štev. 43. Po,tmh,m T «0t0Tl»1' Ljubljana, 22. oktobra 1930. Leto XI. Izhaja vitko aredo. Narotnlnai ga telo loto Din trza pol leta „ trza Inozemstvo za oelo leto Din W- , Inserati po tarltu. • Pl»-menim vprašanjem naj aa priloil znamko za odgovor. — Nelranklraha plama ae aa tprajanuje. In obrtnik naj bodo narodu vodnik ! Vsakdo vllviU vse sadove svojega dela 1*1 J marljivosti 1 ~J±- , U Rokopisi aa aa vra- -tajo. — Plača In toil ae v LJubljani — Uredništvo In uprava Jo v' Ljubljani v Kolodvorski £ ulloi It. 7. - Telefon ntor. it. 150«. — Račun pri poitnl hranilni«! it. i«.im. : Naša svoboda in agrarna Mi že nekaj let prav ponosno naglašamo, da smo svobodni državljani, »ki lahko sami odločujejo o svojem načinu življenja. Žalibog pa pri visem naglašanju »svobode« ne najdemo dosti 'ljudi, ki t»i se zavedali, kaj ta svoboda pomeni. Nekateri pravijo, da obstoji na^a svoboda v tem, da vsak naš človek lahko doseže tudi najvišjo stopnjo na lestvici državnega uradništva, če je le sposoben za to. Drugi zopet pravijo, da smo svobodni, ker lahko -rabimo svoj jezik v govoru in pisavi, v uradu in v šola. In zopet drugi pravijo, da smo svobodni, ker imamo svojo narodno armado in svoj zastop na zunaj, da lahko urejamo svoje razmerje do drugih narodov in držav po svoji, vol ji: Vse to kar smo pravkar našteli, je res točno in resnično. Lastna armada, domač jezik v šoli in v uradu itd. so važne sestavine naše svobode, ampak to še ni vse. V življenju je pač tako, da človek ne živi samo od idealnih dobrin, ampak človek ima tudi telo, telo pa zahteva vsak dan svoj kruh. S kruhom pa je stvar taka, da ,mi ga lahko reže nekdo drugi po njegovi volji ali celo iz milosti, ali pa si ga režem sam po svoji volji. Če pa hočem rezati svoj kruh sam, moram imeti pa možnost, da si ga tudi nekje pridelam. Dokler pa si kruha ne režem sam in dokler nimam možnosti, da si ga pridelam, tako dolgo nisem vsestransko svoboden, ali i gospodarsko svoboden. Stvar narodne in svobodne države je torej v prvi vrsti to, da preskrbi z vso mpčjo svoje državne organizacije članom te organizacije (državljanom) dovolj kruha. Krph pa naj» daje zemlja, če hoče torej država preskrbeti vsem ljudem ali vsaj večini lju^i na svojem ozemlju dovolj kruha, mora skrbeti, da bodo imeli vsi ali pa vsaj večina ljudi toliko zemlje, da si !bodo labko pridelali svoj kruh. NeMaj so imeli vso zemljo v svojih rokah plemeniti grajščaki, obdelovati pa so morali zemljo kmetje — tlačanii. Bilo je torej urejeno to razmerje tako, da je en del ljudi, ; in sicer večji del, samo delal in malo užival od -ploda svojega dela, prav majhen del ljudi pa se je samo zabaval na lovu in užival to, kar so pridelali drugi. Tega razmerja moderna doba ne pozna več, kajti preveč krvi je teklo, da bi se mogli ti časi z vso svojo krivičnostjo vred še kedaj povrniti. Moderna doba je proglasila pravično načelo, da mora biti zemlja last tistega, ki jo obdeluje in to n&čelo je tudi glavna vsebina agrarne reforme. In ;ker je skrb za vsakdanji kruh državljanov glavno in skoro edina naloga modeme socialne in svobodne države, je agrarna reforma tudi temelj prave narodne in državne svobode, kajti brez kruha ni državljanov in države in naroda ni brjez državljanov. Kako pa ie psi nas? iPri nas v Dravski banovini smo dobili pač prvo agrarno reformo po letu 1848., ko je padla grajščinska nadoblast. Ostalo pa je V deželi še mnogo zgodovinskih ostankov, ki jih je treba čim prej likvidirati, da si bodo mogli tisoče. ljudi, ki so danes brez svojega kruha, svoj kruh zaslužiti doma. V Dravski banovini imamo 1,620.000 hektarjev zemlje. Ta zemlja je razdeljena na 144.703 »jedinic« ali na toliko posestev. Ta posestva pa niso med sebo enaka, ampak se zelo razlikujejo po velikosti. Mi imamo: 52.822 posestev do 2 hektarja, 29.8i>0 posestev od 2 do 5 hektarjev, 25.574 posestv od 5 .do 10 hektarjev, 24.335 posestev od 10 do 20 hektarjev, 10.912 posestev od 20 do 50 hektarjev, 1310 posestev od 50 do 100 hektarjev, 352 posestev preko 100 hektarjev, 215 posestev preko 200 hektarjev. Ogromna večina posestev spada torej pri nas med mala posestva ali bolje rečeno, med premajhna posestva. Jasno je namreč, da na 2 hektarjih zemlje ne more pri današnjem našem delovanju zrasti dovolj živeža za eno družino. Jasno pa je na drugi strani zopet, da je že 50 hektarjev zemlje za eno družino j preveč, če je vsa ta zemlja rodovitna, in mno- J go preveč je 100 ali pa 200 hektarjev ob de- i i le val ne zemlje za eno družino. Razmerje med j »malimi« in »velikimi« torej nikakor ni zdravo, in stvar države je, da to napačno,razmerje čim prej uredi. Potov za tako ureditev ima država dovolj, ima pa tudi dovolj moči za to. Končni zakon o agrarni reformi je blizu. Važnost agrarne reforme priznava tudi sedanja vlada. Na velikem zborovanju v Veliki Kikindi je te dni rekel minister dr. Ku-manudi. »Mi živimo še danes v takih razmerah, kakor smo živeli leta 1919. Sedanja vlada pa ni več odvisna od kroglic in od volilcev ali od poslancev, ampak ima sama možnost, .da izvede agrarno reformo in ona jo tudi izvaja. Za Dalmacijo je agrarna reforma že gotova, za Vojvodino ho pa kmalu. Agrarna reforma je silno važno socijalno vprašanje in mora biti rešeno v najkrajšem času.« Gospod minister v svojem govoru Sicer ni omenil Dravske banovine, ker bo agrarna reforma rešena s skupnim zakonom za severne pokrajine. Agrarno vprašanje mora biti rešeno enkrat tudi pri .nas, in to tembolj, ker je zaradi velikih gozdnih posestev agrarna reforma zadela veleposestnike prav malo ali pa'skoro nič. Zato pa bi se morala agrarna reforma, ki bi veljala za Dravsko banovino, izdelati posebej in se prilagoditi našim posebnim prilikam, če hočemo enkrat doseči pravično rešitev tega vpražanja. Zveza agrarnih interesentov bo storila vse, da izvojuje malim kmetom pravico in se nadeja, da bo pri svojih prizadevanjih našla vso podporo in pomoč državne vlade. Važna izjava ministra Marinkoviča. Naš zunanji položaj. — Angleško mnenje. V Smederevu (blizu Beograda ob Dona- vi) je v nedeljo govoril na nekem sestanku tudi naš minister za zunanje zadeve g. Voja Marinikftvič. Njegov govor je važen, ker pojasnjuje v njem naše razmerje do tujih držav in pobija razne vznemirljive govorice, ki so se začele v zadnjem času širiti med ljudmi brez vsake stvarne podlage. Rekel je med drugim: »Splošna .kriza se je začela s tem, da je v naši državi najprej začelo pešati kmetijstvo, ki ni samo pri nas, ampak tudi drugod temelj vsega gospodarstva. Zastoj kmetijstva spravi v zastoj tudi druge gospodarske panoge. 