog Tehniške knjižnice Univerze v Helsinkih. 105 Knjižnica 52(2008)1, 99-119 Po pričakovanju je bil največji odstotek poizvedb z vrstilci UDK med zaposlenimi v knjižnici, saj le-ti že zaradi narave svojega dela poznajo klasifikacijo. Zunanji uporabniki in študentje pa so največ iskali po ključnih besedah in avtorjih. Hildrethova študija uporabe OPAC-a (1997, 52) na univerzi ugotavlja, da uporabniki tega kataloga pogosteje iščejo po ključnih besedah kot po drugih tipih iskanja. Ključne besede, ki jih uporabljajo za poizvedbe, so pogosteje nezado-voljujoče in večina uporabnikov ne razume, kako sistem procesira njihove poizvedbe s pomočjo ključnih besed. Tudi rezultati statistične analize skoraj 1,7 milijona poizvedb v OPAC-u knjižnice univerze Twente7 na Nizozemskem prikazujejo velike razlike med dvema skupinama uporabnikov (med zaposlenimi knjižnice in drugimi uporabniki knjižnice). Gre za razlike med načinom iskanja informacij. Uporabniki so imeli za iskanje na voljo dve možnosti, in sicer: - s pomočjo menija oziroma izbirno iskanje, - ukazno iskanje. Zaposleni knjižnice so dali prednost ukaznemu iskanju (v 98 %) in samo v dveh odstotkih so uporabili način iskanja s pomočjo menija, medtem ko so drugi uporabniki knjižnice s pomočjo izbire iskali kar v 92 %, s pomočjo ukazov pa le v 8 %. Opac univerzitetne knjižnice Twente omogoča iskanje s pomočjo deskrip-torjev in klasifikacijskih oznak (sicer pa uporabniku ponuja sedem vstopnih točk). Opac vsebuje informacijske indekse, ki vsebujejo različne izraze, po katerih bi uporabniki utegnili iskati. Iskanje po različnih indeksih je možno tudi z uporabo okrajšav (Technological…,1994, 78-80). Raziskava je ugotovila še naslednje: - zaposleni knjižnice so pogosteje iskali s pomočjo besed iz naslova, kot drugi uporabniki knjižnice; - iskanje po vsebini je pri obeh skupinah uporabnikov potekalo ali s pomočjo besed iz naslova ali s pomočjo predmetnih oznak. Iskanje s pomočjo klasifikacijskih oznak UDK (v 3,7 % - zaposleni knjižnice in v 1,3 % ostali uporabniki) je bilo zanemarljivo; - pri obeh skupinah uporabnikov je bilo iskanje s pomočjo predmetnih oznak pogostejše v primerjavi z iskanjem po avtorju (Technological…,1994, 83-96). Poizvedbe, ki so zajete v študijo, so se izvajale med leti 1987 in 1992. 7 University of Technology library. 106 Podgoršek, M. UDK in otroci Shoham in Yitzhaki (1994, 312) prav tako razpravljata o uporabnosti klasifikacijskih oznak za iskanje po vsebini v katalogu izraelskih visokošolkih knjižnic (sistem ALEPH). Ugotavljata, da uporabniki klasifikacijskih oznak kot vstopnih točk za iskanje po vsebini skorajda ne uporabljajo. Razlog avtorja vidita v tem, da uporabniki ne razumejo pomena klasifikacijskih oznak. V Izraelu nacionalna knjižnica kot tudi javne in šolske knjižnice za postavitev gradiva uporabljajo Deweyevo decimalno klasifikacijo. Te knjižnice so vrsto let uporabljale klasifikacijske kataloge kot edine stvarne kataloge, vendar teh katalogov uporabniki niso uporabljali zaradi že zgoraj omenjenega razloga. Avtorja sta v podporo svojim trditvam izpeljala dve študiji. Obe se nanašata na uporabnike Univerze Bar-Ilan, kjer uporabljajo računalniški katalog (sistem ALEPH), ki omogoča iskanje po naslovu, avtorju, predmetnih oznakah, besedah iz naslova ter iskanje s pomočjo klasifikacijskih oznak. V prvi študiji, v kateri je bilo zajetih 346 poizvedb, se niti ena poizvedba ni izvedla s klasifikacijsko oznako. Druga študija je zajemala 162 poizvedb in med njimi prav tako ni bilo nobene poizvedbe s pomočjo klasifikacijske oznake. Največ poizvedb je bilo s pomočjo predmetnih oznak – 46 %, sledijo pa iskanje po avtorju 27 %, po naslovu 25 %, po besedah iz naslova 3 %. Pri tem je 61 % uporabnikov vedelo za način iskanja po klasifikacijskih oznakah, 61 % jih je v času študija obiskovalo tečaj iz poznavanja klasifikacije in 56 % uporabnikov je imelo eno uro vodenja po knjižnici univerze na začetku študijskega leta. Avtorja menita, da bo klasifikacijski sistem kmalu stvar preteklosti in izražata dvom o učinkovitosti klasifikacije kot iskalnega orodja. Opozarjata tudi na finančno plat in se sprašujeta, ali in koliko je vredno investirati v sistem, ki ima tako nizko uporabno vrednost (Shoham; Yitzhaki, 1994, 312-318). Odgovor na številne dvome glede uporabnosti UDK, ki jih izražajo Adamič (1993), Piano (1989), Shoham in Yitzhaki (1994), daje Mcllwaine (2000, 93-104), ko pravi, da so smrt UDK napovedovali že zadnjih 40 let. Vendar če bo sistem krepil svojo moč z nadgradnjo, če bo poskrbel za uporabnike in našel ustrezne aplikacije za njegovo uporabo, ima velike možnosti, da se uveljavi kot poizvedovalno orodje. Ne samo, da bi se morali različni klasifikacijski sistemi povezovati med seboj, obstaja še druga vrsta povezovanja, s katero bi morali soglašati vsi knjižnični klasifikacijski sistemi, če hočejo napredovati kot orodje za organizacijo znanja v prihodnosti: potrebno je izobraziti uporabnike znotraj in zunaj stroke in jim prikazati prednosti klasifikacijskega sistema. Mnogi znotraj in zunaj področja knjižničarstva smatrajo klasifikacijo kot glavno iskalno orodje. Vprašanje je le, če bodo uslišani. Če bodo, bo njihova raziskovalna naloga proučiti in odločiti, kako naj bo klasifikacija kar najbolje upora- 107 Knjižnica 52(2008)1, 99-119 bljena, da bo v pomoč pri upravljanju in izkoriščanju velikega števila informacij (Hunter, 2000, 1-17). Računalniške kataloge bi morali presojati po uspešnosti glede na število zastavljenih vprašanj in odgovorov nanje. Na daljši rok bi morali oblikovati sistem, ki bo temeljil na modelih vedenja, kako uporabniki zastavljajo vprašanja. Tako oblikovan sistem lahko nudi pomoč v procesu zastavljanja vprašanj, dovoljuje uporabniku, da izbira med različnimi iskalnimi strategijami z vnosom posameznih delov vprašanj, raziskuje strukture slovarja, zajame delne rezultate, preoblikuje oziroma izboljša iskanje s pomočjo različnih specializiranih inteligentnih posrednikov, ohranja elemente iskanja za bodoča poizvedovanja in celo prenese elemente v druge sisteme (Borgman, 1996, 500). Rezultati raziskovanja med interakcijo človek - računalnik so pokazali, da bi morali biti sistemi za iskanje lahko razumljivi, enostavni za rokovanje, tolerantni do napak, prilagodljivi, prikladni in koristni za določeno nalogo, močni, učinkoviti, kompatibilni, inteligentni in bi pridobivali relevantne rezultate iskanja. Začetniki so pogosto neuspešni pri iskanju, zato hitro odnehajo, namesto da bi preoblikovali svojo poizvedbo (Borgman, 2001, 119-140). OPAC-i pa morajo biti sistemi, ki bodo uporabni pri iskanju informacij tako za začetnike kot za strokovnjake. Posamezniki namreč pogosto vstopajo v digitalne knjižnice z neoblikovano informacijsko potrebo. Poleg tega morajo opisati informacijo, ki je nimajo. Izbrati morajo pojme, ki opisujejo iskano informacijo. Od točnosti prve vstopne točke, s katero bo posameznik izvedel poizvedbo, je odvisno, kako uspešno bo njegovo iskanje (Borgman, 2001, 157-158). Če bomo upoštevali le nekaj dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost iskanja po vsebini s pomočjo UDK, potem se nam ni potrebno bati neučinkovite uporabe računalniških katalogov. Pomemben dejavnik, ki ga je potrebno upoštevati in se mu z vso resnostjo posvetiti, je izobraževanje uporabnikov. Od odraslega uporabnika knjižničnih storitev ne moremo pričakovati, da bo poznal zapleten klasifikacijski sistem, če se z njim sreča prvič. Zato pa lahko mlade uporabnike naučimo nekaj osnovnih pravil. 2.3 UDK in otroci Cooperjeva (1996) je v svoji študiji primera šolske knjižnice v Amherstu, kjer uporabljajo Deweyevo decimalno klasifikacijo, ugotovila, da so učenci sposobni uporabljati klasifikacijski sistem (računalniški ali listkovni), ki je oblikovan 108 Podgoršek, M. UDK in otroci tako, da je primeren njihovi razvojni stopnji. Z uporabo barv in/ali simbolov kot dodatnega iskalnega orodja lahko olajšamo učenčeve iskalne napore. Avtorica priporoča uporabo alternativnih sistemov klasifikacije tudi pri drugih segmentih populacije, ki imajo težave pri uporabi standardnega načina knjižnične klasifikacije. Cooperjeva je pri svoji študiji upoštevala, da imajo učenci v osnovni šoli pogosto omejeno besedišče in da mnogi ne vedo natančno, kaj želijo, ali pa vedo, pa tega ne znajo povedati, zato potrebujejo pomoč knjižničarja. Raziskave, ki so jih opravili Edmonds et al. (1990), Borgman et al. (1990), Solomon (1993), Moore and St. George (1991), so pokazale, da imajo otroci težave pri uporabi tako listkovnega kot računalniškega kataloga (OPAC), ko želijo uspešno poiskati informacije. Težave pri dostopu informacij izhajajo iz problemov kot so črkovanje, tipkanje, presledki, postavljanje ločil, težave s slovnico, iskalnimi strategijami, geslovnikom, klasifikacijsko shemo in postavitvijo gradiva. Tudi znanje matematike je potrebno za razumevanje klasifikacije. Učenci, ki že uporabljajo decimalna števila, bodo bolj uspešni pri iskanju (Busey; Doerr, 1993). Cooperjeva meni, da so otroci, če sledimo Piagetovi teoriji, sposobni uporabljati strukturiran sistem. Od šestega do osmega leta se učijo brati, vendar bi lahko s primerno ureditvijo uporabljali tudi otroški računalniški katalog (Cooper, 1996, 51). Uporaba OPAC-ov za odrasle ni primerna za otroke. Otroci pogosto ne razumejo metod iskanja odraslih, poleg tega uporabljajo računalnike pogosto brez njihove pomoči. Zaradi zgoraj naštetih težav bi se osnovnošolski otroci težko spopadli s tradicionalnim sistemom klasifikacije, ki se običajno uporablja v knjižnicah. Zato obstaja potreba po alternativnem sistemu klasifikacije za otroke, ki bo kot komunikacijsko orodje uporabljal ikone, simbole in barve. Kdaj imajo otroci tako razvite kognitivne sposobnosti, da razumejo in uspešno uporabljajo sistem klasifikacije, je odvisno od individualnega razvoja vsakega posameznika in njegovih spretnosti, kar je potrebno upoštevati tudi pri oblikovanju klasifikacijskega sistema, ki bo primeren za širši starostni razpon učencev. Walter in Borgman smatrata, da imajo otroci že pri štirih letih razvite kognitivne sposobnosti za razumevanje koncepta razporejanja (kategoriziranja) in sposobnost deduktivnega sklepanja (Cooper, 1996, 1997). Kljub temu, da pri nas še nimamo otroškega računalniškega kataloga, pa lahko izobražujemo učence o uporabnosti UDK. S pomočjo ustrezne spominske tehnike je mogoče učence že v nekaj minutah naučiti vseh 9 osnovnih skupin UDK 109 Knjižnica 52(2008)1, 99-119 in jim tako približati klasifikacijo. Pri tem ne gre za učenje na pamet, ampak zgolj za učinkovitejšo rabo spomina in uspešen priklic informacij, ko jih potrebujejo. 3 Spomin in učenje »Nova kultura učenja in poučevanja postavlja v središče posameznika, proces, ki ga opravi, njegovo razumevanje in načine uporabe znanja, vse to ob upoštevanju njegovih individualnih posebnosti« (Rutar Ilc, 2003, 31). Le ob upoštevanju individualnih posebnosti posameznika pri usvajanju novega znanja lahko dosežemo, da bo posameznik pridobljeno znanje znal tudi uporabiti in ga hkrati uspešno integriral v druga področja znanja. Učenje lahko opredelimo kot pridobivanje novih informacij in spretnosti, spomin pa kot ohranjanje teh informacij in spretnosti v času (Bristow; Cowley; Daines, 2001, 73). Vsakodnevno naletimo na množico novih informacij, vendar si le nekaj teh informacij tudi zapomnimo. To so tiste informacije, ki so za nas pomembne, in za katere želimo, da se ohranijo. V procesu učenja se te informacije shranjujejo v našem spominu. Kadar govorimo o spominu, je potrebno poudariti, da imamo več različnih spominov (epizodični, semantični, verbalni, vizualni, prostorski). Tako ima posameznik lahko dobro razvit en spomin, druge pa manj. Zato bi morali v razredu informacijo predstaviti tako, da si jo je možno zapomniti na čimveč različnih načinov oziroma s pomočjo čim več različnih spominov (Bristow; Cowley; Daines, 2001, 13). Vsako novo snov si bodo učenci najlažje zapomnili, če vključimo čustva. Že rahla prisotnost čustev (npr. presenečenje, ki ga najlažje izzovemo) poveča verjetnost, da si bodo učenci neko informacijo lažje zapomnili (Bristow; Cow-ley; Daines, 2001, 28 – 29). Že grški filozof Aristotel je trdil, da vse informacije prispejo v možgane prek čutov – tipa, okusa, voha, vida in sluha. O2 Brien (2004, 81) zato priporoča, naj si posameznih besed ne poskušamo zapomniti, ampak naj jih s pomočjo čutov oživimo. Tako, meni O2Brien (2002, 84), si olajšamo ne samo zapomnitev, ampak tudi priklic informacij. »Če je informacija dovolj pomembna, se prenese v dolgotrajni spomin. Ponavadi se prenese njen pomen, ne pa besede, s katerimi je bila izražena« (Rose; Goll, 1993, 153). Besede namreč hitro pozabimo, ne pa tudi tega, kar te besede predstavljajo. Zato je toliko bolj pomembno, da razumemo pomen tega, kar se učimo. Pri učenju informacije največkrat sprejemamo z vidom, sluhom in dotikom, manj pa uporabljamo okus in vonj. Raziskave kažejo (Rose; Goll, 1993, 85), da je 35 110 Podgoršek, M. UDK in otroci odstotkov učencev vizualnih. Zanje je pomembno slikovno gradivo. 25 odstotkov učencev je avditivnih. Zanje sta pomembna pogovor in predavanje. 40 odstotkov učencev pa je gibalnih. Zanje so pomembne predvsem ročne spretnosti. Pri učenju glavnih vrstilcev UDK sem upoštevala vse tri glavne sprejemnike – vid, sluh in dotik. Učenci so najprej poslušali razlago, potem utrjevali snov s pomočjo table, na kateri so z različnimi barvami označene glavne skupine UDK in nato so svoje znanje preizkusili še s pomočjo računalnikov. Poleg tega je učenje učinkoviteje (Rose; Goll, 1993, 102 - 152), če učenci svoja razmišljanja delijo z drugimi. Če so pri tem še sproščeni, potem njihov spomin deluje še bolje. 3.1 Spominske tehnike Z različnimi spominskimi tehnikami ali mnemotehnikami lahko zelo izboljšamo zmogljivost spomina. S pomočjo mnemotehnik nerazumljive podatke pretvorimo v razumljivejšo obliko, ki jo možgani lažje sprejmejo. »Vsak tip spomina lahko uporabimo kot izvor mnemoničnih tehnik, s katerimi prikličemo informacije, spravljene v drugih tipih spomina.« (Bristow; Cowley; Daines, 2001, 17) Majhni otroci ne znajo načrtno uporabljati spominskih tehnik. Šele pri sedmih letih si otroci poskušajo namensko zapomniti neko snov. Metaspomin se pri otrocih razvije do desetega leta starosti. V tej starosti se otroci tudi začnejo bolj truditi, da bi si nekaj zapomnili (Bristow; Cowley; Daines, 2001, 30 – 33). Na začetku vsakega pomnenja je potreben določen napor. Prvo pravilo pomnen-ja je, da se je potrebno potruditi pomniti. Pomanjkljiva zavzetost za pomnenje (in ne slab spomin) je kriva, da si učenci ne morejo zapomniti učne snovi, z lahkoto pa si zapomnijo nogometne klube, njihove igralce in celo rezultate nogometnih tekem, meni Lorayne (1999, 21). Spominske tehnike pri učencih bi bilo torej nesmiselno uporabljati pred desetim letom starosti, saj učencem do te starosti še primanjkuje zavzetosti za pomnenje. Nas zanima predvsem spominska tehnika, s pomočjo katere si bodo 12-letni učenci čim lažje zapomnili vseh devet glavnih skupin UDK. S to tehniko se naučijo povezati števila z besedami tako, da si brez težav lahko zapomnijo tudi vrstni red oziroma zaporedje opisov, ki pripadajo določeni številki. Pri tej tehniki je potrebno prebuditi »asociativno in strnjevalno sposobnost spomina, da si besede lahko zapomnimo skupaj s pripadajočo številko« (Buzan, 1980, 60). 