KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Požtnl urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. b. b.
LETNIK XXIV. / ŠTEVILKA 2	CELOVEC, DNE 13. JANUARJA 1972	CENA 2.50 ŠILINGA
Slovenska skupnost v Italiji predsedniku Leoneju
Glavni tajnik OZN in njegova vloga
Ker je novi tajnik Organizacije združenih narodov dr. Kurt W a I d h e i m prevzel svoje posle s 1. januarjem 1972, se nam nehote zastavlja vprašanje: „Kakšna je sploh vloga glavnega tajnika te svetovne organizacije?"
Dosedanji glavni tajniki
Waldheim je četrti glavni tajnik Združenih narodov. Prvi je bil T r i g v e Lee , ki je bil na tem položaju od 1946 do 1952. Bil je to norveški zunanji minister in je bil imenovan za glavnega tajnika 1. februarja 1946 za dobo petih let, vendar so mu
1.	novembra 1950 mandat podaljšali še za tri leta. Bil je to sindikalist in odločen ter trezen človek, ki je znal pred vsemi forumi •n organi Združenih narodov uveljaviti svo-5 - stališče. 10. novembra 1952 pa je dal ostavko zaradi tega, ker je odločno zahteval, naj bi bila Kitajska vključena v OZN, kar pa Washingtonu ni bilo pogodu.
Njemu je sledil na položaju glavnega tajnika svetovne organizacije Dag H a m -marskjold, ki je vršil to funkcijo od 10. aprila 1953 do 17- septembra 1961. Dag Hammarskjold je bil prej švedski zunanji minister. V času svojega mandata je tudi pustil svoj osebni pečat v delovanju OZN. Užival je namreč izreden ugled, posebno v obrambi listine OZN in v uveljavljanju pravice malih dežel proti pritisku velikih sil, ki so vedno bolj uveljavljale svojo avtoriteto, ki temelji bolj na orožju kot na pametni in predvsem pošteni politiki. Hammarskjold je bil vedno zelo jasen in je znal organizacijo potegniti iz hudih težav, v katere je zabredla na račun hegemonistič-jie politike nekaterih velikih sil. S tem si ^5 tudi nakopal sovraštvo določenih krogov. Temu pripisujejo tudi njegovo smrt, ko je namreč zgubil življenje v letalski nesreči 17. septembra 1961, ko se je vračal iz Leopoldvilla v Severno Rodezijo.
Poldrugi mesec kasneje, 3. novembra 1961, je Hammarskjolda zamenjal na položaju glavnega tajnika U T a n t, ki je bil do tedaj predstavnik Burme v Združenih narodih. Na tem položaju je U Tant ostal polnih deset let. Soglasno je bil izvoljen za dobo do decembra 1966, nakar je bil ponovno izvoljen za dobo 5 let in 1. januarja 1972 mu je mandat zapadel, vendar je svojo funkcijo že izročil novoizvoljenemu avstrijskemu diplomatu, hkrati pa priporočil glavni skupščini, naj izvoli tudi pomočnika glavnega tajnika, kajti glavni tajnik ne zmore vsega, kar je sam izkusil na svojem zdravju.
Dolžnosti glavnega tajnika
Ko smo tako na kratko prikazali dosedanje glavne tajnike te velike svetovne organizacije, se bomo na kratko ustavili še pri nekaterih dolžnostih, ki jih ima glavni tajnik.
Glavno tajništvo Združenih narodov je eden od šestih organov organizacije. Tajništvo organizira dejavnost vseh organov in usklajuje njihovo dejavnost s specializiranimi ustanovami, ki so odvisne od organizacije. Nadalje skrbi za to, da se sklepi ifarnostnega sveta in resolucije glavne skupščine izvajajo.
Glavni taj?iik je najvišji funkcionar organizacije, prisostvuje vsem sejam glavne skupščine, varnostnega sveta, gospodarsko-•tocialnega sveta in vrši vse ostale funkcije, ki so povezane z dejavnostjo teh organov. Nadalje je njegova dolžnost, predložiti glavni skupščini letno poročilo in vse druge dokumente, ki so potrebni v zvezi z dejavnostjo ustanov in funkcionarjev, ki jih on imenuje.
Slovenska skupnost je pred kratkim naslovila na predsednika italijanske republike Leoneja pismo, v katerem ga seznanja s položajem slovenske manjšine v Italiji.
Slovenska skupnost — je rečeno v pismu — mora opozoriti, da se načela, ki jih vsebujejo členi 2, 3 in 6 ustave in ki se nanašajo na pravice narodnih in jezikovnih manjšin še vedno v celoti ne izvajajo.
Slovenci ne uživajo enakosti v ravnanju z drugimi državljani in so zaradi tega v diskriminiranem položaju, ki je v očitnem nasprotju z ustavnimi načeli, z glavnimi normami človeških pravic in z duhom londonskega memoranduma z dne 5. oktobra 1954.
Za državljane slovenskega jezika sta posebno pereča dva aspekta celotnega problema: 30 let po padcu fašizma še ni bila popravljena moralna in gospodarska škoda, povzročena slovenski manjšini v fašističnem dvajsetletju. Škoda na gospodarskem in socialnem področju in ona, ki je posledica protislovenskega zadržanja dela birokracije, se še čuti, in vse doslej še niso bili ukinjeni razni zakoni in norme fašističnega duha in vsebine.
Drugi aspekt zadeva različno ravnanje za državljane slovenskega jezika v italijanski republiki; obstajajo tri kategorije: stalno bivajoči v tržaški pokrajini uživajo boljše ravnanje v primerjavi s Slovenci v goriški pokrajini, medtem ko se Slovencem v Videmski pokrajini še danes odrekajo jezikovne
V indijsko-pakistanskem sporu se je Amerika postavila na stran Pakistana. Amerika je molčala, ko so pakistanske čete razsajale po Vzhodnem Pakistanu ter v nekaterih predelih organizirale tudi pokole Bengalcev. Pozneje je javno obsodila vdor indijskih čet v Vzh. Pakistan. Neki ameriški list je zdaj objavil tudi najnovejše tajne dokumente, ki dokazujejo, da so Američani odposlali svojo mornarico v Bengalski zaliv, da bi ustrahovali Indijce. Pri vsem tem ni o-zračje med Indijo in Ameriko več tako napeto. Ameriški listi tudi menijo, da bo ameriška vlada prej ali slej priznala novo državo Bangla dešu ter s tem ustregla želji predsednice Indire Gandhi. Ameriški zunanji minister W. Rogers je izjavil, da spor z
V Čedadu je po božičnih in novoletnih počitnicah tradicionalni „Dan emigranta" v gledališču Ristori priložnost, ob kateri se izmerijo čustva beneških ljudi, politična volja, uspehi in težave v neenakem boju za preporod te izsušene zemlje, ki jo zapuščajo še zadnje žive sile in s kovčkom v roki iščejo po svetu odgovor za svojo revščino, za diskriminacije, za zatiranje.
Tokrat so se srečali emigranti, ki so za Novo leto prišli domov, starci, žene in mladina, da skozi gnev zaradi grožnje z zaporo
Listina Organizacije združenih narodov določa, da glavni tajnik in osebje OZN ne sprejemajo in ne smejo sprejemati navodil od nobene vlade, niti od kake druge ustanove izven organizacije. Hkrati pa je njihova dolžnost, da se vzdržijo slehernega dejanja, ki bi ne bilo v skladu z njihovim položajem. Ker ima varnostni svet odločilno vlogo pri ohranitvi miru na svetu, če-
ta etnične pravice in se nad njimi izvaja mirni in neboleči genocid.
Gospod predsednik, nedavno so bile v parlamentu predložene mnoge pobude in zakonski osnutki za globalno zaščito državljanov slovenskega jezika. Najpomembnejši členi se nanašajo na socialni in gospodarski napredek slovenske manjšine ter na etnično — narodni napredek, ki bi ga bilo mogoče povzeti v naslednjem: uvesti uporabo slovenskega jezika v odnose z javnimi uradi in organi;
uvesti uporabo slovenskega jezika pred sodnimi organi in v zemljiško-knjižnih uradih;
namestiti ustrezno število državljanov slovenskega jezika v javnih uradih;
toponomastika in priimki morajo biti povrnjeni v izvirno obliko;
nujno je treba sprejeti dokončno ureditev vprašanja šol s slovenskim učnim jezikom;
podpore za kulturne in športne dejavnosti manjšine se morajo ustrezno povečati;
razlastitve morajo biti omejene tako, da industrializacija in urbanizacija ne bosta prizadeli etničnega značaja slovenskih krajev;
žaljenje narodnih manjšin mora biti kazensko preganjano;
uvesti je treba avtonomni televizijski program v slovenščini.
Indijo ni pokvaril odnosov med Ameriko in Rusijo ter ne bo vplival na Nixonov obisk v Moskvi.
ZAKAJ SE NIXON NE BO USTAVLJAL
NA POLJSKEM
Med zunanjepolitičnimi svetovalci Bele hiše in zunanjim ministrom je prišlo do nasprotnih pogledov glede vprašanja, ali naj se predsednik Nixon, ko bo obiskal Moskvo, ustavi tudi v Varšavi. Zunanje ministrstvo meni, da bi takšna Nixonova poteza, da bi se namreč ustavil v Varšavi, ugodno vplivala na ameriške volivce poljske narodnosti, toda Rusi bi jo smatrali za vmešavanje Amerike v zadeve sovjetskega bloka. Zato je bolje, da se Nixon ne ustavi v Varšavi.
edine industrije v Benečiji — opekarne v Čemuru — izrečejo drug drugemu tiha čustva solidarnosti, ki jo spremlja borbena beseda in trdna volja, da združitev sil ob tem primeru pomeni istočasno tudi še ostrejši nastop za dokončno priznanje jezikovnih pravic beneškim Slovencem, katerim bodo oblasti prej ali slej morale — po dolgi noči — zajamčiti pravico do svobodnega kulturnega in socialnega, torej narodnostnega razvoja.
Nabito polna dvorana čedadskega gleda-
sar pa ne doseže vedno, začenja glavna skupščina dobivati vedno večji pomen, glavno tajništvo pa preko tega zavzema vedno odločilnejšo vlogo v sami organizaciji OZN. To se je opažalo že pri prejšnjih glavnih tajnikih, ki so tako utrdili položaj glavnega tajništva. Kako bo glede tega ravnal novi glavni tajnik, avstrijski diplomat dr. Kurt Waldheim, bo pokazala bližnja prihodnost.
KRATKE VESTI
•	18-letni VVilfrled Unterlugauer iz Bad
St. Leonharda je v noči na torek z nožem umoril svojega poklicnega tovariša, prav tako 18-letnega Josefa Koitza iz VVeitenbacha pri Reichenfelsu. V torek zvečer so od doma bežečega Unterlugauerja prijeli cariniki na mejnem prehodu Rabenstein. Morilec je pri zasliševanju dejal, da je strašno dejanje storil v pijanosti, potem ko sta se s tovarišem na poti domov sprla.
© Več mesecev trajaj'oči boj za pojačitev izraelskega vojaškega letalstva je odločen: V torek je Tel Aviv sporočil, da bodo ZDA v kratkem dale Izraelu 120 bojnih letal vrste „Phantom“ in „Skyhawk“. Letala „Phantom“ veljajo kot najbolj udarna vojna letala na kratke proge.
•	Dva policaja in dva mlada črnca sta bila ustreljena, a najmanj 35 oseb je bilo težko ranjenih v torek ponoči med rasno demonstracijo, katere se je udeležilo okoli tisoč črncev v mestu Baton Rouge, v zvezni državi Louisiani v ZDA. V mestu, ki šteje 200 tisoč prebivalcev, so odredili obsedno stanje. Nacionalna garda je v pripravljenosti. Do nemirov je prišlo, potem ko je v črnskem okraju mesta 1000 učencev in študentov protestiralo proti aretaciji dveh voditeljev gibanja za državljanske pravice, češ da imajo mamila.
•	Vzhodna Nemčija je uradno priznala novo državo Bangla deža. To je za Indijo in Butanom tretja država, ki je priznala obstoj nove države. Politični opazovalci so mnenja, da je ta korak Vzhodne Nemčije smatrati kot poskusni primer, kako bodo na to reagirali Pakistan in arabske dežele.
lišča je ponoven dokaz čedalje širše osveščenosti ljudi ob Nadiži.
Od slovenskih veljakov so bili na prireditvi navzoči: deželna svetovalca: dr. Drago Štoka in Dušan Lovriha, predsednik SKGZ Boris Race in predstavnik jugoslovanskega konzulata Saša Gruden. Od Italijanov pa poslanec Lizzero in deželni svetovalec Barac-cetti.
Župnik Emil čenčič
„Dan emigrantov" je organiziralo kulturno društvo „lvan Trinko" ob sodelovanju z nadaljevalci dela velikega buditelja beneških Slovencev, po katerem društvo nosi ime, domačimi duhovniki. Tudi prvi govornik, ki je stopil na oder, je bil duhovnik, župnik iz Tarbija Emil čenčič. Pozdravil je prisotne, nato omenil poletno srečanje na Matajurju. „To jasno dokazuje", je dejal med drugim, „da se vedno več naših ljudi zaveda, da smo Slovenci, prebijajo starodavni led strahu, se zanimajo za rešitev svojih etničnih problemov, za dosego svojih naravnih pravic". Govoril je nato o gospodarskih vprašanjih in ugotovil, da revščina in kulturno zapostavljanje ustvarjata pokornega in strahopetnega človeka. „To smo Benečani, žal, okusili na svoji živi koži." Od tod neutrudljivi boj za fabrike, za strokovne in visoke šole, zato „da se v Benečiji ustvari nova podoba našega človeka, ki naj bo gospodarsko in intelektualno napreden, prost vsakršnega pritiska, prepričan svoje vrednosti in originalnosti, zvest italijanski državljan in zaveden Slovenec!"
Zato se moramo združiti, je zaključil govornik, da se bodo ljudje vrnili „na svojo zemljo, k svojemu ognjišču brez vsakega strahu ali sramotenja".
Čenčič je prebral tudi poziv štirih kulturnih društev Beneške Slovenije, slovenske duhovščine in združenja emigrantov „narodnostni skupnosti vseh dolin", naj podpre boj delavcev v Čemuru.
Za narodni preporod Beneške Slovenije
Hudo nesoglasje med Ameriko in Indijo
V Vidmu manifestacija slovenskih in furlanskih emigrantov
Dne 28. decembra 1971 je bila skupna manifestacija slovenskih in furlanskih emigrantov po videmskih ulicah. V ospredju eo voditelji „Društva slovenskih emigrantov",, med katerimi sta bila deželni svetovalec dr. Drago Štoka, in poslanec Albin Škerk, nosili transparent z imenom društva, za njimi je šla večja skupina izseljencev iz Nadiških dolin, iz zahodne Benečije (Subit) in Terske doline. Ženske so nosile zgovoren napis: ..Industrijo za naše doline", njihovi otroci pa transparenta: „Hočemo delo, doma za naše starše" in „Hočemo šole v našem jeziku". Drugi napisi so prav tako zgovorno pričali o tem, kaj se dogaja v Furlaniji in Benečiji.
..Zahtevamo ureditev naših pravic po čl. 6 ustave", je bilo napisano na transparentu. Seveda, ustava govori jasno, in emigranti so to razumeli, ko so v peticiji, ki jo je podpisalo deset tisoč Furlanov, med temi 1500 Benečanov, zahtevali „ureditev družbenega in etničnega položaja beneških Slovencev, katerim gre priznati pravice narodne manjšine".
Po manifestaciji po videmskih ulicah, so se manifestanti zbrali v zavodu „Zanon“.
Predsednik Društva slovenskih izseljencev Marko Petrigh je v svojem govoru povedal, kako si beneški emigranti zamišljajo rešitev svojih odprtih problemov.