'Ko se je kmetijstvo po vojni zopet normaliziralo, je povečana proizvodnja pričela prekašati potrebe konzuma in ce^e poljedelskim proizvodom so zelo padle. To je vzrok kmetijske krize po vsem svetu. Naša vlada je že davno skrbela, da bi tudi v času svetovne nadprodukcije olajšala krizo v naši 'državi. Pričela je pogajanja najprej z našimi sosedi in političnimi zavezniki Rumuni, ki so v enakih in morda še težjih razmerah kakor mi, da se najde sporazum s konzum-nimi industrijskimi državami Evrope. Načelo je zelo priprosto, toda zelo težko izvedljivo in delo je zelo komplicirano, Kljub Lomu upa vlada, da bo mogoče še pred novim letom uresničiti načrt z Rumunijo in Češkoslovaško, ki bo takoj omogočil sporazum tudi .z drugimi industrijskimi državami, da bodo naši proizvodi dobili po primernih cenah vstop vanje. V drugem delu svojega govora je minister dr. Marinkovič na kratko orisal naš zunanjepolitični položaj. Izvajal je med drugim: »Zdi se, da med narodom krožijo glasovi, ki zbujajo vznemirjenje. Vi veste, da je zunanji položaj naše države težak, ker ima toliko sosedov, kakor nobena druga država v vsej Evropi razen Nemčije. Mi smo istočasno balkanska in srednjeevropska država. Vse kar se dogaja na Balkanu in v Srednji Evropi, se močno tiče naših najvitalnejših interesov. Ta položaj sili naš narod, da budno- spremlja, kar se godi v svetu, in da pazi, kaj dela doma, sili pa tudi vlado, da vodi oprezno in mirovno politiko. Položaj v Evropi danes zares ni rožnat. V raznih državah se pojavljajo morda baš zaradi težke gospodarske krize gotove struje, ki povzročajo skrb. Čeprav pa. je treba z vsem tem računati in čeprav se ne tire nesena avar motriti z omalovaževanjem, lahko rečem, da ni nobene stvarne opasnosti za mir. Za sedaj so vsi, ki so nezadovoljni z obstoječim mednarodnim položajem in ki bi mogli ogrožati mir, v splošno srečo se daleč od tega, da ibi mogli imeti upanje na uspeh pri kršitvi miru. Sile, ki mir in obstoječe stanje v Evropi čuvajo, so tako močne, da se nihče ne sme izpostavljati nevarnosti, da bi rušil mir in s tem ustvarjal še slabši položaj, kakor je oni, s katerim je danes nezadovoljen. Morem vam dati zagotovilo, da vodi vlada o vseh teh tež-kočah v zunanji politiki račun in da bo neprestano dosledno ter brez kakega kolebanja vodila politiko miru ter znala obvarovati mir, ki je naši drzjpvi potreben ne le samo danes, temveč za dolgo vrsto let, da se more razvijati, kakor je potrebno.« V zvezi z izjavo ministra Marinkoviča je tudi pisanje angleških listov o položaju v Evropi, zlasti pisanje glasila Delavske stranke »Daily Heralda«, kajti Delavska stranka je danes na Angleškem vladna stranka. Angleški listi opisujejo »napore italijanske vlade, da izkoristi svoje zveze s Heimvvehrom v Avstriji in s Hitlerjem v Nemčiji« in pravijo, Te dni se je se šla v Bukareštu, glavnem mestu Rumunije, že tretja letošnja agrarna konferenca, na katero so poslale svoje zastopnike naša država, Rumunija, Poljska, Litva in Estonska, torej vse države, ki leže med Srednjo Evropo in Rusijo. Kakor vseh prejšnjih, tako je tudi najnovejše konference cilj ureditev prodaje žita iz agranih vzhodnih držav na evropski zapad, poleg tega pa se bavi najnovejša konferenca tudi z ruskim žitnim »dumpingom«. Ureditev prodaje žita iz vzhodnih evropskih držav v dežele, kjer žita primanjkuje, je od dne do dne bolj pereče, ker cene žita stalno padajo. Padajo pa, kakor smo to že večkrat razložili, iz več vzrokov. Prvič se je po svetovni vojni produkcija žita doma v vseh državah silno zvišala, posebno vsled modernih metod obdelovanja zemlje, ki omogoča na istem prostoru znatno večji pridelek kakor pred vojno. Moderen način obdelovanja zemlje je skoraj vsem državam omogočil pridelovanje hrane doma in količina žita, kar ga morajo še uvažati v zapadno-evropskih državah, je od leta do leta manjša, če pojde tako naprej, bo pa še ta količina »da se na ta način Italija trudi, da bi izzvala v Srednji Evropi preokret in splošen prevrat.« List »Manchester Guardian« pa je objavil članek o razmerju med nami in Italijo, kjer naglasa, »da je v zapadni Evropi zavladala bojazen pred vojno ob času, ko je fašistovsko sodišče v Trstu dalo ustreliti nekaj Jugoslovanov. Napetost odnošajev med tema dvema državama je bila Ob tistem času zelo velika. List se naslanja na pisanje »Evening Standarda« in trdi, da je Mussolini za vojno, da pa kljub svojim agresivnim in borbenim govorom v Firenzah in Livornu dobro pozna slabost italijanske vojske in fašistovske milice, posebno te poslednje, ki se zelo dobro obnaša v svoji vlogi pretorijancev, ki pa ima slabo borbeno vrednost. Pri tem »Manchester Guardian« opozarja, da je Jugoslavija zelo občutljiva in da bi morala Italija to okolnost upoštevati.« Slične izjave o položaju v Evropi so dali tudi drugi vodilni državniki, zlasti češki minister za zunanje zadeve dr. Beneš, ki je tudi naglašal, da položaj res ni rožnat, toda kake neposredne vojne nevarnosti ni. kmalu izginila, tako da bo vsak izvoz skoro nemogoč. Drugič prihaja še vedno močno v poštev ameriška konkurenca in sicer konkurenca iz severne Amerike (Zedinjene države in Kanada) in iz južne Amerike (Argentina in Brazilija), kjer je pridelovanje žita tako poceni, da je vsaka evropska konkurenca izključena. Pri nas moramo plačevati drage delovne moči in draga gnojila, v Ameriki pa vsega tega ni treba, ker tam dela stroj na silno rodovitni zemlji, ki gnojenja niti ne prenese. Tretja nevarnost pa je ruski žitni »dumping« (reoi: demping). Kaj je »dumping«? S to besedo označujemo prodajo kasnega blaga globoko pod običajno tržno ceno ali pa tudi naravnost v izgubo. Tako prodajajo blago bogati industrijalci v tuje dežele, da vsako konkurenco stro, potem pa lahko poljubno narekujejo cene. Če je tisti, ki dela »dumping«, denarno dovolj močan, se mu »dumping« gotovo izplača. Na ta način so Rusi letos začeli prodajati les in so cene lesa res vrgli na vseh tržiščih, kar se do neke mere čuti tudi pri nas. V najnovejšem času pa so Rusi začeli prodajati silne količine ruskega žita. Časopisi po- V soboto je prispel v Ljubljano glavni tajnik Aerokluba kraljevine Jugoslavije polkovnik gosp Stevan švabič, ki je začetkom novembra 1918. 1. ustavil na Vrhniki s četo srbskih ujetnikov pro-dirajočo italijansko armado proti Ljubljani in tako rešil pred ital. okupacijo ne samo Ljubljano, temveč celo Slovenijo. — Slika nam kaže polk. Švabiča v razgovoru s predsednikom ljubljanskega Aerokluba g. R. Hribarjem. Na desni g. inž. Fran Zupančič, podpredsednik Aerokluba. ročajo, da so pripeljali samo v nemška pristanišča okoli 600.000 ton ruskega žita! Naravno, da morajo vsled tako velikanske ponudbe blaga na trgu cene padati. Zaradi ruskega žitnega »dumpinga« pa niso v skrbeh samo tiste evropske države, ki pridelujejo žito za izvoz (kakor naša država), ampak tudi tiste, ki pridelujejo precej žita doma. Tudi tam namreč kmetje ne dobe toliko za svoj pridelek, kolikor potrebujejo za kritje svojih drugih potreb. Zato pa so pričeli tudi tam računati z nevarnostjo ruskega »dumpinga« in potovanje francoskega ministra za trgovino v Beograd in Buku-rešto je jasen dokaz, da se pripravljajo prizadeti krogi na skupno obrambo svojih koristi. Na švicarski kmetiji v praksi. Praksa je tu precej naporna, vendar zelo koristna, kajti marsikaj se da naučiti od švicarskega kmeta ter je želeti, da se je udeleži še mnogo naših kmetskih sinov. Posestvo, na katerem se nahajam, je 35 ha veliko ter so zastopane razen vinogradništva skoro vse panoge kmetijstva, seveda v glavnem travništvo, ker je tu živinoreja najbolj razširjena. Tu Vam pošiljam kratek opis negovanja švicarskih travnikov za Vaš list: Da bi živinorejstvo jedne zemlje bilo napredno, da bi odgovarjalo