Poštnina plaeana v gotovini Katoliiki Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto VII. - Štev. 37 Gorica - 15. septembra 1955 - Trst Izhaja vsak četrtek PRED NOVIM ŠOLSKIM LETOM Šole se zopet odpirajo. Popravni izpiti so že skoraj zaključeni. Vse je v pripravah za novo šolsko leto. Mnogi učenci že komaj čakajo, da se zopet srečajo s starimi poznanci. V šole pa stopajo tudi novi začetniki. Za starše je šola danes dvojna skrb. Prva skrb so stroški za obleko, prevoz in šolske potrebščine. Druga skrb pa je, v katero šolo z otrokom? Zaveden Slovenec se ne vprašuje, v katero šolo naj pošlje svojega otroka. To delajo le omahljivci, narodni mlačneži, ljudje, ki ne vidijo v■ perspektivo bodočnosti. Ali naj oče Slovenec in mati Slovenka pošiljata svojega otroka .v tujo šolo? To bi bil zločin nad narodom. Zločin tudi proti peti božji zapovedi, ki zapoveduje: »Ne ubijaj!« Ne ubijaj narodne pripadnosti v sebi in svojih otrokih! Zavedajmo se, da je šola najhujša potuj-čevalnica. Koliko naših sinov se i° v preteklosti zgubilo, prav zaradi tega. ker so pili tujo učenost, se učili iz tujih knjig, poslušali tuje učitelje, obiskovali tuje šole. Poglejmo v slovensko preteklost. Naše politične zahteve so vedno hile RAVNOPRAVNOST SLOVENSKEGA JEZIKA V ŠOLI IN URADIH. Če smo po dolgih desetletjih to pravico dosegli, se je tudi poslužujmo. Starši imajo pravico, da svojemu otroku izberejo ono šolo, kate-ro hočejo, in j:h ■ ri tej izbiri ne sine nihče ovirati. Toda starši, vedite. da pripadate slovenski skupnosti, da >te dolžni to skupnost podpirati in številčno krepiti. Za naše narodne pravice je preteklo veliko krvi, za naše narodne' pravice so trpeli naši ljudje po ječ "h. K»r imamo danes slovensko šolo. SPADA SLOVENSKI OTROK V SLOVENSKO ŠOLO! Včasih tožimo, da nam kratijo naše osnovne narodne pravice. Naši politični predstavniki se bore pred oblastmi, da nam priznajo, kar nam po božjih in človeških postavah pripada. In mi naj bomo mlačni in brezbrižni? Zastonj vsa vpitje, če se sami ne zganemo in nimamo niti toliko narodne zavednosti in ponosa, da hi pošiljali svoje otroke v slovensko šolo. Koliko je tarnanja, da smo 25 let trpeli pod fašizmom, da so nam vzeli kulturne domove, gospodarske ustanove, šole, da nismo smeli slovensko govorili in peti, da so iz cerkva podili naše vernike in duhovnike zato, ker smo hoteli bili Slovenci. Da, res je vse to. Toda tisti časi so za nami. Težak je bil tudi naš doprinos, da je vse to minilo. Danes je čas svobode. Imamo kulturne prireditve, pa jih ne obiskujemo, obnavljajo se gospodarske ustanove, pa premalo sodelujemo. imamo šole od otroških vrtcev do popolnih srednjih šol, pa se vendar zgodi tu in tam. da slovenski starši ne pošiljajo svojih otrok v slovenske šole. Slovenska šola jim je na poti Slovenska šola ima mnogo sovražnikov. Napadajo šolo, njene učitelje in profesorje. Pogostokrat policijske oblasti sprašujejo, če pošiljate svoje otroke v slovensko šolo. Delodajalci črno gledajo na uslužbenca, ki pošilja svoje otroke v slovensko šolo. Trgovec in gostilničar se bojita za svoje odjemalce, če pošiljata svoje otroke v slovensko šolo. Proč s takim strahom! Ta komedija je že sl ara tisoč let, bi dejali z našim. Cankarjem. Slovencem nasprotni šovinistični tisk in ves upravni aparat je že. na delu, samo da bi iztrgali mladino slovenskim šolam. V Trst je prispel sam Diego de Castro, bivši politični predstavnik rimske vlade pri ZVIJ po letu 1952. Ta mož je imel, ob 50. letnici društva Dante, predavanje o obrambi italijanstva v Trstu. Lotil se je seveda tudi slovenske šole. Slovenske šole so zanj novost, so korak nazaj, so poraz in neuspeli borbe za ohranitev italijanstva v Trstu. Mož se je spotaknil ob naši skromni šolici v Mavhinjah in Ga-brovici, ki da nimata niti 10 učencev. Pozabil pa je popolnoma, da so lani ustanovili v Ricmanjih italijansko šolo, ki tudi ni imela 10 učencev! Kar pa zadeva statistične podatke, ki jih je podal De Castro in objavil »II Piccolo« 10. sept. 1955 pa svetujemo, naj si ogleda, kaj ja objavil 5. julija 1955 v »Piccolo .Sera« neki Giovanni Palladini. Šele ko bodo številke enotne, potem kaj povedo. Dokler pa so razlike za okoli 100 učencev pri enem in drugem, izgubi dokazovanje vsako moč. Res je. cla večina ljudi ne hodi iskat uradne statistike, a s tem nai gospodje, kova De Castro in Palladini, ne računajo. Starši, ne verjemite onim, ki vas plašijo, da vaš otrok s slovensko šolo ne bo našel kruha ali da ne bo mogel nadaljevati svoje izobrazbe. Slovenske šole so ravno-pravne, so državne. Učenci naših šol znajo en jezik več in lažje naj-(jejo zaposlitev. $e vedno velja načelo: Kdor več zna, več vel ja! Učenci naših strokovnih šal so na delu, absolventi trgovske akademije imajo službe, absolventi gimnazije nemoteno nadaljujejo svoje študije ra italijanskih, jugoslovanskih in avstrijskih univerzah. Letos je prejel dijak, ki je dovršil našo gimnazijo v Trslii, študijsko nagrado za šolanje v Združenih državah Amerike. Ali ni to priznanje? Zato starši, proč s pomisleki! Vaš otrok spada v slovensko šolo! Meje med narodi in državami se odpirajo. Več jezikov bo znal vaš otrok, lažje bo našel mesto, ki mu pada. -v JIJI PORTIČ V KRIŽU. TU SI DOMAČI RIBICI SLUŽIJO SVOJ KRUH, KI JE GRENAK IN TRD. ČEPRAV SE ZDI ŽIVLJENJE OB MORJU LAHKO IN ZANIMIVO. POLITIČNE NOVICE Spor za Ciper pn- Spor za otok Ciper, ki je angleška kolonija, a bi ga radi imeli Grki in so zaradi lega skočili še Turki, bi sam po sebi ne bil toliko pomemben, ako bi ostal omejen na prizadete države. Temu pa žal sli tako. Prepiranje za Ciper je zasekalo globoko rano v Atiamsko ive/o in je prva posledica politike popuščanja, ki se je pričela na konferenci štirih velikih v Ženevi. Je namreč prvi znak za rahljanje zahodne protikomunistične skupnosti, ki je bila močna, dokler so zahodni narodi vedeli, da jim preti komunistična nevarnost, ki je vsem skupna. Ko so Amerikanci in Angleži po ženevski konferenci povedali, da je la nevarnost zdaj manjša — dasi se komunistična nevarnost v resnici ni nič zmanjšala — so se Grki postavili za Ciper ter so se zaradi tega skregali z Angleži in Je bolj s Trnki. Danes je položaj tak, da Grki Nemčija in Rusija navežeta diplomatske odnošaje Nemški kancler Adenauer je bil na težko pričakovanem obisku v Moskvi. Sovjetski voditelji so bili do nemških gostov zelo vljudni in ljubeznivi, pa nič več. Kakor so sami v privatnih razgovorih povedali, jim je šlo v glavnem