111 Knjižnica 52(2008)1, 99-119 Dobro je, če imajo povezovalne prispodobe eno ali več naslednjih lastnosti: - pretiravanje – prispodoba mora biti izstopajoča; - nesmiselnost – prispodobe naj bodo šaljive in smešne; - domiselnost – prispodobe naj bodo v vseh pogledih domiselne; - jasnost – oba pojma (beseda in število) naj bosta povezana s čim manjšim številom drugih pojmov; - razgibanost – razgibana prispodoba se ohrani dlje; - obarvanost – živahna in kričeča prispodoba; - čutnost – prispodobo ustvarimo z osnovnimi telesnimi čuti; - prostaškost – tako obarvano prispodobo si izredno dobro prikličemo; - spolnost – v prispodobah naj bo čim večkrat omenjena (Buzan, 1980, 61). Iz izkušenj vemo, da si najlažje zapomnimo tisto, kar se nam zdi zanimivo in pomembno. Zapomnimo si tisto, kar nosi čustveni naboj ali pa je nenavadno, nepričakovano in smešno. Izurjeni spomin se največkrat opira na miselne predstave. Te predstave pa si najlažje zapomnimo, če so smešne (Lorayne, 1999, 23). Lorayne (1999, 29 – 35) uporablja za zapomnitev številk fonetično abecedo. Vsaki številki (od 0 do 9) pripiše določen soglasnik, samoglasnike pa uporablja za sestavljanje besed. Na primer število 26: dve predstavlja črka N, šest pa črki G in J. Številko 26 si na primer zapomni po besedi NOJ. Vsaki številki od 1 – 99 dodeli svoje ime. Če si torej zapomnite soglasnike, ki predstavljajo prvih deset števil in jih povežete s samoglasniki, dobite različne besede, ki predstavljajo števila od 1-99. Te besede potem vedno uporabljate. Podobno kot Lorayne sem tudi sama števila glavnih skupin UDK spremenila v besede. Pri zapomnitvi sem uporabila tehniko zapomnitve števil glede na podobnost oziroma asociacijo števila na nek predmet ali pojem, kot to predlaga O2 Brien (2004, 98; 2002, 110), vendar sem sama uporabila drugačne opise za števila: 0 - jajce 1 - prvak 2 - račka 3 - Triglav 5 - prsti 6 - šestilo 7 - kosa 8 - sneženi mož 9 - kavelj 112 Podgoršek, M. UDK in otroci Za povezavo števila oziroma besede, ki predstavlja to število, in opisa vrstilca UDK sem upoštevala priporočljive značilnosti prispodob, kot jih navaja Buzan (1980, 60). Na primer: 0 – jajce - povezovalna prispodoba se glasi: Jajce je sploščeno. V tem primeru je povezovalna prispodoba pretirana, smešna, domiselna in jasna, kar predstavlja dobro teoretično zagotovilo, da si jo bodo učenci tudi zapomnili. 3.2 Ponavljanje Naučeno znanje ni nikoli trajno. Proces pozabljanja se začne zelo hitro, še posebej pa, če naučenega vsake toliko časa ne ponovimo. Pri urjenju spomina je ponavljanje zelo pomembno. 70 odstotkov tistega, kar se učenci učijo danes, naslednji dan že pozabijo (Rose; Goll, 1993, 153). Pri otrocih je spomin še posebej nezanesljiv. Novi vtisi iz zavesti hitro izrinejo stare. S ponavljanjem skušamo snov shraniti v dolgotrajni spomin, kar prikazuje tudi naslednja slika. OHRANITEV NOVA DEJSTVA KRATKOTR. SPOMIN PONAV- >| LJANJE VPISOVANJE DOLGOTR. SPOMIN PRIKLIC 1 NI PONAVLJANJA 1 POZABLJENO Slika 1: Delovanje spomina (Rose; Goll, 1993, 158) Da je ponavljanje zares pomembno, je ugotovil tudi raziskovalec Gates, ko je raziskoval, koliko besed brez pomena si zapomnijo petnajstletniki (Rose; Goll, 1993, 158 -159). Ugotovil je, da so si tisti učenci, ki so namenili manj časa za prebiranje besed in več časa za ponavljanje le-teh, zapomnili največ besed (137 besed) oziroma več kot še enkrat toliko od tistih učencev, ki so ves čas porabili za prebiranje besed, nič razpoložljivega časa pa niso namenili ponavljanju (zapomnili so si le 65 besed). Več časa, kot so učenci namenili ponavljanju besed, več besed so si zapomnili. 113 Knjižnica 52(2008)1, 99-119 In kako pogosto naj učenci, potem ko so se naučili nove snovi, le-to ponavljajo? O‘Brien (2004, 233) svetuje naj snov ponovijo takoj, potem čez 24 ur, čez en teden, čez en mesec, čez tri mesece … Skratka, če želimo v spominu ohraniti določeno snov, jo moramo nenehno ponavljati. 4 Izobraževanje učencev za uporabo UDK Zelo pomembno, vendar pogosto spregledano (Bates, 2003, 5) je dejstvo, da imajo zelo pomemben vpliv pri informacijskem poizvedovanju uporabnika ključne osebe iz njegovega šolskega ali delovnega okolja, ki zanj predstavljajo določeno avtoriteto. V osnovni šoli so to učitelji in drugi strokovni delavci šole. Če učitelj vzpodbuja uporabo informacij pri pouku, potem bodo informacijski viri uporabljeni, kjer pa te vzpodbude ni, bo uporabe informacijskih virov precej manj. Učenci že v osnovni šoli zelo radi posegajo po strokovni literaturi, poznavanje glavnih skupin UDK pa jim omogoča lažje iskanje. Če imajo pri tem ustrezno podporo šolskega knjižničarja in učiteljev, bo njihovo učenje s pomočjo rele-vantnejših informacijskih virov zagotovo obrodilo sadove. Pri uri knjižničnih informacijskih znanj (KIZ) učencem s pomočjo spominske tehnike (poglavje 3.1) omogočim, da si zapomnijo vseh devet glavnih vrstilcev UDK in na koncu ure tudi preverim njihovo znanje. Zelo pomembno namreč je, da učenci ob učenju spominskih tehnik dobijo povratno informacijo o tem, kako uspešni so bili. Za vsak glavni vrstilec UDK učencem povem asociativni stavek, ki zajame tako število kot opis oz. poimenovanje glavnega vrstilca. Npr.:0 Splošno (jajce je sploščeno). Jajce spominja na število 0, sploščeno pa spominja na splošno; 1 Filozofija. Psihologija (sem prvak v filozofiranju); 2 Verstvo. Bogoslovje (račka je verna); 3 Družbene vede (na Triglav gremo v družbi); 5 Matematika. Naravoslovne vede (5 prstov imamo, kar je povsem naravno); 6 Uporabne vede. Medicina. Tehnika (šestilo uporabljamo tudi pri tehniki); 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport (kositi je umetnost); 8 Jezikoslovje. Filologija. Leposlovje. Literarna veda (sneženi mož se jezi); 9 Domoznanstvo. Zemljepis. Biografije. Zgodovina (kavelj je zabit v zemljo). Prva beseda v asociativnem stavku spominja na številko glavne skupine, naslednje besede pa na enega ali več opisov glavne skupine. Npr.: 9 Domoznanstvo. Zemljepis. Biografije. Zgodovina (kavelj je zabit v zemljo). Kavelj spominja na število 9, zemlja pa spominja na zemljepis. Z učenci smo se odločili za asociacijo na besedo zemljepis, ker pri tem predmetu največkrat potrebujejo dodatno literaturo. 114 Podgoršek, M. UDK in otroci Ko obdelamo vse glavne vrstilce UDK, urimo zapomnitev le-teh tako, da učenci glasno ponavljajo asociativne stavke in glavne vrstilce UDK - najprej s pomočjo table, na kateri so zapisane glavne skupine UDK, kasneje pa brez njene pomoči. V knjigi jim pokažem tudi CIP in kolofon, kjer lahko najdejo podatke o knjigi. Nato z učiteljico učence razdeliva v dve skupini. V vsaki skupini je 10 učencev, ki imajo na voljo dva računalnika. Na dveh računalnikih učenci iščejo informacije v programu Šolska knjižnica, na drugih dveh pa v sistemu COBISS/OPAC. Po določenem času se skupini pri računalnikih zamenjata. Učenci tako s pomočjo računalnika preverijo na novo pridobljeno znanje, pri tem pa si pomagajo tudi z abecednim in geselskim katalogom. Skupaj izpolnjujejo učni list in si pri tem medsebojno pomagajo. Ko oddajo učne liste, dobijo še prazne liste, na katere po spominu napišejo glavne vrstilce UDK in njihov opis. Čeprav so ponavadi učenci sprva nejevoljni, ker se jim zastavljena naloga zdi pretežka, pa kasneje z zanimanjem sodelujejo. Sprva ne verjamejo, da so si sposobni zapomniti vseh devet glavnih vrstilcev UDK v tako kratkem času (10 minut), a so zaradi radovednosti vseeno pripravljeni sodelovati. Zelo se zabavajo ob asociativnih stavkih in tudi sami prispevajo marsikatero domislico. Učenci tekmujejo, kdo si bo več zapomnil, hkrati pa so pripravljeni pomagati tudi tistim, ki jim zapomnitev sprva še povzroča težave. Nekaj težav se pojavi pri delu v skupinah, ker nekateri učenci želijo pri računalniku ostati dlje, kot nam dopušča čas. Sicer pa so učenci navdušeni nad tem, koliko si zapomnijo. Ob koncu ure le redkim učencem ne uspe zapisati (po spominu) vseh glavnih vrstilcev UDK. Ponavadi obe skupini brez knjižničarkine ali učiteljičine pomoči zelo uspešno rešita tudi učni list. S sistematičnim ponavljanjem in utrjevanjem usvojenih vsebin bi lahko učenci z manj zahtevnega prešli na bolj zahtevno iskanje s pomočjo vrstilcev UDK. 5 Zaključek Šolska knjižnica sama ne more zadostiti vsem informacijskim potrebam uporabnikov, lahko pa omogoči dostopnost do potrebnih informacij. Na ta način šolska knjižnica neposredno in posredno vzgaja potencialne uporabnike vseh vrst knjižnic v KIS. 115 Knjižnica 52(2008)1, 99-119 Poznavanje glavnih skupin UDK je danes zelo zaželeno, če ne že nujno, saj UDK omogoča natančno poizvedovanje po točno določenih informacijah. Kljub temu, da s pomočjo abecednih predmetnih kazal pojme naravnega jezika prevajamo v številčne oznake klasifikacijskega sistema, pa je UDK v vzajemnem katalogu slabo izkoriščena. In to kljub temu, da je vzajemni katalog COBISS/OPAC edini katalog med petimi evropskimi katalogi, ki ima dostop do računalniških UDK tablic. Tudi študije kažejo, da uporabniki kot iskalno orodje vrstilce UDK uporabljajo v zelo majhnem odstotku. Ali torej Adamič in nekateri drugi avtorji upravičeno govorijo o praktični neuporabnosti klasifikacije? Za večjo uporabnost UDK kot iskalne strategije bi morali uporabniku nuditi ustrezno pomoč že med delom, knjižnice pa bi morale več storiti na področju izobraževanja uporabnikov. Potrebno je izboljšati mehanizme, ki bi omogočili lažje iskanje po klasifikacijskih oznakah. Verjeti moramo, pravi Williamsonova (1990), da je UDK kot učinkovito iskalno orodje potrebno ohraniti, še posebej, če nimamo ustreznega nadomestila. Williamsonova in mnogi drugi avtorji verjamejo, da ima UDK prihodnost, če bomo le dovolj poznali sedanje in prihodnje uporabnike te klasifikacije. Na voljo imamo kar nekaj pomembnih informacij o iskanju v računalniških katalogih: - uporabniki dajejo prednost informacijam, do katerih je lažje priti, čeprav so manj kvalitetne. Potrebno jih je izobraževati za zahtevnejše iskanje, kakršno je iskanje s pomočjo vrstilcev UDK, ki prinaša relevantnejše informacije; - model uporabnikovega vedenja pri iskanju informacij predstavljajo pomembne osebnosti iz njegove preteklosti in sedanjosti: npr. učitelji in knjižničar v šoli, ki s svojim zgledom spodbujajo učence k iskanju po vsebini s pomočjo UDK, ki vodi h kvalitetnejšemu knjižničnemu gradivu; - z nekaj izjemami imajo uporabniki zelo radi javno dostopne kataloge (OPAC-e), saj jim internetni dostop omogoča lagodnejše iskanje; - največji problem iskanja po OPAC-u predstavlja iskanje po vsebini. V zelo velikem odstotku uporabniki ne dobijo ustreznega ali pa sploh nobenega odgovora na to vrsto poizvedovanja. V primeru, da bi imeli uporabniki ustrezno znanje o uporabi UDK, bi se najverjetneje zvišal tudi odstotek uspešnih poizvedb; - kataloge je potrebno preoblikovati tako, da bodo preprostejši za uporabo in v katerih bo na voljo dovolj uporabnih in relevantnih dokumentov. Raziskave so pokazale, da je odstotek poizvedb s pomočjo vrstilcev UDK zelo nizek in že vrsto let ostaja praktično nespremenjen. Zato je potrebno nekaj ukreniti in nikakor ne odnehati, saj nas iskanje s pomočjo vrstilcev UDK pripelje k rele-vantnejšemu knjižničnemu gradivu in posledično h relevantnejšim informacijam. Za uspešnejšo uporabo UDK je potrebno še naprej izpopolnjevati in izgra-116 Podgoršek, M. UDK in otroci jevati sistem, ki bo uporabniku prijaznejši, hkrati pa sistematično (že v osnovni šoli) izobraževati uporabnike za tovrstno poizvedovanje. Le tako se lahko nadejamo, da bo UDK za uporabnike postalo učinkovitejše iskalno orodje. Učence lahko že v osnovni šoli motiviramo, da si s pomočjo ustrezne spominske tehnike zapomnijo vseh devet glavnih skupin UDK. Z izobraževanjem bi morali nadaljevati v srednji šoli in kasneje na fakulteti. Če nam bo to uspelo, potem bodo učenci s pomočjo računalnika vsakodnevno obnavljali in preizkušali svoje znanje. Učencem, dijakom in študentom moramo predstaviti pomembnost in praktično uporabnost UDK. Le-ti morajo namreč prepoznati vrednost tistega, kar se učijo. Z ustreznim izobraževanjem in s sodobnim računalniškim katalogom, ki je uporabniku prijazen, bi uporaba UDK lahko postala navada. Literatura 1 Adamič, Š. Kdo še pozna vrstilce UDK. Delo, 28. 4. 1993, str. 13. 2 Bates, M. J. (2003). Research and Design Rewiew: Improving User Access to Library Catalog and Portal Information. Prevzeto 27. 6. 2005 s spletne strani http://www.loc.gov/catdir/bibcontrol/actionplan.html 3 Busey, P.; T. Doerr. (1993). Kid‘s Catalog: An Information Retrieval System for Children. Journal of Youth Services in Libraries 7(Fall)78. 4 Borgman, C. L. (1996). Why are online catalogs still hard to use? Journal of the American Society for information Science, 47 (7), 493-503. 5 Borgman, C. L. (2001). From Gutenberg to the global information infrastructure: Access to information in the networked world. London: The Mit Press. 6 Borgman, C. L. et al. Children‘s Use of an Interactive Science Library: Exploratory Research. School Library Media Quarterly 18(1990)108. 7 Bristow, J.; P. Cowley; B. Daines. (2001). Spomin in učenje: praktičen priročnik za učitelje. Ljubljana: Educy. 8 Buzan, T. (1980). Delaj z glavo. Ljubljana: DDU Univerzum. 9 Cooper, L. (1996). Problems Associated with the Ability of Elementary School Children to Successfully Retrive Material in the School Library Media Center and Some Alternative Methods of Classification Which May Help to Alleviate These Problems: A case Study of The Common School library, Anherst, Massachussetts. Public & Access Services Quarterly, Vol. 2(1), 47-63. 10 Cooper, L. (1997). An Alternative Method of Classification in The Common School Library, Amherst, Massachusetts. Public & Access Services Quarterly, Vol. 2(3), 1-24. 117 Knjižnica 52(2008)1, 99-119 11 Drabenstott, K.M. (1991). Online catalog user needs and behavior. Think Tank on the Present and Future of the Online Catalog: Proceedings & Management, 32(6), 719-745. 12 Edmonds, L. et al. The Effectiveness of an Online Catalog. School Library Journal 36(1990)31. 13 Hildreth, C. R. (1997). The use and understanding of keyword searching in a university online catalog. Information Technology and Libraries, 16(2), 52-62. 14 Hug, H.; M. Walser. Retrieval in the ETH database using the UDC. Advances in knowledge organization 2(1991), str. 202-209. 15 Hunter, E. (2000). Do we still need classification? The future od classification. Brookfield: Gower. 16 Lorayne, H. (1999). Kako razvijemo izredni spomin. Ljubljana: Tomark. 17 Matthews, J.R., et al. (1983). Using Online Catalogs: A Nationwide Survey. New York: Neal-Schuman. 18 Mcllwaine, I.C. (2000). UDC in the twenty-first century. The future od classification. Brookfield: Gower. 19 Moore, P.A.; A. St. George. Children as Information Seekrs: The Cognitive Demands of Books and Library Systems. School Library Media Quarterly 19(1991)166. 20 O’Brien, D. (2002). Kako urimo spomin. Ljubljana: Mladinska knjiga. 21 O’Brien, D.(2004). Skrivnosti hitrega in uspešnega učenja. Ljubljana: Rokus. 22 Osnove knjižničarstva. (1987). Ljubljana: Posebna izobraževalna skupnost za kulturo. 23 Pasanen-Tuomainen, I. Analysis of subject searching in the TENTTU Books database. IATUL proceedings 1(1992), str. 72-77. 24 Piano, J. UDK in prosti pristop. Knjižnica 33(1989)3-4, str. 143-146. 25 Rose, C.; L. Goll. (1993). Umetnost Učenja. Ljubljana: Tangram. 26 Rutar Ilc, Z. (2003). Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 27 Shoham, S. & Yitzhaki M. (1994). Classification Systems and the Online Catalog: Proceedings of the Third International ISKO Conference 20-24 June 1994, Copenhagen, Denmark: Knowledge Organization and Quality Management. 28 Slavić, A.; B. Turkulin. Prevajanje klasifikacijskih oznak v naravni jezik. Knjižnica 42(1998)1, str. 45-63. 29 Slovar slovenskega knjižnega jezika. (1998). Ljubljana: DZS. 30 Smrekar, U. (2003). Možnosti za boljše koriščenje klasifikacije v računalniškem katalogu. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. 118 Podgoršek, M. UDK in otroci 31 Solomon, P. Children2s Information Retrieval Behavior: A case Analysis of an OPAC. Journal of the American Society fo Information Science 44(1993)259. 32 Šauperl, A. (2003). Klasifikacija knjižničnega gradiva: učbenik za študentke in študente bibliotekarstva. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. 3 3 Technological university libraries in the nineties: 15 th Biennial IATUL Conference Hanburg-Hamburg Germany, July 19 - 23, 1993. (1994). Helsinki: University of Technology library. 34 Univerzana decimalna klasifikacija. (1991). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica. 35 Williamson, J.N. (1990). The Universal Decimal Classification: its future. The UDC: Essays for a new decade. London: ASLIB, str. 29-32. Mojiceja Podgoršek, bibliotekarka, je zaposlena na OŠ Jurija Vege v Moravčah. Naslov: Vegova 38, 1251 Moravče Naslov elektronske pošte: mojiceja.podgorsek@guest.arnes.si 119 PROJEKTI PROJECTS SPLETNI NABIRALNIK ZA ODDAJO ELEKTRONSKIH PUBLIKACIJ: NOVA SPLETNA STORITEV ZA ZALOŽNIKE Karmen Štular Sotošek Oddano: 3. 3. 2008 – Sprejeto: 3. 4. 