cilju, za katerega se goji, je treba dati največjo pažnjo na glavne točke, katere so potrebne za obstoj živ-Ijenskega organizma, to so: hranjenje, čiščenje in plemenitev. Kot osnovna točka seveda je — racijonelno hranjenje živine. To pa je mogoče le onemu, ki zna intenzivno obdelovati travnike. Zelo lepo se to vidi pri švicarskih kmetih, katerim je glavni del njihove zemlje travništvo in pašništvo. Oni imajo po-| leg pašnikov povečini le menjalne travnike. To so oni, ki se menjujejo z njivami. Njive se dobro pognoje ter zasejejo z mešanico trav (3/s) in detelj (2/s). Sestav mešanice se ravna po kakovosti zemlje. Tla temeljito izravnajo, da jih pozneje pri košnji s strojem ne ovira Prve dve leti nimajo razven pomladanskega čiščenja in enkratnega valjanja posebne obdelave. Tretje leto pa že vračajo zemlji izčrpane redilne snovi in sicer največ v obliki Thomasove žlindre, katero trosijo v jeseni in sicer do 600 kg na ha, na kar travnike dobro pobranajo. (Setev spomladi vsled počasnega delovanja, ne bi isto leto dosti učinkovala). Pomladi se brananje ponovi, nakar s težkim valjcem povalja, s čimer se prepreči preveliko izhlapevanje vode. V maju travnike oplevejo škodljivih rastlin s tem, da poreže-jo njihove cvete ter zabranijo semenitev. Ti travniki se uporabljajo 3—4 leta za suho seno ter dado letno do 150 q suhe krme pro ha. Četrto leto pa temeljito pognoje z gnojnico. Po gnojnici poženo povečini le širokolistne rastline (regrat), katere se ne dado uporabljati za seno, ker se pri sušenju listi zdrobe v prah, vsled tega se po gnojenju z gnojnico uporablja trava le za zeleno krmo, ter dado letno 5—6 prav dobrih košenj. Po vsaki drugi košnji se poliva gnojnica. Te travnike pustijo 5—7 let, nakar se zopet spremene v njive, katere običajno zelo bogato obrode. M. Z. Diessenhof—Oberdiessbach—Švica. Mnrlrnrn,z ^"sss IV! IIIII III U žimnate modroce, pe-|f|Ulll (JUG resnice> mreže, cvilh 1,1 in žimo, posteljne odeje kupite najceneje pri RUDOLF SEVER*lu Zopet agrarna konferenca. Dopisi. Brezovci (Prekmurje. V naši mali občini je nastalo novo življenje. Naši najuglednejši gospodarji so 1. 1928. ustanovili »Kmetsko hranilnico in posojilnico«, ki je v razmeroma kratkem času vidno napredovala. Izdaja posojila pod ugodnimi pogoji poštenim posestnikom v svrho povzdige njihovega gospodarstva oz. da jih reši iz krempljev raznih' oderuhov, katerih posebno pri nas ne manjka. Zadružna misel počasi, a temeljito prodira. Tudi vloge obrestuje hranilnica zelo ugodno. Redno naraščanje vlog v letošnjem letu je jasen znak trdnega zaupanja, ki si ga je posojilnica že pridobila. — Tudi mladina napreduje. Sklenila je ustanoviti sokolsko četo. Navdušeni fantje se pridno pripravljajo za vzvišeno sokolsko delo. — Pod vodstvom šol. upravitelja. g. Baltesarja prirede brezovski fantje v nedeljo, dne 27. t. m. ob 7. ur zvečer v novih, lepo urejenih prostorih g. Šiftar Franca svoj prvi gledališki nastop. Vprizorile se bodo tri veseloigre. Po igri je prosta zabava in ples. Vstopnine ni. Pokažimo naši mladini, da nas zanima njen napredek! V nedeljo zvečer vsi v Brezovce k Šiftarju! Ustanovitev Sokolskega odseka v Velikih Poljanah. V nedeljo dne 28. t. m. je priredilo Sokolsko društvo Sodražica svoj članski izlet v prijazno gorsko vasico Vel. Poljane. Poljan-ci so v velikem številu pričakovali vrle So-dražane ki so prikorakali v kroju in s praporom. Pred šolo se je vršil prisrčen sprejem in zaoril je iz vseh src iskreni bratski Zdravo! Fantje, možje in dekleta so napolnili šolsko sobo, nakar je prikorakala tudi šolska mladina, tako, da se je zbralo preko 130 članstva im naraščaja. Brat starosta Josip Ober-star je v vznesenih besedah pozdravil navzoče bodoče brate in sestre iz Vel. Poljan. V daljšem govoru jim je razodel idejo in smoter Sokolstva im njegov pometi tudi za deželo. Govoril je tudi o pomenu 6. januarja, ko je bil sprejet Sokol v državno okrilje. Navzoči so Njegov. Vel. kralju Aleksandru, njegovemu kralj, domu in prestolonasledniku vzklikali mogočni sokolski Zdravo! Besedo je nato povzel tamošnji domačin br. Jamez Pirnat šolski nadzornik v Novem mestu, ki se je So-dražanom zahvalil, da so prišli ustanavljat Sokola. Nato brat starosta apelira na navzoče, da pristopijo med članstvo, nakar se je takoj prijavilo 24 članov in 8 sester. Brat starosta razlaga mato o sokolski organizaciji, telovadbi obče in o bratstvu ter sesterstvu kakor tudi vojaškemu roku. Brat starosta pozdravi nato baš došlega g. župana Andoljška, nakar tudi ta pozdravi vse navzoče zbrane fante, dekleta in može ter z veseljem pozdravlja ustanovitev Sokolskega odseka, obljubi tudi po svoji moči odsek podpirati ter ga veseli, da je prišla sokolska misel v njegovo gorsko vasico. Ob zaključku je govoril še šolski nadzornik Pirnat kot tamošnji domačin prav od srca svojim rojakom nekoliko besed, nakar se br. starosta zahvali g. županu Andoljšku in Pirnatu. Sokolski duh se razvija med našim ljudstvom, utrjuje se jugoslovanska misel in ljubezen do domovine, kar je z veseljem pozdravljati. Namlajši sokolski edinici župe Ljubljana želimo krepki razvoj in kličemo krepki bratski Zdravo! Predgrad v Pol. dolini. Ljudstvo našega okraja leze čim dalje bolj v siromaštvo in čim težje živi, tem hujše ga pritiskajo razna bremena in dajatve. Obup že prihaja nad nas, ker bomo pred bremeni omagali. Poleg vseh drugih dajatev se množe še doklade za ceste, šole, katehete itd. Potem prihajajo še razne globe, da mora kmet odriniti zadnji dinar iz žepa. Stroški za šolske potrebščine, preskrba učiteljstva z drvmi itd. Bremena rastejo, dohodki padajo ali pa sploh usihajo. To so stvari, ki jih morajo merodajni činitelji z vso resnostjo vzeti, v pretres, dokler je še Pozor! Nagrade v vrednosti po 50.000 d inarjev prinese RADION nagradna naloaa onim, ki bodo rešili nalogo, Pojdite takoj k svojemu trgovcu, da Vam da karto za sodelovanje pri nagradni nalogi in točne pogoje! čas in jih rešiti tako, da bo kmet lahko ohranil svoje golo življenje. Gostilničarski gospodinjski tečaj v Mariboru. V četrtek, 16. t. m. je bil v zavodu »Vesna« v Mariboru otvorjen prvi gostilničarski gospodinjski tečaj. Sprejetih je bilo 16 gojenk. Ker jih je bilo prijavljenih mnogo več, je bilo sklenjeno, da se otvori takoj po novem letu drugi tečaj. Ali se je čuditi, če ostanemo kmetje odvisni od drugih stanov? Kdo pa je temu kriv? Prevdarimo in videli bomo, da smo mi sami mnogo, mnogo zakrivili, ker se malo ali pa skoro nič ne brigamo za svojo osamosvojitev. Prvi predpogoj temu je naša kmetska izobrazba, ki nas dviga in vzbuja v nas samozavest, obenem nas pa usposablja za napredek, ki odgovarja napredku drugih stanov. Vse to smo do sedaj preveč zanemarjali. Treba pa je preokreniti. Najlepšo priložnost Vam nudijo knjige Kmetijske Matice, ki so pisane v duhu našega kmetskega pokreta in nam kmetom namenjene. Dolžnost vsakega zavednega kmeta je, da si jih takoj naroči, ker jih tiskamo le toliko, kolikor je priglašenih naročnikov. Obrnite se na Kmetijsko Matico v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7. TEDENSKI KOLEDAR. 26. oktobra, nedelja: Amand. 27. oktobra, pondeljek: Frumencij. 