zato, da bi navezali prijateljske stike z Zahodno Nemčijo. Adenauer je hotel temeljito razčistili odnošaje med obema državama. Slo mu je zlasti za osvoboditev nemških vojnih ujetnikov, za navezavo trgovskih stikov med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter za težko pričakovano zedinjenje med obema Nemčijama, za katero imajo v rokah ključ samo Sovjeti. Glede zedinjenja je bil Kremelj dosledno nepopustljiv. V Moskvi so Adenauerju povedali, da lahko doseže zedinjenje le, če Zahodna Nemčija izstopi iz Atlantske zveze in stopi glede zedinjenja v pogajanje z vzhodnonemško komunistično vlado. Uspelii, ki jih je Adenauer dosegel v Moskvi so, vsaj za Nemce, majhni. Kaj drugega tudi ni bilo pričakovati. To je lepo razložil ameriški dnevnik »New York Times«, ki je napisal, da so si v Moskvi pogledali iz oči v oči sovjetski voditelji, ki imajo za pesem bodočnosti svetovni komunizem, in Adenauer, ki je v današnjem svetu prva velika ovira za nadaljnji pohod komunizma po Evro- pi in proti ostalemu zahodnemu svetu, kateri komunistične nadoblasti ne mara. Moskovska konferenca bi utegnila pomeniti nov preobrat v svetu, če 'bi se Sovjetom posrečilo pridobiti Nemčijo za svojo stvar ali jo vsaj odtrgati od Zahoda, kajti Nemčija je ključ Evrope. Toda A-denauer je ostal zvest zahodnemu zavezništvu, ki edino more omogočiti Nemčiji in Evropi, da živita v dostojanstvu in svobodi. Tako nam je Moskva pokazala, kako velik je še vedno prepad, ki loči Vzhod od Zahoda. Sovjetska prijaznost in ljubeznivost ne zadošča. Potrebna so dejanja in teh je bilo žal premalo. V zaključnem poročilu v torek zvečer so namreč povedali, da so se zedinili v tem, da bosta oibe državi obnovili medsebojne diplomatske odnošaje. Sovjetska zveza pošlje svojega poslanika v Bonn, Nemčija pa v Moskvo; to so Sovjeti želeli. Kot protiuslugo so obljubili vrniti nemške ujetnike; to je želel Adenauer. Niso se pa pogodili o zedinjenju Nemčije. Glede tega so izjavili, da bo to naloga bodočih poslanikov. Iz pisanja časopisov se vidi, da so z uspehi moskovske konference bolj zadovoljni Sovjeti nego Nemci. Vsekakor pa pomeni tudi ta konferenca zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom. že iščejo prijateljstvo z balkanskimi komunističnimi deželami, z dosedanjimi zavezniki Turki pa se gledajo kot pes in mačka. Zaradi protigr-skih izgredov v turških mestih je napetost med obema državama tako velika, da se je celo Tito ponudil za posredovalca med njima. Tako vidimo, da posledice omiljenja napetosti utegnejo postati za zahodno skupnost nevarne, ker se prijateljstvo med njimi krhn. komunistične države pa še dalje držijo skupaj in mislijo na zavojevanje vsega sveta za komunizem. Vse pa so skuhali Angleži, ki nočejo dati Cipra Grkom, ki imajo na otoku večino. Ciper bi tudi kot grško ozemlje lahko služil za zahodno oporišče v vzhodnem Sredozemlju. Francija in Maroko Franeosko-maroški spor je vsaj na papirju rešen. Francoska vlada se je sporazumela z zastopniki maroških nacionalistov o načrtu za bodočo rešitev krize. Načrt je odobril bivši sultan Ben jusef, ki je v pregnanstvu na Madagaskarju. Sporazum predvideva, da bodo v Maroku volitve in dežela bo dobila predstavniško vlado, ki naj pripravi Maroku sodobno demokratično ustavo. Ben Jusef bo lahko šel iz pregnanstva na Madagaskarju v Francijo, moral pa se bo odpovedati političnemu delovanju. Ce ga bo novi parlament pozval, se bo lahko morda vrnil na prestol. Ovira za ta načrt pa je sedanji sultan Ben Arafa, ki se noče odpovedati. Francozi ga zdaj prepričujejo, naj to stori prostovoljno, in nekateri krogi izražajo upanje, da bo morda sprejel njihovo željo. Če ne bi hotel mirno oditi, bi zaradi njegove odstranitve utegnili v deželi nastati novi nemiri. Martino v Londonu Italijanski zunanji minister Martino je imel v Londonu razgovore z britanskim zunanjim ministrom Mac Millanom. Razgovarjala sta se zlasti o tem, da bi tudi manjše evropske zavezniške države sodelovale s tremi zahodnimi velesilami pri določanju skupne politike, s čimer bi odpadlo precej nezadovoljstva in godrnjanja med manjšimi državami, ki tudi hočejo biti upoštevane. Znamke v Posarju Poštna uprava Posarja ima namen uporabiti letošnjo jesen slike in grafike Due-rerju za motive na svojih toliko iskanih zn a in kali Vo-Lkshilfe (ljudska pomoč). Poštna uprava Posarja je znana po svojih krasnih serijah znamk, ki prikazujejo motive iz krščanskega življenja. DROBNE NOVICE Odprava potnih listov Evropski svet držav, ki je pretekli teden zboroval v Parizu, je proučeval in sprejel predlog, naj članice evropske skupnosti odpravijo potne liste. Članice: Italija, Belgija. Francija, Zap. Nemčija, Luksemburg in Posarje, so pripravljene ukiniti potne liste in državljani bodo lahko potovali v te države samo z osebnimi izkaznicami. Snemanje filma v puščavi Ekspedicija avstrijskega Miva-fihna se je napotila v Saharo v predel Geryville, kjer je misijonska postaja belih menihov. Predel je povsem puščavski, velik 'kot Avstrija. Šteje 80.000 prebivalcev, a med njimi je saino 800 katoličanov. Vodstvo ekspedicije Miva-film je bilo zaupano su-periorju Villairfctu. Obiskali so nomade v puščavi, Arabce in Berberee, revne in bogate. Vročina je strahotna, saj doseže 70 stopinj. Sence v puščavi ni nobene. Silna vročina in puščavski viharji »o zelo otežko-čali izvedbo filma. Znani filmski kaplan prof. Franz Duhal ek navzlic težavam upa, da se bo mogel že. ta mesec vrniti z zbranim materialom v Avstrijo. Drago plačana nova odkritja Zdravniške vede so v zadnjem obdobju zelo napredovale, toda ne brez žrtev. Posebno so prizadeti radiologi, ki proučujejo atomsko izžarevanje in njegov učinek na razne bolezni. V Milanu so dne 3. septembra odrezali levo roko zdravniku radiologu Pierluigiju Valdini, ki se je zastrupil pri svojih dolgoletnih raziskovanjih atomskega izžarevanja. Podvrgel se je težki operaciji z izredno vedrostjo. Operacija je dobro uspela in dr. Valdini je mnenja, »da se lahko dela tudi samo z eno ro.ko.it Druga žrtev je mlada 33-letna zdravnica iz Ancone Ines Marini, ki je šest let skrivala svojo tožko zastrupitev in kljub vsem motnjam zvesto nadaljevala svoje delo. Sedaj se bo morala podvreči dolgotrajnemu 'zdravljenju. Sama je izjavila: »Nisem še taiko slaba, da bi umrla. Ozdravela bom in nadaljevala z delom.