„Zdi se nam, da je enotnost med emigranti važna, predvsem pa za nas, iz tako nerazvitega področja, kjer spremlja družbeno razkrojevanje še sistematično narodnostno preganjanje; zavedamo se namreč, v kolikšni meri so želje po enakopravnosti na jezikovnem področju povezane s pričakovanji po večji družbeni pravičnosti.
Bojevati se za preporod Beneške Slovenije pomeni zavzemati se za razširitev demokratičnih svoboščin, za ustvarjanje novih delovnih mest v naši državi.
Naše ozemlje, ki ga je izseljevanje opu-stošilo, stoji med problemom obstoja. Če bomo tako nadaljevali bo vprašanje Slovencev v videmski pokrajini izginilo, ker se bodo razkropili po svetu, in z njimi bo usah-
nilo žarišče izročil, kulture, zgodovine in načina življenja, ki bogati širšo italijansko skupnost, kateri pripadamo in katere del smo.“
„Ni dovolj," je v nadaljevanju dejal Marko Petrigh, ..zahtevati vrnitev izseljencev v domače vasi. Dežela, javne oblasti in občine morajo spremeniti, s korenitimi in močnimi posegi, način življenja v naših krajih. Potrebne so zdravstvene enote, ceneni javni prevozi, zadružniške pobude, nove in funkcionalne šole, ki naj učvrstijo strokovno pripravljenost naše mladine, katere šola ne sme odvreči na trg z delovno silo, ki je ne bo sprejel, temveč zato, da bo z njimi ustvarjala vodilne industrijske pobude. Te šole naj upoštevajo naše specifične jezikovne pogoje in kulturno bogastvo, ki ga je treba valorizirati in s tem ovrednotiti tudi večkratne izjave o ,mostu', ki naj bi ga predstavljala naša dežela."
Petrigh je nato zahteval, naj se deželni gospodarski načrt oblikuje na najbolj demokratičen način, ob posvetovanju s prizadetimi občinami, s sindikati in skupnostmi, na osnovi načela vsebinske demokracije.
„Naj pridejo v naše kraje in poslušajo! Nočemo obljub. Naj prisluhnejo ljudem, ki so naveličani vojaških služnosti, ki nočejo krožiti po poteh sveta, ki nočejo več biti objekt ustrahovalne kampanje, ki spremlja zatiranje njenih jezikovnih pravic.
Odkrito bomo rekli tem oblastem, ki nam tlačijo na glavo alpinski klobuk, da bi ne videli tega, kar dobro poznamo in čutimo na lastni koži: Slovenci nismo .antinacio-nalni’. To velja za tiste, ki ne delajo za korist ljudstva in so nas pognali v svet, iz domovine, da jemo danes le grenki kruh tuje zemlje!
Domovino pa lahko branimo tudi tako, da zaščitimo narodne manjšine. Tudi našo, torej. Brez sramotenja poskusov emancipacije. Psovke in kletve so namreč nezanesljivo orožje in se lahko tudi obrne proti tistemu, ki se ga poslužuje."
,Nastopamo vedno kot narodni subjekt'
„Večerov“ poročevalec je postavil dr. Dragu Štoki, deželnemu svetovalcu Slovenske skupnosti v Italiji tri vprašanja: 1. Kaj pričakuje slovenska narodna skupnost v Italiji po sprejemu pri predsedniku Colombu v zvezi s paketom u-pravičenih zahtev? 2. Kateri dogodek se vam je zdel v letu 1971 najpomembnejši za slovensko skupnost? 3. Kaj naj bi narodna skupnost v prihodnje storila, da bi čim učinkoviteje izvojevala svoje z državno ustavo in drugimi zakonskimi dotočili zajamčene pravice, in kaj sodite o dosedanji pomoči dežele in matičnega naroda?
Dr. Drago Štoka je na ta vprašanja odgovoril takole:
1.	Ni lahko natančno reči, kaj naj zdaj pričakujemo od rimskega pogovora. Če ne bo italijanska politična stvarnost zašla v hude krize, potem smemo upati vsaj to, da je pogovor s predsednikom italijanske vlade le odprl novo stran naši zamejski knjigi. Verjeti hočemo, da smo stopili na novo pot pri reševanju naših problemov, tako narodnost-
Angieži odhajajo z Malte
Svetovna javnost z zanimanjem sledi finančnemu sporu med Malto in Veliko Britanijo, ki seveda ni samo finančne narave. Za britansko vojaško oporišče zahteva malteški predsednik Dom Mintoff višjo odškodnino, ki pa je Angleži nočejo plačati. Zato morajo najkasneje do 15. t. m. zapustiti o-tok. Povratek v Anglijo bi se moral začeti
8.	januarja, in sicer le za družine britanskih vojakov. Teh je okrog 10.000; otrok imajo približno 1800, ki so obiskovali 4 osnovne in eno srednjo šolo, na katerih je poučevalo 94 angleških učiteljev in profesorjev.
Toliko denarja Angleži ne dajo
Septembra lani je bil med Malto in Veliko Britanijo dosežen sporazum, po katerem so Angleži plačali 4 milijone 750.000 funtov šterlingov odškodnine za svoje oporišče, hkrati pa bi imeli 6 mesecev časa, da bi se z Dom Mintoffom pogodili glede nadaljnje odškodnine. Malteški predsednik zahteva namreč od njih 18 milijonov f. št. letno. Angleži pa so pripravljeni plačati samo polovico (9,5 milijona f. št.). Toda 24. decembra lani je Dom Mintoff zahteval takojšnje izplačilo še drugih 4.250.000 f. št. ali, v nasprotnem primeru, popoln umik angleških sil z otoka do 31. istega meseca. Kasneje je ta rok podaljšal do 15. januarja letos, vendar so Angleži odvrnili, da se bodo u-maknili postopoma, začenši z družinami te dni, do 31. marca. Lahko bi se seveda še prej, vendar zapade konec marca že omenjeni 6-mesečni rok za pogajanja v smislu septembrskega sporazuma, in to je za Angleže zadeva principa, ker ni Dom Mintoff sporazuma spoštoval. Slednji je nato zagrozil, da pokliče na otok tuje vojaške sile (verjetno libijske), a Angleži so odvrnili, da „se bodo znali sami dobro paziti...". Malteški predsednik je, kot pravijo, že lani poleti prejel 3 milijone funtov šterlingov denarne pomoči od Libije. Sedaj ga je libijski predsednik Gadabi ponovno pripravljen finančno podpreti, a pod pogojem, da Malta preneha s podmorskim vrtanjem za petrolejem v libijskih vodah, ter da postavi na razpolago libijskim vojaškim silam oporišče z vso opremo na otoku.
Opazovalci menijo, da bi Libija v nobenem primeru ne mogla nadomestiti zgube, ki bi
jo utrpela Malta po odhodu Angležev. Ne glede na zahtevanih 18 milijonov f. št., katerih Anglija noče plačati, je treba namreč upoštevati, da je v angleškem oporišču na otoku zaposlenih 5000 domačinov, a delo nadaljnjih 2000 je z njim posredno v zvezi, tako še posebno v ladjedelnici. Z odhodom Angležev bi torej zgubilo delo okrog 7000 domačinov za skupno 13 milijonov funt šterlingov ali okoli 9 milijard šilingov dohodkov. Razen tega so Angleži vložili v malteški turizem veliko kapitala, znatna finančna sredstva pa v druge dejavnosti, tudi zato, da bi se izognili domačemu davčnemu vijaku. Ves ta kapital bo torej po odhodu Angležev splahnel.
Kot rečeno, se je začel odhod angleških družin z otoka. Anglija je obljubila, da bo poravnala vse dolgove svojih vojakov in njih družin med bivanjem na otoku. Angleški vojaki so na Malti kupili na obroke veliko novih in rabljenih avtomobilov, za katere so zdaj dolžni — po trditvah malteških trgovcev — okoli 250.000 f. št. ali 15 milijonov šilingov. Precej dolga imajo tudi žene vojakov spričo nabav zlasti gospodinjskih aparatov. Angleško vojaško poveljstvo bo na račun poravnave teh dolgov odtegnilo u-strezne zneske vojakom od plač.
Prepoved vojaškim silam NATO
Dom Mintoff je medtem prepovedal dostop na Malto vsem vojaškim silam Združenih ameriških držav in Atlantskega pakta. Finančni spor z Anglijo ima seveda globlje politično ozadje, v katerem naj bi po sodbi opazovalcev igrala pomembno vlogo Sovjetska zveza. Kakor smo že poročali, je bil med Malto in Sovjetsko zvezo dosežen decembra sporazum o utrditvi gospodarskih in trgovinskih stikov. Podobne sporazume je Malta že poprej sklenila z Madžarsko, Poljsko in Severno Korejo. Z druge strani je tudi res, da zanimajo Sovjete morda bolj vojaške baze v Egiptu.
Sporu med Veliko Britanijo in Malto sledi z veliko pozornostjo Sovjetska zveza, ki že nekaj let vzdržuje na Sredozemskem morju močno vojno mornarico. Tej bi oporišče na Malti z velikimi ladjedelnicami gotovo prišlo prav.
nih kot socialnih, za katere se borimo že ves povojni čas in zaradi katerih so morali v času fašizma v zapor in smrt naši najboljši rojaki.
2.	Nedvomno je bila najvažnejša etapa v letu, ki jemlje slovo, enourni pogovor s predsednikom italijanske vlade Colombom. Vendar pa je bilo to leto tako bogato, da ne moremo kar tako mimo drugih pomembnih dejstev. Med te štejemo predložitev znanega zakonskega osnutka rimskemu parlamentu — osnutka, ki ga je izdala italijanska socialistična stranka in ki se je pridružil osnutku italijanske komunistične partije. Prav tako je šia pred parlament peticija zakonskega osnutka, ki sta ga izdelali slovenska skupnost in slovenska demokratska zveza ter osnutke ali predlog slovenske kulturno gospodarske zveze. Pomembno je nadalje dejstvo, da smo v okviru italijanske televizije, v okviru deželne politične tribune, prvič lahko spregovorili slovensko. Prav tako nam je bila zagotovljena poenostavitev postopka pri vračanju poitalijančenih imen v slovensko izvirno obliko.
3.	Vselej moramo nastopati kot narodni subjekt v javnem življenju. Boriti se moramo proti vsakršni narodnostni diskriminaciji, za popolno enakopravnost z drugimi državljani, za globalno zakonsko zaščito, ko bo šlo za sprejem določil in norm prej omenjenih zakonskih predlogov. Napraviti moramo vse, da bi prišli čimprej do svojih temeljnih pravic; le-te naj izhajajo iz duha italijanske ustave ter londonskega sporazuma, veljajo naj enako za vse Slovence v Italiji.
Matična domovina spremlja danes intenzivno naše življenje, morda bolj kot vsa povojna leta, tako na diplomatskem področju kot tudi drugače. Mislim s sredstvi, ki jih ima na voljo; s tiskom, radiom, televizijo in javnimi občili. Razvoj gre pozitivno v to smer. Želimo, da ne bi imeli nikoli več občutka, da smo si v svojih ideoloških odtenkih in političnih prepričanjih bolj sosedje kot bratje. Vse nas veže isti narodnostni izvor in jezik, pa naj živimo kjerkoli. Delajmo vsi, da bomo v teh željah čimbolj iskreni, objektivni in povezani.
V	AMERIKI ŠE VEČ DENARJA
ZA OBOROŽITEV
V	ameriškem ministrstvu za narodno obrambo so pripravili predloge za proračun tega ministrstva v letu 1972, ki se začenja meseca julija. Vojska si prizadeva, da bi v proračun vnesli dve novi postavki: 400 milijonov za izvedbo programa o gradnji podmornic z raketami — ta je doslej zahteval 111 milijonov dolarjev na leto — ter za gradnjo četrte transportne ladje na jedrski pogon. Tako bi proračun za vojno ministrstvo narastel na okrog 80 milijard dolarjev, in sicer za 4 milijarde dolarjev. Po informacijah ameriškega vojnega ministrstva bo Sovjetska zveza prihodnje leto namenila v vojaške namene — z izdatki za vojaške raziskave in vesoljski program — 70 milijonov dolarjev.
AMERIKA ZAHTEVA ODŠKODNINO
OD SOVJETSKE ZVEZE
Ameriški listi trdijo, da je trgovinski minister Maurice Stans med zadnjim obiskom v Moskvi načel tudi vprašanje povrnitve vojnih dolgov Sovjetske zveze Ameriki. Gre za denar, ki ga je Amerika posodila Sovjetski zvezi med drugo svetovno vojno. Že Ei-senhovverjeva vlada je od Sovjetske zveze zahtevala 800 milijonov dolarjev. Tedaj so Rusi odvrnili, da so pripravljeni plačati 300 milijonov dolarjev. Zdaj se sploh niso hoteli spustiti v pogovor s Stansom o tem vprašanju.
SOVJETSKI BOMBNIKI Z RAKETAMI
V	EGIPT
Po vesteh iz ameriškega vira Sovjetska zveza še vedno dobavlja Egiptu bombnike TU-16, oborožene z raketami. Letala vodii'> sovjetski piloti. Egipt že danes razpolake s 36 takšnimi bombniki. Ti nosijo s seboj rakete „zrak-zemlja“ z dometom 200 milj. Drugih 10 bombnikov tipa TU-16 uporablja egiptovska vojska za obveščevalno službo.
DESET MILIJONOV LJUDI NA POTI
IZ INDIJE V BENGALIJO
V	začetku novega leta so se pričele valiti velike množice Bengalcev — po načrtu naj bi jih odšlo 100.000 do 160.000 na dan — iz Indije nazaj v Bangla deš (nekdanji Vzhodni Pakistan). Okrog 6,5 milijona beguncev, ki so se zatekli iz Vzhodnega Pakistana v Indijo v strahu za življenje, je bilo nastanjenih v 850 taboriščih. Že pred novim letom se je okoli 130 tisoč ljudi vrnilo domov. Povečini se vračajo peš, vozila (tovornjaki) so na voljo bolnim in starcem. Najbolj oddaljena taborišča stoje tudi 800 km od Kalkute. V Zahodni Bengaliji (pod ind-XB sko upravo) so pripravili 250 tovornjakov, katerimi vozijo begunce domov, še posebno iz okolice Kalkute. Kjer se le da, naložijo begunce tudi na vlak.
GOSPA INDIRA GANDHI —
„BISER INDIJE"
Poslanik nove države Bangla desha v Delhiju Choudhry je izjavil, da je Indira Gandi največji politik v zgodovini. To izjavo je dal, potem ko je indijski parlament na skupni seji obeh domov podelil ministrski predsednici najvišje odlikovanje — Bharatratna „Bi-ser Indije" za zmago nad Pakistanom. To odlikovanje je bilo doslej podeljeno samo 14 Indijcem.
Iz »zelenega pekla" pod Andi se je rešila
17'letna Nemka
Sedemnajstletna Nemka Julijana Kopcke se je rešila iz pravcatega ..zelenega pekla" džungle na področjih perujskih Andov, potem ko je letalo, na katerem je potovala skupaj s svojo materjo in drugimi 90 potniki in člani posadke, 24. decembra 1971, strmoglavilo v obronek gorovja. Dekle je potovalo peš po džungli in jo je rešil božični čudež.
Julijana ima zlomljeno ključnico ter več ran po telesu. Takoj po rešitvi so jo razkužili z bencinom (med drugim je bila vsa opikana od komarjev). Njeno zdravstveno stanje je sicer na splošno dobro, toda je še vedno šokirana. Sedaj je v bolnici kjer jo zdravi oče.
Kopckejeva je povedala, da je letalo strmoglavilo, ker je vanj treščila strela. Potem ko je prišla k zavesti je opazila, da leži med tremi mrliči. V letalu je našla kos torte in zavojček bonbonov. To je bila edina hrana, ki ji je pomagala vzdržati devetdnevno pot po tropski džungli andskega predgorja.