2008 Strokovni članek UDK 004.738.5:655.41 UDK 021.84:027.54(497.4) Izvleček V prispevku je predstavljena nova spletna storitev SVAROG - sistem za varno arhivi-ranje oddanega gradiva - ki smo jo v Narodni in univerzitetni knjižnice razvili v drugi polovici leta 2007. Storitev omogoča predložitev digitalnih gradiv. Namenjena je založnikom in drugim zavezancem, ki lahko po tej poti oddajo obvezni izvod elektronskih publikacij ali pa posredujejo izjavo o pogojih uporabe in dostopa do elektronskega gradiva. Servis služi tudi za sporočanje o izdaji oziroma objavi nove publikacije. Storitev je namenjena tudi knjižnicam in drugim ustanovam s področja kulture, znanosti, izobraževanja, ki oddajajo svoja digitalizirana gradiva v analogni obliki. Spletni sistem omogoča tudi, da NUK pošiljatelju potrdi prejem publikacije. Ključne besede: spletna storitev, elektronske publikacije, obvezni izvod, digitalna knjižnica, Narodna in univerzitetna knjižnica Professional article UDC 004.738.5:655.41 UDC 021.84:027.54(497.4) Abstract The paper describes the new web service SVAROG – system for safe archiving of electronic publications – which has been created at the National and University Library in the second half of 2007. This service provides the deposit of digital material. It is in- Štular Sotošek, Karmen. Ingest portal for depositing electronic publications: new web service for publishers. Knjižnica, Ljubljana, 52(2008)1, p. 123-132 123 Knjižnica 52(2008)1, 123-132 tended for publishers and others who should supply the legal deposit copies of electronic publications, or to forward the statement on the conditions of use and access to electronic material. It also serves to communicate the information on new publications. Likewise, the service is designed for other content providers, including libraries and other institutions in the fields of culture, science and education, to supply the digitized material of the physical originals. In addition, the web system facilitates NUK to confirm the receipt by sending a notice to the submitter. Key words: web service, electronic publications, legal deposit, digital library, National and university library 1 Uvod V današnjem času je naloga internetnih tehnologij zlasti ta, da izboljšajo poslovne aktivnosti. V Narodni in univerzitetni knjižnici smo o elektronskem poslovanju z založniki začeli razmišljati, ko smo se soočili z naraščajočim prometom elektronskih publikacij. Razloga za povečanja števila pošiljk z elektronskim publikacijami sta bila zlasti dva: nov Zakon o obveznem izvodu publikacij, ki je začel veljati oktobra 2006 in ki je zajel tudi elektronske publikacije, ter v istem letu uvedeno pogodbeno določilo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) z založniki domače znanstvene in poljudnoznanstvene periodične publikacije, da pošiljajo pdf dokumente svojih publikacij v NUK. Elektronske publikacije so tako na naš naslov prihajale na cederomih po navadni pošti ali v obliki pdf in html dokumentov po elektronski pošti najpogosteje na naslov: dlib@nuk.uni-lj.si. Preglednost takega sistema je bila vprašljiva in nepopolna predvsem zaradi neurejenosti metapodatkov o poslanem gradivu in podatkov o založniku. Zato smo pogosto morali naknadno identificirati pošiljatelja in namen pošiljke, prav tako pa tudi pošiljatelje, ki niso določili pogojev za dostop do oddanega gradiva. Predvsem pa se je takšno stanje pokazalo kot izjemno nezanesljivo, tako pri pošiljanju gradiva po elektronski kot navadni pošti. Pri elektronski pošiljki se je pri večjih količinah podatkov ta praksa v nekaterih primerih pokazala celo kot neizvedljiva. Dodatno je situacijo zaostrovalo tudi dejstvo, da pošiljatelji prihajajo iz različnih skupin zavezancev in drugih ponudnikov elektronskih publikacij. Načrtovanje nove spletne storitve za predložitev elektronskih dokumentov je bila tako logična posledica odsotnosti urejenega sistema za predložitev elektronskih publikacij. 124 Štular Sotošek, K. Spletni nabiralnik za oddajo elektronskih publikacij: nova spletna storitev za založnike 2 Oblikovanje enotnega sistema predložitve elektronskih publikacij V fazi analize in načrtovanja nove storitve smo identificirali tri skupine uporabnikov. Vsakodnevno komuniciranje, povezano z oddajanjem elektronskih dokumentov, se namreč odvija s tremi skupinami izdajateljev elektronskih publikacij. To so: - zavezanci za obvezni izvod spletnih publikacij v skladu s Pravilnikom o vrstah in naboru elektronskih publikacij za obvezni izvod (7. člen pravilnika). Pravilnik ureja dva načina pridobivanja obveznega izvoda publikacij: samodejno s pomočjo računalniških programov in tako, da NUK zavezancem omogoči elektronski način oddaje dokumenta prek spletnega sistema. Ocenjujemo, da je zavezancev, ki bodo morali sami pošiljati svoje elektronske publikacije relativno malo, in sicer med petdeset in dvesto; - založniki, ki so sklenili pogodbo z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije o sofinanciranju domače znanstvene in poljudnoznanstvene periodične publikacije in so po tej pogodbi zavezani tekoče številke svojih periodičnih publikacij v elektronski obliki pošiljati NUK. To obveznost je ARRS prvič uvedla z letom 2006 in tako zavezala k pošiljanju približno 140 založnikov; - knjižnice in druge ustanove s področja kulture, znanosti, izobraževanja, ki oddajajo svoja digitalizirana gradiva, izvorno v analogni obliki, na portal Digitalne knjižnice Slovenije – dLib.si1. Do sedaj so tri splošne knjižnice na ta način prispevale svoje digitalno gradivo, pričakujemo pa, da bo teh ustanov vedno več, saj se vedno več institucij odloča za digitalizacijo pomembnega ali ogroženega gradiva, ki ga sicer hranijo na klasičnih nosilcih. V to skupino pravzaprav spadajo vsi tisti, ki želijo imeti svoje gradivo objavljeno na portalu dLib.si in se soočajo z oddajo tega gradiva ter predložitvijo pisne izjave o pogojih dostopa do gradiva. Ne glede na to, s katerega naslova obveznosti prihaja pošiljatelj, pa smo si zastavili cilj oblikovanje poslovnega in tehnološkega modela, ki bi zagotovil enoten sistem predložitve elektronskih publikacij. Hkrati pa razviti takšno spletno rešitev, ki na enem mestu zagotavlja in posreduje vse potrebne podatke o založniku in njegovih publikacijah ter na tem istem mestu ponudi tudi oddajanje oziroma prevzem publikacij samih. Potrebno je bilo oblikovati storitev, ki bo odpravila težave na naši strani, še pomembneje pa je bilo pošiljateljem oziroma zavezancem 1 dLib.si - Digitalna knjižnica Slovenije je spletni portal za dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov. Ponuja prosto iskanje po virih in dostop do digitalnih vsebin - revij, knjig, rokopisov, zemljevidov, fotografij, glasbe in priročnikov. Dostop do trenutno dostopnih zbirk je brezplačen. Portal je dostopen na naslovu: http://www.dlib.si 125 Knjižnica 52(2008)1, 123-132 ponuditi enostaven in prijazen spletni nabiralnik, ki jim bo ob redni uporabi prinesel prihranek časa in njihov vloženi trud nagradil s preglednostjo servisa. Pred nami je bila tudi naloga zgraditi takšno spletno središče, ki bo omogočalo dvosmerno komuniciranje med pošiljateljem in prejemnikom. Terminski načrt storitve je predvidel poskusni zagon sistema ob koncu letu 2007, kar naj bi sovpadlo tudi s počastitvijo 200 let zbiranja obveznega izvoda na Slovenskem. V tem relativno kratkem času od načrta do izvedbe smo za izhodišče vzeli elektronski obrazec za prijavo mrežnih publikacij2 hrvaške nacionalne knjižnice, s katerim hrvaški založniki prijavijo knjižnici (Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu) podatke o izdaji in tako omogočijo zbiranje in arhiviranje v Digitalni arhiv hrvaških spletnih publikacij. Pomagali pa smo si tudi s storitvijo Evropske knjižnice, s t. i. Knjigo vpisov (The European Library Handbook)3, ki jo NUK kot polnopraven član The Europran Library uporablja pri oddaji in metapodatkov-ni obdelavi lastnih podatkovnih zbirk, da bi bile dostopne prek evropskega portala. Spletno storitev smo tehnološko, marketinško in avtorskopravno zasnovali in realizirali v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si / Digital Library of Slovenija – dLib.si iz sredstev Norveški finančni mehanizmi. Pomemben element razvoja je bilo testiranje storitve v oktobru 2007, za kar smo povabili dvajsetih založnikov z naslova obveznega izvoda in ARRS, s katerimi smo že sodelovali. Njihova naloga je bila, da testno zaženejo storitev in poizkusno oddajo elektronske dokumente ter jo ocenijo s pomočjo vprašalnika, ki smo jim ga poslali. Spletno aplikacijo so preizkusili skoraj vsi povabljeni (98 % odziv), medtem ko se je odgovorom na vprašanja odzvala manjša skupina testirancev (40 % odziv). Večina vprašanih je izrazila pozitivno mnenje o storitvi in jo visoko ocenila pri vprašanju o lastnostih – dostopnost, prihranek časa, enostavna uporaba, logičnost funkcij, razumljivost spremnih besedil, hitrost predaje dokumentov in preglednost oddanih podatkov. Nezadovoljstvo s storitvijo pa se je odražalo zlasti pri vprašanju o potrebnosti takšne storitve, ki po mnenju nekaterih založnikov pomeni za njih dodatno obremenitev in delo. Najbolj koristni pa so bili konkretni predlogi, ki so jih vprašani zapisali pri vprašanju odprtega tipa, Kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno spremeniti, dodati…? Predlogi so se nanašali zlasti na oblikovanje logične spletne arhitekture in jasnih ter kratkih spremnih besedil, ki bi na enostaven način pojasnila koncept nove storitve in korake za uspešno oddajo dokumentov. 2 http://www.nsk.hr/DigitalLib.aspx?id=1 70 3 http://www.theeuropeanlibrary.org/handbook/form.php?ref=handbook.php 126 Štular Sotošek, K. Spletni nabiralnik za oddajo elektronskih publikacij: nova spletna storitev za založnike 3 Predložitev elektronskih publikacij in metapodatkov Predložitev publikacij omogoča spletni vmesnik, kjer lahko založnik/pošiljatelj predloži elektronsko gradivo: elektronske knjige, elektronsko časopisje ter elektronsko slikovno in kartografsko gradivo. Spletni nabiralnik, ki smo ga poimenovali SVAROG – sistem za varno arhiviranje oddanega gradiva - je dosegljiv na naslovu: http://www.nuk.uni-lj.si/svarog. Hkrati pa storitev založnik lahko uporabi le za oddajanje podatkov o publikaciji s sporočilom, da bo publikacija poslana po navadni pošti. Kot rezultat tehnoloških zahtev, dobljenih v fazi analize, smo portal postavili na strežnik NUKWEB. Aplikacijo SVAROG smo razvili v .net okolju. Podatkovna zbirka je na Microsoftovi platformi MsSQL 2005, kjer v NUK že shranjujemo metapodatke podatkovne zbirke dLib.si. Za kodiranje smo uporabili Win 1250, ki omogoča tudi enostavno izmenjavo podatkov med storitvijo SVAROG in por-talom dLib.si. Do implementacije repozitorija za shranjevanje digitalnih objektov se poslani dokumenti varno shranjujejo na datotečnem strežniku, kjer je poskrbljeno tudi za varnostno kopiranje, kasneje pa bomo oddane publikacije shranjevali v omenjeni repozitorij. 4 Štirje koraki varnega arhiviranja oddanega gradiva Storitev SVAROG vključuje štiri korake, katerih izpolnitev predstavlja uspešno arhiviranje oddanega gradiva. Funkcije so prilagojene dolgoročnemu in znanemu uporabniku, ki s pomočjo uporabniškega imena in uporabniškega gesla po opravljeni registraciji oddaja ali dodaja gradivo, podatke o gradivu in prebira sporočila. 4. 1 Registracija in prijava Registracija je mesto, ki ga uporabnik sistema izpolni na začetku poslovanja. Tako posreduje podatke o založbi oziroma svoji organizaciji. Na podlagi registracije pridobi uporabniško ime in si izbere osebno geslo, s katerim se prijavi za delo. 127 Knjižnica 52(2008)1, 123-132 Slika 1: Registracija v sistem SVAROG 4. 2 Oddajanje publikacije z izjavo o pogojih dostopa Ta korak predstavlja jedro sistema in ima tri podfunkcije: - posredovanje osnovnih podatkov o publikaciji glede na vrsto gradiva (naslov, leto izida, letnik, ipd.); - izjavljanje o pogojih dostopa do publikacij: na tem mestu da založnik dovoljenje za javni in prosti dostop ali pa omeji dostop do svoje elektronske publikacije; Javni in prosti dostop pomenita, da je elektronska publikacija brezplačno dostopna od koderkoli in kadarkoli, pri čemer je dovoljena lastna uporaba v študijske in raziskovalne namene. Reproduciranje in uporaba v komercialne namene sta prepovedana. Elektronske publikacije z dovoljenji za javni in prosti dostop bodo dostopne prek portala dLib.si. Imetnik avtorske pravice lahko omeji dostop do svoje elektronske publikacije, tako da ne dovoli javnega dostopa, vendar pa je nacionalna depozitarna organizacija (v skladu s 3. odstavkom 7. člena in 3. odstavkom 18. člena Za-128 Štular Sotošek, K. Spletni nabiralnik za oddajo elektronskih publikacij: nova spletna storitev za založnike kona o obveznem izvodu publikacij, 2006) dolžna zagotoviti uporabo take publikacije za študijske in raziskovalne namene. oddajanje publikacije: ta funkcija omogoča varen in enostaven prenos datoteke z založnikovega računalnika na naš varni strežnik. Slika 2: Vnos podatkov z izjavo o dostopu do publikacije 129 Knjižnica 52(2008)1, 123-132 Slika 3: Oddaja publikacije 4. 3 Pregled oddanega gradiva V vsakem trenutku je mogoče pregledati oddano gradivo in podatke o le-tem ter jih popraviti. Vpogled v gradivo imata registriran uporabnik in moderator sistema. Uporabnik ima celo možnost brisanja oziroma preklica oddanega gradiva, vse dokler postopek oddanega gradiva ni zaključen. Moderator pregleda ustreznost ujemanja metapodatkov z oddanim gradivom in določi njegovo nadaljnjo pot, ki je lahko repozitorij za trajno hranjenje gradiva ali pa portal dLib.si. 4. 4 Sporočila s potrdilom o prejemu publikacije V mapi sporočila čakajo uporabnika vsa sporočila, ki mu jih nameni sistem SVAROG oziroma moderator sistema, vključno s potrdilom o prejemu publikacije. 130 Štular Sotošek, K. Spletni nabiralnik za oddajo elektronskih publikacij: nova spletna storitev za založnike 5 Sklep V Narodni in univerzitetni knjižnici smo ob upoštevanju vseh pripomb in predlogov iz obdobja testiranja storitev javno zagnali marca 2008. Za njeno izvajanje skrbijo Oddelek za knjižnično informatiko, Služba za oblikovanje, vodenje in vzdrževanje digitalne knjižnice in Oddelek za dopolnjevanje gradiva. Spletno storitev razvijamo zato, da slovenske elektronske publikacije in podatki o njih čim enostavneje in varno pridejo do nas ter seveda z mislijo na dolgoročno zadovoljstvo uporabnikov sistema. Želimo si, da bi storitev olajšala delo uporabnikom in odločno prispevala k varnosti njihovega oddanega gradiva. Zato ponujen vmesnik ni naše končno delo, temveč začetek skupne poti med Narodno in univerzitetno knjižnico in tistimi založniki ter ustanovami, ki bodo uporabljali spletni nabiralnik SVAROG za oddajo svojih elektronskih gradiv. Hkrati pa želimo, da bi moderator sistema z novo spletno aplikacijo pridobil čim večje količine podatkov za lažje izvajanje zakonskih in drugih predpisov ter si z dostopom do zbirnega nabiralnika elektronskih publikacij olajšal svoje vsakdanje delo. Za zagon storitve smo od načrta do javne uporabe potrebovali štirinajst mesecev in prav gotovo bo potrebnih nadaljnjih štirinajst mesecev aktivne uporabe, da bomo lahko storitev ponovno presojali glede na kriterije, kot sta uporabnost in zadovoljstvo tako na strani založnikov kot knjižničarjev. Določen čas pa je potreben tudi zato, da bomo dobili jasen odgovor na vprašanje, koliko gradiva bomo po tej poti zbrali, ga namenili dolgoročnemu hranjenju ali pa ga ponudili prek portala Digitalne knjižnice Slovenije. 6 Viri in literatura 1. Kodrič, N. (2005). Analiza slovenskih elektronskih kontinuiranih virov na spletu. Knjižnica, Ljubljana, 49(2005)4, str. 127-144. 2. Kragelj, M., Musek, T. (2007). Spletni portal za oddajo elektronskih publikacij »SVAROG«: vzpostavitveni dokument, interno gradivo. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 3. Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij za obvezni izvod (5. 10. 2007). Uradni list Republike Slovenije, št. 90, str. 12033. 4. Strategija razvoja digitalne knjižnice Slovenije : dLib.si 2007-2010.(2006). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 5. SVAROG. Testna verzija. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 26. 2. 2008 s spletne strani www.nuk.uni-lj.si/svarog 131 Knjižnica 52(2008)1, 123-132 6. Štular Sotošek, K. (ur.)