« Kolikokrat ljudje po krivici obtožujejo zdravnike in ne vedo za kakšno ceno oni prodirajo v skrivnost raznih bolezni in njihovega zdravljenja. Žalostna ugotovitev Ameriški sodnik Julij Miner, ki toži, da se v Ameriki vedno bolj množijo zločini med mladino, pravi, da se vedno najde dovolj dolarjev, kadar gre za borbo proti raiku, sreni bolezni, otroški paralizi ali proti drugim boleznim. Vedno pa ostanemo gluhi pred zahtevami, ki so bolj nujne in ki se tičejo moralne in duhovne zaščite, Konrad Adenauer v Moskvi pri maši Nemški kancler Konrad Adenauer j« voditelj krščanske demokratske stranke v Nemčiji. Vedno je bil odločen katoličan. To je pokazal tudi zadnjo nedeljo, ko so je nahajal v Moskvi na razgovorih s sovjetskimi voditelji. Zjutraj je najprej šel k nedeljski maši v kapelo francoskega po-slamištva, ker druge katoliške kapele ni v Moskvi, nato šele je odšel na razgovore. Moskvičani so bili zelo začudeni nad tem, da nemški kancler hodi ob nedeljah k maši. — Koliko katoličanov pa jc, ki na nedelj« ne najdejo časa, Stran 3 Oprašujete I odgovarjamo NEPODPISANA PISMA. Gospod urednik, kaj Vi napravite, ve Vam kdo pošlje nepodpisano pismo? Takole v uredništvih razgibanih listov, kakor je ta nam dragi »Kat. glasa, gotovo včasih dobite pismo kakšnega poklicnega zajca, ki brcne v vašo uredniško mizo in steče, reva, brez podpisa. Vprašujem tudi, ali je sploh pametno takšno pismo brati? Ali veste po uredništvih, kako bi take zajce odkrili? Š. K. * Za Vaše zanimivo, a zelo lahko vprašanje. imam ta receipt: nepodpisana pisma naj romajo vedno v koš! Ko dobite pismo, poiglejte najprej in vedno, kdo je podpisan. Če podpisa mi, pisma nikar ne berite, taikoj ga strgajte in v peč s to zajejo dla* ko! V taikih mizernih nepodpisanih pismih je vedno kaj, kar človeka razjezi in raz-* buri. Jeza ,pa škodi Lepoti in zdravju! Poznam moža, ki ima poleg svoje velike pisalne mize poseben koš za nepodpisana pisma. Kadar ga mora rabiti, reče vedno: veliko neprijateljev, veliko častili cev! 0 api> so vatel j ih nepodpisanih pisem bi rekel še to: ali so diktatorji ali po Vaše pravi zajci! V vsakem slučaju v naš demokratični čas ne spadajo, zato le v kos z njimi in njihovimi umotvori! — Odkriti jih more edino tajna policija, če ima njihove prstne odtise. To v odgovor na Vaše vprašanje! ROMANJA V SLOVENIJO. Večkrat razmišljam, zakaj naši gg. duhovniki nikoli ne organizirajo romanja na Brezje ali na Trsat ali na Sv. goro. Sedaj, ko je tako olajšan prehod čez mejo, bi vendar naredili kakšno veliko romanje v Slovenijo. Kaj pravite? Hvaležni romar * Vaše vprašanje je zelo kratko, a odgovor mora biti daljši, da bi vsaj nekateri razumeli. Zaradi zadnjih olajšav čez mejo ni mogoče napraviti romanja na Trsat ali na Brezje, ker so ti kraji daleč za določenim pasom ob meji. Na Sv. goro pri Gorici posamezniki lahko romajo, skupno pa verjetno ne 'bomo >li, dokler traja sedanje ver-iko preganjanje v Sit) veni ji. Nikar se ne varajte z znanim odgovorom. ki ga trosijo po tržaških vaseh titnv-ski kuilturniiki, ki pravijo: bili smo v Sloveniji na izletu, bili smo tudi v cerkvah: videli smo polne cerkve ljudi, ki molijo, videli smo duhovnike, ki mašujejo, spovedujejo, saj je vse v redu, vsak lahko moli in veruje kakor hoče! Ta izgovor titovskih ljudi je popolnoma prazen! Pove samo to, da sedanji režim ni posnemal tudi tukaj Moskve, ki je spodila to pomlad zadnjega katoliškega duhovnika iz Rusije! Verska svoboda ni samo odiprta cerkev in v njej služba božjia, verska svobod-a je vse, kar uživamo mi na Primorskem, čeprav tudi tukaj zaradi pretiranega nacionalizma ni povsod vse v redu! Obstoja pa veliko upanje, da se bo zdirav duh londonskega sporazumia tudi na tem polju kmalu začutil ! KAJ JE Z ZBORI ? NAŠIMI PEVSKIMI O KRIŽIH IN TEŽAVAH CERKVENIH ZBOROV NA TRŽAŠKEM (Nadaljevanje — lil DEL) Če bi samo pregledali težave ter razvoj tržaških zborov v preteklosti brez ogleda 'V bodočnost, bi bilo zelo pomanjkljivo. Zato -poglejmo še, kaj nam o^eta prihodnost. Govorili smo v prvem članku o krizi naših pevskih zborov. Naravno je, da si človek zastavi vprašanje, ali bodo cerkve- C DUŠAN JAKOMIN ni zbori na Tržaškem premagali to krizo. Kar se tiče vprašanja cerkvenih zborov, smo, po našem mnenju, v prehodni dobi, v dobi, ko se nekaj pripravlja, in ta nekaj je lahko dobro ali slabo. Od nas, Ki sedaj živimo, je odvisno, da ustvarimo tem zborom take pogoje, da premagamo to trenutno stanje. Izgledi so, da bodo zbofri to krizo premagali. Še nikoli se namreč ni posvečalo tolike pozornosti pevskemu problemu kot v tem času. Opažamo povsod dobro voljo, kar pomeni dober začetek. Glavno je, da se to nadaljuje. Pred časom sem srečal starejšo pevko, ki mi je z zadovoljstvom takole rekla: Vendar ste se začeli zanimati tudi za nas! To je bil tudi neke vrste očitek: Zakaj niste tega na- ze prej i? Tu se vidi, kako bi tržaški Slovenci nujno potrebovali škofijski odbor za cerkveno petje, ki bi v moči škofovega po- verjenja skrbel in dajal smernice za cerkveno petje. V naše zibore mora priti nov duh, to je organizacijska spoipolnitev. Pevci se morajo povezati med seboj tudi družabno, da bo tako pevski zbor močna in trdna skupina, ki ne bo omahovala ob vsaki nepriliki, kar privede pogosto do kreganja in izstopov. Zato veliko pomaga mesečna članarina. To zelo poveže pevce med seboj. Poleg vaj pevci sami nekaj žrtvujejo za svoj zbor s tem, da dajo svoj prispevek. Skupna blagajna, ki polagoma raste s tem mesečnim prispevkom, z raznimi darili ali nagradami, je velikega pomena. Kaj kmalu se nabere prav čedna vsota. V marsikaterem zboru se to dela in dejansko pomeni močno sku,pno vez. Lepo je, če* zbor vodi svojo kroniko, kjer so zapisani najvažnejši dogodki zbora samega, nastopi, koncerti itd. V zelo širokih obrisih bi tako bila začrtana organizacija in reorganizacija cerkvenih pevskih zborov, da bodo ti trdnejši in med seboj tudi bolj povezani. Za naprej le pogum. Skupna dobra volja bo gotovo doprinesla dobre sadove. Ponovim, ne podcenjujem težav in ovir, a smo lahko glede tega vprašanja optimisti. Častna je tradicija naših cerkvenih pevskih zborov, to tradicijo moramo nele nadaljevati, temveč tudi utrditi teT izboljšati. Za to smo vsi poklicani od najbolj preprostega pevca ali pevke do organistov in duhovnikov. Vsi čimbolje in čimprej storimo svojo dolžnost! Seznam občin novogoriškega okraja v obmejnem pasu iKa kvatmo nedeljo spomnite se našit; sememščnikov / i pravili Ustanovljen je bil center, ki skrbi /a pevske potrebe in probleme cerkvenih zborov ter za njih napredek in razvoj. To je prvo! Najprej mora