Za poduk in kratek čas. Iz potne torbice. III. Po precej dolgem hodn sem dospel t Žurmaace, majbea kraj aa potu 7 Krapiao. Proti jugu je za tem krajeai bostaat brib, velikaa proti tistim, ktere sem dosedaj že videl na potovanji. Nisem ael dalje po tej poti, temuč vkreail sem jo proti Rogacu. Dasirayna že trudea, aem yendar ae trdao korakal dalje, ia ko seoi do Sotle prišel, sem se zopet prepričal, da slo^enski Stajer ai ravao velik. Iz Rogaca, kjer 8e aisem dolgo mudil, sem korakal dalje proti Sv. Križu in Slatiai. Tje do8pe7Ši aem poiskal aajpoprej znaaca, kterega pa ravao ai bilo doma, ali jegovi starši 80 me prijazao sprejeli. Drugi daa sem si ogledal Slatiao ia jeao okolico. Le proli 87. Križuje prost izgled, ker se tje 7leče proti Sotli doliaa drugod pa 80 povsodi griči in bribi ia med dveiaa teh hribo? drži tudi cesta 7 Poličaae. Kraj je zelo prijetea iu prijetaejšega še ga dela godba, ktera se vsaki daa predpoldnevonj ia popoldoe dve ari glasi ia pa petje lepih slovenskib aarodaih ali diugib peaaic, ktere dekleta, ki aiatiao aatakajo, pojejo ia 8 tem go8te, ki od daleč pridejo, zaba7Ijajo. Sreča je hotela, da sem ra^ao takrat prisel tje, ko 8e je taai mudil jugoslovanski velikaa in atarosta biškup iz Djakovara: Razua tega še je bilo niiiogo drugib Jugoslo7aao7 7 Slatiai, ia zaairaalo aie je ajiho7O poaieajkaBJe 7 br^askem jezika aied drugimi razuiaii jeziki, ktere sem tu slišal. Proti 78bodu je precej 7elika Rogačka gora z maogimi kapelicami olepšaBa. Mikalo me je tudi aa BJeai 7rb priti, ali kaj bodem sam brez to7aria. — K sreči sem aaael drugega prijatelja, kateri ma je povabil aa gor6, ali kakor je sam rekel 7 7ih nad Cerovcem. Ali predao sya gori prispela, še se aama pridružita 7 aajao veselje druga dva dijaka edea iz Slatiae, drugi pa iz Koajic. Mokri stno prispeli na goro, ia tukaj smo se se okrepčali 8 ataro kapljico. Dobro da ai pot aazaj držala preveč navzdol, drugače rueada nebi priael srečao aazaj, kajti Rtariaa je močaa. — Z gore 8iao gledali aa Slatiao, ki je ae aam majhaa zdela, kakor kakovo poaataezao dvorišče. Razgled me je zavzel. Ako tle iz tako majbnega briba razgled človeka zavzame ali torej ne poje pesoik pra7, ako prayi: Visoko 7ih plaaia stojim, V veselji rajskem tu živim Tam dol Ijudje Iprebi^ajo, Veaelje redko yži7ajo: Prid vi h plaaia aižavc sia! Meae pa so miali poaesle, daleč, daleč tje aa ^isoki Trigla7, slo^easkega velikaaa, katcrega ao pesaiki popevali. V dubu 8em bil aa ajem, ker še mi osoda dj aaklonila, da bi bil 7 resnici na Djem. Vodaikoye besede: ,,Na Vršac stopivši sedi, Velik svet 8e ti ta odpre", so mi y misel prisle in vakliknil sem: nNa goro, aa goro, aa strme vrhe, tje kliče ia miče ia 7abi srce". — Ko sem nazaj prispel, sem si počiaol, kajti drugega dae sem se dalje Bameail. — Drugi daa sem se ločil od Slatiae ia od sy. Križa ter ae aapotil dalje kraj Sotle po peški poti proti Podčetrtkn. Med potjo še sem zopet eao aarodao cvetlico aašel ia jo vtrgal — aarodao pesaico: Laasko leto sem se ožeaiu, Mlado žeaako aem dobiu, Letos mi je mogla (morala) vmreti Saaii Bog mi jo je vzeu. Druga mi ai zapustila, Ko to majhao detece: Kruba mi ae more jesti, Zizka mu nibčer ae da. Eaj pa meai zdaj začeti, Meni je za scagati (obapati); Toto dete aa roko vzeti, Ž njim po svetu rajžati. Jaz pa grem na žegaaa britof, Na ajea grob bom poklekaiu: gVstaai, vstaai žeaa ljuba, Majhao dete aič ae spi*. nKak ti bodem jaz gor vstala, Ker me zemlja doj tišči, Jaz ne bodem prej gor vstala, Dokler ae bo sodaji daa. Oj ti mož, le pojdi domu, Naj ti dete sladko spi Marja bo mu ziska dala, Siiiilea Jezas zrav'a atoji." Pot dalje je torej držela kraj Sotle, ktera je tu precej široka ia plitva, ta zopet ozka in globoka. Pisal je preteklo leto nekdo — boljše je, da se ime ae ve — 7 aekem Sloveucem aovražnem listu o ndentscbe Sotl". Temu se pač slobodao vsak aa glas aasaieje, ia ga za nevedaeža krsti. Meoda se je ajemu v naemškib saajah, aemiki sanjalo*', potem pa je saaje po raemaki zapisal" ia bila je tu ,,deutache Sotl". Smešao. — Tu gleda Dotaik priprosti sloveaski ia hrvaaki aaTod. Na Štajerskej straai Sotle sem slišal tako slovenski govoriti, kakor drugod, od hrvaške atraai pa 80 mi prihajali brvaški in siovenski glaaoyi aa uho. »Saaje 80 peae" ia tudi ;,deutache Sotl" je le peaa. (Dalje prih.) Smešnica 3. Nekega berača, katerega je budo zeblo, pa tudi lačea je bil, da se ma je želodec krčil, 7praaa mimogredoč gospod: nPrijatelj ali bi se raje greli, ali bi raje jedli?" Berač pa mu odgo7ori: nNajrajši bi si pri kakem ogajišči kos mesa pekel." F. Magdič.