(2006). dLib.si : digitalna knjižnica Slovenije : informacijski portal za upravljanje z znanjem. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 7. Zakon o obveznem izvodu publikacij. (3. 7. 2006). Uradni list Republike Slovenije, št. 69, str. 7230-7234. Mag. Karmen Štular Sotošek, bibliotekar specialist, je vodja Službe za oblikovanje, vodenje in vzdrževanje digitalne knjižnice in vodja Oddelka za knjižnično informatiko v Narodni in univerzitetni knjižnici. Naslov: Turjaška 1, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: karmen.stular@nuk.uni-lj.si 132 VRŽENA ROKAVICA - ODZIVI THE GLOVE THROWN DOWN - RESPONSES ODZIVI NA ČLANEK M. ŽAUCERJA “NUJNOST RACIONALIZACIJE POSTOPKOV IN DELA V KNJIŽNICAH” (Knjižnica, 51(2007)3-4, 195-210) Odgovor na odziv dr. Alenke Šauperl z dne 12. 12. 2007 Najprej želim pohvaliti uredništvo Knjižnice, ki se je prvič odločilo objaviti članek, katerega prednatis je bil že objavljen na spletu. Pred tem sem namreč uredništvo več let zaman prosil za dovoljenje za objavo prednatisa drugega mojega članka iz Knjižnice na spletu. Zato sem tokrat postopek obrnil: najprej sem objavil na spletu, šele nato sem predlagal tudi objavo v Knjižnici in s tem po svoje prepričal uredništvo v politiko, ki je zelo pogosta praksa pri mnogih zelo kvalitetnih znanstvenih revijah. Res pa sem s tem spravil uredništvo v zadrego, saj so baje vsi potencialni recenzenti članek že poznali. Škoda je le, da zaradi že re-cenzirane prve različice nisem mogel v Knjižnici objaviti zadnje izboljšane spletne verzije (http://www.ctk.uni-lj.si/Users/Zaucer/nujnost-racionalizacije-v-knjiznicah.pdf) z nekaj novimi podatki in dodanimi viri, ki kažejo na težave s katalogizacijo v nekaterih drugih knjižnicah (Danskin, 2007). Všeč mi je tudi, da je bila zaradi mojega članka v Knjižnici odprta nova rubrika »Vržena rokavica”, ki bo – kot upam - z diskusijami vzpodbujala strokovni napredek našega nekoliko “zaspanega” področja. Zdaj pa k tematiki članka. Od IZUM-a sem dobil naslednje statistične podatke za sistem COBISS/OPAC v letu 2007: 1. število iskanj v okviru vzajemne baze podatkov COBIB.SI in lokalnih bibliografskih bazah podatkov = 19.460.791, 2. število iskanj z uporabo iskalnih indeksov PN, CS, FN, TS, TN, GN, CH, FS, DX, DY, DW, DZ, DU, SU, GE (glej Priročnik za uporabnike COBISS/katalo-gizacija, Dodatek F, Dodatni indeksi – vsebinska obdelava)= 529.172, 3. število iskanj z uporabo iskalnih indeksov UC in DC = 10.608, 4. število novih zapisov v COBIB.SI = 186.934. Iz teh številk si lahko izračunamo, da je bilo v letu 2007 v COBISS/OPAC-u približno 2,7 % iskanj po vsebini, po iskalnih indeksih na osnovi UDK, to je UC 135 Knjižnica 52(2008)1, 123-132 in DC pa le okrog 0,5 promila. To potrjuje domnevo, da se UDK zelo malo uporablja za iskanje. Se pa oba iskalna indeksa po navedbah IZUM-a vsakodnevno uporabljata v številnih drugih aplikacijah COBISS-a. Ocenimo še strošek enega iskanja po UDK na osnovi stroška izdelave vrstilcev UDK. Predpostavimo, da porabijo bibliotekarji za izdelavo enega vrstilca UDK povprečno pet minut. Če to pomnožimo s številom novih zapisov v COBIB.SI, dobimo porabljenih 15.600 ur ali z oceno 20 EUR/uro približno 310.000 EUR, torej okrog 29 EUR na eno iskanje po UC ali DC. To je za približno desetkrat več, kot stane en vpogled v celotno vsebino povprečnega znanstvenega članka iz paketov elektronskih revij. Večkrat poslušam izjave, da moramo bibliotekarji naučiti uporabnike več o UDK. V tem se bibliotekarji razlikujemo od drugih ljudi, dejavnih na sorodnih področjih: drugi namreč ne učijo uporabnikov, ampak se sami ob njih naučijo, kako prijaznejše izdelati svoje storitve, saj jih v to sili trg. Moj predlog v zvezi z UDK je naslednji: ker glede na COBISS in SICRIS UDK-ja ni možno takoj opustiti, naj NUK in IZUM objavita minimalne še sprejemljive vrstilce. Za bogatejše vrstilce naj se odloča vsaka knjižnica zase. Nadalje se vprašajmo, ali smo z našim zavedanjem sploh že prestopili v elektronsko dobo. Navedel bom primer, ki kaže, da midva s kolegico prof. dr. Šauperl, nekako še nisva povsem. Na posvetu o inventarizaciji in obdelavi integrirnih virov leta 2007 (Zapisnik, 2007) je kolegica Šauperl pozvala občinstvo, ali le ne bi obdelovali elektronskih dokumentov enako kot tiskane. Tedaj sem odgovoril z vprašanjem, kako naj na klasičen način obdelamo red velikosti milijon patentnih dokumentov, ki jih imamo v CTK, saj niti nekaj desettisoč standardov ne moremo. Sam tedaj sploh nisem vedel (pa tudi nihče drug v CTK), koliko dokumentov knjižnica sploh ima. Šele kasneje sem kolega prosil, naj natančneje oceni količino patentnih dokumentov, ki jih imamo zapisane na CD-ROM-ih in DVD-jih, lepo zložene v naših predalih. Čez nekaj dni mi je prinesel trenutni podatek okrog 23 milijonov, ki ga je povzel po seznamih, žal pa se je pri tem zmotil. Na koncu leta 2007 smo v CTK imeli 5.354.847 patentnih dokumentov z letnim pri-rastom 431.933 dokumentov. Če bi dokumente kolega samo štel (ne obdeloval!) in za vsakega potreboval po pet sekund, bi jih preštel v kakšnih 5 letih. Priznam svoj greh, da nisem niti približno vedel, koliko dokumentov imamo v knjižnici in da se nisem zavedal, da imamo do dokumenta natančno v COBISS-u s tem obdelanega le okrog 4 odstotke gradiva, torej še nisem prestopil v elektronsko dobo. Kolegica Šauperl pa naj sama oceni, koliko desetletij bi potrebovali za klasično obdelavo naših patentnih dokumentov za COBISS (vsak od teh dokumentov pa že ima vrstilec patentne klasifikacije in je že uvrščen v svetovne spletne kataloge). 136 Odzivi na članek M. Žaucerja “Nujnost racionalizacije postopkov in dela v knjižnicah” (Knjižnica, 51(2007)3-4, 195-210) Kot piše kolegica Šauperl, smo direktorji knjižnic res najbolj odgovorni za razvoj takih storitev, ki bodo imele smisel v naši družbi. Osnovni smoter visokošolskih knjižnic je zagotavljanje dostopa do zapisanih virov znanja. Slovenija je leta 2006 prispevala k svetovni produkciji dokumentov (člankov) le delček odstotka (0,17 % po oceni v http://www.scimagojr.com/countrysearch.php? country=SI, pogledano 11. 3. 2008), zato je zagotavljanje dostopnosti tuje literature ključno za slovensko znanost. Ravno zaradi tega smo se pred leti v CTK z veliko zavzetostjo lotili konzorcijske nabave elektronskega knjižničnega gradiva (revij in knjig), zaposlili nove ljudi, usposobili sodelavce za postopek javnega naročanja in prestrukturirali oddelke. Na eni strani imamo velik uspeh, uporabniki so zadovoljni, konzorcijski partnerji so zadovoljni, dostopnost je glede na vložena sredstva velika, količina uporabljenih elektronskih dokumentov je velika. Ob tem pa se mnogi uporabniki sploh ne zavedajo, da koordinacijo storitev zagotavlja CTK (najhujši primer: eden od zadolženih prodekanov na UL nas je pokaral, zakaj »nerazgledani« knjižničarji še vedno vztrajamo na nakupu tiskanih revij, če pa je vse že brezplačno na spletu; pri tem ni vedel, da vsebine, ki so mu dostopne, niso brezplačne in da temeljijo na plačanih tiskih in drugih licenčnih stroških). Po drugi strani pa zaradi tega doživljamo nizke udarce. Sam eno leto nisem uspel na reelekciji, ker sem na seji upravnega odbora COSEC-a nasprotoval predlogu NUK-a za izvolitev predsednika. Da pa sem imel na tisti seji prav, kaže razplet dogodkov: upravni odbor se pod izvoljenim predsednikom ni nikoli več sestal, COSEC ni spoštoval v pogodbi določenih obveznosti, upravnemu odboru je potekel mandat, novi ni bil imenovan. Le kolegica iz NUK, direktorica COSEC, pridno skrbi za nekaj konzorcijskih nabav. Da bodo nabavljene elektronske revije čim bolj uporabljane, je pomembno imeti tudi primerna orodja za preiskovanje. Zato dodajam primer pomembne nabave združevalnega iskalnika za digitalno knjižnico Univerze v Ljubljani (http:// dikul.uni-lj.si/ ). Ker od spomladi 2004 dve leti ni nič kazalo, da bo Univerza v Ljubljani združevalni iskalnik nabavila, je CTK rezerviral sredstva in ponudil, da ga nabavi, pa je bila ponudba na seji Knjižničnega sveta UL na predlog predstavnice NUK zavrnjena in so morali uporabniki še skoraj dve leti čakati, da je UL iskalnik končno nabavila. Posledica je, da dragi nabavljeni elektronski viri niso bili toliko uporabljani, kot bi lahko bili. Da pa se od časa do časa posredno ali neposredno politika meša v strokovno delo knjižnic in s tem zmanjšuje uspešnost poslovanja, smo direktorji tako ali tako navajeni. Spremembe v družbi so v zvezi s knjižničarstvom velike. Knjižnični katalogi Googlu in drugim iskalnikom po mojem ne morejo in ne bodo uspešno konkurirali, razen če se ne bodo prilagodili tako po dosegljivosti kot po prijaznosti. Če pa bi knjižnice ostale brez proračunskih sredstev in bi morale poslovati na osnovi tržnih zakonitosti, bi morale tudi OPAC-e hitro in korenito spremeniti. O 137 Knjižnica 52(2008)1, 123-132 sodelovanju knjižnic v družabnih računalniških omrežjih je še prezgodaj sklepati, nekateri kazalci pa kažejo, da uporabnikom v takih omrežjih ni kaj dosti mar za knjižnice in da jih gledajo kot vsiljivce ( http://www.jisc.ac.uk/media/documents/ programmes/reppres/gg_final_keynote_11012008.pdf in Pioneering, 2008). V CTK se tega zavedamo in iščemo možne usmeritve. Na kolegiju CTK smo obravnavali dve dodatni novi možni usmeritvi ali programa, ki jih bomo proučili glede izvedljivosti. Seveda tega ne bomo objavili ali obešali na veliki zvon. Pri iskanju možnih usmeritev pa je v knjižnicah več ovir. Prvič, v knjižnicah zaposleni kadri niso med bolj podjetnimi, v mnogih knjižnicah so precej postarani (npr. v ZDA in Kanadi; v CTK je največ zaposlenih v starostni skupini med 50 in 54 leti, le nekaj manj pa v skupini 45-49), večina uporabnikov pa je mladih. Področje knjižničarstva je v Sloveniji pretirano regulirano z zakonom, pravilniki in drugim. Vprašanje je tudi, ali so diplomanti bibliotekarstva po svojih kompetencah zmožni podjetniške dejavnosti oziroma ali je na Oddelku za bibliotekastvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF UL dovolj predavateljev sposobnih širše usposobiti diplomante, da bi lažje dobili delo na sorodnih področjih. Zaradi precej mladih nezaposlenih bibliotekarjev bi morali presoditi tudi primerno število diplomantov. Sapienti sat! Ljubljana, 2. 4. 2008 Dr. Matjaž Žaucer Citirani viri 1. Danskin, A (2007). “Tomorow never knows”: the end of cataloguing? IFLA Journal 33(3), 205-209. 2. Zapisnik (2007). Zapisnik Posveta o inventarizaciji in obdelavi integrirnih virov, 30. 5. 2007, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF UL na http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/biblio/oddelek/ dogodki.html 3. Pioneering (2008). Pioneering BL/JISC commissioned research shows ‘Google generation’ is a myth. An abridged version of this important report which demonstrates that libraries need to change if they are to survive. Managing Information, Jan/Feb, 46-51. 138 Odzivi na članek M. Žaucerja “Nujnost racionalizacije postopkov in dela v knjižnicah” (Knjižnica, 51(2007)3-4, 195-210) Samorefleksija v izkrivljenem ogledalu V zadnjem času so klici po racionalizaciji dela v knjižničarstvu postali skoraj modno početje (poleg prispevka Matjaža Žaucerja v Knjižnici 51(2007)3-4, str. 195-210 glej tudi prispevek avtorice Mojce Pelko Pleteršek v reviji Javna uprava 43(2007), 3-4, str. 209-228 in razprave ob različnih strokovnih srečanjih). Razmišljanje avtorja je zasnovano na danes v mednarodnem okolju večinoma preseženem strahu pred spletnimi iskalniki, sodobnimi spletnimi tehnologijami ter na predvidevanjih (bolj ugibanjih!) o smereh razvoja knjižničarstva s konca devetdesetih let prejšnjega in začetka tega stoletja. Poglede, na katere se sklicuje avtor članka v Knjižnici, je čas večinoma že ovrgel, zlasti tiste, s katerimi ilustrira zaostalost in ogroženost knjižnic. V besedilu ne omenja enega izmed osnovnih dokumentov razvoja informacijske družbe v EU, s tem tudi knjižničarstva, i2010 Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje. Neomenjena je ostala tudi celotna številka Internet Reference Services Quarterly (2005, vol. 10, št. 3-4), ki je bila posvečena odnosom knjižnic in spletnega iskalnika Googla. Sodobni pogled izostri raziskava Information behaviour of the researcher of the future, A CIBER briefing paper (2008), ki pove marsikaj o uporabnikih in njihovem spletnem vedenju. Avtor ni opazil, da se knjižnice na Slovenskem in v celotni Evropi, ne le v Evropski uniji, spreminjajo v skladu z duhom časa. Leta 2005 je začela delovati Digitalna knjižnica Slovenije, isto leto se je začelo povezovanje območnih knjižnic na osnovi skupnega portala, Evropska unija že vsaj pet let vlaga precejšnja sredstva v izgradnjo skupne evropske digitalne knjižnice: najprej v The Europan Library, skupni portal nacionalnih knjižnic, od letos tudi v Europeane, skupno dostopno točko do zakladov knjižnic, muzejev in arhivov. V letošnjem letu se bodo v podoben projekt vključile tudi splošne knjižnice po vsej Evropi. Prav tako splošne knjižnice vedno bolj, in to uspešno, obvladujejo postopke digitalizacije in gradnje digitalnih zbirk ter za uporabnike oblikujejo različne spletne storitve. Ustreznega odgovora na zahteve časa pa je najmanj ali ga ni prav iz okolja (evropskih) univerzitetnih oz. fakultetnih knjižnic, ki bi najbolj potrebovale racionalizacijo, predvsem organizacijsko. Od tod verjetno pogubnost, ki preveva avtorjeva stališča. Brez racionalizacije postopkov »tradicionalne knjižnice« ne bi bilo digitalne knjižnice, sploh ne v okolju, v katerem se število nalog povečuje ob enakih finančnih sredstvih in nespremenjenem številu delovnih mest. Digitalna knjižnica prav tako kot »tradicionalna« ni možna brez kvalitetnih metapodatkov. Kvaliteto pa zagotavlja standardizacija oblikovanja podatkov (bibliografskega opisa) in vnosa le-teh v standardizirani sistem (format). Katalo-gizacijska pravila so zagotovilo te kvalitete. V to smer gredo tudi prizadevanja mednarodne skupnosti, ki bodo strnjena v novih, globalnih katalogizacijskih pravilih (RDA: Resource Description and Access, objava predvidena v začetku leta 139 Knjižnica 52(2008)1, 123-132 2009), ki jih bomo gotovo implementirali tudi pri nas. Pa ne le katalogizacijska pravila, pomembno je tudi uveljavljanje standardov, ki zagotavljajo interopera-bilnost knjižnic in knjižničnega sistema na vseh ravneh, od organizacijske do storitvene. Za doseganje teh ciljev pa je potrebno znanje, nikakor ne omejevanje in zmanjševanje le-tega. »Ravnanje vsake knjižnice po svojih potrebah in močeh« pa vodi v nasprotno smer, v nazadovanje, v razgrajevanje knjižnično-informa-cijskega sistema, ki smo ga desetletja gradili. V času, ko je znanje generator razvoja in novih delovnih mest, je iskati rešitve v poenostavljanju stroke in zmanjševanju ravni znanja popolnoma zgrešeno. Za obstoj knjižnic je veliko bolj nevarno nič kaj spodbudno dejstvo, da vodilni v knjižnicah ne premorejo ne širšega pogleda, ne razumevanja okolja, ne poznavanja stroke, ne zmožnosti oblikovanja času ustrezne strategije, ki bi odgovorila na spremenjene zahteve okolja. Ljubljana, 21. 4. 2008 mag. Zoran Krstulović 140 Odzivi na članek M. Žaucerja “Nujnost racionalizacije postopkov in dela v knjižnicah” (Knjižnica, 51(2007)3-4, 195-210) Komentar k članku »Nujnost racionalizacije postopkov in dela v knjižnicah« Poglavje »Vržena rokavica« je pomembna pridobitev Knjižnice; upam, da bo spodbudila strokovno javnost k izvirnim rešitvam za izboljšanje konkurenčnosti knjižnic v prizadevanju za pozornost uporabnikov. V prispevku dr. Žaucerja (Žaucer, 2007) so navedeni predvsem črnogledi razlogi za zapiranje knjižnic. Ti slonijo na spremenjenih zahtevah in potrebah uporabnikov, na spremembah v komuniciranju med znanstveniki, na družbenih spremembah… Opozoriti želim, da resnične informacijske navade digitalnih domorodcev šele spoznavamo; ob tem znaten delež tradicionalnih uporabnikov, ki še niso migrirali v digitalni svet, ni zanemarljiv. Navdušenje nad zadetki na prvih straneh Googla je varljivo. V sobotni prilogi Dela smo v prispevku Lenarta J. Kučića brali o Tari Brabazon, ki je v predavanju Univerza Google opozorila na problem padanja akademskih standardov med študenti. Gre za problem informacijske podrazvi-tosti, ki ne zna slediti tehnološki prerazvitosti. »Google je kot beli kruh za možgane. Hitro te nasiti, njegova prehrambna vrednost pa je nizka.