Našla sta jo dva indijanska lovca (v tej pokrajini, ki je zelo malo obljudena, živijo še „lndios“, ki lovijo divjačino z loki in puščicami). Indijanca sta jo spremila do bližnjega gozdarskega središča, kjer je inženir Zenon Anaya po radiu obvestil o najdbi oblasti v Limi. Ko sta Indijanca srečala dekle, je ta še nosila pod pazduho kos torte.
Kopckejeva se je vračala iz Lime, kjer študira na gimnaziji, v Pucallpo, kjer ima družina svoje bivališče. Njen oče je zdravnik, mati pa se je ukvarjala z orintologijo (veda o pticah).
Na podlagi Julijaninega opisa so zvedeli, kje je letalo strmoglavilo, da pa še ne vedo, če je ostal pri življenju še kak drug potnik, ali član posadke. Letalec, ki je preletel kraj nesreče je le omenil možnost, da so še preživeli, ki tavajo po džungli.
Kopckejeva je povedala, da je iskala mater med preživelimi potniki, toda ni je našla. Potem je odšla.
ca
Visoko mednarodno odlikovanje dr. Trofeniku
SLOVENCI
V novembru minulega leta je „Centro in-ternazionale di Studi Albanesi" (Mednarodni center za albanološke študije) na univerzi v Palermu na Siciliji imenoval dr. dr. Rudolfa Trofenika, knjigotržca in založnika v Miinchnu, za svojega častnega člana. V uradni listini je imenovanje utemeljeno s tem, da je novoimenovani častni član „zaslužen in izkušen založnik del, ki so velikega znanstvenega in duhovnega pomena za kulturno življenje narodov na Balkanu. Posebne zasluge pa si je pridobil za albansko kulturo z izdajo številnih dragocenih del ter z uspešnim in vnetim širjenjem del, ki jih izdaja Mednarodni center za albanološke študije".
Slavljencu je bila podeljena listina o odlikovanju na slovesni akademiji v veliki dvorani luksusnega hotela „Columbus“ pri Trgu sv. Petra v Rimu. Akademija je bila prirejena ob sedemdesetletnici dveh znamenitih albanologov, patra Valentinija SJ, ki je profesor na univerzi v Palermu in direktor omenjenega Mednarodnega centra, in prof. Koligija, albanskega pesnika in profesorja univerze v Rimu. Te prireditve so se udeležili nekateri najvidnejši predstavniki italijanskega javnega življenja, med njimi minister za pravosodje Cassiani, en škof in več prelatov iz Vatikana. Zbrali so se tudi številni strokovnjaki za albanologijo iz Italije in inozemstva.
Dr. Trofenik se je za častno imenovanje zahvalil z latinskim nagovorom, ki ga je začel z besedami: „V Rimu govorimo latinsko". Med slavnostnimi gosti je bil tudi rektor Papeškega zavoda za Vzhod (Pontificio pAstituto Orientale). Z njim se je dr. Trofe-*mk pogovarjal slovensko; sedanji rektor te papeške univerzitetne ustanove je namreč slovenski jezuit pater Žužek.
Dr. Trofeniku k zasluženemu mednarodnemu priznanju iskrene čestitke! Ob tej priliki pa je tudi treba omeniti, da si dr. Trofenik, ki je lani v ozkem prijateljskem krogu tiho obhajal 60-letnico življenja, s svojim delovanjem ni pridobil samo posebnih zaslug za Albance in njihovo kulturo, temveč da je še mnogo več storil za širjenje in poglobitev znanja o Slovencih v mednarodnem svetu. Kljub razumevanju za osebno skromnost slavljenca je zavoljo stvari same potrebno in pravilno, da javnost zve nekaj več o delovanju te zares nevsakdanje osebnosti.
Rodil se je leta 1911 v Studencih pri Mariboru v družini uglednega mesarja in gostilničarja. Že v ljudski šoli se je izka-ij^ilo, da je mali Rudi bistre glave in zategadelj so ga starši poslali v klasično gimnazijo onstran Drave. Kot gimnazijec si je pridobil sloves izvrstnega latinca. Doma je pa redno vsej družini in zbranim sosedom glasno prebiral iz ..Slovenskega gospodarja", takratnega glasila narodnjakov na Spodnjem Štajerskem. Univerzo je dokončal v Ljubljani, in sicer z dvema doktoratoma: iz prava in filozofije. Kot posebno nadarjeni mladenič je dobil Turnerjevo štipendijo ,za nadaljnje znanstveno izpopolnjevanje. Študiral je na znameniti univerzi Sorbonne v Parizu. Francoska prestolnica je bila takrat še bolj kot danes svetovno kulturno in umetnostno središče. Tam si je dr. Trofenik razširil duhovno obzorje in v domovino se je vrnil kot svetovljan. S temeljito razpravo o mednarodnem kazenskem pravu se je habilitiral na pravni fakulteti ljubljanske univerze in bil izvoljen za privatnega docenta. Med študenti ni bil priljubljen samo kot akademski učitelj, ki je znal tudi zanimivo predavati, temveč tudi zaradi svoje nekonvencionalne družabnosti.
Po koncu vojne je v času velikih prevratov in sprememb usoda s trdo roko posegla tudi v življenje docenta dr. Trofenika in — kot številni sorojaki — je moral nastopiti težko pot. Zopet na svobodi se je odločil, da se znova poda v svet, in nastanil se je v Munchnu. Izkazalo se je, da mu vile rojenice niso položile v zibelko samo nadarjenosti za znanost, temveč tudi trgovske talente. V kratkem je iz nič ustvaril solidno in cvetoče knjigotrško podjetje. Zaradi razdejanj druge svetovne vojne so bile v Evropi, posebno pa v Nemčiji, uničene številne knjižnice univerz, javnih bibliotek in institutov. Po drugi strani pa se je v Ameriki začelo krepiti zanimanje za Evropo in posebno za Vzhodno in Južnovzhodno Evropo. To tržišče je dr. Trofenik spoznal in kmalu je postal eden izmed najvažnejših
znanstvenih knjigotržcev v Zapadni Nemčiji. Svoje poslovanje je razširil od prvotnega antikvariata tudi na nove izdaje. Navezal je poslovne stike z založbami v Sloveniji in uspelo mu je v znatni meri povečati ne samo izvoz slovenskih knjig temveč tudi knjig vseh južnoslovanskih narodov v Nemčijo in druge zapadne dežele. S tem je ne le pospeševal poznavanje Slovencev v svetu, temveč tudi pripomogel k povečanju ..deviznega priliva" na knjigotrškem sektorju jugoslovanske zunanje trgovine.
Toda dr. Trofeniku to ni bilo dovolj. Postal je sam založnik. Ustanovil je dve zbirki, v katerih je izšla vrsta knjig, namreč:
1.	„Beitrage zur Kenntnis Siidosteuropas und des Nahen Orients".
2.	„Geschichte, Kultur und Geistesleben der Slovvenen".
V	spremni besedi prve knjige v zbirki o Slovencih, „Slowenische Reformation", je rečeno:
„ Namen te zbirke je zbujati razumevanje za slovenski narod, podpirati in večati znanje o njem. Vedno znova moramo s presenečenjem ugotoviti, kako maio je pravzaprav znanega o tem sicer majhnem narodu, ki vendar spada v srednjo Evropo in živi v soseščini velikih skupnosti." Zaradi tega naj ta zbirka prispeva k ustvaritvi „ta-ko nujno potrebnega mostišča med narodi".
Dr. Trofeniku je uspelo, da je pri izdajanju te zbirke pridobil za sotrudnike ugledne znanstvenike v Nemčiji in Jugoslaviji; med njimi so univerzitetni profesorji Schmaus (Miinchen), Aizetmuller-Sadnik (Saarbrucken—Graz), Kretzenbacher in Kissling (oba Munchen), profesorja Slodnjak in Gspan ter Berčič iz Ljubljane in prof. Pogačnik iz Zagreba.
V	okviru tega članka ni moč našteti vseh knjig o Slovencih, ki jih je dr. Trofenik sam izdal ali prek svojih dobrih zvez poskrbel,
Lep večer nam je pripravilo celovško Mestno gledališče pretekli četrtek s premiero Donizettijeve opere v treh dejanjih „Don Pasguale".
Lirične melodije in mehke harmonije, značilne za čutni južnaški bidermajer, se prepletajo skozi vso operno stvaritev. Ljubezniva glasba, kakršno je znal pisati stari mojster Gaetano Donizetti, še danes vžiga in vzbuja občudovanje. Saj skoraj nismo več navajeni take kvalitetne lahkotnosti, ko melodije v prisrčnih in lahkotnih ritmih tečejo skozi ušesa zadovoljnega poslušalca.
Od 71 oper tega plodovitega komponista — na železnem repertoarju so ostale samo še tri: Don Pasguale, Ljubavni napoj in Lu-cia di Lamermoor — pomeni „Don Pasgua-ie“ vrhunec Donizettijeve umetnosti.
„Don Pasguale" je tipična komedija XVIII. stoletja z moralnim poukom, posejana z briljantnimi arijami, kakršna je na primer No-rinina v 2. sliki prvega dejanja in Ernestova podoknica v zadnji sliki tretjega dejanja ter sijajni zbori (konec II. dejanja).
Za „Don Pasguala" je komponist uporabil Anellijev libreto „Ser Mar’ Antonio", ki ga je že 1810 skomponiral Stefano Pavesi. Krstna predstava Donizettijeve opere je bila 3. januarja 1843 v italijanskem gledališču v Parizu, na Dunaju pa prva repriza v nemškem jeziku 14. maja 1843.
VSEBINA:
Zanimiva zgodba o starem Pasqualu, ki se hoče s pomočjo hišnega zdravnika Mala-teste oženiti z mlado vdovo Norino, se močno zaplete v drugem dejanju, ko Mala-testa pripelje na ogled svojo »dobro vzgojeno in pobožno sestro Sojronijo«, ki je v resnici — Norina. Norina, Malatesta in Norinin zaročenec Ernesto so se namreč dogovorili, da bodo staremu Pasqualu enkrat za vselej pregnali skomine po zakonu.
Po navideznem poročnem aktu se »dobro vzgojena in pobožna Sofronija«' spremeni v pravega vraga, ki Pasqualovo hišo postavi na glavo. Pasquale, ki si je zakonske sladkosti predstavljal pač čisto drugače, komaj čaka, da bi se zdaj ločil od nje. Vesel jo prepusti Ernestu, pri tem pa »zarotnikom!« odpusti potegavščino z navidezno poroko.
Glavno draž predstavi so dajali solisti, v
da so izšle pri drugih ustanovah. Tako je pri „Sudosteuropa-Gesellschaft“ v Munchnu, za katero je dolga leta opravljal knjigotrške posle, na njegovo pobudo izšla knjiga „Primus Trubar — Leben und Werk des slovvenischen Reformators", ki jo je v slovenščini spisal prerano umrli prof. Rupel in mojstrsko v nemščino prevedel prof. Sa-ria (Graz). Predvsem pa velja omeniti dve monumentalni deli, ki sta izšli v Trofeni-kovi zbirki o Slovencih, namreč Dalmatinovo „Biblijo" iz leta 1584 in Valvasorjevo „Die Ehre des Herzogthums Crain" (v kooperaciji z založbo ..Mladinska knjiga" v Ljubljani). Jezikoslovcem je bilo posebno u-streženo s kritično izdajo Brižinskih spomenikov, najstarejšega zapisa slovenskega jezika, pa tudi z novo izdajo že davno razprodanih temeljnih del, kot Kopitarjeve „Grammatik der slavvischen Sprache in Krain, Karnten und Steyermark“ iz leta 1808 (Ljubljana) in Matije Murka „Geschichte der alteren sudslavvischen Literaturen" iz leta 1908 (Leipzig). Znatno število knjig je dr. Trofenik dal natisniti v tiskarni Mohorjeve družbe v Celovcu.
Z ozirom na vse to je po pravici moč reči, da izza časov velikih slavističnih uče-njakov-Slovencev Kopitarja, Miklošiča, Murka in Štreklja, ki so v prejšnjem in v začetku sedanjega stoletja delovali na avstrijskih, nemških in čeških univerzah, ni več izšlo toliko znanstvenih knjig v Slovencih — v nemškem jeziku. In to nekaj pomeni, kajti v znanstvenem svetu je nemščina eden izmed mednarodnih občevalnih jezikov.
Pri vsem tem pa vedno podjetni dr. Trofenik, slej ko prej prijatelj duhovitega in prostodušnega razgovora pri rujni kapljici, še vedno najde čas za filozofske študije. Želeti bi bilo, da njegova dognanja ne ostanejo v miznici.
Nekdanji študent
prvi vrsti je tu omeniti pevsko, zlasti pa igralsko sijajnega basista Petra Bra-noffa, kot nosilca naslovne vloge Pasguala. Norino je pela koloraturna sopranistka z zvenečimi vrhunskimi toni Silvia V o j n e a , hišnega zdravnika Malatesto je podal z lepim glasom baritonist Wolf-gang Schellenberg, Ernesta (Pa-sgualov nečak) pa odlični tenorist Georgi Tscholakovv. Orkester, ki je bil na gotovih mestih preglasen, tako da so se glasovi solistov zgubili v orkestru, je zanesljivo vodil Anton Mari k. Inscenacijo je dobro izpeljal Tarnaš Ferkai, sceno je napravil Peter Manhardt, medtem ko je razkošne kostume ustvarila .E v e -I y n Frank. Dobro pripravljen zbor je naštudiral Manfred M a y r h o f e r.
Premiersko občinstvo je opero, ki je polna vedrega italijanskega neba, sonca in lahkotnosti, sprejelo z navdušenjem in toplimi aplavzi.	B. L.
Staroegiptske umetnine v Ljubljani
Petdeset eksponatov iz štirih kairskih muzejev bodo prikazali spomladi v Ljubljani, nato v Splitu in v Beogradu.
Razstava bo imela tri dele, ki obsegajo spomenike staroegiptovske kulture iz Egipta in jugoslovanskih zbirk, prikaz umetnin iz Jugoslavije, ki kažejo na stike Egipta z Jugoslavijo v antičnih časih, in naposled dokumentarni prikaz zgodovine raziskovanja, s čimer želijo proslaviti 50-letnico odkritja Tutankamonovega groba in 150-letnico porajanja egiptologije kot vede. Razen tega se bodo obiskovalci razstave lahko seznanili z delom francoskega egiptologa Champolliona, ki je leta 1822 razložil hieroglife, ter z akcijo UNESCO za reševanje egiptovskih spomenikov v Nubiji in z jugoslovanskim prispevkom v tej akciji.
Priprave za razstavo vodi, skupaj z domačimi in tujimi strokovnjaki in ustanovami, egiptolog dr. Bernard Perc iz Ljubljane.
dama in po s veta
REDKO PRIZNANJE
Slovenec Hinko Gracej iz Maribora je kot edini Jugoslovan prejel japonsko medaljo EXPO 70 za sestavke o miroljubnem pomenu svetovne razstave. Gracej je eden izmed redkih Slovencev, ki obvlada japonsko pisavo in prevaja iz japonščine.
MARIBORČANKA — MAGISTER FILOZOFIJE
Na graški univerzi so pred dnevi svečano podelili prvič nazive magistra filozofije 25 diplomantom, ki so končali študij tolmaštva. Med njimi je bila tudi prva Slovenka, Mariborčanka Božena Zakrajškova. Z zakonom je bila uveljavljena pravica do podelitve tega naziva za študij tolmaštva v Avstriji šele s 1. septembrom lanskega leta.
+ Maurice Chevalier
Poročali smo že na kratko, da je 1. januarja v pariški kliniki Necker umrl svetovno znani, francoski pevec šansonov Maurice Chevalier.
V bolnišnico so ga sprejeli 13. decembra lani zaradi obolelosti ledvic. Njegovo zdravstveno stanje je bilo že od vsega začetka zelo kritično, vendar njegovo močno telo se je dolgo časa upiralo smrti preden se je vdalo.