28. oktobra, torek: Simon in J. 29. oktobra, sreda: Narcis. 30. oktobra, četrtek: Klavdij. 31. oktobra, petek: Volbenk. 1. novembra, sobota: Vsi sveti. SEJMI. 26. oktobra: Videm ob Savi. 27. oktobra: Vesela gora, Rakitna. 28. oktobra: Lož, Mokronog, Radovljica, Ska-ručna, Žužemberk, Češnjice, Sv. Jurij ob j. ž., SI. Bistrica, Gornji grad. Dol. Lenda-dava, Gor. Petrovci. 30. oktobra: Zalog, Vel. Gaber, Studenec pri Krškem. VALUTE. Dati moramo za: nemško marko švicarski frank avstrijski šiling angleški funt ameriški dolar 1 francoski frank 1 češkoslovaško krono 1 italijansko liro Din 13-45 Din 10-94 Din 7'97 Din 274-40 Din 56-25 Din 2-22 Din 1-68 Din 2-96 Roparski umor v ljubljanski carinarnici Blagajnik glavne carinarnice mrtev. — Kdo so morilci? — Blagaj- na ostala nedotaknjena. V petek zveor je Ljubljana doživela zločin, kakršnega Še ne pomni njena kriminalna zgodovina. Okrog četrt na 7. uro zvečer so udrli v prostore blagajnika glavne carinarnice v Ljubljani trije neznani možki ter z revolverji usmrtili blagajnika Gvozdena Pantelica. Za vrati v predsobi blagajne je sedel ob času zločina pod preglednik finančne kontrole Ivan Kralj. V blagajniški sobi pa je opravljal svoje zaključne dnevne posle blagajnik Gv6zden Pantelic. Blagajno je ravnokar zaprl in spravil v njej 909.232 dinarjev gotovine ter za pol milijona vrednostnih papirjev. V tem trenotku se nenadoma na steza] odpro vrata v predsobo tako, da so zakrila v kotu sedečega podpreglednika Kralja. V istem hipu je že počil tudi strel in zdrobil šipe v stekleni steni. Po strelu so skočili v sobo trije neznani možki ter izstrelili na blagajnika par strelov iz revolverjev. Blagajnik se je smrtno zadet zrušil na tla, zločinci pa pobegnili, ne da bi poskušali oropati blagajno. Podpreglednik Kralj se v prvem trenotku niti zavedel ni, kaj se godi, s tako naglico je bilo vse izvršeno. Ko so Zločinci pobegnili, je skočil k blagajniku, ki je kazal še znake življenja. Telelonično je obvestil rešilno postajo, nato pa alarmiral policijo na kolodvoru. Predno je prispel rešilni avto, je blagajnik že podlegel smrtonosnim strelom. Policija je pričela z zaslišavanjem očividcev in prič ter dognala, da so bili morilci lepo in skrbno oblečeni v elegantne obleke in da so jih že dopoldne videli nekateri, ko so hodili okrog kolodvora in spraševali za carinarniško blagajno. Eden je govoril slovensko, dva pa hrvatsko. Roparje pa je videlo več ljudi tudi ne- 31oi)ice aanfemi' m i hm umi— Kraljev dar za sanatorij za tuberkulozne na Avali. Nj. Vel. kralj Aleksander je Zvez' humanitarnih društev kraljevine Jugoslavije, katere pokrovitelj je kraljevič Tomislav, podaril 30.000 Din kot svoj prispevek za gradbo sanatorija za tuberkulozne na Avali. Svečana proslava obrambe Beograda. V nedeljo so proslavili v naši prestolici 151etnico krvavih bojev, ko so junaške srbske čete z nadčloveško silo branile vsako ped zemlje pred prodirajočo avstrijsko armado skozi Beograd. Srbski vojski je pomagal pri obram ■bi mesta tudi dobrovoljski odred iz Srema, k' je padel do zadnjega moža po ulicah Beograda Ravno tako je pomagalo pri obrambi mestf vse civilno prebivalstvo. Na stotine in tisoče žrtev je padlo in na njihovih kosteh je zgra jena naša svoboda. Sestanek agrarnih interesentov se je vr šil v nedeljo 12. t. m. v Slivnici pri Mariboru. Na sestanku je poročal geom. Milan Mravlje. Obširno je pojasnjeval vprašanje fakulta-i tivnega odkupa agrarne zemlje in svetovali vsem agrarnim interesentom, da počakajo na! končni zakon o agrarni reformi, ki bo določil] cene agrarni zemlji in ustanovil ugoden način odplačevanja. Agrarni interesenti so bili vsled raznih lažnih vesti zelo vznemirjeni, po pojasnilu predavatelja pa je zavladalo med njimi vidno pomirjenje. Morilci brez sledu pobegnili, posredno pred zločinom in potem ko so bežali iz carinarnice. Pri vhodu v poslopje jih je videl carinarniški sluga Plečko, na stopnišču pa devetletna hčerka carinskega uradnika Lenarta. Vsi ti so dali sicer natančen popis morilcev, vendar ni. nihče mogel povedati, kam so pobegnili. Policija je uvedla obširno zasledovanje, a dosedaj še brez uspeha. Pfikojnega. Gvozdenica so prepeljali v nedeljo v Beograd. Pogreb se je izvršil na državne stroške. V Ljubljani so se izvršile lepe pogrebne svečanosti po pravoslavnih obredih v mrtvašnici pri Sv. Krištofu, od koder se je razvil žalni sprevod po Dunajski cesti proti kolodvoru. Pokojni zapušča ženo in hčerko. l jubljanski morilci zasačem. Eden ubit, drugi ranjen, 0'b zaključku lista smo prejeli obvestilo, da je orožniška patrulja z Jezerskega zasačila v ponedeljek ponoči okrog 11. ure pobegle morilce blagajnika ljubljanske carinarnice. Orožnika Franc Šnuderl in Franc Meglič sta šla po cesti od Jezerskega proti Kranju. V bližini gostilne »Pri kanonirju« v Podlogu pri Jezerskem sta opazila tri mlade ljudi prihajati po cesti. Ker je bila velika tema, sta pustila neznance približati se do par korakov odstojanja in nato ukazala »Stoj«. V tem hipu so pričeli neznanci streljati in prva krogla je zadela orožnika Megliča v nogo. Vnela se je prava bitka, v kateri je obležal smrtno zadet eden izmed morilcev, drugi je bil ranjen. Tudi orožnik Šnuderl je težko zadet v trebuh. Oba orožnika so prepeljali še isto noč v ljubljansko bolnico, ostala dva morilca sta pa pobegnila. Zasledujejo jih pojačene orož-niške patrulje. Konkordat. Listi poročajoi, da bo vprašanje mednarodne pogodbe med Jugoslavijo in Vatikanom kmalu rešeno. Kamenje ga je zasulo. Franc Zupan je služil za hlapca pri gostilničarju Grbcu na Igu. Pretekli četrtek je kopal v kamnolomu v Pečah grušč. Naenkrat se je vsula na njega debela plast visečega kamenja in ga na mestu ubila. Ali si še član Kmetijske Matice? Čehoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš. Ohletniea usmrtitve Vladimirja Gortana. V petek, 17. t., m. je bile 1 leto, odkar j,e svinec fašistovske milice položil v grob prvo jugoslovansko žrtev. S pobožnimi Čustvi se danes spominjamo te obletnice iz dveh razlogov: prvič, ker je nesrečni Vladimir Gortan padel kot žrtev razmer, v katerih živi naša manjšina v Italiji, in drugič, v čisto strogem pogledu je bil res nedolžna žrtev, zakaj pri procesu se je izkazalo, da on ni ubil kmeta Per-jama, kar so mu očitali. Njegova usoda je torej dvakrat žalostna, tako, da mora vzbujati sočutje. Francoski trgovski minister v Beogradu. Na potovanju po državah jugovzhodne Evrope je prispel pretekli teden tudi v Beograd francoski trgovinski minister Flandin, ki proučuje gospodarske razmere teh držav za morebitne kredite, katere namerava podeliti Francija od preobilice svojega denarja. Krediti bi bili podeljeni v svrho odprave težkega gospodarskega stanja teh kmetskih držav. Parnik »Karadjordje« popravljen. V Ti- vatu so spustili v morje popravljeni potniški parnik »Karadjordje«, katerega je poškodoval italijanski parnik »Morosini« v Pašman-skem prelivu ob dalmatinski obali. Župnik Ivan Piber operiran. Pri vsem našem kmetskem ljudstvu izredno priljubljeni šenčurski župnik č. g. Ivan Piber se je podvrgel težki operaciji v kandijski bolnici pri Novem mestu in jo srečno prestal. Pogreb žrtev ponesrečenega zrakoplova »R 101«. | Z največjimi žalnimi svečanostmi so pokopali nesrečne žrtve na pokopališču v Cardingtonu pri Londonu v skupen grob, ki ga vidimo na naši sliki. Država bo ^ postavila žrtvam velik nagrobni spomenik. Smrt Slo?