« (Tara Braba-zon ), (Kučić, 2008). Ob prepuščanju dijakov, študentov (…) internetu in opuščanju zahtev po poglobljenem branju izvornih besedil, brez pisanja lastnih sestavkov in povzetkov, brez znanja kulture citiranja (…) bodo diplomanti z diplomami v žepih informacijsko še vedno nepismeni. Tu so za učitelje, profesorje in tudi knjižničarje največji izzivi – vzgoja od malega, kako učinkovito potovati skozi svet informacij, seznanjanje z že organiziranim znanjem, kamor sodijo tudi knjižnični katalogi, opozorila na nevarnosti, ki prežijo v informacijskem pragozdu… Ali večina knjižničarjev res še kar vztraja pri tradicionalnem poslanstvu, organiziranosti in poslovanju? V slovenskem knjižničnem prostoru se vrstijo dogodki, ki nakazujejo spremembe, naj omenim le nekatere: NUK je novembra 2006 objavila Strategijo razvoja digitalne knjižnice Slovenije dLib.si (http://www.dlib.si/ documents/2007/Strategija_Dlib.pdf); obiskanost dLib.si (http://www.dlib.si/) raste, ker ponuja vedno več gradiva; univerza je pred meseci predstavila portal DikUL (http://dikul.uni-lj.si.); na aprilskem posvetu Knjižnica 2.0 (http:// www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/2008/obvestilo_dan%20nuk.pdf ) je bila izražena enotna želja po posodobitvi COBISS/OPAC; zaključki lanskega posveta o uporabi UDK so ponovno osvetlili uporabnost klasifikacijskega sistema (Šauperl, A. et al., 2007); ljubljanske knjižnice se združujejo… Ob tem se moramo knjižničarji zavedati, da vse novosti in poenostavitve ne ustrezajo vsem knjižnicam! Pri pregledu on-line katalogov tujih pomembnih nacionalnih in splošnih knjižnic ugotovimo, da večina od njih uporablja standardna orodja za katalogizacijo, pri 141 Knjižnica 52(2008)1, 123-132 vsebinskem označevanju pa uveljavljene klasifikacijske sisteme za klasificiranje in geslovnike za predmetno označevanje. V jezikovno pisani Evropi so v razvoju interoperabilna orodja med različnimi nacionalnimi sistemi (Balikova M., 2005). Prihaja tudi do zlivanja klasifikacijskih in indeksacijskih orodij. To je torej vizija: zlivanje klasifikacijskih in indeksacijskih orodij ter interoperabilnost med jezikovno različnimi sistemi za označevanje vsebin. Prav to bi za večjo učinkovitost potreboval tudi Google. Zato ni smiselno opuščati dosedanjih orodij, dokler ne razvijemo učinkovitejših in se z njimi ne povežemo z evropskimi oz. svetovnimi. Do bibliografskih zapisov, ki jih ustvarjamo knjižničarji, prihaja sodobni uporabnik po različnih poteh. Na portalu Evropska knjižnica (European Library) http://www.theeuropeanlibrary.org/ dejansko brska po metapodatkih evropskega on-line kataloga; iste metapodatke o vsebinah pa hitro najde tudi prek Google Books ( http://books.google.com). Zato je pomen vključenosti slovenskih knjižnic v evropski oziroma svetovni knjižnični prostor danes še večji kot nekoč. Uporabniki pri iskanju vsebin ne iščejo le polnih besedil, saj je to zamudno, ampak pregledujejo metapodatke, med drugim vsebinske oznake, ki morajo biti ponujene jasno, hitro in enostavno. Kdo ustvarja te metapodatke? Strokovnjaki, ki obvladujejo bibliotekarska znanja: knjižničarji in informacijski strokovnjaki. UDK je v slovenskem prostoru edino enotno klasifikacijsko orodje, ki ga knjižnice uporabljamo za različne namene: vsebinski opis, postavitev gradiva, bibliografije, statistične preglede… Nova elektronska izdaja tabel Univerzalne decimalne klasifikacije je v Sloveniji v rabi od januarja 2007. Nadomestila je zastarelo knjižno izdajo iz leta 1991 in knjižničarjem omogoča hitrejše klasificiranje. Leposlovje je bilo v Sloveniji desetletja vsebinsko označeno le s klasifikacijskimi vrstilci. Raba enega klasifikacijskega sistema znotraj zaključene jezikovne enote je prednost in je pomemba! Pri evropskih narodih z več različnimi klasifikacijskimi orodji opažamo poskuse prehoda le na en skupen klasifikacijski sistem. Uporaba UDK v sodobnih katalogih je pregledno opisana v pilotni študiji Aide Slavić (Slavić A., 2006). Opuščanje UDK je nesmiselno, ker bi zahtevalo uvajanje drugega klasifikacijskega sistema, kar bi bilo dražje. Razmišljati moramo v smeri racionalnega klasificiranja, učinkovitejše uporabe UDK, možnosti prikaza konteksta vsebine. Vse to pa je tesno povezano s posodobitvijo COBISS/OPAC. Šifrant 675c, ki je v vzajemnem katalogu obvezen, ima pomembno vlogo pri iskanju vsebinskih sklopov. Premalo je izkoriščen, saj bi bilo treba ponuditi uporabnikom ustreznejši pogled na vrstilec - večine uporabnikov vrstilec sam ne zanima, pač pa razlaga ob njem. Številni predlogi knjižničarjev, izraženi na strokovnem posvetovanju o uporabi Univerzalne decimalne klasifikacije 14. novembra 2007 v Ljubljani, so zbrani v zaključkih posvetovanja in so objavljeni v Knjižnici (Knjižnica 51, 3/4). 142 Odzivi na članek M. Žaucerja “Nujnost racionalizacije postopkov in dela v knjižnicah” (Knjižnica, 51(2007)3-4, 195-210) Na splošno so v COBISS/OPAC mnogi podatki premalo izkoriščeni, ker so dostopni na zapleten način. Želimo si hitrejši, privlačnejši, enostavnejši in učinkovitejši on line katalog obogaten s slikami naslovk, povzetki, možnostjo pisanja lastnih opomb, tudi lastnih vsebinskih oznak… Prepričana sem, da se bo število obiskov v vzajemnem katalogu in število iskanj po vsebini še povečalo, če bodo uporabniku ponujene enostavne in pregledne možnosti iskanja podprte z navigacijo, osnovano na desetletja razvijanih knjižničarskih orodjih. Po mojem mnenju obstoj knjižnic ni vprašljiv, saj je pred nami vsemi vseživljenjsko učenje in s tem vseživljenjsko branje in, če navežem dalje, vseživljenjsko iskanje vsebin. Nepredvidljivi odzivi uporabnikov pri iskanju vsebin bodo tudi v naslednjih desetletjih izziv knjižničarjem, več bo povezovanja in organiziranosti posameznih virov (…), zaživela bodo nova spletna orodja, namenjena katalogizaciji vseh vrst vsebin… Ljubljana, 8. 4. 2008 Mag. Darija Rozman Viri in literatura 1. Žaucer, M. (2007). Nujnost racionalizacije postopkov in dela v knjižnicah. Knjižnica 51 (3-4), str. 195-210. 2. Kučić, L.J.(2008, 15. marec). Internet in izobraževanje. Svet se ne konča na prvi strani Googlovih zadetkov. Delo. 3. Šauperl, A. et al. (2007). Zaključki strokovnega posvetovanja o uporabi Univerzalne decimalne klasifikacije. Knjižnica 51 (3-4), 212-214. 4. Balikova, M. (2005). Multilingual Subject Access to Catalogues of National Libraries (MSAC) : Czech Republic s collaboration with Slovakia, Slovenia, Croatia, Macedonia, Lithuania and Latvia. Paper presented at 71th IFLA General Conference and Council »libraries – A voyage of discovery«, Oslo, 2005, pridobljeno na http://www.ifla.org/IV/ifla71/papers/044e-Balikova.pdf 5. Slavić, A. The level of Exploitation uf Universal decimal classification in library OPACs: a pilot study. Pridobljeno na http://dlist.sir.arizona.edu/1688/ 01/UDKopac_6.pdf 143 BIBLIOGRAFIJE BIBLIOGRAPHIES SLOVENSKE BIBLIOGRAFIJE V LETU 2007 Matjaž Hočevar Bibliografija UDK 016(497.2)»2007« Ključne besede: slovenske bibliografije, bibliografije, Slovenija, 2007 Bibliography UDC 016(497.2)»2007« Key words: bibliographies, Slovenia, 2007 Splošne bibliografije Biber, Tatjana. Pregled novosti. – Ljubljana : Centralna ekonomska knjižnica, 2007. – Št 1 – št- 12. Na spletu: Mesečni pregled novih knjig, 2007 : januar – november. – Po mesecih. Domej, Marjeta. Koroška bibliografija za leto 2005/2006. – Koroški koledar 2007 str. 173-204. Erjavec, Zdenka. Novosti v knjižnici. – Vzgoja in izobraževanje 2007 št. 1 – št. 5. Glavan, Mihael. Bibliografski popis reprintov slovenske protestantike ; Faksimili in reprinti slovenskih tiskov iz 16. stoletja : preglednica po avtorjih in založbah. – Stati inu obstati, 2007, št. 5/6, str. 41-57. – V okviru prispevka: Reprinti in faksimili slovenske protestantike. Knjižne novosti ; Novosti v periodiki ; Splet. – Kronika Slavističnega društva Slovenije 2007 št. 71 – št. 76/77. – Dostopno tudi: http://www.ff.uni-lj.si/ slovjez/sds/kronika.html HOČEVAR, Matjaž. Slovenian bibliographies in 2007. Knjižnica, Ljubljana, 52(2008)1, p. 147-169 147 Knjižnica 52(2008)1, 147-169 Lavrenčič Vrabec, Darja, Ida Mlakar. O niču, odejah in koncu sveta : pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2006 po temah, zvrsteh in žanrih. – Ljubljana : Knjižnica Otona Župančiča, 2007. – 146 str. Majovski, Ksenija. Slovenska bibliografija v Italiji. – Jadranski koledar 07. 2006 str. 227-279. – Kazala. Milenković, Marija. Nove knjige v knjižnicah Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Ministrstva za notranje zadeve. – Kriminologija 2007 št. 1 – št. 4. Monetti, Peter. Novosti iz knjižnice ACS. – Novičke / Andragoški center, 2007, februar – november. – Dostopno tudi na http://arhiv.acs.si Nove knjige : 2007 : za izposojo. – Ljubljana : Knjižnica Bežigrad, 2007. – maj, junij, julij Omladič, Irena. Standardi, normativni dokumenti. – Informacijski bilten / Gorenje 2007 št. 1 – št. 6. Oštir, Beno. Standardi, normativni dokumenti. – Informacijski bilten / Gorenje 2007, št. 9, str. 28. Pritržnik, Breda. Seznam domačih in tujih revij po strokovnih skupinah Univerzalne decimalne klasifikacije. – Informacijski bilten / Gorenje 2007 št. 1 str. 17-21. Pritržnik, Breda. Seznam novih knjig. – Informacijski bilten / Gorenje 2007 št. 4, št. 9. Rewiew within rewiew. – [Ljubljana : Društvo Apokalipsa, 2007]. – 64 str. – Bibliografija projekta Revija v reviji ter predstavitev sodelujočih revij. *Seznam inkunabul v nekdanji knjižnici pri s. Ani. – Korošak, Bruno. Anton Hijacint Repič. 2006 str. 43-51. – Avtor: Ivan Marković. *Seznam revij, ki jih knjižnica prejema v letu 2006. – Naravoslovnotehniška fakulteta (Ljubljana). Oddelek za tekstilstvo. Zbornik ob 50-letnici Oddelka za tekstilstvo in 10. letnici študija grafike. 2006 str. 32-34. Slovenska bibliografija. A, Serijske publikacije. Letn. 58/2004 / uredili Roman Čebokli, Betka Černač, Matjaž Hočevar, Alenka Mayer-Laznik, Ferdinand Odak, Tjaša Pavletič-Lacko, Boris Rifl, Marjeta Šušterčič in Tjaša Ujčič. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2007. – 177 str. – Imensko kazalo ; Pregled serijskih publikacij po strokah UDK ; Abecedni seznam UDK skupin. Slovenska bibliografija. Knjige. 2007 / uredili Roman Čebokli, Betka Černač, Matjaž Hočevar, Alenka Mayer-Laznik, Ferdinand Odak, Tjaša Pavletič-Lacko, Boris Rifl, Marjeta Šušterčič in Tjaša Ujčič.. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2007. – Št. 1-4 + Register. – Imensko in predmetno kazalo v vsakem zvezku, v letnem registru tudi naslovno kazalo. 148 Hočevar, M. Slovenske bibliografije v letu v letu 2007 Bibliografije sodelavcev strokovnih in znanstvenih institucij Bibliografija delavcev Notranjskega muzeja Postojna. – Notranjski muzej (Postojna). Notranjski muzej Postojna : šestdeset let. 2007 str. 115-135. Biliografija raziskovalcev. – Poročilo o delu za leto 2006 / Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. 2007 str. 48-55. Bibliografija znanstvenih del raziskovalcev UP ZRS za leto 2006. – Glasnik ZRS Koper 2007 št. 1/2 str. 85-108. *Eror, Andrej, Katarina Žagar. Register nalog raziskovalno-dokumentacijskega sektorja v četrtem mandatnem obdobju. – Zbornik 2005. 2006 str. 501-520. Fakulteta za gradbeništvo (Maribor). Poročilo o izobraževalnem, raziskovalnem in razvojnem delu za leto 2006. – Maribor : Fakulteta za gradbeništvo, 2007. – 218 str. – Bibliografija pri vseh katedrah. Glažar, Saša A. Bibliografija 2006. – Pedagoška fakulteta (Ljubljana). Jubilejno poročilo Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, 1947 ; in Poročilo o delu Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2006/2007. 2007 str. 109-227. Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko. Letno poročilo 2006. – Ljubljana : IMFM, 2007. – 120 str. – Bibliografije raziskovalcev pri posameznih oddelkih. Izbor tiskanih publikacij s področja delovanja strokovnega združenja. – [Šestdeset] 60 let strokovnega združenja slovenskih knjižničarjev : spominski zbornik. 2007 str. 169-175. Jamar, Jana. Bibliografija IMT za leto 2005. – Inštitut za kovinske materiale in tehnologije. Poročilo o delu 2005. 2006 str. 88-95 Kmetijski inštitut Slovenije. Poročilo o delu 2006. – Ljubljana : KIS, 2007. – 239 str. – Z bibliografijami pri poročilih o delu posameznih oddelkov. Kos, Peter. Letno poročilo 2006 / Narodni muzej Slovenije. – Argo 2007 št. 2 str. 129-167. – Bibliografije sodelavcev ob oddelkih. Kurinčič Mikuž, Sonja. Bibliografija sodelavcev Inštituta za narodnostna vprašanja za leto 2006. – Razprave in gradivo 2007 št. 53/54 str.408-458. – Dostopno tudi na: http://www.inv.si Legat, Dunja. Bibliografija članov Društvo koloristov Slovenije. – Prispevek v slovensko zakladnico znanja o barvi. 2007 str. 45-187. – Bibliografija urejena po sekcijah, z uvodom in končnim imenskim kazalom. Okoliš, Stane. VII. Izdajateljska dejavnost ; VIII. Iz zapisov o muzeju v periodičnem tisku ; IX. Bibliografija. – Šolska kronika 2007 št. 1 str. 163-169. – V okviru članka: Letno poročilo 2006. 149 Knjižnica 52(2008)1, 147-169 Račič Simončič, Mojca. Bibliografija sodelavk in sodelavcev SEM za leto 2006. – Etnolog 2007 str. 359-380. [Raziskovalna dejavnost] Publikacije. – Informativni bilten / Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo. 2007 str. 55-58. *Šuštar, Branko. VII. Izdajateljska dejavnost muzeja ; VIII. Iz zapisov o muzeju v periodičnem tisku ; IX. Bibliografija sodelavcev muzeja. – Šolska kronika 2005 št. 1 str. 142-145. – V okviru članka: Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja v letu 2004. Šarabon Bone, Andreja. Bibliografija raziskovalcev na GeoZS za leto 2006. – Letno poročilo 2006 / Geodetski zavod Slovenije. 2007 str. 61-90 *Šuštar, Branko. VII. Iz zapisov o muzeju v periodičnem tisku ; VIII. Bibliografija sodelavcev muzeja. – Šolska kronika 2006 št. 2 str. 407-413. – V okviru članka: Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja v letu 2005. *Zgodovinski arhiv (Celje). Jazbec, Sonja. Bibliografija izdanih publikacij Zgodovinskega arhiva Celje. – Zgodovinski arhiv (Celje). Hiša pisanih spominov. 2006 str. 233-238. Znanstveno raziskovalni center SAZU. Poročilo o delu 2006. – Ljubljana : ZRC SAZU, 2007. – 235 str. – Z bibliografijami pri poročilih o delu posameznih inštitutov. Bibliotekarstvo. Bibliografska kazala. Bibliografija bibliografij Bibliografija delavcev KOŽ. – Letno poročilo 2006 / Knjižnica Otona Župančič 2007 str. 49-54. Bibliografija Loških razgledov [Elektronski vir] : LR 1/1945-50/2003. – Škofja Loka : Knjižnica Ivana Tavčarja : Muzejsko društvo, 2007. – 1 CD-ROM. Drnovšek, Stanka. Bibliografija Studia mythologica Slavica 1-10 (1887-2007). – Studia mythologica Slavica. 2007 št. 10 str.327-338. – Urejeno po abecedi avtorjev. Fortuna, Biserka. COBISS obvestila in Organizacija znanja : bibliografija za obdobje 1996-2006. – Organizacija znanja 2007 št. 1 str. 42-56. – Dostopno tudi na: http://home.izum.si/cobiss/OZ/2007_1/Html/clanek_09.html *Gobec, Mitja. Preglednica izhajanja Naših zborov 1946-2006 ob šestdesetletnici izhajanja. – Naši zbori 2006 št. 3 str. 7-10. – V okviru članka: Naši zbori (1946-2006). Hočevar, Matjaž. Slovenske bibliografije v letu 2006. – Knjižnica 2007 št. 4 str. 127-142. 150 Hočevar, M. Slovenske bibliografije v letu v letu 2007 Izbor tiskanih publikacij s področja delovanja strokovnega združenja. – Zveza bibliotekarski društev Slovenije. 60 [Šestdeset] let združenja slovenskih knjižničarjev. 2007 str. 169-175. Jamar, Nina, Jana Jamar. Bibliografija člankov (1967-2006). – Ljubljana : Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, 2007. – 124 str. – Izšlo kot posebna št. revije Materiali in tehnologije, 41, marec 2007. – Pregled člankov revij Železarski zbornik (1967-1990), Kovine – zlitine – tehnologije (1991-2000) in Materiali in tehnologije (2001-). – Vsebuje Imensko kazalo, Pregled člankov po tipologiji. Ločniškar-Fidler, Mateja, Damjana Vovk. Bibliografsko kazalo revije Knjižnica : XXXI-L : 1987-2006. – Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2007. – 111 str. – Izšlo kot tematska št. Knjižnice. – Imensko in predmetno kazalo. *Žumer, Franceska. Bibliografsko kazalo revije Likovna vzgoja za leta od 2003 do 2005. – Likovna vzgoja 2005 2006 št. 31-32 str. 58-62. – Vsebuje tudi avtorsko in imensko kazalo. *Žumer, Franceska. Bibliografsko kazalo revije Glasba v šoli za leta od 2002 do 2005. – Glasba v šoli 2006 št. 2/3 str. 88-96. – Avtorsko in imensko kazalo. Žumer, Franceska. Bibliografsko kazalo revije Šolska knjižnica v letu 2006. – Šolska knjižnica 2007, št. 1 str. 56-58. Družbene in politične vede Gregl-Hrstič, Miroslava. Bibliografija. – Slovstvena folkloristika 2007 št. 2 str. 108-109. – V okviru članka: Otroška slovstvena folklora v knjižni zbirki Čebelica. *Klopčič, Vera. Izbor dokumentov in drugega gradiva o varstvu narodnih manjšin. – Klopčič, Vera. Mendarodnopravne razsežnosti pravnega varstva manjšin v Sloveniji. 