Slavni chansonnier se je rodil pred 83 leti v Parizu istočasno s slavnim Eifflovim stolpom, katerega so odprli dva meseca pred njegovim rojstvom. Njegovo pokrivalo, slamnati klobuk, pa je postalo slavno. Ker je bil iz revne družine je moral začeti takoj delali. Z dvanajstim letom je prvič stopil na oder, od katerega se je poslovil 68 let pozneje na dan svojega 80. rojstnega dne.
Po začetnem posnemanju slavnejših komikov je Chevalier našel svojo pot in svoj stil, posebno pa mu je koristilo srečanje s takrat slavno Mistanguette, ki mu je pomagala, da se je otresel dotedanje grobosti in je izpilil svoj stil. Od takrat se mu je sreča nasmehnila, uspeh je sledil uspehu: postal je slavni Maurice s še bolj slavnim slamnikom. Resnici na ljubo pa je treba tudi povedati, da je Chevalier žrtvoval odru vse. Po prvi neuspeli poroki se ni več oženil in je živel sam z materjo v družbi priznanj, ki jih je zaslužil na odrih vsega sveta.
Pobuda radia Trst:
Podelitev nagrad za mladinske in otroške igre
Natečaj, ki ga je 30. julija 1971 razpisala radijska postaja „Trst A“ in ki je bil namenjen slovenskim avtorjem v Italiji, ki so bili pozvani naj napišejo in predložijo izvirne otroške in mladinske igre, je doživel pri objavi rezultatov in razdelitvi nagrad, na sedežu radia „Trst A“, zaželene rezultate. Oglasilo se je namreč 19 avtorjev, ki so predložili kar 34 del. Sprejeta in nagrajena dela so v splošnem jezikovno dognana, pogovorno sproščena in stilno enotna, kar je še pomembnejše, ker so predložene igre namenjene otrokom in naraščajnikom, to je področju, kjer se zahteva posebno nežna in občutljiva roka.
Rezultat te pobude bo, da se bo v mladinskih oddajah Radia „Trst A“ v bližnji prihodnosti zvrstilo 23 novih izvirnih del domačih avtorjev, kajti dvajsetim delom, ki so bila že sprejeta, bodo dodali še tri predložene mladinske igre, ki potrebujejo še kak popravek ali manjšo predelavo. Načelnik dramskega odseka Radia „Trst A“ dr. Harej je dejal, da so ..nekatera teh del z literarnega in radiofonskega vidika pravi biseri in bi bila vredna, da se ohranijo ne samo na trakovih, ampak tudi v knjigi, kot dokument prizadevanja in ustvarjanja slovenske skupnosti v Italiji v tej nemirni dobi kulturnega vretja in iskanja".
Bralna komisija je nagradila naslednjih osem predloženih del: Sare Fornazarič delo ..Čarobna noč", Miroslava Košute delo „Volk in pravljice", Marka Kravosa delo ..Govoreča žogica", Lojzke Lombar delo ..Bogdanova zmaga", Jožka Lukeša delo „Stari ford", Alenke Rebulove delo „Pla-menka", Zore Saksidove delo „Polžek si išče nevestico" ter Marije Susič delo „Najlepše jaslice".
Nadalje je bralna komisija izbrala nekaj del, za katere meni, da bi bilo primerno, da jih odkupijo. Sem spadajo naslednja dela: ..Medvedek Bučo" Sare Fornazarič, „Vabilo na igro" Miroslava Košute, ..Papagajček Koko" in ..Deklica šla je po vodo" Jožka Lukeša, „Velika noč pri zajčku" in „Lipček in Lapček" Zore Saksidove, „Ču-dežna cvetka" Ane Češčut, „Marko in Jage babe" Miroslava Lebana, ..Begunki" Aleksija Pregarca, „V kampingu" Jurija Slame in ..Piščalka za na Luno" Sergija Verča.
Že omenjena tri dela, ki pridejo v poštev po manjših popravkih in predelavah so „Jelkina bolečina" Lojzke Lombarjeve, „Encele bencele" Aleksandra Mužine ter „Naše pravice" Adrijana Rustije. Aleksandra Mužine delo „Na poti v mesto" in Jožka Lukeša delo „Blažek in njegova torba" pa bi prišli v poštev tudi za dramski spored za odrasle, če bi jih primerno predelali.
Donizettijev „Don Pasquale" v Celovcu
Ofa ca&u
VARUJTE SE VEČVEDNIH
So ljudje, ki vedo več, kot tisti, ki vedo dejansko več. Prepričan sem, da ni ljudi, ki ne bi razumeli tega stavka. Prav gotovo ga bodo razumeli vsi resnično prizadeti. Ce ne, lahko napišejo nekaj vrstic uredništvu našega lista in vprašajo, za kaj gre. Naj navedejo točen naslov, naj dopisi niso ano-nimi.
Neki F. H. se je razpustil v „Volkszeitung“, ki je izšla na dan nedolžnih otrok lani, v svoji brezmejni zaljubljenosti v neresnico do prav lažnih trditev. Trdi, da v slovenski in hrvaški Istri razen dvojezičnih cestnih napisov ni nobenih dvojezičnih krajevnih napisov. V Sloveniji da so samo slovenski, na Hrvaškem samo hrvaški. Veiterju očitava potvarjanje dejstev. Saj tudi vsako leto obiščejo te kraje tisoči avstrijskih in nemških dopustnikov. Vpraša se še F. H., če je hotel „prodati“ Veiter Celovčane za „neumne".
Če je gospod F. H. bil že sam kdaj v slovenski ali hrvaški Istri, in če ni zamižal slučajno ravno takrat, kadar je zaslutil, da se mu bo prikazal kak krajevni napis, — upam, da tega ni napravil, že v lastnem interesu ne, kajti lahko bi zadel kam — potem takih trditev ne bi mogli širiti po našem majhnem svetu. Če pa slučajno sam še ni bil tam, naj verjame ljudem, ki so tiste napise videli z lastnimi očmi. Najboljše pa bi bilo, če bi letos skočil kar sam za kak dan tja dol, vzel s seboj fotografski aparat, fotografiral dvojezične krajevne napise in sliko objavil v časopisu, v katerem je širil svoje laži. Že zdaj mu lahko zagotovim, da bo videl v slovenski Istri in tudi v hrvaški dvojezične krajevne napise. Naj nikakor ne zamiži, ko se bo pripeljal do kakega takega napisa.
Sicer pa je tudi dr. Veiter odgovoril na ta anonimni dopis v celovški „Kleine Zeitung (5. jan. 1972, str. 3/4). Če bo gospod F. H. prebral ta članek, se mu bo gotovo razjasnilo pred očmi. Če ne, je zadevščina že precej nevarna.
Kaže pa, da na Koroškem tudi velja svetopisemski izrek, da prerok ne velja nič v domovini. Našel se je neki Ing. L. Poppen-heimer iz Št. Pavla v Labotski dolini, ki ve spet več kot Korošec dr. Veiter. V svojem članku v KZ od 5. januarja piše Veiter, da Finci zelo strogo ravnajo z dvojezičnimi krajevnimi napisi, če je število pripadnikov švedske manjšine padlo pod predpisane odstotke, kratkomalo znižajo te predpisane odstotke. Najprej je bilo potrebnih 11 odstotkov, zatem 10, 8, zdaj 7. Nihče pa ne dvomi, da bo v sili zadostovalo že 5 odstotkov.
Ta trditev je Poppenheimerju odprla nove vidike. V KZ, 9. januar, se je oglasil na 6. strani pri pismih bralcev. Takoj pobere neko bilko in maha z njo po svetu. Na Koroškem se branijo voditelji Slovencev proti jezikovnemu štetju, ki bi bilo osnova pravični ureditvi. Zaradi tega tudi Finske ni možno navajati kot primera. Brez ugotovitve manjšine na Koroškem ni mogoče govoriti o tem (pač o dvojezičnih krajevnih napisih). Vpraša se celo, če ne bi mogla kaka nepristranska, morda celo interaliirana komisija ugotoviti resničnega števila slovenskega prebivalstva v vsaki občini. Potem bi bilo vse v redu.
Vprašati je treba Ing. L. Poppenheimerja, če je res potrebno tako ugotavljanje — vsi vemo, kaka objektivnost se nam nudi pri raznih štetjih —, če država zares hoče pošteno in pravično urediti vprašanje katerekoli manjšine, tudi narodne. Avstrija se je zavezala že v državni pogodbi, da bo nudila Slovencem na Koroškem in Štajerskem ter gradiščanskim Hrvatom vsakršno pomoč, da jim bo tudi dala dvojezične krajevne napise. Kmalu bo že 17 let od tega, pa se do zdaj ni premaknilo skoraj nič (nekaj se menda že premika, kot je naglasil deželni glavar v svojem novoletnem nagovoru za ljubljansko televizijo). Če pa bi Avstrija ravnala že vsa leta, odkar obstaja kot republika, s Slovenci tako pravično kot Finska s Švedi, bi bilo tudi pismo Ing. L. Poppenheimerja iz Št. Pavla v Labotski dolini odveč. Kako prijetno bi to bilo.	žik
KUPUJTE pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu!
Od pesmi otrok do pesmi volkov ^=Naše prireditve
(Božična prireditev v Dobrli vasi)
Po stari tradiciji smo se tudi letos zbrali na praznik Treh kraljev v farni dvorani. Otroci so pod Doričinim vodstvom zapeli nekaj božičnih pesmi. V božično skrivnost so nas popeljale tudi deklamacije. Da znajo otroci peti, vemo že izza pantiveka. A da pojejo tudi volkovi, smo zvedeli šele v igri. Je to dramatizacija povesti grškega pisatelja llije Venesisa, ki primerja razbojniške revolucionarje z nenasitljivimi volkovi.
Glejte gore, črne, strme, sever jih je razklal!
Slišite li tuljenje tam, volkovi pridejo k nam?
Glad žene jih, le kam? Le kam?
Gore so mrzle, prazne.
Vprašajo potok:
Kje najdemo jed?
On pravi: Ob morju tam!
Tako pojo „volkovi" v igri Eve Patzig.
Tema igre je jako preprosta, a kljub temu nevsakdanja. Zahodnoberlinsko časopisje je pisalo o njej, da je dramatika v scenah zgoščena in izvira iz besedila in situacije. Igra je polna življenja, kot pesem v divjem, valovitem ritmu. „Pesem volkov" je ena izmed redkih iger z vojno tematiko, ki ne ostaja na površju, ampak s tankočutno, rahlo roko skuša odvesti človeka iz vojnih grozovitosti k vsečloveškim občutkom pravice in sočutja.
Ni le kriminal, ki pospeši utripanje srca in ki povzroči začasno napetost v človeku, temveč ponuja gledalcu dovolj snovi za o-sebno razmotrivanje.
Lasos, vodič volkov, revolucionar, ki hoče strmoglaviti vlado, se ugnezdi s svojo tolpo na Jannikosovi kmetiji. In tu se začne zlo: telesni in duševni pohabljenec ovčar Paparos v strahu rani enega izmed Lasoso-vih mož. Lasos ga hoče maščevati in zato hoče obesiti kmeta. Vse je pripravljeno, življenje Jannikosa visi že na tanki niti. In kot volk v skrajni stiski ponudi svoj vrat napa-
Otožno in nepričakovano so zapeli šent-lipški zvonovi dne 23. decembra lani in naznanjali vsem faranom žalostno vest, da je dobro pripravljen za večnost za zmerom zaprl svoje trudne oči, v 72. letu starosti, Rudolf Omelko, pd. Radarjev oče s Kršne vasi.
Neka neznana bolezen se je nenadoma pojavila na prstu njegove noge in mu povzročila take strašne bolečine, da so ga morali prepeljati v celovško bolnišnico z upanjem, da bodo to malenkost tam hitro ozdravili. A prišlo je drugače: ležal je par tednov v strašnih bolečinah, namesto da bi se noga pozdravila. Morali so jo celo odrezati, a tudi to ni zadostovalo. Strahovite bolečine so mu vzele vse telesne moči. Ker ni bilo več upanja, da bi se pozdravil, so ga pripeljali na njegov dom, kjer pa je že po nekaj dneh izdihnil svojo blago dušo.
Kako je bil Radarjev oče priljubljen in spoštovan, je pokazal njegov pogreb. Niso prišli samo šentlipški farani, pač pa tudi veliko znancev in prijateljev iz sosednih fara, ki so spremili rajnega očeta na njegovi zadnji poti. Pogreb je vodil domači gospod župnik ob asistenci č. g. župnika Nageleta in dekana Srienca iz Šmihela.
G. dekan Srienc je v svojem lepem, v srce segajočem govoru orisal življenje Radarje-vega očeta, da se je marsikomu, ki je bil na pogrebu navzoč, orosilo oko. Radarjev oče je bil eden izmed tistih mož, ki je imel za vsakega človeka prijazno besedo. Ni poznal sovraštva in prepira, spoštoval je svojega soseda in tudi z njim preživel dolga leta v najlepšem miru in slogi. V svojem življenju ni nikoli iskal veselja ali zabave drugod, pač pa je našel veselje in srečo samo doma v krogu svoje ljubljene družine. Bil je zvest bralec Našega tednika, Nedelje in pa Mohorjevih knjig. Bil je tudi vnet častilec Marije. To je pokazal tudi s tem, da je večkrat obiskal vse nam znane Marijine božje poti. Še kot užitkar je z velikim trudom in veseljem pomagal mlademu gospodarju pri zgraditvi novega gospodarskega poslopja. Želel si je vsaj še nekaj let preživeti v tej novi hišici pri svojih dragih. A Bog je od-
dalnemu nasprotniku, da bi se ga ta usmilil in mu prizanesel s smrtjo, tako se v zadnjem hipu zasliši iz izbe jok novorojenčka, sina Jannikosa. Besni volk Lasos je hipoma ves spremenjen. Ko dojame nebogljeno vpitje in si osvešča ob tem svojo lastno mladost, se omehča njegovo srce. Lasos ne prizanese le Jannikosu. Še več, novorojenčka obdari z zlato uro in pravi: ......In
kadar bo tvoj sin dorasel, mu povej, da je bil Lasos človek, ki ni vedel kaj početi s svojim časom, ki mu je bil odmerjen ...“
Ne le v tem zadnjem prizoru uporablja Eva Patzig prispodobe (ura naj bi bila simbol zavoženega življenja), vsa igra jih je polna in kljub temu ni prostora za plehko sentimentalnost.
Še nikoli ni napisala kaka ženska take moške igre, ugotavlja neki gledališki list. Brutalnost revolucije zahteva trdoživ, klen jezik, ki včasih šele v molku ali v zelo premišljenem govoru zadobi vso svojo izrazno moč.
Le škoda, da se je marsikateremu igralcu sila mudilo. Tako je motil včasih tako potrebne trenutke tišine, ki bi mogli napetost dejanja še povečati. To je bila morda glavna napaka, ki ji je skoroda ves ansambel podlegel. Pristni so bili predvsem Paparos, Lasos in Bulgar; Jannikos pa se zdi, da svoji vlogi ni bil docela kos, čeprav je v nekaterih scenah prepričal. Preboječ je bil njegov nastop, premalo samozavesten. To pa je ojačila še preslabotna maska. Dobro razporejene so bile scene, v katerih se je gibalo več igralcev na odru. Vsak je vedel za svoj prostor in tako je zadobila slika zaokroženo enoto in podpirala dejanje okoli glavne osebe.
Enotnejše obleke pa bi mogle na prvi hip karakterizirati njih nosilca in olajšati gledalcu dojemanje zgodbe.
Ako pa zadnjo prireditev dobrloveških igralcev primerjamo z njihovimi prejšnjimi nastopi, z veseljem ugotavljamo, da je bil to precejšen korak naprej, ne le v besedi, ampak tudi v dejanju.
ločil drugače. Poklical ga je še v veliko lepši in srečnejši dom, da bi tam sprejel zasluženo plačilo.