Hiti nekdo, ki se za stvar zanima, priganja k delu, vzbuja zanimanje. Zdi se, da se še vedno premalo zavedamo, kakšnega velikanskega pomena so cerkveni zbori, bodisi v verskem oziru 1)0(1 im v narodnem. Imamo v rokah velikansko silo, ki je ne znamo uporabljati in, kot rečeno, ta sila ima močno tradicijo, da ne bo talko zlepa uničena. Če pa bo kdo ugovarjal, naj se pregleda resnično stanje naših zborov, in se bo ugotovilo ravno nasprotno, je to naj večji dokaz naše neizpolnjene dolžnosti. Če bi našim zborom do sedaj posvetili večjo skrb, bi bili na boljši stopnji. Če smo se kje šele sedaj prebudili, ni še prepozno: drži -auno ena beseda: Naprej! Nimamo j>u!)li:karij in potrebnih no-t! Za note je sedaj poskrbljeno. Naši zbori imajo na razpolago, kadar hočejo in kolikor hočejo potrebnih not v čedni obli vi ter po nizki ceni. In to je precej! Poleg tehničnih vprašanj ne smemo prezreti glavno, to je jasnost načel. Naši zbori se morajo tudi idejno razčistiti, da nebo v njih nikaike razprtije, razcepljenosti, ker to lahko .postane zanje usodno. Enotnost da, ampak v zdravih načelih. Cerkveni zbori so, lahko rečemo, del cerkvenega osebja, saj tesno sodelujejo z du ho vn i k oni-ma-n ik om. Pri veliki maši mu odgovarjajo kakor strežniki pred oltarjem. V moči te ugotovitve je umevno in naravno, da ima pri cerkvenih zborih duhovnik glavno in končno besedo. Ker je ta odgovoren za vsako stvar v cerkvi, je odgovoren tudi za cerkveno pelje ter za eerkvenenga pevca ali pevko. Končno duhovnik sam ni nesporen gospodar v eer-kvii. ()n sam mora , najprej ubogati ter zahtevati, da se y cerkvi spoštujejo in izvedejo cerkveni predpisi. Kdor misli drugače, s>e zelo moti. Do te jasnpsti in raz-čiščemja mora priti povsod, da se bo lahko mirno nadaljevalo z delom. Ljudje, ki hočejo v smislu videmskega sporazuma dobiti prepustnice za obisk sorodnikov v obmejnem pasu, lahko prosijo za naslednje občine goriškega. okraja. OBČINA BOVEC: Bavščica, Bovec. Čezsoča, Kal-Koritnica, Log čezsoški, Log pod Mangartom,' Plužnai, Soča, Srpenica, Strmec, Trenta, Žaga. OBČINA BREGINJ: Breginj, Homec, Loigje, Podbela, Rohedišče, Sedlo, Stano-višče. OBČINA KOBARID: A vsa, Borjana, Drežnica, Drežniške Ravne, Idrsko, Jev-šček, Jezerca. Koseč, Kobarid, Kred. Krn, Laidra. Lihušnja, Livek, Livške Ravne, Magozd, Mlinsko, Potoiki, Smast, Staro selo, Sužid, Svino, Trnovo, Vrsno. OBČINA TOLMIN: Čadrg, Čiginj, Dolje, Gabrje, Kamno, Kozaršče, Ljubinj, Po-ljubinj, Prapetno, Selce, Selišče, Tolmin, Tolminske Ravne, Volčanski Ruti, Volarje, Volče, Zadilaz-Čadrg, Zadlaz-Žabče. Zatolmin in Žabče. OBČINA MOST NA SOČI (SV. LUCIJA): Bača pri Modreju, Gorenji log, Mori rejce, Modrej, Sel, Drobočnik, Stopeo, Most na Soči, Tolminski Lom, Podmelec, Logairšee, Rakovec. OBČINA KANAL: Ajba, Anhovo, Avče, Bodrež, Deskle. Dobi ar, Gorenja vas, Kam-breško, Kanal, Kanalski vrh, Lig, Morsko, Plave, Ročinj, Selniški breg, Ukanje, Za-potok. OBČINA KAL NAD KANALOM: Bre- zovo, Bizjaki, Hoje, Koren, Koprivišče, Lipica, Mešnjaiki, Testni, Zavrh, Zabrdo, Dol, Le\'pa, Kal nad KanaJom. OBČINA DOBROVO: Barbana. Belo. Biljana, Brdice pri Neblem, Brdice pri Kož-bani, Breg, Brezovec, Ceglo, Dobrovo, Dolnje Cerovo, Drnovk, loj a n a. Golohrdo, Hlevnik, Hruševje, Kozana, K o žarno. Kož-bana. Krasno, Medana, Neblo, Nosno, Pleši™, Pristava, Senik, Slapnik , Slavce, Snežeče, Šlovrenec, Viipolže, Višnjevik, Vr-hovlje, Zalibreg. OBČINA KOJSKO: Brestje, Gonjače, Gornje Cerovo, Hum, Imen j e, Kojsko, Pod-sabotin, Snežatno, Šmartno, Vedrijan, Vr-hovlje. OBČINA NOVA GORICA: Ajševica, Kromberk, Lake, Nova Gorica, Solkan, Pristava, Rožna dolina, Stara gora, Šmaver. OBČINA ŠEMPETER: Bilje, Bukovica, Dombrova, Šempeter, Vogrsko, Voleja draga, Vrtojba. OBČINA ŠEMPAS: Osek, Ozeljan, Sv. Mihael, Šempas, Vitovlje, Izven 10 km pasu so zaselki: Krnice, Užice in Čikavee, OBČINA RENČE: Arčoni. Gradišče pri Dombergu, Lukežiči, Martinuči, Mokorini, Merljaki, Oševljek, Renče, Žigoni. OBČINA DORNBERG: Brda, Budihni, Dombrava, Draga, Gradišče, Oševljek, Potok, Prvačna, Tabor, Dornberg. Zalošče. OBČINA MIREN: Miren, Orehovlje in Vrtače. OBČINA KOSTANJEVICA NA KRASU: Hudi log, Korita, Kostanjevica na Krasu, Lipa, Lokviea, Nova vas, Novelo, Opatje selo, Sela na Krasu, Temnica, Vojščioa. OBČINA KOMEN: Brestavica pri Komnu, Brje pri Komnu, Coljava, Divči, Ga-brovica pri Komnu, Gorjansko, Ivanjigrad, Klanev pri Komnu, Komen, Kreolišče, Mali dol, Nadrožica, Preserje, Rubije, Sveto, Šibelje, Šofi, Škrbina, Tomačevica, Tublje pri Komnu, Vale, Volčji grad, Za-grajec. OBČINA GRGAR: Banjšice, Bate. Grgar, Ravnica, Trnovo, Voglarji. Izven 10 km pasu je zaselek Nemci. KMEČKI DELAVCI ZAPUŠČAJO PO-LJA. V milanski okolici se je število kmečkih delavcev v kratkem času znižalo od 45.000 na 34.000. Kmečki delavci iščejo zaposlitve v raznih industrijskih obratih in delavnicah. Od 10 kmečkih fantov jih gre 6 iskat zaposlitve drugam, tako da ostajajo za kmečka dela po večini le starejši ljudje. Na .poljih se vedno bolj čuti pomanjkanje del o vne moči. To je izzvalo precej zaskrbljenosti v kmetijskih krogih. Skrbi in prošnje križkih ribičev Križani smo znani kot pridni ribiči in smo sploh najbolj številna skupina slovenskih ribičev. Po drugi vojni so bile v Križu 4 lampare, sestavljene iz samih Križanov, danes je samo ena in še ta malo lovi. Dve važni stvari nas 1 a ret a: slaba cesta od vasi do morja in neka prepoved od strani »Kapitanerije« iz Trsta. Prepovedano je blizu obale loviti s tartano, (če ne veste, je to mreža, s katero se postrga dno morja in se ulovijo vse ribe, 'ki so na dnu in ki pridejo v to mrežo), vzrok za prepoved: če se lovi s tako mrežo, se lahko odnesejo druge mreže, ki čakajo na ribe. Mi Križani smo rojeni v teh krajih, poznamo morje bolje nego svojo denarnico, ki je vedno prazna, vsako ped morja poznamo, znamo, kje mrežo trga. kje se najrajši ribe strnejo, kje je mesto kakšne ribe itd. Tujec tega ne more vedeti, ker obale ne pozna. Znamo potem, koliko stane mreža za pasere ali za škombre in koliko časa mora biti mož na morju, koliko noči bdeti, da zasluži za eno navadno mrežo, vrh tega, kakor drugi ribiči, imamo zelo dobre oči, da od daleč razločimo stvari, in se prav nič ne bojimo, da bi komu mrežo raztrgali ali celo odnesli, kakor delajo tujci. Zato prosimo tukaj javno »Kapitanerijo« iz Trsta, naj nam dovoli, nam domačinom, ribariti s tartano blizu obale. Saj mi lovimo s starimi sredstvi na star način, z