2006 str. 218-223. Literatura priporočena za dodatni študij. – Türk, Danilo. Temelji mednarodnega prava. 2007 str. 625-629. Matičič, Cene. Temeljna dela ekonomija ali Na izvirih ekonomske znanosti (misli) od Aristotela do Galbraitha (Sena). – Kamnik : Studio Data print, 2007. – 124 str. – S komentarjem. Milavec, Tina. Bibliographia archaeologica Slovenica Selecta. – Arheološki vestnik 2007 št. 58 str. 467-470. – Knjižne ocene in prikazi. Predstavitev revije Uprava. – Fakulteta za upravo (Ljubljana). Fakulteta za upravo : 50 let. 2007 str. 77-83. 151 Knjižnica 52(2008)1, 147-169 Vilhar, Nada. Romi v Sloveniji : bibliografija : izbor (1990-2005). – Klopčič, Vera. Položaj Romov v Sloveniji. 2007 str. 180-226. Naravoslovne in uporabne vede. Medicina Južnič, Stanislav. Books about Karst and subterranean in Auersperg’s »prince’s« library in Ljubljana. – Acta Carsologica 2007 št. 2 str. 305-314. – Z opisom knjig. Logar, Mateja. Novosti 2006 – 2007 : pregled pomembnih objav na področju infekcijskih bolezni 2006/2007. – Infektološki simpozij (2007 ; Ljubljana). Novosti ; Okužbe, ki potrebujejo kirurško zdravljenje. 2007 str 51-62. Naravoslovnotehniška fakulteta (Ljubljana). Poročilo o dosežkih Naravoslovno-tehniške fakultete v letu 2006. – Ljubljana : Naravoslovnotehniška fakulteta, 2007. – 223 str. – Bibliografije pri poročilih o delu posameznih oddelkov. Nidorfer, Mirko. Študijska gradiva Živilske šole, Višje strokovne šole Maribor v študijskem letu 2006/2007. – Živilstvo in prehrana danes in jutri 6. 2007 str. 208-211. Objave. – Življenje teče : letno poročilo transfuzijske službe za leto 2006. 2007 str. 28-31. Publications. – Life flows : 2005 annual report of the blood transfusion service in Slovenije. 2006 str. 20-23. References and additions to the lichenological bibliography of Slovenia. – Mayrhofer, Helmut: Additions and corrections to the catalogue of the lichenized and lichenucolous fungi of Slovenia I. – 2006 št. 47/1 str. 226-229. Strokovna literatura. Iz revij. – Strojniški vestnik 2007 št. 2 str. 151-153. Šalehar, Andrej. Prispevki k bibliografiji zgodovinskih virov o slovenskih lokalnih (avtohtonih in tradicionalnih) pasmah do let 1945 : stanje 2007. – Rodica : Oddelek za zootehniko, 2007. – 65 str. Založništvo Bukla : brezplačna revija o dobrih knjigah. – Ljubljana : UMco, 2007. Letnik, št. 1-24. Druge knjige založbe VED. – Vrhovec, Iztok. Prevare. 2007 str. [134-143]. – Podobno tudi v drugih knjigah iste založbe 152 Hočevar, M. Slovenske bibliografije v letu v letu 2007 The 15 [Fifteen] tastes of Rokus. – Ljubljana : Rokus Klett, 2006. – 68 str. – Predstavitev založbe Rokus, dodani so kulinarični recepti *Gregor Svetec, Diana, Klementina Možina. – Univerza (Ljubljana). Katalog publikacij : 2004-2006. – V Ljubljani : Univerza, 2006. – 285 str. Ideja : strokovno informativni časopis. – Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 2007. – Št. 1 – št 2. *Iz založbe Oddelka za tekstilstvo. – Naravoslovnotehniška fakulteta (Ljubljana). Oddelek za tekstilstvo. Zbornik ob 50-letnici Oddelka za tekstilstvo in 10. letnici študija grafike. 2006 str. 50-54. Knjige Društva Apokalipsa. – Brković, Balša. Privatna galerija. 2006 str. [230-236]. Knjige krožka Virgil Šček = Pubblicazioni del Circolo Virgil Šček. – Berdon, Andrej. La reppresentanza politica degli Sloveni in Italia. 2006 str. 299-302. *Modrijan. – Ljubljana : Modrijan založba, 2006. – Št. 1 (november) Modrijan. – Ljubljana : Modrijan založba, 2007. – Št. 1 (april) – št. 3 (december). Publicistična dejavnost ACS [Andragoški center Slovenije]. – 15 let ACS. 2007 str. 79-89. *Publikacije Inštituta za zgodovine cerkve. – Benedik, Marko. Dokumenti p. Antona Prešerna D. J. o škofu Antonu Vovku. 2005 str. [351-353]. Rokusnih 15. – Ljubljana : Rokus, 2006. – 68 str. – Predstavitev založbe Rokus, dodani so kulinarični recepti Slovenski center Oxford : revija za šole, knjižnice in knjigarne – Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007. – Št. 4 – št. 6. Svet knjige. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007. – Št. 1 – št. 4. Verbinc, Helena. Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2006 (z dodatkom za leti 2004 in 2005). – Letopis Slovenske akademija znanosti in umetnosti 2006 2007 št. 57 str. 211-217. Tominc, Ana, Vida Rožac Darovec. Založba Annales – poročilo za leto 2006. – Glasnik ZRS Koper 2007 št. 1/2 str. 109-128. – Vsebina: Seznam izdanih del v založbi Annales v letu 2006 ; Pregled dela v založbi Annales v letu 2006. Zágorski-Csuka, Judit. A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó- és könyvtártörténet 1945-től 2004-ig. – Lendva : Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 2007. – 478 str. – O kulturi in založništvu. Znanstvene monografije »Upravna misel«. – Fakulteta za upravo (Ljubljana). Fakulteta za upravo : 50 let. Ljubljana 2007 str. 72-75. 153 Knjižnica 52(2008)1, 147-169 Umetnost. Arhitektura. Urbanizem. Gledališče. Glasba. Šport *Bagarič, Alenka. Tiski neapeljskih vilanel za tri in štiri glasove. – De musica disserenda 2006 št. 1 str. 92-100. – Priloga k članku: Neapeljska vilanela: odraz upora ali zabave? *Bajt, Drago. Seznam pomembnih prevodov ruske moderne književnosti. – Prevajanje besedil iz prve polovice 20 stoletja = Translation from the first half of 20th century. 2006 str. 32-45. Bibliografija/Bibliography. – Kracina, Damijan, Vladimir Leben. Galapagos. 2007. – Str. [15]. *Bibliografija o odpravah na Makalu 1972 in 1975. – Kunaver, Aleš. Makalu. 2006 str. 171-173. *Bibliografija slovenske telesne kulture v Italiji. – Rupel, Aldo. Šport in narodna identiteta Slovencev v Italiji. 2006 str. 51-54. Božeglav-Japelj, Majda. Bibliografija. – Mednarodni slikarski ex-tempore Piran = Ex-tempore internazionale di pittura Pirano : 1966-2006. 2007 str. 143-150. *Cigoj Krstulović, Nataša. Samospevi v izdajah založbe Glasbena Matica (1872-1914). – De musica disserenda 2006 št. 1 str. 22-24. – Kot priloga 1 k članku: Samospev v glasbeni kulturi druge polovice 19. stoletja na Slovenskem; prispevek k zgodovini percepcije. Dela Janka Araha na golfskem področju. – Arah, Janko. Iz sveta golfa. 1, Vrste golfskih iger in pravila o gibanju žogice. 2007 str. 124-130. Dela Janka Araha na golfskem področju. – Arah, Janko. Iz sveta golfa. 2, Števna kartica in opravila o olajšavah (20. do 24. golfsko pravilo). 2007 str. 145-152. *Frelih, Darja. Glasbeni rokopisi v knjižnici Frančiškanskega samostana v Ljubljani. – De musica diserrenda 2005, št.1/2 str. 67-72. – V okviru članka: Glasba 18. in 19. stoletja v ohranjenih rokopisih ljubljanskih frančiškanov. *Gobec, Mitja. Izbrana dela slovenskih skladateljev. Katalog skladb od št. 1 (1973) do št. 41 (2003). – Naši zbori 2004 št. 3 str. 1-42 str. – Vsebina: Abecedno kazalo po avtorjih skladb ; Abecedno bibliografsko kazalo po naslovih skladb in člankov. *Höfler, Janez. Izbrana bibliografija raziskovalcev umetnostne preteklosti Dalmacije s Filozofske fakultete v Ljubljani. – Med srednjo Evropo in Sredozemljem : Vojetov zbornik. 2006 str. 654-658. – Bibliografija vključena v prispevek. *Izbrana bibliografija = Selected bibliography. – Neue Slowenische Kunst. Irwin. Svoji k svojim = Like to like. 2006 str. [2]. 154 Hočevar, M. Slovenske bibliografije v letu v letu 2007 Izbrana stripografija. – Sitar, Iztok. Zgodovina slovenskega stropa : 1927-2007. 2007 str. 150-158. – Popis stripov urejen po avtorjih. Ješečnik, Simona. Bibliografija knjig, serijskih publikacij in člankov v sezoni 2005/2006. – Slovenski gledališki letopis 2005/2006. 2007 str. 269-319. *Kokole, Metoda. Italian dance manuals (1581-1630). – De musica disserenda 2006 št. 2 str. 97. – Priloga k članku: The dances of Posch’s collection Musicalische Ehrenfreudt as functional music. Krapež, Mateja. Umetnostnozgodovinska bibliografija za leto 2005. Umetnost do leta 1900. – Umetnostna kronika 2007 št. 16 str. 7-36. – Kazali. *Križnar, Franc. Repertoar samospeva na Slovenskem ali/in slovenskega samospeva 19. stol. v fonoteki-ali arhivu Radia Slovenija in njegovi izvajalci. – Muzikološki zbornik 2006 št. 2 str. 111-155. *Moličnik, Simona. Notni arhiv Novih akordov ; Skladbe objavljene v Novih Akordih od I. do VIII. letnika (1901-1909) ; Prispevki v glasbeno-knjižni prilogi Novih akordov od IX. Do XIII. Letnika (1910-1914) ; Skladbe, objavljene v Novih akordih od IX. Do XIII. Letnika (1910-1914). – Moličnik Šivic, Simona. »Ali slišite? Glasbena zora! Drami se!«. 2006 str. 148-226. O glasbeni šoli Koper so pisali —. – Glasbena šola (Koper). Zbornik za leto 2005/ 2006. 2007 str.82-85. Rogelj, Tea. [T. R.]. Gospoda Glembajevi na slovenskih poklicnih odrih. – Gledališki list SNG Nova Gorica 2006/07 str. 28. Rogina, Bojana. Izbrana bibliografija = Ausgewählte Bibliographie = Selected Bibliography. – OHO. 2007 str. 156-167. – Urejena kronološko. Schnitzler v slovenskih gledališčih in na radiu. – Gledališki list SNG Drama 2006/ 07 št. 2 str. 36. Selected bibliography 2000-2006. – P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti (Ljubljana). The best is yet to come. 2007 str. [189]. *Suhodolčan-Dolenc, Marija. Bibliografija Moškega pevskega zbora Vres Prevalje. – Moški pevski zbor Vres Prevalje. 2006 str. 24-31. *Škrjanc, Radovan. Prispevek k poznavanju repertoarja starejših muzikalij cerkvene glasbe v Sloveniji. – De musica disserenda 2005 št. 1/2 str. 156-164. – Priloga v okviru prvega dela članka. *Škulj, Edo. Musica sacra sloveniaca. – Ljubljana : Slovenski komorni zbor, 2004. – 195 str.- Vsebina: I. Predstavitev plošč; II. Predstavitev skladateljev; III. Predstavitev izvajalcev: IV. Predstavitev orgel; V. Razvoj slovenske cerkvene glasbe; VI. Bogoslužna vsebina pesmi; VII. Abecedni pregled skladb; VII. Abecedni pregled skladateljev. Kazala. *Zapisali so —. – Glasbena šola (Koper). Zbornik za leto 2004/2005. 2006 str. 93-95. 155 Knjižnica 52(2008)1, 147-169 Zgonik, Nadja. Založniška dejavnost 2002-2007 = Publishing at ALUO 2002-2007. – Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. Letna razstava (2007 ; Ljubljana). Letna razstava ALUO UL 2007. 2007 str. 52. Jezikoslovje. Književnost *Ilc, Iztok. Prisotnost japonske književnosti na slovenskem – pregled naslovov. – Azijske in afriške študije 2006 št. 4 str.61-69. *Namig za osnovna branja literarnega ustvarjalca. – Pevec, Zoran. Kako narediti pesem. 2006 str. 101-109. Popovičevi viri = Von Popowitsch verwendete Quellen. – Popovič, Janez Sigismund Valentin. Glossarium vindicum : osnutek slovenskega slovarja iz druge polovice 18. stoletja = Entwurf eines slowenischen Wörterbuchs aus der zweiten Hälfte des 18. Jahrhunderts. 2007 str. 73-84. Osebne bibliografije *ABDESSEMED, ADEL Publikacije / Publications ; Besedila / Texts ; Članki / Press. – Abdessemed, Adel. Vsak svoje strani, enaka usoda. 2006 str. [8, 9]. *BADIOU, ALAIN, 1937- Izbrana bibliografija knjižnih del Alaina Badiouja. – Badiou, Alain, 1937-. Pogoji. 2006 str. 372-373. *BARAGA, FRIDERIK IRENEJ Seznam razstavljenih biografij in knjig o Baragu ; Posamezni prispevki s simpozijev. – Baraga, France. Baragovi biografi in baragoslovci. 2005 str. 66-73. *BATIČ, STOJAN Izbor iz bibliografije = Selected bibliography. – Batič, Stojan. Stojan Batič, akademski kipar. 2005 str. 60-66. – Urejena kronološko. *BENČIČ, BORIS Božeglav-Japelj, Majda: Bibliografija. – Benčič, Boris. Boris Benčič : (1957-2002). 2006 str. 111-113. BERČIČ, BRANKO Hočevar, Matjaž. Dr. Branko Berčič: osebna bibliografija. – Knjižnica 2007 št. 3/4 str. 243-280. 156 Hočevar, M. Slovenske bibliografije v letu v letu 2007 BERGAMO, MARIJA Krstulović, Zoran. Bibliografija Marije Bergamo. – Muzikološki zbornik 2007 št. 2 str. 399-456. – Imensko kazalo. BERNANOS, GEORGES gl. MONTHERLANT, HENRY DE BERNIK, FRANCE Grum, Martin. Bibliografija Franceta Bernika : 1950-2007. – Ob osemdesetletnici Franceta Bernika. 2007 str. 97-168. – Imensko kazalo. *BITENC, JANEZ Levec, Sabina. Izbrana bibliografija Janeza Bitenca. – Knjižnica Šiška (Ljubljana). Pod Šmarno goro imamo šest knjižnic —. 2006 str. 137-152. BONNEFOY, YVES Najpomembnejša dela. – Bonnefoy, Yves. Ukrivljene deske. 2007 str. 122-124. BRECHT, BERTOLT Voglar, Dušan. V nekaj letnicah. – Brecht, Bertolt. 2007 str. 107-121. – O avtorjevem delu med besedilom. *BRINKMANN, ROLF DIETER Bibliografija. – Brinkmann, Rolf Dieter. Mrtev skunk. 2006 str. [94]. BRVAR, ANDREJ Hočevar, Matjaž. Bibliografija Andreja Brvarja. – Brvar, Andrej. Retrospektiva. 2007 str. 258-278. CERAR, VASJA Pogačar, Tanja. Vasja Cerar (1959-2006). – Otrok in knjiga 2006 št. 66 str. 67-68. – Vsebuje naslove njegovih prevodov za mlade. *CEVC, ANICA Krapež, Mateja. Anica Cevc – osebna bibliografija za obdobje 1951-2006. – Vis imaginis. 2006 str. 81-97. CLOWES, DANIEL Daniel Clowes. – Clowes, Daniel. Svet duhov. 2007 ovoj. *ČOH, ZVONKO Koršič, Petra. Izbrana bibliografija. – Čoh, Zvonko. Zvonko Čoh : pregledna razstava ilustracij. 2006 str. 9-10. – Povzeto po Albumu slovenskih ilustratorjev 2005. ČOKL, MATIN Božič, Maja. Čoklova stoletna obhodnjica : bibliografija [izbor]. – Gozdarski vestnik 2007 št. 7/8 str. 303. CREME, BENJAMIN V slovenščino prevedene knjige Benjamina Crema ; Druge knjige Benjamina Crema ; Knjige drugih avtorjev. – Creme, Benjamin. Nauk večne modrosti. 2007 str. 59-65. 157 Knjižnica 52(2008)1, 147-169 ČUK, MARIJ Biobibliografija. – Čuk, Marij. Zibelka neba in dna. 2007 str. 60-61. DEKLEVA, MILAN Kos, Matevž. Biografija in bibliografija Milana Dekleve = Milan Dekleva’s bio-bibliography. – Slepa pegica časa = Blind spot of time. 2007 str. 160-165. – Vzporedno slov. in angl. besedilo. Hočevar, Matjaž. Bibliografija Milana Dekleve. – Dekleva, Milan. Sledi božjih šapic. 2007 str. 231-255. DESCARTES, RENÉ Izbrana bibliografija. – Descartes, René. Razprava o metodi. 2007 str. [183]-192. – Vsebina. I. Pomembnejše izdaje Descartesovih zbranih del in Razprave o metodi II. Slovenski prevodi Descartesovih del III. Biografije IV. Literatura o Razpravi o metodi V. Druge študije, interpretacije in zborniki VI. Druga literatura. *DOBNIK, IVAN [Bio-bibliografska notica] = Note bio-bibliographique. – Dobnik, Ivan. Rapsodie dans un hiver froid = Rapsodija v mrzli zimi. 2006 str. 46, 92. DOLENC, JANEZ, 1926- Kavčič, Polonca. Biografija in bibliografija Janeza Dolenca. – Slovenstvena folkloristika 2007 št. 1 str. 66-76. ERJAVEC, JOŽE Moja dela. – Erjavec, Jože. Bil sem zraven. 2007. – Vsebina: Projekti ; Študije ; Referati in časopisni članki ; Recenzija. FERFILA, BOGOMIL Monografije - Bogomil Ferfila. – Ferfila, Bogomil. Svet na dlani, Knj. 1, del 2. 2007 str. 950-952. FUENTES, CARLOS Terseglav, Jernej. Carlos Fuentes v slovenščini. – Fuentes, Carlos. Aura. 2007 str. [61-62]. GARCÍA LORCA, FEDERICO Pregelj, Barbara. V nekaj letnicah. – García Lorca, Federico. Ciganski romansero. 2007 str. 103-110. – O avtorjevem delu med besedilom. *GERLOVIČ, ALENKA Izbrani viri. – Gerlovič, Alenka. Akvareli Alenke Gerlovič. 2006 str. 21. GOSCINNY, RENÉ Bibliografija. – Goscinny, René. Nikec je najboljši. 2007 str. 131-132. GRAD, KAREL Ogorelec, Bojan. Karel Grad : pomembnejša bibliografija. – Geologija 2007 št. 1 str. 7. – V okviru prispevka V spomin Karlu Gradu. 158 Hočevar, M. Slovenske bibliografije v letu v letu 2007 GRADNIK, ALOJZ Toroš, Ana. Gradnikove pesniške zbirke doma in v tujini. – Jezik in slovstvo 2007 št. 1 str. 82. – V okviru prispevka Izbori Gradnikove lirike doma in v tujini. GROJUP, JOŽE Izbrana bibliografija. – Gorjup, Jože. Neizživeto hrepenenje. 2007 str. 83-85. GUÉGUEN, DANIEL. Bibliografija Daniela Guéguena. – Guéguen, Daniel. Evropsko lobiranje. 2007 str. [142]. HARTMAN, MILKA Bibliografija in literatura ; Seznam virov. – Hartman, Milka. Težka je moja misel od spominov. 