V imenu vseh faranov izrekamo prizadeti Radarjev! družini prav prisrčno sožalje. Rajnega očeta pa bomo ohranili v lepem spominu. Naj počiva sladko v domači zemlji!
ŠKOFIČE
(Slovo od dveh sester)
Dvakrat so pretekli teden zapeli žalostno zvonovi naše farne cerkve, ko smo pospremili na zadnji poti na domače pokopališče dve zvesti faranki — dve krvni sestri.
V nedeljo, 2. januarja, je po težki bolezni zatisnila svoje trudne oči ga. Terezija Kramar, pd. Janšejeva mati v Holbičah. Rodila se je pred 78 leti pri Bvatniku v Škofičah. Že kot šolsko dekle se je udejstvovala kot cerkvena pevka na domačem koru in prav tako sodelovala na prireditvah domačega kulturnega društva. Na Janšejev dom pa je prišla kot nevesta že skoraj pred petdesetimi leti. Vsa ta leta je zvesto in pridno stala ob strani možu in ga podpirala pri njegovem delu. Leta 1942 pa je tudi Janšejevo družino doletela usoda mnogih slovenskih družin v naših krajih. Nacistične oblasti so jo nasilno pregnale v taborišče na Hessel-berg, od koder se je lahko vrnila šele po zlomu nacizma leta 1945 in se spet z vsemi močmi posvetila zdaj še bolj dragemu do-
Farna mladina Dobrla vas, otroška mladina in SRD Danica vabijo na
KULTURNO PRIREDITEV s petjem in igro Eve Patzig PESEM VOLKOV po povesti llije Venesisa Prireditev bo v nedeljo, 16. januarja 1972, ob pol treh popoldne pri Voglu v Št. Primožu.
Katoliško prosvetno društvo Šmihel pri Pliberku vabi na komedijo v treh dejanjih
KRAPI Antona Igoliča
Igrali jo bodo v nedeljo, 23. januarja 1972, ob 14,30 v farni dvorani v Šmihelu.
Prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo „Rož“ v št. Jakobu v Rožu vabi na
KONCERT
slovenskih narodnih pesmi, ki jih bo zapel moški pevski zbor iz Ribnega pri Bledu.
Vmes bo za razvedrilo zaigral fantovski instrumentalni trio iz Ribnega.
Koncert bo v nedeljo, 16. januarja, ob pol treh popoldne v farnem domu v Št. Jakobu. Vstopnina 15.— šilingov.
Vsi prisrčno vabljeni!
I
Dom v Tinjah
vabi na tečaj za življenje
ŽENE IN MATERE 20.—23. I. 1972 MOŽJE IN OČETJE 27.—30. I. 1972
V vsakem zakonu in vsaki družini se prej ali slej pojavijo vprašanja, na katera zakonci ali starši sami ne najdejo odgovora. Pri tem tečaju imate priložnost, da se informirate in pogovarjate s predavatelji in z drugimi tečajniki o svojih zakonskih, družinskih in vzgojnih problemih.
Dostikrat se problemi že s tem rešijo, da izmenjavamo svoje izkušnje z drugimi, ki imajo slične skrbi.
Začetek: ob 19. uri prvega dne.
Zaključek: ob 13. uri zadnjega dne.
mu in družini. Velika udeležba na zadnji poti Janšejeve mame pa je pokazala, kako spoštovana in priljubljena je bila rajna pokojnica. Pogrebne obrede je opravil domači župnik g. Nadrag in cerkveni pevci so zapeli žalostinke sopevki v slovo. Od sotrpinke izseljenke se je v izbranih besedah poslovil tudi g. J. Ogris in prav tako tudi predsednik domačega kulturnega društva.
Na prošnjo njene sestre, 86-letne Mojcije Aleš, pd. Bvatnikove mame, pa je šel pogrebni sprevod tokrat nekoliko drugo pot, tako da se je še ona lahko poslovila od pokojne sestre. A ne za dolgo. Ker se drugo jutro ni oglasila na trkanje sosedov, so poklicali sina iz Celovca. Hudo je bilo presenečenje, ko je našel — prejšnji dan še zdravo mater — mrtvo. Prehudo jo je zadela smrt sestre, sledila ji je v večno domovino. Tudi od nje smo se pevci in farani lepo poslovili. Vsem Janšejevim in Bvatnikovim pa izrekamo naše globoko sožalje.
KATOLIŠKA PROSVETA — KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
priredi v torek, 18. januarja, ob pol osmih zvečer v Kolpingovi dvorani v Celovcu predavanje z barvnimi slikami g. Vinka Zaletela:
WASHINGTON •
270 barvnih slik! Blagoslovitev slovenske kapele Marije Pomagaj v narodnem svetišču Brezmadežne (z zvočnimi posnetki). Zanimivosti in lepote VVashingtona: Bela hiša, Capitol, Jeffersonov in Lincolnov spomenik, Kongresna knjižnica, Ken-nedy Center, Arlington s Kennedyjevim grobom, Smithonian institut — tehnični muzej. Umeščenje predsednika. Demonstracije. Praznik japonskih češenj s parado. Pomlad in Božič v VVashingtonu.	Vabljeni!
•v
Pogreb Redarjevega očeta v St. Lipšu
pri Zeneku
„Lepa Vida" v Bilčovsu
Slovenska ljudska pesem o lepi Vidi, ki je ob morju stala, tam plenice prala, zapustila bolnega otroka in bolnega moža, odšla s črnim zamorcem čez morje v tujino, si tam hrepeneče želela vrnitve domov, ker ni našla pričakovane sreče, je stara slika o usodi našega naroda. Premnogo jih je šlo pot lepe Vide, proč od domovine. Premnogim tujina ni dala tega, kar jim je obetala. In ko so se vrnili domov, jih domovina ni hotela več sprejeti. Sodila jih je, češ da so izdajalci, ni jih hotela imeti živih. Naša skupnost je zaradi tega morala pretrpeti v preteklosti velikansko škodo. Na žalost pa kaže, da se iz tega nismo naučili dovolj, ne za zdaj, ne za prihodnost. Sprejmemo le tistega, ki je res „naš“. Pa se dvojimo in slabimo. Namesto da bi družili in krepili.
Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ iz
Bilčovsa je zadnjo nedeljo priredilo igro o lepi Vidi v Miklavževi dvorani. Predsednik društva Rupej Reichmann je v začetku pozdravil obiskovalce, nato pa jim razložil pomen igre. Vsebine tu ni treba razlagati, saj je znana vsakemu Slovencu. Pohvaliti je treba igralce, ki so kljub omejenim možnostim — z njimi se pač mora otepati vsako slovensko društvo na Koroškem — privabili iz besedila in vsebine bistvo te igre, podali svoje vloge precej živahno, za kar se jim je zahvalilo občinstvo z zasluženim odobravanjem. Vsa igra je odvisna od vloge lepe Vide; ta pa se je precej močno vživela v svojo nesrečno usodo. Izpiliti bi še bilo seveda treba marsikaj, a to bi že bilo naloga več ali manj poklicnega režiserja.
Po igri so se še predstavili domači godci z narodnimi in umetnimi napevi.
Kraljevska ohcet hčerke bogatega kmeta
NAJ SVET VE, KDAJ JE JANOS MOŽIL HČERKO EDINKO
Ko se končajo dela na polju in ko se kmetje umaknejo v svoje domove, kjer se omejijo na nego živine in prašičev ter na kuhanje žganja, se začno tudi poroke. In poroke so v Bački veliki dogodki. Sosed tekmuje s sosedom, kdo bo pripravil lepšo, bogatejšo ohcet.
V Dobroslovu, ki šteje 2800 prebivalcev povečini Madžarov, so imeli v preteklem novembru dve takšni ohceti. Najprej je oženil sina Ferenc Nagy, ki je povabil na ohcet nič manj kot 600 gostov. To je bil zares velik „pir“, velika svatba. Njegov sovaščan Janos Talassi pa se ni mogel zadovoljiti s tem, da bi svojega sovaščana ne potešil. Na svatbo je povabil 930 gostov, ki pa s^Tilso vsi odzvali, kljub temu pa je bilo na poroki njegove hčerke 850 gostov, kar je spet nov rekord v številu svatbenikov v tem kraju.
Janos Talassi je eden najbogatejših in najvidnejših kmetov v Dobroslovu. Je tudi predsednik sveta krajevne kmečke zadruge in znan živinorejec. Po rodu je Madžar. In tudi njegova žena llona je Madžarka. Konec lanskega novembra je možil svojo 24-letno hčer Terezo, ki se je poročila s svojim kolegom na univerzi, absolventom biologije Arpadom Andryjem.
Svatba Je trajala pet dni
Svatba se je začela že v sredo, ko je nevestin oče pogostil tiste, ki so sodelovali pri organiziranju ohceti. Nato se je skozi ves teden vrstilo več gostitev, v soboto je ohcet prišla do svojega vrhunca, v nedeljo dopoldne pa so se svatje razšli.
Čeprav je Janos Talassi bogat in napreden i(|^, kar se vidi tudi na njegovem domu, 850 ljudi pa le ni mogel sprejeti na svojem sicer ve-
ŠT. VID V PODJUNI (Popravek)
V	1. številki Našega tednika se je na drugi strani v dopisu „Št. Vid v Podjuni" vrinila neljuba napaka, ki jo danes popravljamo. V drugem odstavku bi se moralo pravilno glasiti: Poročil ju je g. Poldej Zunder, ki je nadomeščal odsotnega g. župnika. Vesela svatba je bila v hotelu Adolfa Piceja, kjer je bila nevesta že več let zaposlena.
ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU
V	naši zelo obljudeni župniji nas mrtvaški zvon pogosto opominja na človekovo umrljivost.
Zadnjo smo spremljali na naše pokopališče Ano Schuster, ki je umrla v 87. letu starosti. Rajna Nanej, kakor smo jo imenovali, se je rodila v šentpetrski fari v tako imenovani delavski Holcejevi družini. Tako je morala že kot otrok okusiti vso težo življenja tistega, ki je prisiljen iti po svetu v boj za vsakdanji kruh, ker v tedanjem času socialne razmere niso bile tako urejene kot so danes.
Ostala je samskega stanu in je kot pridna in zelo vestna delavka služila pri raznih gospodarjih. Svoja stara leta je preživela na Ricinji, kot stara teta pri dobri Žagarjevi družini, kjer ji je bilo lepo postreženo.
Dokler je mogla, je rada obiskovala našo cerkev in imela naročene cerkvene liste in mohorjeve knjige.
V	petek, 17. decembra, smo jo položili k zadnjemu počitku. Cerkveni pevci so ji izkazali zadnjo čast in so se od nje poslovil iz žalostinkami.
Želimo ji večni mir, zaostalim pa tolažbo v Bogu.
likem domu. Zato so banket prenesli v vojaški dom kulture. Tu sta dva orkestra zabavala goste, ki so zasedli vse prostore in dvorane. Gostitelj, nevestin oče, je svatom iz okoliških vasi dal na razpolago kakih 50 najetih avtomobilov, poskrbljeno pa je bilo prav za vse, saj je poskrbel celo za čuvaja za avtomobile tistih svatov in gostov, ki so prišli na gostijo s svojimi avtomobili.
Kraljevska ohcet
Kako bogata je bila ta svatba, nam bodo povedale še nekatere številke: ves čas, od srede do nedelje so za pogostitev vseh svatov in gostov porabili več kot 8 stotov govejega mesa, zaklali so nadalje devet prašičev, šest telet, štiri ovce, kakih sto gosi, puranov in piščancev, pripravili so tri tisoč kosov peciva in kar dvesto tort, od katerih so mnoge bile ..trinadstropne". Za pripravo vsega tega peciva so porabili 4000 jajc, 180 kg sladkorja, 25 kg orehovih jedrc, 17 kg čokolade. Za rezance, kolikor so jih zakuhali v 400 litrov juhe, so porabili 300 jajc in okoli 100 kg moke. K tem že neverjetnim številkam bi morali dodati še ustrezne številke razne vrste prikuhe, za solato, kruh itd. Navedli pa bomo le še številke, ki se nanašajo na pijačo: gosti so v dneh ohceti popili 12 hi vina, 1500 steklenic piva, 1000 steklenic slatine, 30 litrov žganja, kave pa toliko, kolikor so je skuhali iz 6 kg kave. Dopisnik nekega jugoslovanskega tednika, ki je prinesel gornje podatke, navaja še podrobnejše podatke o kompotu in sadju, ki je bilo na voljo gostom, hkrati pa dodaja, da so pri pripravah vseh teh dobrot sodelovali številni vaščani, konkretneje številne vaščanke, ki so kuhale in pripravljale razna jedila in peciva na svojih domovih, ker niti pri Talassiju, kot tudi ne v domu kulture ni bilo dovolj štedilnikov in kuhinjske posode. Seveda pa je moral nad vsem tem nekdo bdeti, da bi se kje ne zataknilo. Nadzorstvo nad kuhinjo je prevzela 70-letna strokovna kuharica Katalin Papp.
Koliko je svatba'stala?
Vse to smo navedli v podrobnostih, da se vidi, kaj znajo ljudje početi, da se njihovo ime razve. Samo ob sebi se vsiljuje vprašanje, koliko je ta svatba stala. Kakor so zapisali v nekem jugoslovanskem listu, je to stalo 40.000 novih dinarjev oziroma 4 milijone starih dinarjev, vendar sem ni všteta vrednost tega, kar je dal iz lastnega pridelka gostitelj, ki je, kot smo rekli, bogat kmet in znan živinorejec, kajti sicer bi bili stroški za gostijo veliko večji.
Svatje prinesejo darila in denar
Kot je navada, je bil precejšen del stroškov krit, ker so svati prinesli nevesti darila ali pa ji dali denar. Vsak svat dobi po navadi ..svatbeni pušeljc", ki mu oni pravijo „ružmarin“. Za „ruž-marin" pa svat in gost da nevesti večje ali manjše darilo v denarju. Za to, torej „za ružmarin" se je nevesti nabralo 800.000 dinarjev, 750.000 dinarjev pa so gosti nabrali za prvi nevestin ples. Navada je tod, da nevesta, potem ko je prišla od poroke in snela poročno obleko, zapleše prvi ples v narodni noši. Prvi ples zapleše z nekim ožjim moževim sorodnikom, nato pa z drugimi svati, ki za ta ples plačajo tako, da pripnejo na nevestino obleko čimveč denarja, po navadi bankovcev po 10.000 dinarjev. Ko se je končal ta ples, je bila vsa njena obleka prekrita z rdečimi bankovci v skupni vrednosti 750.000 dinarjev.
Vrh tega je nevesta dobila še drugih poročnih daril za najmanj milijon dinarjev vrednosti, tako da računajo, da je dobila nevesta vsega skupaj kaka 2 milijona in pol dinarjev.
Ein Geschaft v/ie jedes
andere?
Kemesvvegs, sondern ein KONSUM. Na undt Ja, auf das Und kommfs an. KONSUM-Mitglieder slnd Mitbesitzer. Kaufen im eigenen Geschaft. Entscheiden mit und bekommen Ruckvergutung auf alle Einkaufe.
Im vergangenen Jahr 92 Mililo ne n Schilling.
Darum sind $30.000 Familien Mitglied im
KONSUM
Cisto nova drsalna revija v Celovcu
Z ,.NEPOZABNIMI MELODIJAMI" bo zasenčila najnovejša produkcija Dunajske drsalne revije vse dosedanje, kar jih je bilo ustvarjenih v njeni desetletja trajajoči zgodovini. Ta produkcija je bila izvežbana z neizprosnim trdim treningom. Zanjo so porabili čas, ki bi ustrezal stotim predstavam.