-enca v Zagrebu. Pretekli petek so našli na Vodovodni cesti v« Zagrebu truplo mladeniča, v katerem so ugotovili Leopolda Ciripskega iz Čateža pri Brežicah. Mladenič je sple,zal na 21 m visok drog električnega daljnovoda, iz Karlovca. Z obema rokama se je prijel za žice, po katerih teče tok 30.000 voltov. Tok je mladeniča v trenotku ubil in vrgel na, tla. Domnevajo, da je izvršil samomor. Razpisale službe državnih cestarjev. Okrajno glavarstvo Maribor levi breg razpisuje po nalogu kr. banske uprave dravske banovine 6 mest državnih cestarjev in sicer 1. na državni trojanski cesti št. 50 za progo od km 114-5, do km 119/0 s sedežem v Zgornji Poljskavi, 2. na državni trojanski cesti št. 50 za, progo od km 124-0 do 129 0 s sedežem v Radizelu, 3. na državni trojanski cesti št. 50 za progo od-km 138 0 do km 1410, 4. na državni, ptujski cesti št. 17 za progo od km 13.0 do km 19 0, 5. na državni ptujski cesti št. 17 za progo od km 19 0 do km 24 0 in 6. na državni varaždinsiki cesti št. 47 za progo od km 93-93 do km 9817, Prošnje je treba vložiti do 10. novembra. Okrajno glavarstvo v Kranju pa razpisuje dve mesti državnih cestarjev -delavcev na progi državne ceste št. 2 od km 964-5 do km 671-5 s sedežem v Zapužah in od km 681-5 do km 688-5 s sedežem v Hrušici. Prošnje je treba vložiti do 20. novembra. Poset slovenskih in hrvaških kmetov v Šumadiji. Koncem oktobra, bo posetila večja skupina slovenskih in hrvatskih kmetov iz Dravske in> Savske banovine; Šumadijo, da na. ta način vrnejo poset šumadinjskim kmetom, ki so se v letošnji pomladi mudili v naših krajih. Poroka bolgarskega kralja Borisa se bo vršila v Assisiju v Italiji. Od bolgarske strani bodo prisostvovali poroki ministrski predsednik, pravosodni minister in predsednik par- Pri slabem počutju je naravna »Franz-Josef«-grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težko-če in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi, ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josel«-vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz-Josek-grenčica se dobiva, v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. lamenta, kakor, to določa ustava. Kralj je prepovedal, da.bi se ob njegovem, prihodu v Bolgarijo prirejali sv,eČani sprejemi. Izrazil je željo, naj se raje ta denar porazdeli med reveže. Papež je izdal dovoljenje za to porOko edino pod pogojem, da roditelja,ne bosta dala svojih otrok samo krstiti, ampak da jih. bosta tudi vzgajala v duhu rimsko-katoliške cerkve. Radi takega dovoljenja je nastalo v bolgarskih pravoslavnih krogih veliko negodovanje. Zadeva generala Kutjepo.va. Svoj čas smo že poročali o,skrivnostnem izginotju voditelja ruskih izbeglic generala Kutjepova v Parizu. Že tedaj so se vse domneve zlagale v tem, da so generala ugrabili agenti tajne »sovjetske policije, vendar ni nihče imel za: to dokazov, niti se ni vedelo za nadaljno usodo ugrabljenega vodje ruskih emigrafitov. Te dni je pa objaviL raiski; emigrantski UsJ. v Parizu, »Zadnje vesti« zanimive podrobnosti o tajkistve-nem dogodku, ki v celoti potrjujejo svoječasne domneve. Agenti sovjetske tajne policije so generala zvabili v samotno ulico V Parizu pod pr#ii4' m fJii#bm mM^ proti sovjetom. General je stopil v avtomobil, v katerem so sedeli dozdevni prijatelji. Ti so generala takoj omamili do nezavesti in ga hoteli živega prepeljati v Moskvo. Ker je bil pa . strup premočan, se general ni več zbudil iz ' nezavesti in je že drugi dan umrl. Njegovo truplo so odposlali v Moskvo, kjer so ga v mrliški peči (krematoriju) sežgali. Vse to je izpovedal tajni agent, ki je sam sodeloval pri ugrabitvi, a se sedaj noče vrniti v Rusijo. Prošnje, za, gnojnične sesalke. Kr. banska uprav dravske banovine, razglaša: V naprej se ne bode več upoštevalo prošenj, ki jih vlo-že posamezniki za prispevke pri nabavi gnoj-ničnih sesal k. Upoštevale se bodo samo prošnje, ki jh vlagajo, občine za svoje občane ali kmetijske, organizacije (zadruge, kmetijske podružnice itd.) za svoje Slane. V prošnjaji morajo bti točno navedene dimenzije gnojnič-nih jam in dolžine potrebnih sesalk. Prispevki se, priznavajo do tretjine vrednosti sesalk. Zaklad je izkopal delavec Pavel Kogej, ko je prekopaval ledenico v gostilni Gregorič v Krškem. Sedanji najemnik Gregoričeve gostilne g. Hofbauer preureja ledenico. Pretekli teden so pričeli razkopavati delavci tla in stare temelje. Pri kopanju je delavec Kogej naletel na majhen, dobro povezan lonec, v katerem je takoj zaslutil nekaj posebnega. Obve- H AID & NE (I Sinili sini so prvovrsten nemški iždelek. Prodaja jih tudi na ugodne obroke. Trgovina šivalnih strojev Ljubljana Masarikova cesta (palača Vzajemne zavarovalnice naproti Kolodvora) Zastoiniike sprejemamo oovsod. stil je o najdbi gospodarja, ki je lonec odkril in našel v njem 180 cekinov. Cekini so iz suhega zlata in tehtajo 64'dkg. Veliki so kakor dinar. Eni imajo na licu vladarja z žezlom v roki, na hrbtu pa grb s ščitom in enoglavim orlom. Druga vrsta ima na licu podobo Kristusa, na hrbtu pa ščit s križi, tretja pa ima na obeh straneh podobe svetnikov. Letnic na cekinih nimogoče razbrati. Zaklad predstavlja lepo stvarno, a še večjo zgodovinsko vrednost. Da bo držalo. V Sarajevu je izvršil delavec Mihajlo Priovic samomor na ta1 način, da si je dal v usta bombo in jo pustil eksplodirati. Učinek je bil strašen. Ubogemu delavcu je razneslo glavo na tisoče koscev. Zakaj je izvršil samomor, ni znano, pustil je le pismo svoji materi, v katerem ji pošilja zadnji pozdrav. Ivan Albreht- Sestra Dolorosa. (Nadaljevanje.) »Potlej tudi ne veš, kdo leži pri Breži-novih,« jo je prodirljivo pogledala prva. »Nic ne vem. Kdo naj bi mi pa povedal, ko nikamor ne grem,« je odkrito priznala nevesta. »Pa ženina vprašaj,« je vščenila Meta s hudobnim nasmeškom. »On bo bržčas vedel.« Vsa nadaljna Zalkina vprašanja so bila zaman. Samo Metin smeh jo je žgal kakor strupena kaplja v srcu. Domov grede je premišljevala, kaj bi utegnilo biti na tem, in da ni bilo v Gslmje predaleč, bi bila še iz kuhinje zdrknila k teti toni in brep ovinkov vpisala, kakšno skrivnost zdaj nenadoma hrani Brezinova hiša. Venomer je hodila pred vežo gledat, če morda že ne prihaja Cencan, da bi ga vprašala. Ko so se po večerji najemnice razšle, ga je poklicala v kuhinjo. »Kaj je pomenilo Metino namigavanje?« je stopila tesno predenj. Cencan jo je pogledal popolnoma brez umevanja. »Torej mi le nekaj prikrivaš?« se je raz-žalostila Zalka. »Veruj da te ne razumem,« je ponavljal mladenič. »Kaj boš tajil?! Čemu naj bi bila sicer Meta tako porogljivo zatrdila, da mi ti lahko poveš, kdo in kaj je pri Bežinovih.«' »To ti je rekla?« se je stresel mladenič. Če hočeš, pojdeva tja. Še nocoj greva, aki si na volji. Mojci lahko omeniš zavoljo druži-čevanja in vse ostalo lahko pogledaš in po-izveš. Jaz sam nevem nič gotovega. Slutim pač da bi pa vedel, tega ne morem reči ne jaz in ne menda nihče. Pojdeš?