2007 str. 152-158. Bibliographie und Textnachweise ; Quellenverzeichnis. – Harman, Milka. Der Frost verspinnt die Beete mir mit feinen Netzen. 2007 str. 154-159. – Prevod dela: Težka je moja misel od spominov. HERMAN, ANTON Bibliografija. – Herman, Anton. Anton Herman : dela 1977-2007. 2007 str. [15]. *HROVAT, LADISLAV Bibliografija p. Ladislava Hrovata – kronološka razvrstitev ; Bibliografija p. Ladislava Hrovata – razdelitev po področjih. – Hriberšek, Matej. Življenje in delo p. Ladislava Hrovata. 2006 str. 251-263. Popis zapuščine p. Ladislava Hrovata, ki jo hrani frančiškanski samostan Novo mesto. – Hriberšek, Matej. Življenje in delo p. Ladislava Hrovata. 2006 str. 270-289. *JAZBEC, MILAN Avtorjeva bibliografija. – Jazbec, Milan. Slovenec v Beogradu. 2006 str. 158. JEJČIČ, DANILO Jejčič, Danilo: Bibliografija. – Jejčič, Danilo: Alfa in omega. 2007 str. [20]. JELNIKAR, JANKO Obseg opusa, razstave, zbirke, bibliografski podatki in katalogi del. – Jelnikar, Janko. Osamosvojene podob =Emancipated images. 2007 str. 114-121. *JEVREMOVIĆ, PETAR Izbrana bibliografija ; Objavljena dela v slovenščini. – Jevremović, Petar. Psihoanaliza, hermenevtika, cerkveni očetje. 2006 str. 6. KIDRIČ, FRANCE Dolinar, Darko. Izbrane objave Franceta Kidriča o slovenski reformaciji. – Stati in obstati 2006 št.3/4 str. 265-266. – V okviru prispevka France Kidrič 1880-1950 (Portreti). 159 Knjižnica 52(2008)1, 147-169 KLASINC, ROMAN Izbrana bibliografija. – Dr. Roman Klasinc. 2007 str. 147-157. KLEIST, HEINRICH VON Grum, Martin, Katarina Kocijančič. Heinrich von Kleist pri Slovencih : bibliografija. – Kleist, Heinrich von. Katica iz Heilbronna ; Princ Homburški. 2007 str. 193-208. KLEMENČIČ, MILAN Marinkovska, Maja. Izbor iz bibliografije. – Klemenčič, Milan. Milan Klemenčič 1875-1957. 2007 str. 28. KLOPČIČ, VERA Izbor del o Romih iz osebne bibliografije v sistemu COBISS. – Klopčič, Vera. Položaj Romov v Sloveniji. 2007 str. 172-179. Izbor osebne bibliografije v sistemu COBISS. – Klopčič, Vera. Mendarodnopravne razsežnosti pravnega varstva manjšin v Sloveniji. – Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja. 2006 str. 208-217. KOLAR, MARJAN [Bibliografija]. – Kolar, Marjan. Robinzonova zastava. 2005 ovoj. KOKOLE, JOŽE Hočevar, Matjaž. Mag. Jože Kokole: osebna bibliografija. – Knjižnica 2007 št. 1 str. 175-191. KOLPING, ADOLF Pregled knjig o Kolpingu in Kolpingovi ustanovi v slovenskem jeziku. – Kolping, Adolf. Na veri temelji življenje. 2007 str. 84. KONCILIJA, RUDI Msgr. Dr. Rudi Koncilija je doslej objavil naslednje samostojne publikacije. – Koncilija, Rudi. Slovenci – praprebivalci v srcu Evrope. 2007 str. 15. KOROŠEC, PAOLA Dular, Anja, Barbara Rogač. Bibliografija Paole Korošec. – Arheološki vestnik 2007 št. 58 str. 446-449. KOSEC, MILENA Izbrana bibliografija = Selected bibliography. – Državica Ptičjestrašilna Milene Kosec. 2007 str. 173. KOŠIR, ŽIVKO Dr. Živko Košir : 80 letnik : bibliografija. – Gozdarski vestnik 2007 št. 9 str. 363-364. *KOTNIK, BERTRAND Bibliografija p. Bertranda Kotnika. – Baraga, France. Baragovi biografi in baragoslovci. 2005 str. 74-79. 160 Hočevar, M. Slovenske bibliografije v letu v letu 2007 KOVAČ, POLONCA, 1973- Mahkota, Breda, Darja Lavrenčič Vrabec. Bibliografija knjižnih izdaj. – Kovač, Polonca. Zverinice od A do Ž. 2007 str. 313-317. *KREK, GREGOR Samec, Drago. Krekova bibliografija. – GREGOR Krek. 2006 str. 244-256. – V okviru članka: Samec, Drago: Gregor Krek : z bibliografijo po njegovih stopinjah. KUMER, ZMAGA Knjižne objave Zmage Kumer. – Folklornik 2006 str. 138-140. *LAMPE, FRANČIŠEK Samec, Drago. V bibliografijo vpeto delo dr. Frančiška Lampeta. – Tominšek Perovšek, Mateja. Frančišek Lampe : zmerno z ljubeznijo. 2006 str. 209-302. – Z uvodom. LENASSI, JANEZ Bibliografija. – Lenassi, Janez. Janez Lenassi. 2007 str. 48-57. – Za obdobje od 1988 dalje. LINDGREN, ASTRID Mahkota, Breda, Darja Lavrenčič Vrabec. Bibliografija slovenskih prevodov Astrid Lindgren : po kronologiji izdaj, z navedbo ponatisov. – Slovenska šesterica Astrid Lindgren. 2007 str. 18-23. Mlakar, Ida, Darja Lavrenčič Vrabec, Vojko Zadravec, Tilka Jamnik. Druge pojavitve junakov Astrid Lindgren na Slovenskem. – Slovenska šesterica Astrid Lindgren. 2007 str. 24-42. Knjižni opus. – Marinšek, Marjan. Zvezda Astrid. 2007 str. 270-277. Bibliografija slovenskih prevodov. – Marinšek, Marjan. Zvezda Astrid. 2007 str. 377-379. LUCKMANN, THOMAS Bahovec, Igor. Izbor iz bibliografije Thomasa Luckmanna. – Luckmann, Thomas. Družba, komunikacija, smisel, transcendenca, 2007 str. 443-457. MAČEK, JOŽE Pregled objav s področja fitomedicine in agrarne zgodovine. – Acta agriculturae Slovenica 2007 št. 2 str. 311-516. *MAISTER, RUDOLF Gobec, Mitja. Uglasbitve besedil Rudolfa Maistra (1874-1934). – Naši zbori 2004 št. 1/2 str. 64-65. MASTNAK, TOMAŽ Tomaž Mastnak: bibliografija. – Mastnak, Tomaž. Evropa: istorija političkog pojma. 2007 str. 145-150. 161 Knjižnica 52(2008)1, 147-169 MERKU, PAVLE Furlan, Metka. Jezikoslovna bibliografija Pavleta Merkuja : ob osemdesetletnici. – Jezikoslovni zapiski (Merkujev zbornik) 2007 št. 1/2 str. 13-22. Pavle Merků : catalogo delle opere = katalog skladb = systematisches Werkverzeichnis. – Udine : Pizzicato Edizioni Musicali ; Adliswil : Pizzicato Verlag Helvetia,, cop. 2007. – 39 str. MERMOLJA, ACE Biobibliografija. – Mermolja, Ace. To ni zame. 2007 str. 75-77. MESSNER, JANKO Bibliografija = Bibliographie. – Messner, Janko: Politična pesem – Grda pesem? = Politisch Lied – ein garstig Lied? 2007 str. 40-46. MIKLOŠIČ, FRANC Snoj, Marko. Bibliografi e Franc Miklošič-it = Bibliographie von Franc Miklošič. – Miklošič, Franc: Gjurmime shqiptare = Albanische Forschungen. 2007 str. 491-501. *MILIČ, JOLKA Milič, Jolka. O svojem delu. – Literatura v večkulturnem položaju in ustvarjalno delo Jolke Milič. 2006 str. 120-122. *MILLER, WILLIAM IAN Izbrana bibliografija Williama Iana Millerja. – Miller, William Ian. Anatomija gnusa. 2006 str. 391. MONTHERLANT, HENRY DE Grum, Martin, Katarina Kocijančič. Henry de Montherlant in Georges Bernanos pri Slovencih : bibliografija s poročilom o uprizarjanju. – Trpljenje in upanje : dve drami. 2007 str. 171-189. MRAK, IVAN Bibliografija Kermaunerjevih ostalih spisov o Ivanu Mraku. – Kermauner, Taras. Drama (maša?) Ivana Mraka. 2007 ovoj. OCEPEK, MIKLAVŽ Bibliografija Miklavža Ocepka. – Ocepek, Miklavž. Zapuščeni svet. 2007 str. 505-509. OCVIRK, TONE Clemenz, Majda. Bibliografija. – Smolej, Tone, Majda Stanovnik. Anton Ocvirk. 2007 str. 219-241. OELTJEN, JAN Literatura = Literaturverzeichnis. – Oeltjen, jan. Leta potovanj 1904-1930. 2007 str. 185-188. OJNIK, STANKO Bibliografija. – Ojnikov zbornik. Cerkev in država. Zbornik III/2. 2007 str. XI-XIX. 162 Hočevar, M. Slovenske bibliografije v letu v letu 2007 OMAN, VALENTIN Bibliographie. – Oman, Valentin. Oman. 2007 str. 176. *PAHOR, RADIVOJ Iz bibliografije. – Pahor, Radivoj. Endemični diskurz. 2006 ovoj. PARTLJIČ, TONE Partljičeva dramatika (uprizoritve). – Partljič, Tone. Za nacionalni interes. 2007 ovoj. PAVLOVIĆ, MIODRAG Bibliografija Miodraga Pavlovića. – Pavlović, Miodrag. Rajski izreki in druge pesmi. 2007 str. 157-159. PETAN, ŽARKO Uprizorjene gledališke igre (izbor) ; Režije v SNG Drama Ljubljana. – Gledališki list SNG Drama 2006/07 št. 13 str. 29. PIRC, BOJAN Bibliografija. – Zupanič Slavec, Zvonka. Javno zdravstvo 20. stoletja in njegov soustvarjalec dr. Bojan Pirc. 2007 str. 275-282. – Anotirana bibliografija in Pregled Pirčeve bibliografije. PLEČNIK, JOŽE Izbrana bibliografija. – Hrausky, Andrej, Janez Koželj, Damjan Prelovšek. Jože Plečnik : Dunaj, Praga, Ljubljana. 2006 str. 224-227. Izbrana bibliografija. – Hrausky, Andrej, Janez Koželj, Damjan Prelovšek. Jože Plečnik : Dunaj, Praga, Ljubljana. 2007 str. 224-227. POGAČAR, TADEJ Selected writings by Tadej Pogačar. – P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti (Ljubljana). The best is yet to come. 2007 str. [190]. PRAP, LILA Haramija, Dragica. Bibliografija Lile Prap. – Jezik in slovstvo 2007 št. 6 str. 63-64. – V okviru članka Otroška književnost Lile Prap (Lilijana Praprotnik Zupančič). PREGARC, ALEKSIJ Bibliografija Aleksija Pregarca. – Pregarc, Aleksij. (Ne) všečne podrobnosti. 2007 str. 171-172. PREŠEREN, FRANCE Kristan, Samo. Prešeren med 1970 in 2005 : (bibliografija). – Ljubljana : S. Kristan, 2007. – 231 str. – Specialistična naloga. *PROSENC, NATAŠA Izbrana bibliografija = Selected bibliography. – Prosenc, Nataša. Križišče. 2005 str. [45-46]. 163 Knjižnica 52(2008)1, 147-169 PUHAR, JANEZ Katalog Puharjevih del. – Robežnik, Nataša. Janez Puhar, izumitelj fotografije na steklo. 2007 str. 20-31. RADINJA, DARKO Knez Račič, Ida, Barbara Lampič. Predstavitev znanstvenega, strokovnega in pedagoškega dela profesorja Darka Radinje. – Dela 2007 št. 28 str. 400-412. - Dostopno tudi na: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/Publikacije/Dela/ files/Dela_28/28_lampic.pdf RAMOVŠ, MIRKO Kunej, Rebeka. Bibliografija Mirka Ramovša. – Folklornik 2007 str. 127-129. RAVNIKAR, EDVARD Bibliografija. – Košir, Fedja. Edvard Ravnikar kot arhitekturni teoretik. 2006 str. 149-162. Bibliografija Edvarda Ravnikarja. – Ravnikar Edvard. Umetnost in arhitektura. 2007 str. 272-276. *REPIČ, ANTON HIJACINT, 1863-1918 Popis Repičevih člankov v Cvetju. – Korošak, Bruno. Anton Hijacint Repič. 2006 str. 52-58. RIJAVEC, ANDREJ Krstulović, Zoran. Bibliografija Andreja Rijavca. – Muzikološki zbornik 2007 št. 1 str. 217-270. – Imensko kazalo. *ROGER, brat, 1915-2005 Knjige brata Rogerja. Taizéjske izdaje v slovenščini. – Odločitev za ljubezen : brat Roger iz Taizéja, 1915-2005. 2006 str. 138-139. *RUDOLF, FRANČEK Doslej je objavil. – Rudolf, Franček. Tolmun na dnu reke. 2006 ovoj. RUGELJ, SAMO Nekatere pomembnejše objave. – Rugelj, Samo. Stranpota slovenskega filma. 2007 str. 343-348. *RUŽIČ, ERNEST Ernest Ružič. – Ružič, Ernest. Pesem črnih mask. 2006 ovoj. *SAJKO, ROSANDA Režije, bibliografija, nagrade Rosande Sajko. – Sajko Rosanda. Poetičnost zvoka. 2006 str. 160-175. SAMEC, RAFAEL Bibliografija. – Samec, Rafael. Rafael Samec. 2007 str. 323-325. SEMPÉ, JEAN-JACQUES Bibliografija. – Goscinny, René. Nikec je najboljši. 2007 str. 134. 164 Hočevar, M. Slovenske bibliografije v letu v letu 2007 SIMČIČ, ZORKO [Bibliografija]. – Simčič, Zorko. Ob žerjavici in ognju. 2007 ovoj. SIVEC, IVAN Sivčeva bibliografija. – Sivec, Ivan. Prvi kranjski ropar. 2007 str. 153-157. Tu je jedilnik še vseh drugih Sivčevih knjig. – Sivec, Ivan. Sol življenja. 2007 str. [176-182]. Sivčeve knjige za najmlajše ; Sivčeve knjige za mladino ; Sivčeve knjige za odrasle. – Sivec, Ivan. Slovenska pravljica Maksima Gasparija. Knj. 1. Povest o Gasparijevem življenju ter dokumentarno gradivo. 2007 str. 157-163. Bibliografija avtorja. – Sivec, Ivan. Kjer lastovke gnezdijo. 2007 str. 109-112. Sivčeve knjige. – Sivec, Ivan. Jutri bom umrl. 2007 str. 189.192. Sivčeve knjige. – Sivec, Ivan. Kamen nad gladino. 2007 str. 201-206. Sivčeva bibliografija. – Sivec, Ivan. Prvi kranjski ropar. 2007 str. 153-157. [Sivčeva bibliografija]. – Sivec, Ivan. Kjer lastovke gnezdijo. 2007 str. 107-112. – Vsebina: Nagrajena besedila, priznanja in nagrajene skladbe s Sivčevimi besedili ; Ivan Sivec je pobudnik oz. scenarist tudi za mnoge prireditve in oddaje ; Sivec kot pisatelj ; Sivčeve knjige za najmlajše ; Sivčeve knjige za mladino ; Sivčeve knjige za odrasle. Tu je jedilnik še vseh drugih Sivčevih knjig. – Sivec, Ivan. Kako sem postal slaven. 2007 str. 178-184. Sivčeve knjige. – Sivec, Ivan. Pika in hišni robot XY-13. 2007 str. 147-153. O pisatelju. – Sivec, Ivan. Kraljica Slovencev : povest o brezjanski Mariji Pomagaj. 2007 str. 259-267. SLAVIČ, MATIJA Kuzmič, Franc. Bibliografija Matije Slaviča. – Zbornik soboškega muzeja 2007 št. 9/10 str. 269-280. SMEJ, JOŽEF Bibliografija dr. Jožeta Smeja. – Sobočan, Drago. Ob 85. življenjskem miljniku škofa dr. Jožeta Smeja. 2007str. 752-789. – Ilustr. z naslovnicami monografij. *SONTAG, SUSAN Prevodi Susan Sontag v slovenski jezik. – Sontag, Susan. Pogled na bolečino drugega. 2006 str. 137-[138]. SPACAL, LOJZE Jazbec, Tina. Bibliografija. – Mirošič, Drago. Lojze Spacal : življenjepis in bibliografija. 2007 str. 38-42. STANONIK, MARIJA Pajsar, Breda. Žirovska bibliografija prof. dr. Marije Stanonik. – Stanonik, Marija. Žiri na meji. 2007 str. 143-147. STEGENŠEK, AVGUŠTIN Murovec, Barbara. Bibliografija Avguština Stegenška. – Studia Historica Slovenica 2007 št. 3/4 str. 927-944. 165 Knjižnica 52(2008)1, 147-169 *STURM-SCHNABL, KATJA Katja Sturm-Schnabl : Bibliografie : zum siebzigsten Geburtstag = bibliografija : ob sedemdesetletnici rojstva. – Na Dunaju : Klub slovenskih študentk in študentov, 2006. – 43 str. SUHY, BRANKO Monografije in katalogi retrospektivnih razstav = Moographs and catalogues of retrospective exhibitions – Suhy, Branko. Branko Suhy : v čast mojemu očetu. 2007 str. 390-394. ŠABEC, SREČKO Skoberne, Marta: Šabčeva dela. – Skoberne, Marta, Srečko Šabec, mlekarski strokovnjak in učitelj. 2007 str. 43-48. – S slikami nasl. str. ŠEBETIČ, ROZINA Bibliografija. – Šebetič, Rozina. Slikarski svet Rozine Šebetič. 2007 str. 16-18. ŠIPEK, MITJA Suhodolčan-Dolenc, Marija. Bibliografija Mitje Šipka. – Šipek, Mitja. Pesem in jeklo. 2007 str.236-280. – Tudi v separatnem odtisu. – Vsebuje Imensko kazalo. *ŠTOK-VOJSKA, NELDA Knjige Nelde Štok-Vojska. – Štok-Vojska, Nelda. Zakaj je morje slano. 2006 str. [128-129]. ŠTRUKELJ, MIHA Selected bibliography. – Štrukelj, Miha. Miha Štrukelj. 2007 2 str. na koncu prilog *TAUFER, VENO Bibliografija : (izbor pomembnejših objav). – Taufer, Veno. Veno Taufer. 2005 str. 54-58. *TAVANO, SERGIO Brecelj, Marijan. Bibliografija objav univ. prof. dr. Sergia Tavana. – Goriški letnik 2003-2004 2005 št. 31/32 str. 211-262. TERŽAN, BIBA Akad. red. prof. dr. Biba Teržan : bibliografija = Bibliographie. – Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan. 2007 str. [17]-25. Seznam magistrskih del in doktorskih disertacij nastalih pod mentorstvom dr. Bibe Teržan = Verzeichnis der von dr. Biba Teržan betreuten Magisterarbeiten und Dissertationen. 2007 str. [27]-29. *TOBIAS, FRANC Franc Tobias. – Tobias, Franc. Ugledni Boč. 2005 str. [104]. 166 Hočevar, M. Slovenske bibliografije v letu v letu 2007 TOPORIŠIČ, JOŽE Sollner Perdih, Anka. Bibliografija akademika prof. dr. Jožeta Toporišiča (1996-2006). – Slavistična revija 2007 št. 1/2 str. [419]-440. – Nadaljevanje bibliografije iz Slavistične revije 1996 št. 4. *TROBIŠ, SMILJAN O avtorju. – Trobiš, Smiljan. Beli krog. 2006 str. 61-63. TRSTENJAK, ANTON Ramovš, Jože. Življenje in delo Antona Trstenjaka. – Anton Trstenjak. 2007 str. 21-43. – Bibliografija v članku na str. 34-42. TUTTA, KLAVDIJ Diplomske in seminarske naloge o Klavdiju Tutti ; Filmski in RTV prispevki ; Knjige, katalogi ; Grafične mape ; Internet galerije. – Tutta, Klavdij. Po poti mediteranskih metamorfoz. 2007 str. 142. *UKMAR, VILKO Krstulović, Zoran. Seznam objavljenih del skladatelja Vilka Ukmarja. – Vilko Ukmar 1905-1991. 2006 str. 131-175. – Vsebina: Kazalo naslovov in začetkov besedil, Kazalo pesnikov, prevajalcev in prirediteljev besedil, Kazalo zasedb in glasbenih zvrsti. VIDMAR, JANJA Haramija, Dragica. Mladinska proza Janje Vidmar. – Otrok in knjiga 2007 št. 68 str.48-49. – V okviru članka Mladinska proza Janje Vidmar. VOGRIČ, MARIJA Leposlovna in filmska dela. – Vogrič, Marija. Tek po zunanjem krogu. Knj. 3. 2007 str. 1-48 str. – S slikami in recenzijami del. *VOJE, IGNACIJ Stergar, Nataša. Bibliografija prof. dr. Ignacija Vojeta. – Med srednjo Evropo in Sredozemljem : Vojetov zbornik. 2006 str. [XVII-XLIII]. VOLČANŠEK, KAMILA Pomembnejše knjige. – Volčanšek, Kamila. Kamila Volčanšek. 2007 str. [12]. *VULIKIĆ, VELIMIR Vulikićeva bibliografija. – Vulikić, Velimir. Domžalska leta Matije Tomca. 2006 str. 213-214. *ZABEL, IGOR Bibliografija književnih del Ogorja Zabela. – Zabel, Igor. Podrobnosti. 2006 str. 195-197. ZAJC, DANE Hočevar, Matjaž, Jerneja Zajc. Bibliografija Daneta Zajca. – Zajc, Dane. Kepa pepela. 2007 str. 276-287. 167 Knjižnica 52(2008)1, 147-169 ZAJEC, EDVARD Izbrana bibliografija = Selected bibliography. – Zajec, Edvard: Umetnik in računalnik. 2007 str. 165-166, 172-173. *ZAPLOTNIK, NEJC Košir, Mitja. Bibliografija. – Zaplotnik, Nejc. 2006 str. 278. ZUPANČIČ, MATJAŽ Bibliografija. – Zupančič, Matjaž. Vladimir. 