Umetniško vodstvo te produkcije je prevzel znameniti filmski inscenator Franz A n t e I. Za koreografa pa se je posrečilo pridobiti vodjo baleta Dunajske državne o-pere Wazlawa Orlikovvskega, ki še nikoli ni imel priložnosti delati za drsal-
Kakor lani, bosta tudi letos oba maturitetna razreda pripravila
gimnazijski ples
Prireditev bo v četrtek, dne 10. februarja 1972, ob 20. uri v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Za glasbo bosta skrbela dva ansambla.
Za številni obisk se priporočata oba maturitetna razreda.
no revijo. In prav zaradi tega je šel pri koreografiji na ledu čisto nova pota, tako da lahko mirne duše rečemo, da ima ta produkcija podobo, katero doslej ni dosegla še nobena drsalna revija.
Tudi v glasbi nastopa tokrat novo ime, to je Robert O prat k o. Le-ta je „NEPO-ZABNE MELODIJE" glasbeno izoblikoval tako, da je v bistvu še zmerom pristna Dunaj-
ska drsalna revija, z mnogimi lepimi dunajskimi melodijami, operetnimi zvoki, kot tudi moderno muziko, ki je prirejena tako, kot je nam Evropejcem všeč.
Glavna zvezda na tej produkciji je slavna evropska in profesionalna prvakinja HANA MAŠKOVA, ki prvič sodeluje pri Dunajski drsalni reviji. Od drugih mednarodnih drsalnih zvezd je omeniti še MILENO, eno izmed najboljših drsalk na ledu, dalje Manjo Bou-mans, lepotno prvakinjo iz Belgije, Ronnija McKennzija, profesionalnega svetovnega prvaka, Mariana Filca, enega izmed najboljših umetnih drsalcev svetovnega in evropskega prvenstva, Joela Parksa, „sonny boya“ iz Združenih držav Amerike, Vaclava Zelenko s svojo skupino, ki ima evropsko in svetovno prvenstvo v telovadbi na ledu.
Nazadnje pa ne smemo pozabiti slavnega dunajskega drsalnega baleta, ki daje Dunajski drsalni reviji šele pravi pečat.
Dunajska drsalna revija bo gostovala s svojo novo produkcijo »NEPOZABNE MELODIJE" od 3. do 13. februarja 1972 v Mestni hali v Celovcu.
Obiščite tudi vi to revijo razkošnih barv in nepozabnih melodij, katere drugi del bo tokrat posvečen izključno dunajski opereti.
B. L.
KONEC KARIERE
Ameriški igralec Cary Grant je sklical tiskovno konferenco, da bi svetovno javnost obvestil, da se umika iz sveta filma. Med drugim je povedal, da kot direktor največje ameriške tovarne kozmetičnih preparatov nima več časa za svoje oboževalce.
DOM V TINJAH VABI NA
tečaj za kmete
ki bo v torek, 18. januarja 1972, od 9. do 17. ure
Mesto kmetijstva v industrijsko-konzumni družbi je že precej jasno določeno. Vprašanje pa je, če se bo do tega mesta tudi vsak kmet lahko priboril. Na poti do tega mesta naj kmet zlasti upošteva naslednje potrebe v usmerjanju svojega kmetovanja:
1.	jasno smer v proizvodnji
2.	modernejše oblike sodelovanja med kmeti
3.	povečano upoštevanje zahtev trga
4.	združeno ponudbo na trgu
Osnovno vodilo: Ne produciraj osamljeno, vnovčuj skupno!
Predavatelji:
•	Inšpektor Blaž Singer: „Kmet in industrijsko-konzumna družba"
•	Uradni živinozdravnik dr. Marko Dumpelnik:
„Vrejne bolezni pri govedu in prašičih"
Pojavi zaradi pomanjkanja vitaminov in rudninskih snovi v krmi pri današnji intenzivni vzreji domačih živali
•	Dipl. gozdar Martin Zechner:
»Vzgoja in varstvo gozda in njegovi škodljivci"
Črnogorec skuša pomagati filmski lepotici
Tarzanova družica lepa Kitty Swan se je hudo opekla
Zadnji dan predlanskega oktobra se je v nacionalnem parku na Floridi pri snemanju enega izmed tolikih filmov o Tarzanu pripetila strahovita tragedija. Dansko-italijanska filmska umetnica Kristen S w a n h o I m , stara 27 let, ki je v filmu bolj znana pod imenom K i 11 y S w a n , je igrala vlogo Tarzanove družice. Pri eni izmed scen o Tarzanovem filmu je bilo treba povzročiti tudi požar, torej večji ogenj, sredi katerega bi se morala znajti glavna igralca Tarzan in njegova družica.
Tehnično osebje ekipe pa verjetno ni poznalo filmskih umetelnosti in namesto da bi ..uprizorilo" nenevaren plamen, ki ga po navadi delajo z raznimi kemikalijami, je polilo prostor z bencinom. In Kitty Swan ter Ste-we Havvkes sta se znašla sredi resničnega velikega ognja. Vtem ko je Stevvu Havvkesu uspelo s skokom priti iz ognjenega kroga, je filmska umetnica utrpela velike opekline, tako da je ponekod imela tudi opekline tretje stopnje.
Ker je ta filmska umetnica vse do tedaj slovela kot ena najlepših umetnic, so opekline postale zanjo tragedija. In to ne glede na to, da so spravile v nevarnost njeno samo življenje, pač pa tudi zato, ker ji je možnost nadaljnjega filmskega uveljavljenja za vedno onemogočena.
Konec filmske kariere
Po teh hudih opeklinah je Kitty Swan iskala zdravniške pomoči v ameriških bolnišnicah, nato pa doma, v Rimu, toda medicina ji ne more več vrniti tega, kar ji je vzel ogenj.
V tem, ko je filmska umetnica razmišljala, kaj naj v življenju tako iznakažena počne, je prišlo do dogodka, ki ga nihče ni pričakoval. Nekega dne je dobila pismo, v katerem jo je vojni invalid Jovan Šaljič iz Ivangrada v Črni gori povabil, naj pride tja, da ji pomaga. Bilo je to lanskega julija. In Kitty Swan je res prišla k Ivanu Šaljiču. Leta ni zdravnik, pa tudi noben mazač. Eno-
stavno pozna mazilo za opekline. To mazilo sestavlja sam po določeni formuli in pomaga vsem, ki so se opekli.
Kaj sodi Kitty Swan o zdravljenju, in kaj Jovan Šaljič?
In ko so se po skoraj dveh mesecih zdravljenja pojavili pred bivšo lepotico, pred nesrečno Kitty, časnikarji in jo vprašali, kako zdravljenje napreduje, je rekla:
„Prav lepo. Brazgotine postajajo vedno tanjše in mehke in tudi barva kože se menjuje in postaja prirodna. Opažam, da vsi skrbijo zame in zato sem tudi sama dolžna skrbeti zase, da bi čim prej premagala težave in se vrnila domov. Toda že sedaj se počutim povsem dobro, sprehajam se po mestecu in po njegovi okolici, odhajam v trgovine, igram na kitaro in tenis in počnem že marsikaj, kar je bilo še pred nedavnim le moja daljna želja."
Jovan Šaljič, ki pomaga nesrečni filmski umetnici, pa je na podobno vprašanje rekel takole:
„G!ede na to, da se Kitty razmeroma malo časa zdravi, je njeno stanje zadovoljivo. Točneje, tkiva, si so se po kirurških posegih napela in brazgotine ali kaloidi, ki so nastali in se razbuh-
V
Spoet doma
TURNEJA ŠTIRIH SKAKALNIC
Dne 6. januarja se je zaključila tradicionalna novoletna turneja štirih smučarskih skakalnic v Nemčiji in Avstriji. Turnejo je osvojil Norvežan Mork, v zadnjem tekmovanju v Bischofshofnu pa je zmagal njegov rojak VVirkola, 2. je bil Raška, 3. Hubač (oba Češkoslovaška), 4. Mork in 5. Bachler (Avstrija).
Celotna turneja je pokazala, da so nekaj tednov pred zimskimi olimpijskimi igrami nanje najbolje pripravljeni Japonci, saj je Japonec Kasaya zmagal kar na treh skakalnicah, in sicer v Innsbrucku, Garmisch-Par-tenkirchnu in v Oberstdorfu, ter s tem premagal vse veterane skakalnic. Za seboj je pustil slavna svetovno znana imena skan-
Koliko bo stala olimpiada v Munchnu?
Koliko bo stala miinchenska olimpiada, ki se bo začela 26. avgusta letos, je še zmerom vroča tema za žolčne razprave.
Ko se je mesto leta 1966 v Rimu potegovalo za izvedbo igre, so finančniki računali s 500 milijoni nemških mark. Dandanes že nihče več ne verjame, da bodo shajali z 2000 milijoni, torej z dvema milijardama.
Zakaj je izdatkov toliko, je več vzrokov. Prva kalkulacija ni bila dobra, ker prvotno planirani štadion naj ne bi ustrezal olimpijskemu Standardu. Predsednik nacionalnega olimpijskega komiteja in predsednik organizacijskega komiteja VVilli Daume pa je potem zahteval več, kar seveda ni bilo mogoče uskladiti s prvotnimi načrti. Njegovi partnerji so se končno vdali misli, da je treba
storiti vse najboljše v korist športa. Naposled so prišli še izvedenci mednarodnih strokovnih zvez in zahtevali nove in sodobne pridobitve, s katerimi poprej nihče ni računal. Vrh vsega so delež za podražitev o-limpijskih objektov prispevale tudi splošne podražitve v Zahodni Nemčiji in marsikatere zadrege pri uresničitvi zahtevnega gradbenega programa. Izdatkov je bilo tako čedalje več in več.
Poglejmo samo primer: po prvem načrtu naj bi športni objekti, torej ne ureditev mesta, stali 182 milijonov. Zdaj je vsota zrasla že na 600 milijonov in samo šotorska streha iz jeklene vrvi in stekla stane zdaj že 165 milijonov.
teli, postajajo čedalje tanjši. Prav tako se sproti menjuje tudi barva polti, ki se je na nekaterih mestih približala že normalni barvi kože. In tudi gibi njenih rok in nog, ki sicer še niso pravilni, so znatno izboljšani, na vsak način vsaj za 50 odstotkov boljši. Brazgotine na rokah so vsaj za 40 odstotkov tanjše. Bistvo vsega pa je, da zdravljenje napreduje in da se tudi njeno psihično stanje boljša."
Kakor je povedal črnogorski „ljudski zdravnik", s tem ne bo vsemu konec, in da se bo morala Kitty Swan podvreči še plastičnim operacijam. V ta namen bo odpotovala v Francijo, tam so najboljši plastični operaterji.
Stevve Havvkens — Stevo Šipek
V začetku smo omenili S te ve j a Havvkesa, ki je s Kitty doživel nesrečo v snemanju filma o Tarzanu. Stevve ni nič drugega kot prav navaden ..balkanski" Stevo. In tudi priimek Havvkes je izposojen, kajti Stevve Havvkes ni nihče drug kot Stevo Šipek, ki je pred nekaj leti iz vasi Rakitje pri Zagrebu odšel v „beli svet", v ZDA, kjer že več časa igra v filmih, predvsem Tarzana. Stevo Šipek je eden izmed številnih Tarzanov, ki so se po slovitem Nemcu VVeissmullerju zvrstili na filmskem platnu v filmih s temo ..dobrega heroja" iz džungle.
in svetu
dinavskih, sovjetskih, vzhodnonemških in češkoslovaških skakalcev.
Videlo pa se je v Bischofshofnu^ da je tekmovanje potekalo v znamenju odsotnosti japonskih skakalcev, zlasti prvaka Kasaye, ker bi skoraj gotovo pobrali vrsto najboljših mest, če ne bi morali odpotovati v domovino, kjer so morali nastopiti na domačem državnem prvenstvu.
DANILO PUDGAR TRIKRATNI
ZMAGOVALEC TURNEJE
TREH SKAKALNIC
Tudi pri tretjem in zadnjem tekmovanju v smučarskih skokih, v okviru „jnale turneje" treh dežel: Furlanije, Koroške in Slovenije, so tudi v ponedeljek prevladovali slovenski tekmovalci. Kot že pri prvem v Mariboru in drugem v Trbižu, je tudi v Moltschachu pri Beljaku, na 71-metrski skakalnici, zmagal Kranjčan Danilo Pudgar.
Pri juniorjih pa je zmagal Zahomčan Karl Schnabl.
HOKEJ NA LEDU
Olimpija postala državni prvak
Jugoslavije
Ljubljanska Olimpija si je v Ljubljani v hokeju na ledu zagotovila naslov državnega prvaka. Premagala je namreč ekipo zagrebškega Medveščaka s 3:1.
Ljubljančani so osvojili naslov državnega prvaka v tej panogi prvič po drugi svetovni vojni. Pred vojno je bila dvakrat prvak ljubljanska Ilirija. S tem so prekinili 15-letno neprekinjeno prevlado Jesenic, ki so postale državni prvak leta 1957 in so odtlej vedno osvajale vse naslove.
NOGOMET
Francoska revija France football je objavila lestvico najboljših evropskih nogometnih reprezentanc v letu 1971. Lestvica je taka:
1. Anglija in Sovjetska zveza
3.	Zahodna Nemčija
4.	Madžarska
5.	Belgija in Romunija
7. Italija in Jugoslavija
9.	Vzh. Nemčija in Češkoslovaška
11.	Bolgarija
12.	Španija
13.	Avstrija in Francija
15.	Nizozemska
16.	Švedska
17.	Portugalska in Švica
19.	Poljska
20.	Severna Irska
Nova kariera za Piko
Pika ne nosi več nogavičk. Nekdanja rdečelasa frklja nastopa zdaj v vročih hlačkah. Tudi frizura Inger Nilsson se je od časov, ko je snemala televizijsko nadaljevanko, zelo spremenila. Slednjič ni Inger noben otrok, nobena Pika več. S 13 leti in kariero filmske in televizijske zvezde se počuti kot mlada dama.
Če bo šlo po njenem očetu, novinarju in občinskemu odborniku Pikine domače občine Kisa na Švedskem, bo ostala še nadalje na odru. Inger je celo poletje 1971 nastopala v švedskih kabaretih. Pela je, plesala in konferirala. Očka Nilsson ne želi, da bi se plamen slave pogasil.
»Poletna turneja je bila samo nekakšen test,« pravi očka Nilsson. »Pipi bo kmalu nastopila v svojem lastnem shoivu.«
Uspeh Pikinega showa je skoraj žt^ jamčen. Prikazali ga bodo najprej na švedski televiziji, če bo tam dosegel uspeh, pa morda tudi drugod po svetu.
»In ker skoraj ni matere, ki ne bi hotela Pike posvojiti, in ker skoraj ni majhne deklice, ki Pike ne bi občudovala, ker se pretepa s policaji in dviga konja, gledalcev prav gotovo ne bo manjkalo.«
To je mnenje očka Nilssona. Njegovi načrti pa segajo še dalje.
»Snemali bomo tudi filme. Snemanja za nemški film naj bi se pričela že spomladi 1972.«
Za kakšen film gre, ni hotel izdati.
Zdi se, da Piki njen velik uspeh ni zlezel v glavo, kajti Inger, ki je bila med 8000 kandidatinjami izbrana za vlogo Pike Nogavičke, ni izgubila še prav nič svoje brezbrižnosti. Verjetno zato, ker jo imajo v njeni vasi m nekaj samo po sebi umeimerm. V šoli nima nobene protekcije in njeni 2_ jatelji je ne občudujejo preveč. Vsi namreč vedo, da Pika nima niti nadčloveških moči niti kovčka zlatnikov.