jadrom. Če pa nam nočejo dovoliti tega, kar je nam neobhod-no potrebno, ker za tartano je treba vetra in pri nas je veter samo pri kraju, naj prepovedo tujcem hoditi k nam z lamparami. Pred par tedni so bile sardele pri obali: upali smo, da si bomo lahko zaslužili za par tednov kruli a. a kaj se je zgodilo? Prišle so lampare in v eni noči so vse očistile, pobrale ne samo sardele in škombre, temveč tudi pokončale majhne, šele izležene ribe. Lampare so verjetno dobile za par milijonov rib, a nam so odnesle za par mesecev vsakdanjega kruha, ker mi živimo od obale in ne od odprtega morja. Če mi ne smemo loviti pri obali, naj velja to tudi za druge ladje, ki imajo možnost loviti na odprtem, in to ne samo za tartano, temveč tudi za lamparo. J\aša eesta, ki pelje do portiča, je pravzaprav steza in sicer taka, da nihče ne ve, ali bo prišel živ in zdrav po njej, je polna lukenj in namesto stopnic ima več čudno postavljenih kamnov, da mora človek pravzaprav skakati kakor koza, če si noče polomiti kosti. Polna je ta steza robide, da mora človek dobro paziti na obleko. Mi moramo tako cesto prehoditi večkrat na dan in tudi ponoči. Ali bi ne zaslužili, da nam oblasti popravijo stezo? Na primer pred dvema letoma se je neki zid podrl ravno na stezo, kamenje in zemlja sta napolnila prehod, da ob deževnem vremenu človek ne .potrebuje loščila, ilovica mu dobro namaže čevlje; že par mesecev leži neko kamenje kraj ceste, ali se ne bi dalo porabiti ta dober material za popravilo steze? Saj smo tudi mi ljudje, plačujemo tudi mi davke in po tej stezi ne hodijo samo 'križanski ribiči, temveč tudi tuji kopalci, Avstrijci in Nemci, ki spijo v našem portiču. Kaj si bodo pa ti mislili o naši javni administraciji? NAJDALJŠA AVTOBUSNA PROGA V EVROPI. Iz Norveške poročajo, da bo pričela prihodnjo pomlad obratovati avtobusna proga Oslo-Madrid. To bo najdaljša avtobusna proga v Evropi. Obnovljen muzej v Ogleju V ponedeljek 12. sept. so v Ogleju odprli obnovljeni arheološki muzej. Pri slovesni otvoritvi je bil navzoč minister Rossi. Kaj sem doživela na evharističnem kongresu v Braziliji Po otoku raiste sladkorni trs, iz katerega pridobivajo sladkor, iki ni tako sladak, kot oni iz sladkorne pese, a je bolj mokast. Otroke sem videla, kaiko so žvečili in srkali kose trsa. Videli smo še Guvernerjev otok in srečali druge manjše otočke, na katerih zelenijo tak o zvane mjatstne rastline '(pliante gnasse), kakršne dičijo tržaške sobe in salone. Kosilo smo imeli na tihem in mirnem otoku Paqueta. Brazilska zemlja j« zelo rodovitna in rodi trikrat na leto. Zaradi vlažnogorskcga podnebja vedino vse zeleni in cvete. Drevje neopaženo menja liste. Na drevju sem o« pazila drugo rastlino zajedavko im vrhu te še tretjo. Iz vej pa silijo dolge koren in e in ko dosežejo tla, se zasadijo in iz njih spet zrastejo nova drevesa. Po kosilu srno se pol ure vozili po otoku, da bi si lahko bolje vse. ogledali. Zdelo se mi je, da se vozim po začaranem pravljičnem vrtu. Nad morjem neprestano letajo črni ptici »uru-l)U«, Cairioehe prebivalci Hio de Ja- neira. jim pravijo pometači, zato, ker sc branijo z vso gnilobo, ki jo najdejo. Vse jim pride prav, imajo pa to srečo, da jih ljudje ne smejo jesti. Naslednjega d/ne smo sli v gore. Čez talko zvano Kalvarijo srno ,prišli v Petm-polis, nekdanje letovišče cesarja Petra. Kraj mofli njegovo ime. Ogledali sn-o M njegovo pailačo in park. Čez Terežopolis smo dosegli 1380 metrov višine in se ustavili ob vrhu 'gore »Božji prst«, ki sem jo večkrat opazovala z ladje. Domov smo dospeli komaj pravočasno, da smo lahko občudovali lc[H> nočno procesijo po morju. Vse se je svetlikalo v Iličih: raznobarvni reflektorji, rakete, umetne zvezde. OTVORITEV KONGRESA 20. julija je bila slovesna otvoritev 36. mednarodnega evharističnega kongresa. Ob lOh je daroval pontifikalno sv. mašo španski kardinal iz Santiaga. Vse je prepevalo, a najbolj navdušeno smo vsi peli evharistično himno, ki se glasi približno takole: Pridite, hitite iz vsakega kraja, ipripravljena je večerja našega Kralja. Nebeški Vrtnar zalil je zemljico, zemlja je rodila trtico,* trta zazorila grozdič sladak, iz zemlje pognalo je žito zlato. itd. 21. julija: Na kongresnem trgu je bilo zelo zanimivo. Svete maše »o se opravljale v raznih obredih. Tudi govori so sledili v različnih jezikih. Odkar sem zapustila Trst. nisem srečala nobenega Slovenca .Že prvi dan sem šla na informacijski urad in potem vsak dan, da bi iztaknila kakšno skupino rojakov, pa vse zaman. Prijazni uradnik mi je povedal, da imena prevzv. g. škofa Rožmana ni v lista. Seznanila sem se z urednikom vestfalskega katoliškega lista in z njegovo skupino. Večkrat me je vabil, naj se jim pridružim, a sem raje ostala sama. iPri obedu je vsak kongresist našel na mizi razna vabila. Sprejela sem neko ponudbo in se znašla v kinodvorani v devetem nadstropju nebotičnika. Prikazovali so Brazilijo in njeno življenje. BISERI 22. julija: Brazilija je dežela diamantov, biserov in vsakovrstnih draguljev. V velikih izložbah so razstavljeni krasni biseri, posamezni in povezani v umetniške okraske. »Madre badessa« se je za te stvari zelo zanimala in iz radovednosti sem se ji še jaz pridružila. Prodaja teh dragocenosti se vrši na svojski način. Človek gre kakor na obisk. Dvigalo nas je potegnilo v 6. nadstropje krasnega nebotičnika v Avenija Rio Braneo. Vratarica, sobarice, strežniki, vsi se tako prijazno vrtijo okoli o-biskovalca, da človek niti ne čuti, da so vsi le čuvaji. Na razpolago je več sob z mizicami različnih velikosti in z različnim številom sedežev kakršna skupina kupeev pač vstopi. Prodajalci čakajo, in ko si si enega izbral, se ti predstavi po imenu. Naš je bil Gabrijel. Takoj se je začel nekak prijateljski razgovor. Gabrijel je začel govoriti o mesečnem kamnu. Kdor je. bil rojen n. pr. meseca maja, za tega je primeren »lurbolin« to je biser zelene barve. (Se nadaljuje) VILA NEKDANJIH BRAZILSKIH CESARJEV. S TRŽAŠKEGA Lepi uspehi naših šol Na Državni Trgovski akademiji in na Državnem učiteljišču v Trstu so se v letošnjem poletnem roku vršiti usposobljenost ni izpiti. Maturanta Zajec Nadja na Trgovski a-kademiji iti Terčič Bruno na Iči-teljišču sta dosegla zelo visoko srednjo oceno. Pred nekaj dnevi sta imenovana abiturienta prejela lastnoročno podpisano pismo ministra prosvete Paola Rossi-ja, ki jima čestita k lepemu uspehu, ki naj bo v ponos obema in profesorjem. Istočasno jima želi mnogo uspeha v bodočem