2007 str. 48-49. Bibliografije več oseb *Album slovenskih književnikov. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. – 326 str. – Bibliografije ob biografijah. *Gli autori : bio-biliografie / traduzione di Irena Jelerčič. – La prosa breve slovena : antologia di autori contemporanei. 2006 str. 267-280. *Članki o knjižnici. – Letno poročilo / Osrednja knjižnica Srčka Vilharja Koper 2005 str. 46-49. *Just, Franci. Panonski književni portreti. Prekmurje in Porabje, 1: A-I. – Murska Sobota : Franc-Franc, 2006. – 271 str. *Križnar, Franc. Portreti gorenjskih glasbenikov. – Maribor : Center za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze, Inštitut glasbenoinformacijskih znanosti, 2006. – 315 str. *Mavsar, Silvester. Iz bibliografije sodelujočih avtorjev. – Fanfare : izbor novejših literarnih del avtorjev iz Krškega in Posavja. 2003 str. 147-148. Picture books from Slovenia : writers and illustrators. – Ljubljana : Chamber of Commerce and Industry of Slovenia, 2007. – 78 str. Pozabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem / zbrale in redile Alenka Šelih … et al. – Ljubljana : Tuma : SAZU, 2007. – 598 str. Svetovni dnevi slovenske literature, 20. do 25. november 2006 : almanah. – V Ljubljani : Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2006. – 78 str. – Bio-bibliograske predstavitve 38-tih slovenskih živečih avtorjev. Šolski album slovenskih književnikov. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007. – 191 str. – Bibliografije ob posameznih biografijah. 168 Hočevar, M. Slovenske bibliografije v letu v letu 2007 Domoznanstvo. Zemljepis. Zgodovina Bibliografija. – Merlo, Grado G. V imenu svetega Frančiška : zgodovina manjših bratov in frančiškanstva do začetka 16. stoletja. 2007 str. 451-488. Cerjak, Erika. Litijska knjižnica v člankih in monografijah 1972-2007 : (izbor iz dokumentacije domoznanskega oddelka). – Knjižnica (Litija). Moja knjižnica. 2007 str. 112-115. Hozjan, Andrej. [Trideset] 30 zvezkov Gradiva za zgodovino Maribora : [katalog k razstavi]. – Maribor : Pokrajinski arhiv, 2005. – 31 str. Izbrana delo o kulturni zgodovini 1860-2003 : kronološki seznam. – Burke, Peter. Kaj je kulturna zgodovina. 2007 str. 147-149. Pečan, Marija. Izbrana bibliografija. – Hitlerjeva dolga senca. 2007 str. 305-313. *Pokrajinski arhiv (Koper). Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper / avt. Zdenka Bonin … et al. – Koper : Pokrajinski arhiv, 2006. – 551 str. Priporočena dela v slovenščini. – Bertman, Stephen. Vzpenjanje na Olimp. 2006 str. 197-199. Samec, Drago. Šmarska bibliografija. – Šmarska knjiga. 2007 str. 535-587. Seražin, Helena. Stegenškova knjižnica na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. – Studia Historica Slovenica 2007 št. 1 str. 667-714. Trškan, Danijela. Seznam literature in virov za učitelje. – Trškan, Danijela. Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem. 2007 str. 324-328. Matjaž Hočevar, bibliotekar, je zaposlen kot bibliograf v Narodni in univerzitetni knjižnici v oddelku Slovenska bibliografija. Naslov: Turjaška 1, Ljubljana Naslov elektronske pošte: matjaz.hocevar@nuk.uni-lj.si 169 RECENZENTI REVIJE KNJIŽNICA, 51(2007) Uredništvo se recenzentom zahvaljuje za strokovno podporo pri oblikovanju revije. Z njihovo pomočjo dosega Knjižnica zahtevne standarde znanstvene periodične publikacije. zaposlenvinstituciji - Mestnaob~inaLjubljana Narodna in univerzitetna knji`nic Narodna in univerzitetna knji`nica Narodna in univerzitetna knji`nic Narodna in univerzitetna knji`nic Knji`nica Otona `upan~i~a Narodna in univerzitetna knji`nica Narodna in univerzitetna knji`nic Narodna in univerzitetna knji`nic Narodna in univerzitetna knji`nic Naravoslovno tehni{ka fakulteta Univerza v Ljubljani Narodna in univerzitetna knji`nic Univerza v Ljubljani, FF, Oddelek z bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Univerza v Ljubljani, FF, Oddelek z bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Narodna in univerzitetna knji`nic Narodna in univerzitetna knji`nic Narodna in univerzitetna knji`nic Narodna in univerzitetna knji`nic Narodni muzej Narodna in univerzitetna knji`nic Narodna in univerzitetna knji`nic naziv recenzent mag. Jo`e Kokole dr. Uro{ Grilc dr. Renata [olar mag. Helena Pe~ko- Mlekuš Matjaž Hočevar mag. Zoran Krstulovi} Vilenka Jakac- Bizjak dr. Alenka Kav~i~- Čolic Alenka Kani~ doc. dr. Silva Novljan mag. Stanislav Bahor dr. Mojca Kotar mag. Darija Rozman izr. prof. dr. Miha Kova~ izr. prof. dr. Alenka [auperl mag. Darko Bala`i~ Gorazd Kocjančič Dunja Kalčič doc. dr. Melita Ambrožič doc. dr. Anja Dular Tatjana Kova~ mag. Gorazd Vodeb 171 NAVODILA AVTORJEM GUIDELINES FOR AUTHORS NAVODILA AVTORJEM Vrste objavljenih prispevkov. Revija Knjižnica objavlja znanstvene in strokovne članke, bibliografije, poročila, zapise in ocene, recenzije, izsledke visokošolskih strokovnih oziroma znanstvenih del, terminološke strokovne članke in razlage ter referate z znanstvenih in strokovnih bibliotekarskih posvetovanj. Kot glasilo ZBDS pa objavlja strokovne informativne prispevke, polemike, dokumente ZBDS, obvestila članstvu, spominske in podobne zapise ter razpise. Kategorijo prispevka predlaga avtor, končno odločitev pa sprejme urednik na osnovi predloga recenzenta. Pri določanju kategorije prispevka se upošteva Tipologija dokumentov / del za vodenje bibliografij v okviru sistema COBISS. Prispevki, ki so označeni s tipologijo »izvirni znanstveni članek« predstavljajo samo prve objave originalnih raziskovalnih rezultatov, in sicer v takšni obliki, da se raziskava lahko ponovi, zaključki pa preverijo. Praviloma morajo biti organizirani po shemi »Uvod-Me-tode-Rezultati-Diskusija« (IMRAD) za eksperimentalne raziskave oz. na deskriptiven način, če gre za problematiko, pri kateri so opazovanja podana po enostavnem kronološkem redu. Oblika in dolžina prispevka. Avtorji pošljejo na uredništvo revije dva izvoda izpisa prispevka na papirju in podpisan obrazec za registracijo prispevka. En izvod prispevka naj bo brez navedbe avtorja. Izpis naj bo enostranski, z razmakom 1.5 in dovolj širokimi robovi (2-3 cm). Besedilo naj bo v pisavi Arial, 11p in naj ne bo krajše od 5 strani oziroma naj praviloma ne presega ene avtorske pole, vključno s preglednicami, slikami in seznamom citiranih virov (referenc). Prispevki, ki ne sodijo v kategorijo znanstvenih oziroma strokovnih člankov, so lahko krajši od 5 strani. Avtor mora uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Tekste, ki ne bodo pripravljeni v skladu z navodili, bo uredništvo avtorjem vrnilo, da jih bodo popravili in dopolnili. Znanstveni in strokovni prispevki. Avtorji naj pošljejo za objavo prispevke, ki so originalni, še neobjavljeni oz. predloženi v objavo drugi reviji. Avtorsko pravico do objavljenih člankov ima izdajatelj revije. Avtor v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Jezik prispevkov. Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odločitvijo uredništva, pa tudi angleški. Angleški prispevki morajo imeti povzetek v slovenskem jeziku. Naslov in podnaslov. Naslov prispevka naj bo napisan z velikimi tiskanimi črkami. Naslov mora biti kratek in jasen in naj natančno opredeli vsebino prispevka, dopolni se lahko s podnaslovom. Podnaslov mora biti tipografsko ali z ločilom (dvopičjem) ločen od naslova. Avtor naj v naslovu oziroma podnaslovu uporabi besede, ki bodo primerne za indeksiranje in iskanje. Naslov in morebitni podnaslov naj bosta napisana v slovenskem in angleškem jeziku. Avtor. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka. Ime avtorja naj bo vedno navedeno v polni obliki (ime in priimek). Če je avtorjev več, naj sami določijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež in- 175 Knjižnica 52(2008)1 stitucije, kjer avtor prispevka dela ter naslov, na katerem je posamezen avtor dosegljiv uredništvu oziroma bralcem (naveden naj bo tudi naslov elektronske pošte). Izvleček (abstrakt). Z izvlečkom morajo biti opremljeni vsi strokovni in znanstveni članki. Izvleček oblikuje avtor sam. Izvleček naj bo na prvi strani članka, med naslovom in besedilom. Kadar je prispevek napisan v slovenskem jeziku, sledi izvlečku v slovenščini še izvleček v angleškem jeziku. Kadar je prispevek napisan v angleškem jeziku, bo slovenski izvleček objavljen za izvlečkom v angleškem jeziku. Izvleček lahko vsebuje največ 200 besed. Razumljiv mora biti sam po sebi, brez branja celotnega besedila prispevka. Napisan naj bo v 3. osebi. Povzema naj bistvo prispevka, pojasni njegov namen in cilje, opiše uporabljene metode in tehnike raziskovalnega oziroma znanstvenega pristopa, rezultate ter glavne zaključke. Praviloma naj bo izvleček oblikovan v enem odstavku, izjemoma v večih. Pri pripravi izvlečka naj avtor upošteva priporočila standarda SIST ISO 214. Vsebinska klasifikacijska oznaka. Izvlečku sledi klasifikacijska oznaka, to je UDK vrstilec in od 3 do 8 ključnih besed, ki označujejo vsebino dela. Za postavitev klasifikacijskih oznak praviloma poskrbi uredništvo, lahko pa jih predlaga tudi avtor sam. Ključne besede naj bodo enostavni izrazi (besede, besedne zveze), zapisani v prvem sklonu ednine, v slovenskem in angleškem jeziku. Ključne besede morajo biti izbrane iz geslovnika Narodne in univerzitetne knjižnice in geslovnika LISA. Oddelki in pododdelki. Prispevek naj ima jasno ločene oddelke (poglavja) – njihovi naslovi naj bodo povdarjeni (velikost črk naj bo 12p). Oddelki so lahko razdeljeni še na pododdelke (podpoglavja). Poglavja in podpoglavja naj bodo številčena dekadno po standardu SIST ISO 2145 in SIST ISO 690 (t.j. 1, 1.1, 1.1.1 itd.). Opombe. Praviloma naj bodo zapisane pod črto in številčene z zaporednimi arabskimi številkami od začetka do konca teksta. Vsebujejo naj samo dodatno besedilo (avtorjeve komentarje), ne pa tudi bibliografskih referenc – nanje lahko avtor samo nakaže. Če nakažemo na opombo na koncu stavka, naj bo številka pred piko, ki zaključuje stavek. Opombe s tekoče strani se morajo končati na isti strani. Zahvala. Pomoč drugih naj bo omenjena na koncu besedila. Navedena naj bodo imena in vrsta pomoči. Citiranje. Citati v besedilu naj bodo opremljeni z navedbo vira. Citiramo le javnosti dostopne vire. Sekundarne vire citiramo v obliki »citirano v:« oziroma »cv:«. Podatki o viru (avtor, leto izdaje dokumenta, po potrebi tudi stran-i) naj bodo zapisani v oklepaju, priimek avtorja naj bo ločen z vejico od datuma izdaje vira (avtorsko citiranje). Če je več avtorjev, uporabimo pred zadnjim namesto vejice »in«. Navajamo največ tri avtorje, če jih je več, navedemo samo prvega in dodamo et al. Če navajamo več virov, jih ločimo s podpičjem. Podatki o citiranih virih naj bodo zapisani na koncu prispevka. Pri citiranju oziroma pisanju referenc 176 Navodila avtorjem upoštevamo harvardski sistem, to je sistem Ameriškega psihološkega združenja – APA. Primer citiranja v tekstu: Vprašanje družbenega statusa knjižničarjev je bilo obravnavano večkrat (Novak, 1980; Petek, 1982, 1990a, 1990b; Kovač, Benko in Mlinar, 1987; Mohorko et al., 1990). Med novejšimi študijami bi omenili študijo Urbanije (1993), zanimivo pa je tudi izhodišče, ki ga zagovarja Tomšičeva (1996, str. 4-5). V tujih študijah zasledimo podatke o nizkem statusu knjižničarjev (Line, 1979; cv: Mihalič, 1984). Zakonsko problematika ni natančno opredeljena (Zakon o knjižničarstvu, 1982), lahko pa zasledimo nekatera stališča na spletni strani strokovnega bibliotekarskega združenja (http://www.zbds-zveza.si). Spisek citiranih virov. Citirani viri naj bodo našteti na koncu besedila v posebnem oddelku »Navedeni viri« (reference). V oddelek »Navedeni viri« sodijo le tisti viri, na katere se avtor sklicuje v samem besedilu in so publicirani oziroma javno dostopni. Urejeni naj bodo po abecednem redu priimka prvega avtorja in oštevilčeni. Če se isti avtor pojavi večkrat, navedemo dela po letu izdaje – najprej starejša in nato novejša dela. Če isti avtor nastopa enkrat samostojno, drugič pa kot avtor dela z več soavtorji, najprej navedemo njegova samostojna dela, nato (urejeno po abecedi priimkov drugega, tretjega…) skupinska dela (z vedno več avtorji). Pri posamezni referenci morajo, za razliko od citiranja, biti navedeni vsi avtorji, ne glede na njihovo število. Pri monografijah pišemo naslov dela v kurzivi (poševnem tisku), pri člankih pa ime in letnik oziroma volumen revije. Če vir nima avtorja ali je ta neznan, bo prvi podatek njegov naslov. Če navajamo delo, ki še ni publicirano (je še v tisku), navedemo vse predpisane podatke, namesto podatka o letnici izida pa zapišemo »v tisku«. Vsi podatki naj bodo v originalnem jeziku, za tuje vire lahko navedemo naslov tudi v slovenskem jeziku, prevod mora biti v tem primeru v oglatih oklepajih takoj za originalnim naslovom. Vire, ki niso javno dostopni, naprimer neobjavljena predavanja ali referati, osebni pogovori, elektronska sporočila in podobno ne vključimo v seznam referenc. Primeri pravilnega navajanja citiranih virov: Knjiga Naslov naj bo napisan s poševnim tiskom. Imenom mest lahko za vejico sledi ime ali okrajšava država. Če je avtorjev več, uporabimo inverzijo pri vseh, priimku sledi začetnica imena. Novak, M. (1980). Osnovni problemi statusa knjižničarjev: Rezultati ankete. Maribor: Univerzitetna založba. Hurst, J. M., White, L. & Lines, L. M. (1990). Basic facts about the library systems (3rd ed.). Cambridge, MA: Harvard University Press. Poglavje v knjigi Tomšič, T. (1996). Knjižničar in uporabniki. V K. Mlinar (Ur.), Kakovost storitev knjižnice (str. 12-21). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. 177 Knjižnica 52(2008)1 Članek v zborniku konference, simpozija ali kongresa Amon, M. J. & Arko, K. (1998). Študij bibliotekarstva. V S. Borko, M. Vilar in J. Mihelič (Ur.), Izobraževanje knjižničnih delavcev: Zbornik posvetovanja ZBDS (str. 273-278). Ljubljana: NUK in ZBDS. Članek v časopisu Naslov in volumen (letnik) vira sta zapisana s poševnim tiskom ali podčrtana. Številke vira ni potrebno napisati, če ima vir datum izida. Petek, J., Horvat, A., Stanič, M. & Jelen, A. B. (1982). Je knjižničar administrativni ali strokovni delavec? Knjižnica, 41 (2-3), 45-49. Ball, K. P. & Abbott, C. G. (1996). What makes a good library is… Library News, 8 (3-4), 34-42. Howard, N. (1998). How to report on library surveys. Library News, 29 (Suppl. 6), 5-11. Pelko, J. (1997, 28. marec). Kakšne novogradnje za knjižnice? Delo, 50, str. 11. Diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo Vogrin, Ž. (1993). Bralne navade slovenskih knjižničarjev. Doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Primeri navajanja elektronskih virov: Electronic reference formats recommended by the American Psychological Association. (19.11.1999). Washington, DC: American Psychological Association. Pridobljeno 3.5.2000 s spletne strani http:// www.apa.org/journals/webref.html Slikovno gradivo. Prispevek lahko vsebuje poleg besedila tudi slike (fotografije, grafikone, zemljevide, skice, diagrame in podobno) in preglednice (tabele), ki naj bodo oštevilčene s tekočim številčenjem (od začetka do konca), vsaka mora imeti tudi naslov. Naslov preglednice mora biti napisan nad njo, naslov slike pa pod njo. Preglednici oziroma sliki morajo biti po potrebi dodana ustrezna pojasnila in legenda okrajšav. Če niso rezultat lastnega dela avtorja, je treba navesti vir oziroma v primeru reprodukcije pridobiti tudi soglasje izdajatelja. Grafikoni naj bodo izdelani v črno-beli tehniki. Recenzentski postopek in lektoriranje. Sprejeti znanstveni in strokovni članki se recenzirajo, recenzijski postopek je anonimen. Recenzente izbira urednik. Tajnost vsebine prispevka je med postopkom recenziranja in priprave za tisk zagotovljena. Objavljeni so lahko samo članki, ki so bili pozitivno recenzirani. Dokončno besedilo. Po opravljenem recenzijskem postopku mora avtor poslati uredništvu dokončno besedilo prispevka na 3.5 palčni disketi, v MS Word formatu ter 1 natisnjen izvod, in sicer v roku, ki ga je določilo uredništvo. Poslanega gradiva uredništvo avtorjem ne vrača. Tekstu naj bodo priloženi podatki o avtorju (oziroma avtorjih), to je stalni naslov, številka žiro ali tekočega računa (oziroma izjava da le-ta ni potreben) in podatki o banki ter davčna številka in enotna matična številka občana. Obrazec je dostopen na spletni strani ZBDS. 178