In odrasli, kadar nanese pogovor na Pikino bodočo kariero, pravijo: »Poje bolj glasno kot lepo.« Ampak to bi lahko trdili tudi o marsikateri drugi zvezdi na popevkarskem nebu.
jljHimiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiijj
J Otrokova daritev |
| Priredil Franc Kolenc	^3 I
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilifff
„Gospo Marijo muči misel, da je Bog Janeza izbral za veliko žrtev, ki bo z njo zadostil ne samo za očetove, marveč tudi za materine grehe ...“
„Kaj hočete s tem reči?"
„Gospod župnik, vi ste več ko navaden človek. Dalje se ne bom obotavljal, marveč vam odkrijem resnični položaj:"
Nato je v kratkih besedah očrtal Marijino žalostno življenjsko zgodbo.
Duhovnikov obraz je zasenčila bolestna presenečenost. „Uboga žena! Sedaj razumem, zakaj bi rada zapustila tistega, ki sem ga jaz po pomoti imenoval za njenega moža. Nazaj dobljena vera ji je osvetlila grešno stanje, v katerem se nahaja. Ubogi Janez! Kaj bo iz njega, če bo gospa Marija v resnici zapustila dom ...“
„Janez bi popolnoma prišel v očetovo oblast. Marija, po lastni izjavi, samo zato ostane tam, da bo mogla čuti nad nedolžnim otrokom. Kako se bo to končalo?"
„Bog reši mnogo takih položajev, ki se zdijo ljudem nerešljivi. Čakajmo! Morda bo res ta otrok orodje v božjih rokah."
„Toda koliko bo moral v tem primeru trpeti!"
„Tudi Kristus je trpel. A križanju je sledilo vstajenje.
Kaj za otrokovo trpljenje, če bo z njim odprl očetu in materi pot v pravo življenje?!"
„Glejte, to je tisto, česar v vaši veri ne razumem ... Po mojem mnenju je s smrtjo konec našega ubogega življenja. Če vaš Bog križa nedolžnega, ga jaz smatram za neusmiljenega in mu zaprem svoje srce."
Župnik ga je smehljaje pogledal.
„Ko je križani Kristus vstal in šel v nebo, so mnogi začeli verovati vanj... Pazite, gospod Mihael! Božje usmiljenje često tako reši grešnika, da križa tistega, ki ga grešnik ljubi."
„Čutim, da bom od sedaj naprej še bolj ljubil Janeza."
„Ljubite ga, zelo ljubite, ker bo prišel čas, ko bo revež zelo potreboval takega prijatelja kakor ste vi."
Ko je Mihael vstal, da bi se poslovil, ga je župnik zadržal.
„Vem, da bi radi videli Janeza in gospo Marijo. Ob šestih bosta prišla sem. Gotovo bosta vesela, če ju počakate."
„Božja previdnost me začne razvajati," se je nasmehnil Mihael. „ln jaz bom začel verovati vanjo."
„Če dovolite, bom jaz medtem končal najnujnejše delo. Tu je nekaj časopisov. Morda vam bodo krajšali čas."
Ob šestih se je oglasil zvonec pri vhodu. Župnik je dvignil glavo in se nasmehnil.
„Mihael, pojdite vi odpirat!"
Mož je hitel na hodnik. Odprl je vrata.
Marija ga je takoj spoznala in se mu nasmehnila. Mihael je položil prst na ustnice in jo opozoril, naj ga ne izda. Radoveden je bil, ali ga mali prijatelj še pozna.
Janez ga je nekaj časa gledal. Nato je prijel mater za roko in rekel:
„Mama, to je Mihael."
»Da, prijateljček, jaz sem ... A kako si ti zrasel! Ali me ne boš poljubil?"
Otrok se je samo za trenutek obotavljal, potem je poskočil in se obesil velikemu prijatelju za vrat. Ta gib je najbolj pokazal, da se otrokova ljubezen do Mihaela v preteklih treh letih ni ohladila.
Šli so v župnikovo sobo.
„Marija, srečen sem, da vaju spet vidim. Janez, pridi bliže k oknu, da te bom bolj videl!"
Marija se je vmešala:
»Oprostite, Mihael, gospod župnik vam je menda povedal ..."
»Da, vem, da bo 15. avgusta Janezek prejel sveti krst."
Potem se je obrnil k otroku:
»Ali še vedno zelo ljubiš Boga?"
»Zelo, zelo!"
»In jaslice?... Ali se spominjaš nanje?... In na najine sprehode? ... In pogovore?...“
Otrok je navdušeno odgovarjal. Njegov obrazek je žarel, toda v očeh je Mihael zasledil neko posebno resnost, udanost. Ta otrok je že trpel. Mihaelovo srce se je bolestno stisnilo... Ali se je župnikova napoved že uresničevala?
Nato se je obrnil k Mariji.
»Janezek je po duhu starejši ko po letih."
Marija se je trpko nasmehnila. Preden je z besedami odgovorila, je stopil k njej župnik.
Materina dušica
Par dni pred Božičem je začel padati sneg v takšnih kosmičih, da so otroci našega juga gledali ta „beli čudež" bolj s strahom kot pa z veseljem. Starejšim so se gube skrbi globlje zarezale v čelo, ker vedeli so dobro, da to prinaša zastoj v prometu in povišanje cen kurivu.
Jaz pa sem žvižgal in pel. Vkljub strogi pripravnosti III. armije sem dobil 48-urni dopust za obisk brata v Zemunu in se pripravil nanj. Prišel je 24. december in z njim bur-ja, katera je prinesla zamete. Vlak, ki bi me moral odpeljati proti Zemunu, je imel sedem ur zamude in zaskrbelo me je, kako bom sploh ponoči prišel na 1 km oddaljeno železniško postajo vsled zametov in pa ker postrežčki sank sploh imeli niso.
Dal sem povelje vojaku, da pride eno uro pred prihodom vlaka po moje stvari, pa ga ni bilo, kar me je začudilo. Zmeraj je bil točen, ta pot je na mojo nesrečo imel smo-
lo.	Na potu iz kasarne proti mojemu stanovanju v tisti snežni burji in zametih je zdrknil skozi neko okno v klet in si spahnil nogo. Ko sem se vrnil, sem ga našel v bolnišnici, vsega obupanega, ker me je pustil nehote na cedilu.
Kaj sem hotel, oprtal sem kovček na ramo in šel peš proti postaji. Skozi mesto je še nekako šlo, ali nazaj je burja tako brila, da sem jo dobesedno oral s prsmi in se kobacal ven iz zametov, ki so ponekod bili do podpazduhe visoki. Videl pravzaprav nisem nič. V ogromni daljavi — tako se mi je zdelo — je brlelo par lučk na kolodvoru in to me je vleklo naprej ob misli, da bi se vrnil.
i^il sem komaj še kakih 50 korakov od P- ifcaje, ko sem zaslišal sopihanje prihajajočega vlaka. Navkreber je šlo in burja je čez kolena visoko nabrisala snega po poti. Utrujen sem že bil do obupa in obstal z mislijo: Saj je vse zaman, ne ujameš vlaka! Zaženi kovček vstran! Mogoče se ti posreči, če tako olajšan pohitiš. Že sem hotel sneti kovček z rame, ko zaslišim tako ljubi in znani mamin šepet:
„Kaj ne boš odnesel bratu materine dušice? Ljubček, ne omaguj Zapoj in ujel boš vlak še ob pravem času!"
Matere ni bilo nikjer tu blizu in tudi nje šepeta ne. Le burja je žvižgala in brnela skozi telefonske žice, kar mi je prineslo gornji privid in spomnilo na mamino navado, da si je s pesmijo vedrila križe in težave življenja. Začel sem peti in lezti navkreber in šlo je, vsaj zdelo se mi je tako, z večjo naglico naprej. Vlak se je že začel premi-’ 'mj, ko sem prisopihal na postajo; v zadnjem hipu sem ujel zadnji vagon, kjer je sprevodnik osuplo gledal v snežnega vojaka, ki je hitel odpirati kovček, da si z materino dušico (žganjem, v katerega je namočena nana — imenovana tudi materina dušica) priveže svojo dušo. Tudi sprevodnik se je ni branil, izdal mi karto in s toplo zahvalo odšel.
Ura na beograjski postaji je kazala 23.30, ko smo prišli tja. Vlak za Zemun je čakal in prestopil sem takoj, veseleč se, da bom za polnočnico še pravočasen. Ko sem prišel v Zemun, ni bilo na postaji nobenega izvoščka niti nosača. Prometnik mi prijazno svetuje, da pustim kovček na postaji in grem peš v mesto. Zahvalil sem se mu, vzel kovček in jo potihoma žvižgajoč in pojoč božične pesmi mahal proti bratovemu stanovanju. Znana košava je brila, da se mi je ivje kar vidoma povečavalo na ovratniku; a ker mi je pihala v hrbet in zametov ni bilo, je šlo hitreje naprej.
Polnočnice je že zdavnaj bilo konec in vse hiše so bile že v temi; le ko sem se približal bratovi hiši, sem videl brlečo luč. Pritisnil sem na zvonec. Sunil sem v vrata in odprla so se. Aha, pričakujejo me, sem zadovoljno zamomljal in vstopil.
Tiho sem odprl vrata bratove sobe. Hripav glas se oglasi:
„Vedel sem, da boš prišel."
„Za božjo voljo, kaj pa je s teboj?" sem skrbeče vprašal pristopivši k postelji.
„0, nič posebno hudega! Obisk gospodične ,flu’ sem dobil in, ker zdravnik pravi, da je to težji slučaj, moram biti v postelji," odgovori brat in si tesneje ovije vrat s šalom.
Namesto odgovora sem tudi jaz pošteno kihnil.
„Aha, si že na potu, da ti tudi ujameš tega šmenta," je zatarnal brat. ..Kolikor srčno rad vidim, da sva skupaj, vendar bi želel
zaradi tvoje varnosti, da te ni tukaj."
„Beži no, saj nisem napravljen iz mikve, ampak iz ilovice, za katero pravi Kneipp, da je zdravilna," sem se mu nasmejal.
„Zakaj pa potem kihaš?"
„Tudi ti bi, če bi ti kožo zašopal znoj, a obleko premočil sneg, kot se je to zgodilo meni, ko sem od stanovanja do postaje plu-žil gaz s težkim tovorom," sem mu odgovoril in se spomnil materine dušice ter se spravil odpirati kovček.
„Kaj pa prenašaš s seboj?" je brat radoveden.
„Vse sorte domačega žganja in raznih priboljškov! Iz vojašnice sem odhajal, kot da grem res prav domov. Zato sem se tudi tako otovoril. Tu je na primer klopotača-kle-kovača, ki jo je ata tako zelo rad imel, ker mu je staro kri pognala po žilah, da je kar klopotalo po njih. Ajvar je za mamino srčno hibo, ki je niti ni imela."
„Kot vidim, tudi na materino dušico nisi pozabil," me je brat prekinil. „To bo nekaj za mamo sestrinega moža, saj se bo kar gladila po trebuhu, ki jo bo pila; jeziček pa se ji bo vrtil kot klopotec."
Medtem sem jaz odprl steklenico in na-
pravil nekaj dobrih požirkov.
„Ti, ali ne bi bilo dobro, da tudi jaz en kozarček popijem?" se oglasi brat, ko sem se zadovoljno oddahnil.
„Tu imaš, kar zvrni ga, saj nima kosti!"
Brat je kmalu začutil kot nekakšno olajšanje in predlagal, da si napraviva šuma-dijski čaj. Prižgal sem elektriko in skuhal lonček materine dušice z medom.
Ugasil sem elektriko in ostala sva v prijetni svetlobi lučk na malem božičnem dre-veščku. Obujala sva spomine otroških dni
Pomembne besede Afričana
„Veliko novih idej in spodbud sem dobil v sodelovanju z vami, cerkveni voditelji! Pokazali ste skrb za Zambijo. Hvaležen sem vam, ker sodelujete pri gospodarskem razvoju naše mlade države. Predvsem pa se vam zahvalim za vaše molitve. Skupno molimo za mir, kot nam priporoča papež Pavel VI. I Začenjamo novo leto z božjim blagoslovom. Bog naj blagoslovi Zambijo in njen napredek!"
(Dr. Kaunda, državni predsednik afriške republike Zambije, v svojem novoletnem nagovoru pred par leti. — Vprašajmo se odkrito: kateri evropski državnik bi si upal oziroma si je že upal tako odkrito priznati, kako važno vlogo igra vera in Cerkev tudi v javnem življenju!)
pa do zadnjega Božiča, ki sva ga obhajala skupaj z domačimi in se prijetno okrepče-vala. Šele proti jutru sva se spravila spat srečna in zadovoljna.
Ob 11. uri dopoldne sva šla nato k sv. maši. Po maši so naju obstopili znanci s čestitanjem. Čudili so se bratu, da je tako hitro ozdravel. Ta pa je vsem veselo pravil, da ga je pozdravila materina dušica. Da je rekel nanovača, bi vedeli, da je to žganje, tako pa so mislili na materino dušo — njeno molitev.
Mali družbi sem pripovedoval doživljaj na potu in pri spominjanju maminega šepeta se je neka študentka obrnila k meni, rekoč:
„Nekaj mi pravi, da je to moral biti zares šepet vaše mame, ki je zmeraj v mislih pri vaju dveh. Pa četudi recimo, da ni, potem pa je Bog zaradi vaše dobre navade, prinesti svojcem kaj posebnega iz mesta, v katerem živite — poslal bratu ozdravljenje in tako vama obema prijetne praznike."
Vračala sva se proti domu. Košava je potihnila in sonce je z udobno toplino še bolj povečalo najino praznično razpoloženje, ki je plapolalo v najinih srcih, ki sta peli zahvalo resnični materi in dušici, katere molitev k Materi božji nama je prinesla lepo, četudi kratko praznovanje rojstva njenega Deteta.
Presenečenje
„Vi ste torej slavni profesor Komar? Moram reči, da sem si vas čisto drugače predstavljala."
„Morda ste mislili, da sem majhen, debel in grd?" se nasmehne profesor.
„Ravno narobe," prizna dama. ..Mislila sem, da ste velik, vitek in lep."
Na plesu
„Gospod, moji dami ste stopili na nogo! Zahtevam zadoščenje!"
„Prav rad. Tam za mizo sedi moja žena, pa stopite njej na nogo."
Raztreseni profesor
Profesor Dreta pride v neko tuje mesto in vpraša stražnika:
„Po kateri cesti bom najhitreje prišel na postajo?"
„Pojdite najprej naravnost, potem pa po prvi cesti na levo," ga pouči stražnik.
„Dobro, sedite!" pravi Dreta.
MILKA HARTMAN: CmatCUllStltC)	
Mamica,	Nič se ne čudi —
v zibki leži ti	o, saj jaz tudi
novorojena	srčno ga ljubim,
lepega imena	milo ga snubim
hčerka Marjetica	v topli objem.
v belih pleničkah kakor svetinjica	Mamica, zbudi jo,
v belih dlaneh.	belo Marjetico,
Spijo v očeh ji nebesa,	v moje položi jo prazne dlani! —
bilije angelčkov	Mamica hčerko zbudi
cvejo na ličkah.	in jo položi v moje dlani:
Usteča giblje ji	zdaj je pripeta vsa
rajski nasmeh,	bela kot rožica
ko blaženo spi.	mala Marjetica nežno na moje srce.
Mamica, srečno oko ti žari.	Raj ves in angelčke
Ljubiš otroka,	v družbi Marjetice —
sladkosti raja	zibljejo blaženo (kot roke mamice)
piješ ob njem.	moje roke.
„Gospa, ohranite svoje prijateljstvo z gospodom Mihaelom. Zelo ga boste potrebovali!"
..Gospod župnik, Mihael je bil vedno zelo dober do nas. Moje omahljivo prijateljstvo se je utrdilo, ko sem doznala, da se bo vrnil. Tako težko čakam 15. avgust. Zdi se mi, da se mi bo odvalil s srca težek kamen ... Mihael, ali vam je gospod župnik sporočil mojo prošnjo?"