poklicu. Sedmi Marijin shod na Opčinah \ naj večjem veselju in lepem soncu smo doživeli sedmi marijanski shod na Opčinah. Po procesiji sodeč je bilo nekaj manj udeležencev kakor lansko leto. a ob zaključku si imel vtis, da nas je še več. Od treh popoldne do osmih zvečer je bila openska župna cerkev pravo romarsko svetišče, v katerem ni niti za trenutek prenehala skupna molitev in pesem. .Shod se je pričel z večerno sv. mašo. Takoj v začetku se je občutilo veliko sodelovanja v skupni pesmi in molitvi. Navdušenje je rasti o med procesijo in oh zaključku, ko smo z izredno lahkoto prepevali z godbo iz Trebč. Vtis imamo, da ta domača godba še najlaže spremlja naše skupno petje. \ rli Trebenjci imajo že načrt, da bodo za osmi shod pripravili še več novih skupnih pesmi in tako bo doživetje še lepše. Cerkveni govor je imel g. župnik iz Doberdoba. Po tako lepo doživeti in nekoliko razlagani sv. maši, po tako zbrani in slovesni procesiji smo kar čutili, da seme božje besede pada v zelo pripravljeno zemljo. Govornik je oh fatim-iki Materi božji obračal naš duhovni pogled v preteklost, v sedanjost in prihodnost. Govor kot ves zaključek našega skupnega shoda se je vršil pred lepo okrašeno opensko cerkvijo. Krasen prizor! Okrog oltarja poleg mnogih duhovnikov polno nedolžne m Vidine v belih oblekah. katoliški skavti, strežniki, številne članice Marijinih družb, velika skupina mož ob godbi in za cerkvenim zidom ogromna skupina vseh ostalih Marijinih častilcev. Nepozaben je bil vtis ob sklepu, ko je zadnjič zadonela pesem »Marija skoz življenje« in so fantje dvignili Marijin kip in ga v ganljivem slovesu množice ponesli nazaj v svetišče. To je bil poleg skupnega romanja h Gospe Sveti naš največji letošnji skupni praznik. V oktobru se bomo zbrali še dvakrat in sicer na rožnovensko nedeljo popoldne na Pečah za zaključek in prenos milostne Marijine podobe v Rol junec in na misijonsko nedeljo popoldne v Trstu, ko bo osmi skupni shod vseh naših katoliških organizacij. Vsakoletni vedno večji uspeh vseh naših skupnih praznikov je tudi dokaz, kako lahko po zunanjem videzu presojamo svojo notranjo moč. Pred sedmimi leti ob sklepu marijanskega romanja pač nismo mislili, da bomo zmogli prirejati take skupne praznike na Opčinah vsako leto. Sedaj pa vidimo in vsi izrecno želimo, da naj se ti marijanski shodi vsako drago septembrsko nedeljo prirejajo in nadaljujejo. Nedeljske procesije »o se udeležili tudi zastopniki javne varnosti. Prav, nimamo nič proti. A želeli bi pa v prvi vrsti, da bi drugič usmerili cestni promet po avtomobilski cesti, ne pa da avtomobili motijo pobožnost pred cerkvijo. Prav tako bi želeli, da bi v gostilni nasproti cerkve vsaj okna zaprli med pobožnostjo, da ne hi gostje s svojim glasnim govorjenjem in kričanjem motili pridige, zlasti pa, da bi vsaj med blagoslovom z Najsvetejšim utihnili. To zahteva ne le olika, ampak versko spoštovanje. Organi javne varnosti, ki so ostali pred gostilno, bi lahko to uvideli, pa so se na žalost sami med seboj pogovarjali, kot da hi prisostvovali kaki zabavi. Arheološka odkopavanja Že nekaj mesecev je na trgu Oberdan opazovati neko črnino razkopavanje. Ne polagajo ne nove kanalizacije niti novih kablov. Izkopljejo jamo, zasujejo in kopljejo dalje. Prav kakor otroci na morski obali. No, sedaj pa slišimo, da iščejo grob Viljema Oberdana. Po pripovedovanju in zagotavljanju neke prenapete ženske, ki trdi, da je rajnki pokopan nekje na tem trgu, sedaj iščejo sledove. Ko so urejali ta trg in tam zidali nove stavbe, bi gotovo naleteli na ta grob, če bi bil tam. Sedaj pa imamo vtis da je tako razkopavanje odveč in j« škoda vsake lire. Medtem pa mnoge ulice naravnost kriče po popravilu, a ni denarja. Rojan Škofov obisk je za nami. Ljudje so pravilno doumeli pomen obiska za župnijo. Že dolgo ni hilo v cerkvi toliko slovenskih vernikov kot za to priliko. Bog daj. da bi bila večkrat tako polna, potem bi bilo lahko marsikaj drugače. Med sv. mašo smo tako navdušeno prepevali, da je kar grmelo v cerkvi. Čeprav je bilo jtned sv. maso ljudsko petje, je tudi zbor prišel na svoj račun in zares lepo zapel več pesmi. * Popoldne smo imeli g. škofa v Marijinem domu. Najbolj nas je razveselila njegova obljuba, da bo podprl prizadevanje Marijine družbe, da bi prišla do lastnega Marijinega doma. Upajmo, da ho prizadevanje do prihodnjega pastirskega obiska postalo resnica in da bomo takrat mogli g. škofa pozdraviti v lastnem Marijinem domu. Sv. Ivan V nedeljo 11. septembra smo pokopali osemdesetletno gospo Josipino Golobovo. Bila je vzorna krščanska mati, ki je do zadnjega zvesto obiskovala slovjensko službo božjo pri Sv. Ivanu. Rodila se je v znani Čokovi družini v Lonjerju (pri »Županu«). Bila je sestra pokojnega gospoda Antona Čoka, ki je bil svoj čas dušni pastir pri Sv. Ivanu, dadje pokojnega učitelja Andreja in odvetnika dr. Ivana Marija Čoka, ki je bil znan širši slovenski javnosti. Pogrebni obredi so sc izvršili v tukajšnji župni cerkvi, nakar je bila prepeljana v družinsko grobnico na Katinari. Pogreba se je udeležilo ogromno število tukajšnjega in katinarskega prebivalstva. Bog ji daj večni mir v rodni zemlji! Preostalim naše iskreno sožalje! Avtobusne zveze z Jugoslavijo Za olajšanje kretanja v obmejnem pasu, kot ga določa videmski sporazum, so pristojne italijanske oblasti izdale nekaterim tukajšnjim avtobusnim podjetjem dovoljenje za določene avtobusne proge. Avtobusno podjetje Ribi ho vozilo na sledečih progah: Gorica-Solkan; Goriea- Sempeter-Vrtojba; Gorica-Opatje selo-Ko-men; Gorica - Števerjan - Kojsko - Medana; T rbfi ž - B o v ec - K o 1 > a ni d -T o 1 m i n -K a n.