« »Ali- oče že spe?« »Čakaj!« je stopil fant v čumnato in je povedal Rodniku, kam sta z Zalko namenjena. »Če nista preveč trudna, kar pojdita in pozdravita Lono, pa ji povejta, da pridemo v nedeljo vsi skupaj malo pogledat,« je naročil gospodar, ki je bil vesel, ko je videl, kako sta mlada vneta. »Pojdiva,« je dejal potlej Cencan Zalki, Ki se ga je hvaležno oklenila: »Tak mi res nič ne prikrivaš?« »Sama boš lahko najbolje videla, kako. in kaj,« jo je objel Cencan, ko staj sla po Vrtu, srce pa mu je burno utripalo, ko da se bo.ii bodočnosti in vsega, kar je skritega v njej. VI. »No, prej bi se nadejala smrti nego vaju,« se je zavzela Brežinpva teta, ko je zagledala Brodnikova dva. »S kakšnimi novicami pa prihajata, da vaju je zaneslo v Glinje?« »Ali morajo biti novice, Če prideva midva?« se je smehljala Zalka. »Zdi se. mi že,« je pomežiknila teta Lona in je tako čudno pogledavala Cencana, da ga je. čisto zmedla. »Pa bi nama vi povedali kaj novega,« je izustil in mu je bilo takoj žal nerodnosti. »Naš prišlec še zmeraj molči,« je zinila Mojca ih Zalka nato: »Saj res. Slišala sem nekaj, da imate bolnika v hiši.« »Ali so že tudi na Humoe razbobnali?« se je izmikala Brežinka. »PoljanČeva Meta je nekaj namignila,je napeljavala Zalka. »A, tista?! No, brez njenega jezika menda niti vrabec ne začivka,« se je namrdnila Mojca. »Kaj pa je rekla?« Zalka je povedala, a teta je zmajala z glavo: " Kako naj ti Cencain pove, ko ti niti jaz sama ne vem reči nič pravega, čeprav tisti človek že dva dni leži pri nas. Zvečine molči, kadar pa kaj blekne, se mi zdi, da ni čisto jasen V glavi.« (Dalje prib.) Ameriški čevljarji tožijo, da jim je silen razmah avtomobilizma odvzel skoro 30% dela, ker ljudje ne hodijo več pes in trgajo čevlje, temveč se večnoma vozijo z avtomobili. Tri leta robije. Pred mariborskim senatom se je'v soboto zagovarjal Rudolf Pečenik, poljski čuvaj iz Krcevine, ki' je dne 23. sept. ubil z okovano palico dijaka tretješolca Stanka Bizjaka, ko je ta z dvema svojima tovarišema šel skozi vinograde. Pečenik je mislil, da so fantje kradli grozdje, zato je skočil za njimi ter udaril s palico tako močno po glavi dijaka Bizjaka, da mu je prebil lobanjo. Nesrečni fant je poškodbi kmalu podlegel, a čuvaj se je sam javil orožnikom. Pečenik je bil obsojen na tri leta robije in pet let izgube častnih pravic. Sleparija in lakomnost. V Kraljeviči so orožniki aretirali imenitno gospo Danico Abel in njenega moža, ker je izvabljala od lahkomiselnih ljudi denar. Od nekega Ameriikanca, ki je prinesel nedavno iz Amerike 14.000 dolarjev, je izvabila celo vsoto pod pretvez«, češ da ga bo dala nekemu bogatašu, ki je delničar splitske ladjedelnice, po stoodstotnih obrestih. Amerikančeva žena se je polakomnila visokih obresti in izročila Danici Ahal okrog 600.000 Din. Ko je zahtevala žena denar naza j, jo je Danica poslala v Zagreb ponj. Seveda ni tukaj ničesar dobila. Zadevo so prijavili policiji, ki je premeteno gospo in njenega moža aretirala. Opeharjeni Amerikanec najbrže kljub temu ne bo prišel do svojega trdo zasluženega denarja. Največjo izbiro kuhinjske posode, in to aluminiiaste, železne in emajlirane, različnih kvalitet in barv, po najnižji ceni, nudi tvrdka z železnino Stanko tflorjančič Xjubljana, Sv. &etra cesta št. 35 20 milijonov dolarjev je poneveril na mewyorški borzi neki finančnik ter nato z letalom pobegnil. Eksplozija bencina. V Los Angelesu je eksplodirala velika zaloga bencina, kar je povzročilo še požar v skladišču. Več oseb je bilo ubitih, 40 pa težko ranjenih. Eksplozija je bila tako močna, da je v oddaljenih ulicah vrglo na tla in prevrnilo več avtomobilov. Tolmin dobi poljedelsko šolo. Italijanski ministrski svet je sklenil, da se mesto gimnazije otvori v Tolminu poljedelska in gozdarska šola. Zračna zveza Berlin — Tokio. Nemška vlada je sprejela načrt o vzpostavitvi zračnega prometa med Berlinom in japonskim glavnim mestom Tokio. Nemška letala bodo vzdrževala promet do Bagdada, angleška od tu do Hongkonga in japonska naprej do Tokija. Prijete vohunske družbe v Romuniji. V glavnem mestu Romunije Bukarešti so policijske oblasti prišle na sled trem dobro organiziranim vohunskim družbam, ki so imele na razpolago ogromna denarna sredstva in celo svojo radio postajo, potom katere so v nujnih slučajih pošiljali tajna poročila. Vohuni so delovali v prid sovjetske Rusije. Romunske oblasti so jih opazovale že od lanskega leta. Te dni je dobila policija v roke važno pismo, ki so ga vohuni nameraval poslati na dunajsko centralo. To pismo je dalo povod oblastem, da so aretirale samo v Bukarešti 77 oseb, po drugih mestih pa 56. Vohuni so bili organizirani v treh skupinah, ne da bi se med seboj poznali. Vsaka skupina je imela zveze naravnost z Moskvo. Ena od vohunskih družb je mela v Bukarešti veliko trgovino za radio -aparate in kolesa. Otok sužnjev v Rdečem morju. V Rdečem morju se nahaja samoten otok, o katerem se je mislilo, da je meobljuden, dokler niso neki ubežniki pripovedovali o tem otoku grozne stvari. Otok je namreč središče kupčije s sužnji v Afriki in Aziji. Arabske tolpe so lovile afriško in arabsko ljudstvo, moške, ženske in otroke im so jih prevažale na otok, od koder so jih prodajali v razne kraje. Vae javne hiše od Bombaja v Indiji do Marseilla so dobivale ženske s tega otoka. Ko pa so zvedeli za ta otok sramote, so organizirali ekspe-dicijo, ki je obkolila otok, ga napadla in zavzela. Komisija za pobijanje suženistva izdeluje sedaj predloge, ki maj v bodoče onemogočijo trgovino s sužnji. IMfalci. nMM\ M in obrtniki ¥ Kadar naročate kakršnekoli vrste tiskovine za občinske urade, zadru-ffo aH druStva. se obrnite zanesljivo fflede oen in solidne pnstrnžhe na TISKARNO >MERKUR< LJUBLJANA, GREGORJEVA ULICA 23. Vojaški vlak stromglavil v prepad. Pri prevažanju vladnih čet v Braziliji je neki transportni vlak s 1000 vojaki iztiril lim padel v globok prepad. 650 oseb gorelo. V bližini mesta Vučomga na Kitajskem je izbruhnil v plavajočih re-j stavracijah ogromen požar, ki se je naglo razširil. V celem je zgorelo okoli 30 ladij; v požaru je našlo nad 650 ljudi smrt. Mlad morilec. Poročajo, da je v Panlovu na Češkem neki 16-letni deček ubil s sekiro tamošnjega poštnega upravitelja. Pri zaslišanju je mladi morilec izjavil, da je hotel priti v Rusijo, a ni imel za to denarja ter je vsled tega ubil poštarja. Na podlagi te izjave je bilo aretiranih Še več mladeničev ter so'Odkrili, da so vsi člani tajne komunistične organizacije, ki je delovala za Rusijo. V Budimpešti so aretirali policijskega predsednika, ker je baje poneveril večjo vsoto denarja. Aretacija je vzbudila splošno zanimanje. Nov pokret boliševiške opozicije. V zadnjem času je opaziti v Rusiji precejšnje poživi jen je desničarske opozicije, ki si je zaradi utrujenosti diktatorja Stalina precej opo-gla. Vodstvo opozicije ima v rokah bivši general rdeče vojske Budjeni. Organizirali so svoje organizacije skoro v vseh edinicah sovjetske vojske. Posebno pažnjo polagajo na kmete, ki so vsled prisilnega oddajanja žita do skrajnosti nezadovoljni. V glavnem pa desničarska opozicija prepoveduje med narodom ukinitev kolektivizacije