Mož je hotel odgovoriti, a župnik ga je prehitel:
„Gospa, z gospodom Mihaelom sva dolgo govorila. Bojim se, da vas bo hudo zadelo, kar bom povedal: on ne more biti boter."
„Moj Bog, tako ljubo bi mi bilo!... Janez je toliko molil za svojega velikega prijatelja!"
„Ne bojte se, gospa," se je nasmehnil župnik. „Janez bo gotovo spreobrnil gospoda Mihaela. Zaradi otroka se pa ne vznemirjajte! Na praznik bo sin mojega najboljšega prijatelja večerjal pri meni. Njega bom naprosil, da bo prej prišel. On bo boter. Nič ne de, če se boter in otrok ne poznata. Za otroka bom jaz prevzel skrb."
Župnikove besede so Marijo pomirile.
Ker je bila zadeva glede krsta rešena, so se naši znanci poslovili.
Po odhodu obiskovalcev je župnik šel v svojo pisarno. Pri oknu je sedel mlad bogoslovec in čital. Sedaj je odložil knjigo.
„Gospod župnik, posloviti se bom moral, ker bo kmalu večer."
„Ljubi Franc, res nimam dosti časa za vas. Ko boste duhovnik, boste videli, da takrat človek ni več svoj. Ne pozabite, da boste 15. avgusta pri meni večerjali."
„0, ne bom pozabil!" je veselo odkimal mladenič.
„Ali za ta dan nimate nikakega posebnega načrta? Bi mogli priti ob šestih v cerkev svete Magdalene! Mene boste našli pri krstilniku. Devetletnega otroka bom krstil, sina takega človeka, ki nas duhovnike sovraži. Boter, ki smo nanj računali, ne bo prišel. Vi ga boste nadomestili."
„Lahko se zanesete name! Veseli me, da bom sodeloval pri činu, s katerim rešimo dušo za nebesa... Kako se imenuje?"
„lme ni važno. Položaj je zelo resen in je bolje, ako ime za sedaj zamolčim. V vašem imenu bom jaz pazil nanj. Pozneje, ko boste že tudi vi duhovnik, se bo položaj morda zboljšal in takrat vam vrnem vaše pravice nad kr-ščencem ... Na svidenje torej! Očetu izročite moje pozdrave!"
Župnik je do vrat spremljal bogoslovca. Tam mu je še enkrat stisnil roko.
„Franc, zelo ljubite očeta!... Ko sem ga pred desetimi leti spoznal, se mi je že v prvih trenutkih zdelo, da sva dolgoletna prijatelja. In on se ne spreminja... Revež, zaman išče pozabo. Še danes tako trpi ko v prvih dneh žalosti."
„Vem. Ko bom duhovnik, bom prosil Boga, naj mu vrne dušni mir."
„Bog bo gotovo uslišal vašo prošnjo... Z Bogom, ljubi otrok!"
Tako se je zgodilo, da je Janezek na praznik Marijinega vnebovzetja v cerkvi sv. Magdalene postal otrok božji. Krstu nista mogla prisostvovati niti mati niti Mihael. Navzoča sta bila samo Marijina prijateljica in mlad bogoslovec, ki je goreče molil za svojega neznanega krščenca.
Boter si je dobro vtisnil v spomin krščenčevo ime: Janez.
*
Zli duh zavisti je dvignil svojo glavo. Nekega dne v začetku septembra se je Rajmond vrnil domov z bolj temnim obrazom kakor običajno. Svoje hudobne oči je zapičil v ženo.
„Radi bi vedel, kdo je zasnoval zaroto, ki sem ji postal žrtev?"
Marija je razumela vprašanje: Rajmond je za vse doznal. Otroku je hotela prihraniti grenke trenutke, ki jih je pričakovala, zaradi tega ga je hotela poslati iz sobe. Mož ni pustil.
„Tu boš ostal!" se je zadrl nad otrokom. „Na mene glej in odgovori! Kje si bil 15. avgusta zvečer?"
Otrok je prebledel in s strahom strmel v očeta. Nato je vprašujoče pogledal mater. Ko mu je ta namignila, je odgovoril:
„V cerkvi svete Magdalene."
„Kaj si tam delal?"
»Krstili so me."
„ln zakaj nisi povedal meni, da hočeš biti krščen?" je vpil oče.
»Nisem mogel povedati," je s tresočim glasom odgovoril otrok. »Ti tajiš Boga in mi ne bi bil dovolil krsta."
»Pusti me pri miru z Bogom! Zahtevam, da pozabiš nanj!"
»Ne morem pozabiti. Vse bolj ga ljubim in prosim zate."
»Dovolj! še tega manjka, da bi hotel mene spreobrniti."
Zaničljivo se je zakrohotal. Čez čas je s prstom zažugal otroku in trdo dejal:	(Dalje prihodnjič)
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 16. 1.: 7.00 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 17. 1.: 13.45 Informacije — Pesem je tiha moč (Del posnetkov koncerta SPD „Edinost" v Pliberku 21. 11. 1971)
—	3. oddaja. — TOREK, 18. 1.: 9.30 Land an der Drau — dežela ob Dravi. — 13.45 Informacije — Šport od tu in tam — Za krmilom. — SREDA, 19. 1.: 13.45 Informacije — Od popevke do popevke. — ČETRTEK, 20. 1.: 13.45 Informacije — Koroški kulturni pregled — Vesele harmonike — Cerkev in svet. — PETEK, 21. 1.: 13.45 Informacije — Iz pliberške davne preteklosti. — SOBOTA, 22. 1.: ca. 9.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 16. januarja: 10.25 Kitzbuhel: Slalom za moške, prvi spust — 12.55 Slalom za moške: drugi spust. Nato Goteborg: Tekmovanje v umetnem drsanju za evropsko prvenstvo
—	16.00 Za otroke od 6. leta naprej: Lolek in Bolek — 16.10 Pan Tau — 16.40 Daktari — 17.30 Veronika — 17.35 Gore in zgodbe — 18.05 Družina Petz, za lahko noč — 18.10 Cirkuški direktor Johnny Slate — 19.00 Čas v sliki z vprašanjem tedna — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 V deželi Kublaja Kana; pustolovski film — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.15 Šport — 22.25 Goteborg: Tekmovanje v umetnem drsanju.
PONEDELJEK, 17. januarja: 18.00 Znanje — aktualno — 18.25 Družina Petz, za lahko noč — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Sten Laurel in Oliver Hardy — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Pustolovščine gospoda Vidnja — 21.10 Poštni predal 7000
—	21.25 Šport iz Kitzbuhla — 22.25 Čas v sliki
—	nočna izdaja.
TOREK, 18. januarja: 12.30 Grindelvvald: Smuk za ženske — 18.00 VValter in Connie — 18.25 Družina Petz, za lahko noč — 18.30 Avstrija — slika z Južno Tirolsko — 18.55 Grof Luckner —
19.20	ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura aktualno — 20.06 Šport — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.05 Marnie, film — 23.15 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 19. januarja: Grindelvvald: Slalom za ženske: 1. spust — 12.30 Slalom za ženske: 2. spust — 13.45 St. Moritz: Evropsko prvenstvo v štirisedežnem bobu — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Zimski kralj — 17.15 Za otroke od 11. leta dalje: Poskušajte z nami — 17.40 Mednarodni mladinski magazin — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 ..Družina Petz", oddaja za najmlajše, za lahko noč — 18.30 Avstrija — slika —
18.55	Dragi stric Bill — 19.20 ORF danes zvečer
—	19.30 Čas v sliki in kultura aktualno — 20.06 Šport — 20.15 Franz Grillparzer — 21.20 Umor, igra — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 20. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Obisk schonbrunnskega akvarija — 10.30 Južna Amerika — 11.00 Uvod v EDV — 11.30 Angleško življenje in literatura — 12.00 Omembe vredni predmeti iz prirodopisnega muzeja — 12.30 St. Moritz: Evropsko prvenstvo v štirisedežnem bobu — 18.00 Italijanščina — 18.25 Družina Petz, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.30
Avstrija — slika — 18.55 Šport — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — aktualno — 20.06 Šport — 20.15 Veletok, film —
21.55	Čas v sliki — nočna izdaja — 22.10 Hermann Hesse.
PETEK, 21. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Izvoz in uvoz — 10.30 Gost pri Erichu Apostelu
—	11.00 Program za delavce: Marnie — 18.00 Ostani zdrav! — 18.25 Družina Petz, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika —
18.55	Junak vesterna — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — aktualno
—	20.06 Šport — 20.15 Senzacija pod cirkuško kupolo — 21.15 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.30 Materino srce, film.
SOBOTA, 22. januarja: 12.55 Wengen: Smuk za moške — 15.00 Koncert ORF — 16.00 Za otroke od 5. leta naprej: Listamo po slikanici —
16.20	Hišica — 16.45 Za otroke od 11. leta naprej: Mladi junak Filip — 17.00 Čarobni vrtiljak
—	17.05 Za mladino od 14. leta naprej: Klub Beatlov — 17.35 Za družino: Naš prijetni dom
—	18.00 Tedenski magazin — 18.25 Družina Petz, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.30 Kultura
—	posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 S”Nullerl — 21.55 Šport — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.40 Bell pajek.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
NEDELJA, 16. I.: 9.40 Slovenski oktet na ptujskem festivalu — 10.10 Kmetijska oddaja — 11.00 Otroška matineja — 11.50 Smučarska šola —
11.55	Mestece Pey.ton — 14.30 Slalom za moške: barvni posnetki iz Kitzbuhla — 16.00 Goteborg: Drsalna revija najboljših — 18.00 Kile gor, kile dol — kanadski barvni film — 20.00 TV dnevnik — 20.30 N. V. Gogolj: Kvartopirci — TV igra
—	21.30 Britanske impresije — 21.55 Filmska burleska — 22.20 Športni pregled — 22.50 Poročila.
PONEDELJEK, 17. L: 17.45 Trije rokomavhi — 13.25 Z avtobusom — serijski barvni film — 19.00 Mladi za mlade — 28.00 TV dnevnik — 20.30 J. Mortimer: Potovanje okoli mojega očeta — TV drama — 21.50 Diagonale — 22.40 Poročila.
TOREK, 18. I.: 16.30 Smuk za ženske — posnetki iz Grindelvvalda — 17.45 M. Šušmelj: Poštarska kapa — 18X0 Risanka — 18.30 Popevke z dveh festivalov — 19.05 Računalniki: Sklepi in pentlje — 19.30 Mikroekonomika: Izvozni boom
—	20.00 TV dnevnik — 20.30 Celovečerni film —
... Poročila.
SREDA, 19. I.: 16.15 Slalom za ženske iz Grindelvvalda — 17.50 Doktor Dolittle — serijski barvni film — 18.30 Nerodna glasba — 19.05 Od filma do filma — 19.20 S kamero po svetu: Megleni Lofoti — 20.00 TV dnevnik — 20.30 A.
Za tiskovni sklad so darovali:
Vinko Levstik, Rim 84.— šil.; Jože Vidmar, Nemčija 60.—; Mirko Hajnžič, Rebrca 33.—; Franc Krušic, Velinja vas 20.—; Uršula Omelko, Kršna vas 20.— šilingov.
VSEM DAROVALCEM PRISRČNA HVALA!
STIHL
050AV
eine Universalsage fur dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg leicht,auBerdem hatsie den vibrati-onsdampfen-den STIHL-AV-Griff.
Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo
najugodnejše pri domačem podjetju
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246
Oglejte si zaloge in kupite ugodno!
Šenoa: Diogenes — III. del — 21.25 TV konferenca — ... Poročila.
ČETRTEK, 20. L: 16.35 Evropsko prvenstvo v štirisedežnem bobu iz St. Moritza — 17.55 Vo-dopivec-Pavček: Strašni lovec Bum-bum, glasbena pravljica — 18.30 Boj za obstanek — film — 19.00 L. Bernstein predstavlja — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Četrtkovi razgledi — 21.35 G. Boc-caccio: O študentu in gospe (Dekameron) — 22.15 Poročila.
PETEK, 21. I.: 17.45 L. Suhodolčan: Veseli robot — 18.30 Obsik iz Italije —- III. del — 18.45 Vzgojni problemi: Nenavadno napadalen otrok
—	18.55 Šola smučanja — 19.00 Mestece Pey-ton — serijski film — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Le dva lahko ograta — angleški film — ... Jazz na Ekranu — ... Poročila.
SOBOTA, 22. L: 12.55 Wengen: Smuk za moške — 16.30 Košarka Crvena zvezda : Partizan
—	prenos — 18.15 Plus pet — mladinski kviz —
19.20	TV kažipot — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Zabavno glasbena oddaja — 21.25 Filmska burleska
—	21.45 Oddelek S — serijski barvni film — 22.35 Poročila.
QLEDALI$ČE V CELOVCU
PETEK, 14. januarja, ob 19.30: Anton Čehov: Češnjev vrt (Der Kirchgarten), drama. — SOBOTA, 15. januarja, ob 15. uri: Dieter VValdmann:	Levonaokrogdesnonaokrog
(Linksherumrechtsherum), pravljica — in ob 19.30: Carl Zelier: Tičar (Der Vogelhandler), opereta. — TOREK, 18. januarja, ob 19.30 Češnjev vrt. — SREDA, 19. januarja, ob 19.30: Tičar. — ČETRTEK, 20. januarja, ob 19.30 Giacomo Puccini: Boheme, opera.
Disneyev brat umrl
R o y O. D i s n e y , ki je bil na čelu producentskega koncerna po smrti ustanovitelja VValta Disneya, je umrl v starosti 78 let. Starejši brat VValta Disneya, dosedanji predsednik administrativnega odbora in generalni direktor podjetja je umrl v bolnišnici Saint Joseph v Burbanku za posledicami izliva krvi v možgane.
Dva brata, umetnik in sanjač Walt ter poslovni talent Roy, sta leta 1923 osnovala majhen studio za risane filme. Vanj sta vložila vse svoje prihranke v višini 250 dolarjev, izposodila pa sta si še 50 dolarjev. V naslednjih letih je Roy prevzel poslovno vodstvo tega prvega in tudi vseh naslednjih podjetij, medtem ko se je Walt v celoti posvetil umetnosti.
Ko je VValt Disney pred šestimi leti umrl, so prevzeli vodstvo Roy in dva stara sodelavca, tvorca Disneylanda. Zdaj je Disneyev koncern ostal na ramenih nečaka VValta Disneya Roya Edvvarda, sina umrlega Roya in člana administrativnega odbora Disneye-ve družbe.
HIROHITO BO BOLJE PLAČAN
Japonska vlada je sporočila, da bo dr- . žava od 1. januarja naprej izplačevala dvoru, t. j. cesarju Hirohitu in njegovi družini višjo apanažo. Hirohito bo odslej prejemal 112 milijonov jenov (363 tisoč 636 dolarjev) letno. Doslej je prejemal 95 milijonov jenov (308.441 dolarjev).
IMPERIAL TELEVIZOR RUTAR garantira: nikdar brez televizije
Podjunski trgovski center
RUTAR
nudi največjo izbiro in specialitete	Telefon 0 42 36 — 281
Ungarischer Bienenhonig
M.96
9,90
15.”
ASSIS-Orangen-Juice
naturreiner Orangensaft gg jt Ošb %	11 inkl.Getrankesteuer IH
umil •
gegen Miidigkeit 4 Wiirfel

das Bonbon mit den 10 tebenswichtigen Vitaminen und Traubenzucker 2 Beutel
Teekanne
Krautertee
i, Fixminze, ^ ^ BT&k praktischen ra
ifgussbeutel	™
ilfsnankunn ■
Unverbindliche, nicht kartellierte Preise.
Schbner, schlanker, frt undfroh macht ein Gang zu i __
Verlangen Sie bei Ihrem A&O-Kaufmann die A&O-Kunden-lilustrierte /7
Has tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60.-— N. dim, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmaier, Radiše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.