^1 -Gori ca. Podjetje Peter Rosina iz Čedada bo vozilo na progi Čedad-Kobarid-Tolmin. Tržaška avtomobilska podjetja pa bodo obratovala na progah: Trst-Fernetiči-Sežana; Trs t - P esek - II e r p el je; T rst-Škofije-Koper; Trst-K oper-Buje; Trst-Goriea-Solkan. Na Tržaškem so nekatere proge že začele obratovati, medtem ko bodo na Goriškem vzpostavljene v teku meseca oktobra. Obisk s Koroške Preteki« soboto in nedeljo so zopet obiskali Primorsko koroški Slovenci iz okolice Železne Kaple. So to obmejni krogi med divnim Obrjem in Savinjskimi Alpami. Tokrat so bili to občinski očetje (svetovalci) s svojim županom in uradniki. Vseh je bilo 37. Z njimi je bil tulli a. ing. Muri, nekdanji šef kmetijskega oddelka banske uprave v Ljubljani, sedaj pa veleposestnik na Kortah in član občinskega odbora. V soboto in nedeljo dopoldne so z zanimanjem ogledovali Trst in Mira-mar, popoldne so sc pa odpeljali preko Doberdoba in Sredipolja v Gorico. Tudi ta pot je v njih obujala bridke spomine, ko so videli, kje so kraji, kjer je »slovenskih fantov grob«. Okrog Ih so jih pričakovali v šleverjanu možje »Kmečke delavske zveze«. Ganljivo je bilo videti, ko sta si dva slovenska župana iz dveh zamejskih držav prisrčno stisnila roke v pozdrav in vsak v imenu svoje občine izrekla dobrodošlico, da sta si že dolgo želela takega medsebojnega stika in spoznanja. Po kratkem ogledu krajevnih in gospodarskih zanimivosti se je vsa družba gostov in domačinov pomaknila v Dvor, kjer so radodarni števerjanci' goste pogostili z dobro kapljico, grozdjem in breskvami, kar jo Korošec, ki takih dobrot ne poznajo, pripravilo v pravo navdušenje. Kjer pa so Slovenci pa če še iz tako različnih krajev naše razmetane domovine — tam mora biti tudi našu pesem, ki znu splesti in utrditi še tako razrahljane in ogrožene vezi medsebojne povezanosti in ljubezni. Toda noč je silila goste proti domu. zato še en pogled v dvorno klet, nato pa iskreno slovo in prisrčna zahvala drug drugim. Naš župan v Ameriki Tržaški župan je prispel v Ameriko. Tja je bil povabljen z nekaterimi drugi-mi župani [z republike. Pravi, da nima nobenega političnega, niti propagandističnega poslanstva. No, o tem borno šele sodili po raznih srečanjih. Bazovica Procesija s kipom Matere božje na praznik Marijinega rojstva je prišla pri nas kar v navado. Vsako leto je lepše. Lepo okrašena in razsvetljena okna, koder gre procesija, številna udeležba, vse to govori o naši ljubezni do Marije. Hvaležni smo g. župniku iz Trebč za lep govor. 25. septembra bomo imeli na obisku igralke iz. Rojana, ki bodo pokazale pretresljivo igro »Žrtev temnih sil«. Kontovel V torek popoldne se je ponesrečil naš gospod župnik Rudi Bogateč. Mudil se je pri znancih v Nabrežini in ravno pri odhodu ga je na cesti povozil vojaški jeep. Odpeljali so ga v tržaško bolnico, kjer se bo moral zdraviti dalj časa. — Želimo, da bi se čimprej vrnil med nas. Univerzitetni profesorji v Trstu V Trstu se vrši ta teden srečanje univerzitetnih profesorjev evropskih univerz. Na kongresu bodo razpravljali o socialnih/ kulturnih, umetnostnih, gospodarskih, političnih in upravnih vprašanjih. Jugoslavijo zastopajo profesorji: Butozan iz Sarajeva ter Ivckovič in Zuvela iz Zagreba. Neljub incident, ki je vznemiril lokalne kroge, je bil ta, da je neki francoski profesor v nedeljo dejal, da je nujno, da evropski profesorji poznajo: francoščino, angleščino in nemščino. Ker pri tem ni imenoval tudi italijanščine, se je zameril. Bili smo na Pečah Ko smo premišljevali, kam naj bi letos nasa Marijina družba poromala, je nekdo omenil Peče, Čeravno ni bil nihče izmed nas še tam, smo bili takoj vsi navdušeni za to pot. In res smo se odpeljali v torek dne 6. septembra s koriero proti Trstu. Krasen dan je še povečal naše dobro razpoloženje in vse prehitro smo dospeli do Boljunca, kjer smo se ustavili. Tu nas je že čakal prijazni gospod Štuhec, dolinski župnik, ki nas je potem spremil prav na Peče, ki spadajo pod boljunško faro. kjer je on sedaj župni upravitelj. Kmalu smo zavili v hrib in čez dobre pol ure smo ze bili na Pečah pri mali cerkvici sredi belih pečin. Tu ni smrek in borovcev, le bele, gole skale se dvigajo pod sinjino neba. A kljub temu je kraj čudovito lep in miren. V cerkvi nas je najprej kot prvo tujo romarsko skupino pozdravil gospod župnik Štuhec in nam pojasnil nastanek te božje poti. ki sega že v XII. stoletje. Med vojno je bila cerkvica do tal porušena. Sedaj je po zaslugi tržaškega urada za spomenike in lepo umetnost zopet prenovljena in posebno verniki iz tržaškega Brega radi romajo k Mariji na Peče. Po tem pozdravu je sledila sv. maša, ki jo je daroval č. g. Vidmar, nato še sv. maša č. msgr. Novaka, pri kateri so družbenice pridno pele. Ko smo se nekoliko odpočile in si ogledale slikovito okolico okrog cerkvice smo še zapeli Mariji v slovo našo romarsko: Vse prepeva... Veseli smo se vračali spet v dolino, za nami pa je šel dobri pogled Marije, ki si je izbrala ta skalnati svet kot zemeljski prestol svojih milosti in dobrot. Gostovanje Sovodenjcev v Gorici V nedeljo 11. septembra je v domu Brezmadežne v Gorici gostoval sovodenj-ski dnin.auk.i odsek. Že v pozdravnem govoru nam ga je predsednik SKPD predstavil kot enega najboljših na Goriškem. O tem smo se kmalu tudi sami prepričali. Pridni Sovodenjei so nam dovršeno lepo zaigrali Krekovo igro Tri sestre, ki je poluu zdravega humorja in prepriče-valnih naukov. Predvsem (ta smo občutili, kako je ta igra pristno naša slovenska igr«, kakršnih smo na naših odrih že dalj času pogrešali. Ana, Špela in Majda, tri hčerke premožnega kmeta, Orla, se vsaka po svoje po- tegujejo za možitev. Najprej se poroči Ana z vaškim organistom Tonetom. Ani odšteje oče lepo doto, a kljub temu v zakonu ni šileče. Ano grize ljubosumnost in, ko bruhne, na Toneta vso svojo ihto, ga zapusti. Tudi gospodovalna in ujed- Ijiva Spela se poroči z premožnim kmetom Francetom, a tudi tu ne gre prav. Ob moževi hladnokrvnosti končno spozna Špela, da je mož glava in se mu ponižno ukloni, še Ano prepriča, ki se je k njej zatekla, in končno -sreča se zavistna in zbadljiva Majda svojega bodočega moža. Igra je bija sijajno odigrana. Oče Orel je bil nadvse posrečen. Njegov neprisiljen nastop je lepo ponazoril pristni tip slovenskega 'kmeta. Odlično je odigrala, oziroma stresla -voje sitnosti žena Ana. prav tako nje sestra Špela. Gledalec je imel vtis, da gleda resnično življenje. Dobro so bile odigrane tudi druge vloge, tako da nam ne preostaja drugega, kakor da vsem igralcem, režiserju in vsem, ki so pri tej igri sodelovali, prav iz srca čestitamo in jim kličemo: Na svidenje še kdaj na našem goriškem odru! Pet sto let goriškega mesta Na goriškem gradu so v nedeljo 11. septembra ob navzočnosti duhov .