in zopetno vzpostavitev osebnega, samostojnega kmečkega gospodarstva. — 0 gibanju bomo še poročali. Čudna nesreča. Nekje na Madjarskem ie hotel neki lastnik kinematografa preizkusiti svoje motorno kolo. Na mokri cesti pa je padel. pri čemur se mu je glava tako nesrečno zarila v mehko zemljo, da se ie zadušil. Zanimiva procesija. Nemško mesto Mannheim ie uvedlo občuten davek na luksuzne domače živali. Več sto lastnikov psov, mačk. opic, papig in sličnih živali je svoie liubliene z godbo na čelu vodilo v protestnem sprevodu okoli mesta. Vsa ta pitana družba ie dvignila grozovit hrup in tuljenie. ki so fa mestni očetie najbrž prav neradi poslušali, toda davka le niso odpravili. Otrok izvršil samomor. V bosanski vasi Nebugovinu se je obesila 11 letna Stoja Lon-čarevič. Vzela je vrvico, odšla na vrt im se na jablano obesila. Vzroka samomora mladega otroka niso dognali. <> Stavka netmškh kovinarjev. V Berlinu je stopilo radi mezdnega gibanja v stavko 126 tisoč kovinarskih delavcev, Aretacije indijskih, nacijonalistov. Im- , dijski nacijonalisti organizirajo še naprej bojkot angleškega blaga in pasivno rezistenco. Te dni se je odločil indijski podkralj k odločnejšim korakom proti upornikom. Močni policijski oddelki so obkolili palačo indijskega nacijonalnega zbora v Bombayu. Oblast je palačo konfiscirala, 150 članov nacijonalnega zbora je pa bilo aretiranih. Nacionalistično vodstvo je takoj imenovalo nove člane zbora ter proglasilo splošno stavko. Potresi v Italiji. V zadnjih tednih so se vršili na mnogih krajih v Italiji večji in manjši potresni sunki. Ponekod je prebivalstvo precej vznemirjeno. 0 večji škodi ne poročajo. Nagrada najboljšim delavcem. Koncem oktobra krene iz Leningrada, bivšega Petro-grada, ma ladji »Alžirija« 300 delavcev iz vseh ruskih tvormic ma evropsko potovanje. Obiskali bodo vsa večja in važnejša pomorska mesta. Potovanje po Evropi je nagrada delavcem za njihovo delo. Rusija izvaža tudi grozdje. Po žitnem in lesnem trgu se je spravila Rusija sedaj tudi še na drugo panogo kmetijstva. V zadnjih dmeh so poslali sovjeti iz Krma na pol jski trg grozdje najizbranejše kakovosti po tako nizkih cenah, da so padle cene pri vagonu za 48 tisoč dinarjev. Tudi v Romuniji pričakujejo . velikih ruskih posiljatev grozdja, kar se bo seveda tudi tam v cenah poznalo. Živi mrtvec. V Stari Ečki pri Velikem Beckereku je že dolgo bolehal tamošnji gostilničar in te dni lepo zaspal, kakor da bi bil mrtev. Ker ni kazal nobenega znaka žvljenja več, so ga domači položili v krsto in deli na mrtvaški oder. Tik pred pogrebom je nekdo zaslišal rahlo trkanje iz krste. Odprli so pokrov in na veliko začudenje zagledali živega gostilničarja. Kako rešavajo Rusi brezposelnost. Sovjetska vlada je ukMIa vsako podporo Nezaposlenim delavcem ter tozadevne fomde odpravila. Komisar za delo Tihon je pa pustil popisati vse nezaposlene delavce ter jih bo odpremil v one kraje, kjer je dela dovolj. Atentat na Poljskem. V Čemstohovu je udri v pisarno za socijalno zavarovanje delavec meki Kostrzovski ter z revolverjem ustrelil tri višje uradnike v trenotku, ko so sedeli okrog mize pri konferenci. Po zločinu je izvršil morilec samomor! Vzrok atentata je politično nasprotje, ki se je stopnjevalo v ravno sedaj trajajoči volilni »borbi do smrtnega sovraštva. Letalec rešil vlak. Neki ameriški letalec je letel nad pokrajino v bližini mesta Salt-lake-city in opazil, da gori železniški most. V tistem trenotku je pa tudi opazil, da se bliža gorečemu mostu brzovlak. Pilot se je v naglici spustil tako nizko, da je z raznimi znamenji opozoril vlakovodjo, da nekaj ni v redu. Vlak se je ustavil in rešil gotove propasti. Naročajte žepni Kmetijski koledar za leto 1931! Draiestne kodre /^Sf^Č^fv1ijlKnt " ''omejeno trpežne ob (fl\ aVj^.jSisl vlažnem zraku ali po- \\l/ ICsmSvV* tenju, dosežejo dame in (f\\ FPM gospodje brez škarij ko- \V/ VSSSp *' J dralk s Hela - esenco za / A\ I kodiranje las. Tudi naj- \y/ ^^ V^V lepša bubi-glavica se 3 /A\ Hela olepša, ker je vsaka \y/ ondulacija odveč. Prihrani se veliko časa in /A\ denarja, pospešuje rast las. Pogled v zrcalo Vil) Vas bo vzradostil. Takoj se dosežejo obilni /A\ ondulirani kodri, mične frizure. Mnogo za- \tl) bval. Zlasti gledališke umetnice je ne morejo IK\ prehvaliti. — Cena Din 12—3 steklenice lil) Din 25'—, 6 steklenic Din 40'—. /JfC Dr. Nic. Kemenv, Kožice H,'pošt. pre- yuj dol 12/213. - češkoslovaška. (fl\ S&podaafoo ešfeBMBamssssi Ruski »dumping«. »Dumping« (reci: demping) je angleška beseda in pomeni prodajo blaga pod lastno ceno, dokler ni konkurent uničen. Ko pa leži konkurenca na tleh, takrat zmagovalec lahko cene diktira kakor se mu ljubi. »Dumpinga« se poslužujejo torej mogočne industrijske družbe, ki so navadno v svoji doinovini zaščitene z visoko carino na svoj izdelek ali pridelek; z dobički doma pa krijejo izgube, ki jim jih povzroča prodaja njihovega blaga v tujih deželah, kjer hočejo uničiti nadležno konkurenco. Tak slučaj smo doživeli n. pr. pri nas takrat, ko so tuje fa-brike za izdelovanje vijakov vijake prodajale pri nas kljub visoki zaščitni carini cenejše kakor pa domače fabrike. Na pot »dumpinga« je krenila sedaj oči-vidno tudi Rusija. Mi smo poročali že, kako je začela Rusija izvažati les v vsa svetovna pristanišča iz svojih neizmernih gozdov. Les sicer ni odgovarjal popolnoma zahtevam trgovcev in konzumentov, zmešnjavo na lesnem trgu so pa Rusi le naredili in prav verjetno je, da bodo Rusi prihodnjič tudi želje lesnih trgovcev v posameznih deželah tudi vpošte-vali. Zato ne bo dobro Ruse kar samo zasmehovati, ampak bo že bolje nekoliko previdnosti. Za lesom so Rusi vrgli na svetovni trg ogromne količine žita. Angleški časopisi vedo povedati, da je pripravljenega ruskega žita za izvoz v ruskih pristaniščih na stotisoče ton in da je ruska vlada, ki žito prodaja, naročila v Angliji -in, v Italiji .vse razpoložljive par-nike za prevoz ruskega žita v dežele, ki rabijo žito. Prodajajo pa Rusi svoje žito po neverjetno nizki ceni, in vsled nizke cene ruskega žita padajo žitne cene po vsem svetu, zlasti v Ameriki. Ameriški farmarji so zaradi tega v velikih skrbeh in da razburjene duhove pomiri, je ameriška vlada obljubila farmarjem izdatno pomoč... Če se bodo ruske namere uresničile, bomo morali tudi mi računati z rusko konkurenco; mi v Dravski banovini sicer manj, ker mi nimamo žita za izvoz, pač pa oni deli vaše države, kjer žive ljudje pretežno od žita. V državni skupnosti pa je že tako, da trpe pač več ali manj vsi, če trpi en del. Zaradi ruske konkurence z žitom bo vse-kako še bolj potrebno, da se združijo vse evropske agrarne države na skupno obrambo svojih interesov, če nočemo doživeti, da propada tisti stan, ki je najmočnejša opora vsake države. »Zadružni vestnik«. Izšla je 10. številka »Zadružnega vestnika« glasila zveze slovenskih zadrug v Ljubljani s sledečo vsebino: Dan varčevanja, Zakaj in kako varčujemo, Razvoj zdravstvenih zadrug, Mednarodni zadružni kongres, Sporočilo Zveze ter zadružni in gospodarski pregled. Dr. V. Mandekič: »Pšenica«. Pod tem naslovom je izšel sedmi zvezek »Ratarske knjižnice« v založbi gospodarskih novin v