-tke in svetne gosposke slovesno proslavili peto stoletnico neodvisnosti goriškega mesta. Tej slovesnosti je sledila razdelitev nagrad nekaterim umetnikom, ki so sodelovali na mednarodni razstavi slikarske in likovne umetnosti v Gorici. Prvo nagrado je dobil slikar Lieata Riceardo. — Pred 500 leti je namreč goriski grof J^nez podelil naselju, ki je nastalo ob vznožju goriškega gradu, pravice svobodnega mesta. V tedanjem času so bile s tem združene, velike gospodarske in politične prednosti. Predvsem so imela mesta pravico trgovanja (znameniti semnji), pobiranja mitnine ter so uživala široko samoupravo s tem, da so sama volila sodnike, imela mestne svete itd. Izreden plen gradežkih ribičev Moštvo motornega ribiškega čolna iz Gradeža je v petek ponoči zapazilo v višini izliva Taigliamenta v morje tri metre dolgega morskega psa. Ribiči so sklenili,' da ga ujamejo, in res se jim je posrečilo po hudi bitki, da so ranjenega morske»a psa dvignili na krov. Pripeljali so ga v Gradež, od koder so ga z drugo ladjo odpeljali v Trt, kjer so ga prodali za 18.000 lir. V Trstu je morski pes na ogled občinstvu. Blagoslovitev spominske cerkve V nedeljo 11. septembra so ob navzoč-nosti 12.000 oseb blagoslovili votivno cerkev v Gargnacoo v Furlaniji. Ta veličastna cerkev je bila postavljena v razmeroma kratkem času v spomin na italijansko armado ARMIR, ki je skoro v celoti našla smrt na brezkončnih ruskih stepah. Pretresljivi slovesnosti so prisostvovali cerkveni in svetni dostojanstveniki. Ob tej priliki so tudi prižgali votivno svetilko, dar rimskega mesta. Slovesno sv. mašo je imel msgr. Pintonello, vojaški Škof ital. armade in prej predstojnik vojnih kuratov pri ARMIR. Imel je tudi priložnostni govor, kjer je predvsem poudaril nujnost miru in pravega sožitja med narodi, da bi do podobnih katastrof nikdar več ne prišlo. Za njim je na prostoru pred cerkvijo govoril senator Tairtufoli, ki se je spomnil vseh padlih v Rusiji, kakor tudi njihovih svojcev, ki zaman čakajo na vrnitev svojih dragih. Rekel je, da italijanska vlada ne bo odnehala v svoji zahtevi, naj bi jim Sovjetska zveza vrnila vsaj enega izmed tisočerih padlih, da bi tako v njem bili zastopani vsi padli. Števerjan V soboto smo bili na Sv. Višarjah. Deževalo je, ko smo odšli od doma in skoraj vso pot. Na Višarjah smo dobili in zapustili gosto meglo, ki nam je zabra-nila vsak razgled. Kljub vsemu teinu sino veseli našega romanja. Bilo je pravo romanje, polno zbranosti in pobožnosti. Domov grede smo sc ustavili v Gemoni v doseči a j nam nepoznani cerkvi sv. Antona Padovanskega. Vredno je obiskati to svetišče; poživi nam zaupanje v čudodelnega svetnika. Jako prijazni so redovniki, ki so nam vse razkazali in razložili in, čudo, celo povabili so nas, naj pojemo in molimo v slovenskem jeziku! Ustavili smo se še v Krutimi, kjer smo med veselim petjem narodnih pesmi spraznili naše romarske torbe. Žabnice HUDA NESREČA Zadnjo soboto sc jc blizu Pordenona v Furlaniji smrtno ponesitecil č. g. Luka An-dcrwald iz naše vasi. Vozil se je v družbi s tremi drugimi znanci v avtomobilu, ko je ta zaradi mokro ceste na nekem ovin-ku zdrsnil in zadel ob drevo, kjer se je razbil. Vse štiri osebe so bile težje ranjene, g. Andenvald pa najhuje. Prepeljali so ga v bolnico v Pordenonu, kjer je na posledicah umrl v ponedeljek. V torek »o ga prepeljali domov v Žabnice in mu tu priredili veličasten pogreb v sredo. Pokoj- ni gospod Andenvald je bil zelo miroljuben gospod, ki je pa že dalj časa trpel zaradi srea ter zato ni opravljal samostojne duhovniške službe, temveč pomagal našemu domačemu župniku. Pred vojno je nekaj 1 ! služboval v goriškem malem semenišču kot profesor in v Solkanu kot kaplan. Ob smrti ni še izpolnil 52 let. Njego-vim preostalim sorodnikom, zlasti užaloščeni sestri, ki je soproga predsednika goriškega sodišča dr. Storta, iskreno so-žalje. Pri isti nesreči je bil poškodovan tudi Kravina (Kufnja-kov) Hanzi, ki si je zlomil roko in nogo; Ilanzi je sin znanega žabniškega zidarskega moj-tra. Tretja žrtev nesreče je bil poveljnik iinanoarsike postaje v Žabnicah, tki je težko poškodovan in so se pne dni bali, da ne bo okreval. Skoraj nepoškodovan je ostal njegov brat, ki je vozil avto. \^Poravnajte naročnino/ DOGRADILI BODO PREDOR SKOZI KARAVANKE. Tik pred izbruhom druae svetovne vojne so pod Karavankami zgradili predor, ki veže Slovenijo s Koroško, tako zvami ljubeljski predor. Med vojno se ni nihče zanj brigal, služil je za skrivališče in podobno, tako da bo potrebno sedaj potrositi 16 milijonov šilingov za njegovo obnovo. Ker teče predor po jugoslovanskem in avstrijskem ozemlju so sedaj sklenili, naj bi Jugoslavija prevzela eno tretjino stroškov, Avstrija pa dve tretjini. Promet skozi ta predor bi zelo olajšal prometne zveze med Koroško in Slovenijo. Avstrijcem gre tudi za to, da se olajša cestni promet iz Avstrije proti Trstu in Reki. OBVESTILA ZA UČITELJE. Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča, da so na ogled lestvice prosilcev za učiteljska mesta in suplencc. Lestvice so na ogled pri šolskem skrbništvu n' v li da k ličnem ravnateljstvu. NA ŠOLI V ŠTEVERJANU in na Va- lerišču bodo ponavljalni izpiti 20.. 21. in 22. septembra. Vpisovali bodo vse dni od 20. do 30. septembra. VPISOVANJA V SLOVENSKE SRED-NJE ŠOLE trajajo do 25. septembra. Natančnejša navodila dobite na tajništvu posameznih šol. Ne odlašajte na zadnje dneve. VPISOVANJE NA DRŽAVNI NIŽJI TRGOVSKI STROKOVNI ŠOLI v Trstu pri Sv. Ivanu je vsak delavnik od 9. do 12. ure v prostorih tajništva zavoda vse do vključno 25. septembra 1955. Šolnine ni. ZA PROFESORJE, šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da bodo v dnevih od 12. do vključno 21. septembra 1955, od 10. do 13. ure, na Slovenski višji realni gimnaziji v Tr.-tu, ulica Lazzaretto Vcc* chio št. 9 II, objavljene dokončne in izvršne prednostne lestvice za podelitev poverjenih in nadomestilih mest na sloven- skih srednjih šolah za šolsko leto 1955-56, DUHOVNE VAJE ZA FANTE se bodo v Trstu vršile v dneh od 22. do 25. sept. (pričtek 22. sept. v četrtek zvečer ob 7. uri) v Marijanišču. Vodil jih bo p. di\ Žitnik Maksimiljan, D. J. Zadnji čas za priglasitev je do 20. sept. Povabimo tudi take prijatelje v župniji, ki bi morda oglasov v »Kntol. glasu« sploh še ne brali. Vzdrževalnimi 1.700 lir, revnim se bo pa še kaj znižalo. Deklet je prišlo na I. tečaj okrog 10; fantje, stopite tudi vi na plan in pokažite svoje versko prepričanje! ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA. Za vse osnovne šole bodo šolske sv. maše 1. oktobra. Redni pouk se pa začne v ponedeljek 3. oktobra. Vpisovanje in popravni izpiti na osnovnih šolali s slovenskim učnim jezikom na 1 ržaškom se bodo vršili od 16. septembra do 27. septembra t. 1. i Poslušajte versko uro na radiu Trst A vsako nedeljo ob 11,301 OGLASI Za vsuk mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7% ' davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskurna Budin v Gorici 1 Z GORIŠKEGA