Zagrebu. Cena knjižici 10 Din in se naroča pri založniku. Živinski sejem v Ljubljani. (15. t. m.) Dogon: 118 konj, 73 volov, 73 krav, 25 telet, 281 prašičkov; prodanih je bilo 20 konj, 27 volov, 32 krav, 11 telet in 115 prašičkov. Pri srednjem prometu so cene ostale nespremenjene, le teleta so se nekoliko pocenila. Za kg žive teže notirajo: voli I. 10 Din, II. 9 Din, III. 8 Din, krave debele 5—7 Din, klobasarice 3—4 Din, teleta 11—13 Din. Živinski sejem v Mariboru. (14. t. m.) Dogon: 13 konj, 7 bikov, 91 volov, 292 krav in 7 telet, skupaj 410 komadov živine. Povprečne cene za kg žive teže: voli od 6.50—9.50, biki od 6.50—7.25, krave 4—4.50, mlada živina od 6.50—9.50 Din. Prodanih je bilo 297 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 91. Živinski sejem v Kranju, 13. oktobra. Na sejem je bilo prignanih (v oklepaju število prodanih glav): volov 83 (35), cena 3000t-4000 Din; krav 30 (14), 1600-3000 Din; telet 4 (1), 800-900 Din; junca 2 (2), 3000-3500 Din; junici 2 (2) 3000-3500 Din; bikov 6 (neprodani), 5000—6000 Din; ovac 62 (neprodane), 150—200 Din; svinj 55 (10), 300—2000; prašičev 30 (24), 300—2000 Din. Tržne cene v Ljubljani, dne 15. oktobra 1930. Govedina: (Na trgu 1 ikg govejega inesa I. .18—20, II. 16—il8, III. .12—16 Din. — Teletoma: 1 kg telečjega mesa I. iDiin 24—25, II. 20—25. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Diin 25 II. 20—24. Drobnea: 1 ikg koštrunovega Din 14—15, jagnjetine 18—20, kozli-eevine 25. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Diin .10, II. 8. Perutnina: Piščanec majhen Din 15 do <20, večji 20—30, kokoš 30—40, petdMn 20—30, raca 25—30, ne pitana gos 50—55, domači zajec, manjša 8—12, večji 14—20. Divjačina: divji zajec Din 45 do ftamlcztfziev v 2i. urah je dosegla glasom zahvale gospa dr. A. T Pragi: »Od Vas dobavljenih 10 lončkov kreme »Eros« sem morala prepustiti svojim znancem. Moj obraz je dobra reklama za Vašo kremo, zakaj vkljub temu, da štejem že 49 let, sem lična in mladostna. Krema »Eros« odpravi hitro in sigurno zakožne črve, mozoljčke, gube, črne pege, nosno rdečico, rumene in rjave lise in pege. Garancija: Denar se vrne, če ni uspeha. — Cena Din 12'—, 3 lončki Din 25'—, 6 lončkov Din 40'—. Dr. Nic. Kemeny, Košice C, pošt. predal 12/E 13. — Češkoslovaška. 60, poljska jerebica 15—20. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2-50—3, 1 kg surovega masla 35 do 40, čajnega masla 44—52, masla 40—44, »bohinjskega sira 30—32, sirčika 8—10, eno jajce 1-50 do 1-75. Pijače: 1 liter starega vina Din 18—22, novega vina 14—18, 1 čaša piva 3—3-50, 1 vrček piva 4-50 do 5, 1 steklenica piva 5 50—6. Kruh: 1 kg belega 'kruha Din 5, črnega 4-50, rženega 4-50, 1 kos navadnih žemelj 050, 1 'kos mlečnih žemelj 0'50. Sadje: 1 kg luksusnih jabolk Din 10, I. 8, II. 6, III. 3—5, iluksusnih hrušk 12, I. 9, II. 7—8, III. 6—6. Mlevski izdelki: 1 kg moke M. 0 Din 4-50, 2 4-25, 4 4-—, 6 3-50, kaše 5—6, jeSprenja 6, jesprenjčka 10—.12, otrobov 1-75—2, koruzne moke 3-50, koruznega zdroba 4—4-50, pšeirionega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—8, II. 6, ržene moke 4. Žiito: q pšeoice Diin 210 do 220, rži 190—200, ječmena 180—190, ovsa 190 do 215, prosa 190—210, koruze 160—185, ajde 190 do 210, fižola ribniičana 380, prepeličanja 380, graha 8 do 10 leče 8—10. Kurivo: 1 tona premoga Din 460, 1 kub. m trdih drv 160, mehkih 80. Krma: q sladkega sena Dn 100, pol sladkega sena 85, kislega sena 75, slame 60—70. Zelenjava in gobe: zgodnjega zelja Din 1, 'kislega zelja 3-50—5, ohrovta 1—2, kar-fijol 5—10, 1 kg čebule 1—1-50, česna 8—10, krompirja 1—1-25, repe 3—4, kisle .repe 2-50 4, jurčkov 10—12 korenja 2—4. Testament. Neki človek je na smrtni postelji poklical k sebi predsednico »Dečjega doma« in ji rekel, da bo vse zapustil ustanovi, kateri ona predseduje. — »Zelo lepo, zelo lepo od vas,« se mu zahvaljuje gospa, »kaj boste pa vse zapustili Dečjemu domu?« — »Enajst otrok, milostiva gospa.« Izšla je Blasnikova VELIKA pRATIKA za navadno Ec •s > © B >a5 & -2 J ® S o a f ** "S o p u S-U 1» CU © O ® O (j o s 'S? S> 3 H ® . 'O S ti i |-s M — 5° © £> > Gospodarji! Gnojite z APNENIM DUŠIKOM Ta tvornica proizvaja istotako mešano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - RUŠE«, katero sestoji iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-foskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna zaloga pri TVORNICA ZA DUŠIK d. d RUSE v Rušah uri Mariboru najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upo-trebi in množini, rentabilnosti, kakor tudi o naivnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje EKONOMU, Ljubljana, Kolodv*>r§fca ulica 7. •BOS 'C M d, m O £ f 1 -S ® S ® 6 F« >N KD ^h Mobene pleše več! «t«Ani lasje, bitimi brki! Mnogo tisoč dam in gospojdpv vsake starosti mora zahvaliti za svojo bujno rast las zdravniško priporočani flurd »Pilo« za oja-čenje las. »Pilo« odpravi prhljaj in zabranju-je izpadanje las in predčasno osivetje, prepreči, da ne postanejo lasje krhki, da .se ne lomijo in ne cepijo, poživlja in osyežuje lasi-šče ter povzroči naglo, obilno in bujno rast las, j tako da že .kmalu dosežejo dvojno dolžino. »]yioja frizura je že po štirikratni rabi Vašega fluida »Pilo« za ojačenje lfla postala trikrat tako bujna« piše gospa T. I. Cena 16 iDin. 3 steklenice 34 Din, 6 steklenic 55 Din. Dr. Nic. KemenY, Košice A, poštni pre-12/N 13. — Češkoslovaška. Fabiarti <£ Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5 Velika zaloga • ,SUKNENEGA BL4GA za moške in ženske obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilje, pišite po vzorceI JlajbpljSi |rdi ln mm Hokf j h kova$kl premog Vam niidi Družba ItfUbUnn*. Dunaja o. Telefon >820 Polne mm strumna meča prelestne, bujne, mične čare razvija pri damah vsake starosti od zdravnikov priporočana »Ideal-mikstura«. Nerazvite, suhe prsi .hitro in krasno razvije do stanovitnosti. Že po 4-tedenski uporabi se dosežejo vidni uspehi strumnosti in polnosti, kar potrjujejo številne vposlane zahvale. — Mršave oblike vratu se lepo očarljivo razvijejo. Izbokle kosti izginejo. Šibka meča se z idealom vidno jačijo. Garancija: deppr se vrne, če ni uspeha. — Cena Din 12'—, 3 steklenice Din 24'—. Dr. Nic. KemenY, Košice B, pošt. predal 12/B 13. — Češkoslovaška. Denar naložite naibolle in nalvernele pri domafem zavodu KMETSKI HRANILNI lil POSOJILNI DON 25C=E Ralun poŠt. hranilnica £U 14.297 ragislr. zadruga z momejme zaveze Brzojavli ^Kieetakl Taaafon 2847 v U ubSIani, Tavčarja {Sodna) ulica 1 Vloge »o knjiiice in tekoči račun obrestuje po 6*/, bree odpovedi, pri trimesečni odpovedi po f «/, V« brci odbitka davka na renta Stanja vlog okroglo SO,009.000 dinarjev Rezerve nad «00.000 dinarjev Jamstvo »a vloge presega večkratno vredno.d vlog Vloine knjiiice drugih eavodov sprejema kot gotovino bree prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroMvu, na vknjižbo in proti eastavi premičnin w» vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKI VRB; Ob delavnikih od 8—12V, <« od 3 — 4%, le ob sobotah in dnevih pred pr (»milti od t —12% arfc Podružnici v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, Slomškov trg 3